- -{j ^ - ™ - - .: • - _ - ■ . - ■ • • ^ GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki TKLSPOM raUJUVS: 4687 C ORTULNDT. Kntered m S*cond-01&M Matter, September H, 1003, at the Poet Office at New York, M. Y-, under the Act of Congress of March 8, 1870. TKUFON PZ8AJLITS: 4087 OO&TLAITOT. NO 138. — fiTEV 138 NEW YORK, TUESDAY, JUNE 13, 1916. — TOREK, 13. JUNUA, 1916. VOLTJMK TXT7. UTKIK XXIV, Avstrija in srbsko ozemlje. Kabinetna kriza na Laškem AVSTBUA BAJE NE BO ANEKTIRALA VSEGA SRBSKEGA OZEMLJA, PAC PA LE NEKAJ VAŽ NIH STRATEGICNIH TOČK. — ZNAČILEN GOVOR POSLANCA APPONYJA. — DOZDAJ SE ŠE NI BIL NOBEN AVSTRIJSKI DRŽAVNIK JAVNO IZRAZIL 0 BALKANSKEM VPRAŠANJU. — SESTAVA NO VEGA ITALJANSKEGA KABINETA. — BOSSELI BO SESTAVIL NOVO MINISTRSTVO. — KRALJ, k. - Budimpešta, Ogrsko, 12. junija. — firof Albert Ap-pomi. vodja opozicije v ogrskem parlamentu, je imel te dni govor, v katerem je rekel med drugim tudi sled ere: Avstriji niti na misel ne pride, da hi anektirala vso Srbijo, pa«" pa le nekaj važnih strategičnih to<~k. Ta izjava je zelo značilna ter je prva, ki jo je podal 1 ak avstrijski diplomat. Vsi so bili namreč radovedni, kaj se bo zgodilo po vojni s Srbijo. Avstrija bo obdržala take strategične torke, da Srbija sploh ne bo mogla nikomur ver napovedati vojne. — Jaz sem prepričan, — je nadaljeval grof, — da Karad jord jeviri ur bodo ver zasedli srbskega prestola. Ta dinastija je vedno organizirala zarote proti varnosti na;e de/ele, katerih zadnja in glavna poslediea je bila nun r avstrijskega prestolonaslednika nadvojvode Fran-ea Ferdinanda. Bolgarska in Grška morata postati močni državi. — Bolgarska mora dobiti vse praviee v M a ee doni ji. Atmonvi je mnenja, da mir ni ver daleč. Predno se napravi uspešne korake za dosego miru, mora napraviti zelo veliko napačnih. In v tej peri-oli živimo zdaj. Uspeh posredovanja ni odvisen od posredoval***, ampak od načina posredovanja. Mi iskreno pozdravljamo predsednika Wilsona, nizozemsko kraljico, papeža in španskega kralja in jili bonu« tudi v bodmV smatrali za najboljše zagovornike miru, mu očitali, da je on povzročil začetkom vojne proti-i.eimke kravate v Milanu. Skoraj \ si se strinjajo v mnenju, da bo prihodnji ministrski predsednik Tomaž Tit t on i, italjanski poslanik v Franciji. Kralj se je posvetoval tudi s predsednikom senata in poslanske zbornice, ter s prejšnjima ministrskima predsednikoma Luža tt i jem in Giolittijem. Odstopi vši j ust i rii i minister Orland bo skorajgotovo pripadal novemu kabinetu. Govori se tudi, da bo postal iznniditelj Marconi porltajnik ter da bo na celo val raznim tehničnim izsekom v vojni. Rim, Italija, 12. junija. — Ttaijansko vojno ministr-st vo poročar -- V Tamonica dolini in v Judikarijah so se vršili vrrri spopadi med našo in sovražniško artilerijo. V Tiagarina dolini je obstreljeval sovražnik naše pozicije na Coni Cugna. Naša infanterija zelo uspešno prodira v dolini Arsa. Pri Forni smo odbili dva sovražniška napad t in pognali sovražnika z velikimi izgubami v beg. Avstrijsko prodiranje v Beneško nižino je vstavljeno V naših rokah so vse važnejše postojanke, s katerih kontroliramo vse poti, doline in prelaze, po kojih nameravajo Avstrijci prodirati. Sovražnik se je bil zelo prenaglil. Prepričan je bil, da l»o šlo vse gladko, zdaj je pa naletel na tako velik odpor, da ne more nič opraviti. Oh soški fronti vlada skoraj popolen mir. Infanterija sploh ne stopa v akcijo, pač se pa vrše mali spopadi med na"o in sovražno artilerijo. Ker so bili Avstrijci primorani poslati s soške in tirolske fronte veliko množino svojega vojaštva na severno ho jišč<\ ne bo naša naloga posebno težka. Naši zrako- lljevali nekatera avstriislrA Demokrati in republikanci. Hughes v New Yorku, da bo pri čel kampanjo. — Republikanci in progresivci se bodo gotovo zdru žili. — Demokrati. Tharles E. Hughes, republikanski kandidat za predsedniške volitve. j<» včeraj prišel iz Washington« v New York, da je pričel svojo kampanjo. Svoj začasni plavili stan je odprl v Astor hotelu, kjer je imel <• včeraj več posvetovanj z raznimi voditelji njegove stranke. Nekateri so včeraj pričakovali, da se bosta Hughes in Roosevelt sestala, toda to se dozdaj še ni zgodilo. Roosevelt je včeraj omenil, da se zo danes zjutraj pripeljal iz Oyster Baya v New York. Domneva se. da bo obiskal Hughesa. Re-pnblikanei se v,si zelo dostojno in lepo izražajo o kolonelu Roosevelt u. Hughes bo deloval na to, da se bodo republikancem pridružili tudi progresivni, v čemer ga bo Roo sevelt gotovo podpiral. St. Louis, Mo., 12. junija. — Zbrali so se že malone vsi delegati demokratske stranke, katere konvencija se bo pričela vršiti v sredo. CioA'ori se, da bo program demokratske stranke delovati na to, da se bo napravilo enkrat za vselej konec anarhističnim razmeram v Mehiki in da se bo zagotovilo trajen svetoven mir. Zagovarjali bodo tudi evropska politiko predsednika Wilsona, radi katere je* morala sedanja administracija prenesti toliko kritike. Dozdaj so bili vsi prepričani, da bosta za prihodnje predsedniške volitve za predsednika Wilson in za podpredsednika Marshall, toda zadnji čas je prevladalo mnenje, da Marshall ne bo imenovan, kajti bivši poslanik za Turčijo Henry Morgenthau je pričel Marshal-lu zelo nasprotovati in agitira na to, da bi demokrati imenovali za podpredsednika sedanjega vojnega tajnika Bakerja. V tem ga sko ro večina demokratov podpira. Domneva se, da bo Baker nominacijo zavrnil. Pričakuje se, da bodo boji med demokrati in republikanci taki. kot še niso bili nikdar poprej med dvema strankama, kajti obe stranki so zelo močni in obema strankama načeljujeta dva zelo sposobna in popularna moža. Popisovanje zalo«: hrane. London, Anglija, 12. junija. — Vlada je odredila, da se popiše vse zaloge hrane v Angliji in njenih kolonijah. Poljedelci so dobili od poljedelskega odbora poziv, da naznanijo koliko imajo pšenice, koruze in drugega žita ter pridelkov. Vlada je prepovedala te pridelke prodajati dražje kot plačujejo zanje vladni agenti. :— Med farmarji je v sled tega nastala nezadovoljnost, ker imajo vsak dan veliko ponudb od različnih privatnih tvrdk, ki jim hočejo blago plačati veliko dražje. V Dublinu zopet vre. London, Anglija, 12. junija. — "Weekly Despatch" je dobila poročila. da se v Dublinu zopet nekaj kuha. Angleške vojaške oblasti so napravile še strožje odredbe. Vojaki so nastavljeni v vseh javnih poslopjih. Denarne pnšiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji. Lahko se pošlje denar sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri se nahajajo v ujetnlštvn v Rusiji ali Italiji. Potrebno je, kadar se nam denar pošlje, da i priloži tudi njetnikova dopisnica ali pismo in se nam tako omogoči pravilno sestaviti naslov. Ako nameravate poslati denar ujetnik«, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, kar ako bi odla&ali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli več na istem mestu m mu ne mogli uročiti denarja. Ztiruž. države in Mehika. Železniški magrnati niso ugodili de-1 Še 1500 vojakov je odšlo na mejo. Ameriški državljani in Pershingo- va ekspedicija so v nevarnosti. lavskim zahtevam glede osem urne ga. delavnika. Tarnanje magnatov. Železniški magnati oziroma njihovi zastopniki so včeraj naznanili delavskim zastopnikom, tla jim je t>le<1e osemurnega delavnika popolnoma nemogoče ugoditi. Domneva se, da se bosta stranki najbrže danes razšli, ne da bi dosegli kak uspeh: ako pa danes up, se bodo pa skoro gotovo jutri. Elisha Lee, glavni ravnatelj Pennsylvania žolfznice je hotel končati svoj govor: "Ako bi pa bili kaki drugi pogoji ---" Xu\ nie", ga je prekinil Oarr-teson, presednik Unije sprevodnikov. "mi smo naše pogoje že stavili. Ugodite nam to, ali pa nič. Naš glavni pogoj je osemumo delo; drugi postranski so pa, da se plača delaven ravno toliko za oseraurno delo kot se mu je dozdaj za devet ali deseturno, za čezurno delo pa zahtevamo, da se jim plača dvojno plačo." Lee je protestiral, češ, da so delavska zahteve pretirane, da jim je nemogoče ugoditi, ker potem bi se stroški družb "neizmerno pove čali". Posvetovanje se bo danes ob deseti uri nadaljevalo. Delavski voditelji pravijo, da je to najbrže zadnji sestanek. Izpred Verduna. Nemci napadajo francoske pozicije brez uspeha. — Francozi poročajo, da imaoo Nemci velikanske izgube. London, Anglija, 12. junija. — Francoska fronta vzhodno od reke Meuse je morala danes prenesti številne nemške napade. Nemci koncentrirajo svoje napade na u-trdbe Thiaumont, jugovzhodno od Douamonta. Pariško poročilo se glasi, da so vse nemške napade zavrnili in "povzročili Nemcem velikanske izgube." Francoski vojni urad je izdal sledeče porodilo: Na desnem bregu Meuse so Nem-ei po daljšem pripravljanju pričeli napadati postojanke francoskih čet na celi vzhodni fi'onti in zlasti še na utrdbe Thiaumont. — Vse napade smo zavrnili s hudim artilerijskim ognjem in z ognjem naše infanterije, da so povzročili Nemcem velikanske izgube. Običajno bombardiranje se je vršilo tudi na drugih delih fronte. Popoldansko poročilo se glasi: Na zahodu od Šoissonsa je naša artilerija razdrla vse nemške utrdbe in naprave. Prav tik sovražnih zakopov so razstrelili več bomb. Na levem bregu Meuse se je vršilo tudi bombardiranje v okolici Chattaneonrta. Preteklo noč smo nemški napad na pozicije, ki se nahajajo zahodno od trdnjave Vaux, temeljito odbili in povzročili sovražniku velike izgube. Drugega, kar bi bilo vredno o-meniti. "Se ni dogodilo na naši fronti. Berlin, Nemčija, 12. junija. — Nemško uradno poročilo glede zahodne fronte se glasi: . V okraju Champagne, severno od Perthesa, so nemške čete na padle francoske pozicije in so ime ie precej uspeha. Po kratkem boju so nemški vojaki vjeli tri častnike in nad sto mož. Pred Verdunom so se na obeh straneh reke Meuse vršili večji in manjši boji. — Izpred Verduna ni nič važnega poročati. London, Anglija, 12. junija. — Angleški vojni urad je izdal poročilo, ki se glasi: V zadnjih štiriindvajsetih urah ni bilo nikakih infanterijskih bojev. Vse operacije so se vršile z minami in bombardiranjem. Največje važnosti je bila bitka naed višino štv. 60 in Hoopem, ki se je vršila danes popoldne. Napadali so Nemci, toda uspehov nko imeli posebnih, ker so se morali kmalo vrniti v svoje zakope._ Rojaki naročajte m om "Glas Nt-največji slovenski dnevnik ? Washington, D. C., 12. junija. Vznemirjajoči dogodki zadnjih dni v severni Mehiki so imeli posledice, da je predsednik Wilson odredil, da je odposlalo na mejo še 1500 mož. med katerimi je enajst stotnij severoatlantiške obrežne artilerije. Vlada Združenih držav je dobila včeraj in danes številna poročila od svojih konzulov in vladnih agentov, da je po celi Mehi i veli ko protiameriško gibanje. Državni uradniki so se izrazili, da je vlada resno v strahu, da ne bi Mehikanci napadli ameriške ek-spedieije v Mehiki. Nekatera poročila javljajo, da je po večjih delih Mehike nastala cela anarhija..— Moč Carranzove vlade danzadnem bolj gine. Nekateri governerji posameznih držav so proglasili že neodvisnost in izdali eelo svoj denar. Ameriški konzuli se na vso moč trudijo, da bi prejkomogoee vse Amerikance spravili preko meje v Združene države. Kot so preračn-nili, je v Mehiki še kakih pet tisoč ameriških državljanov, od teh jih je dva tisoč v mehiškem glavnem mestu. Državni tajnik Lansing je izjavil, da se mu zdi, da se bo situacija v Mehiki prej poslabšala kot izboljšala. San Antonio, Tex., 12. junija. — Ameriški vojaki so našli nekega mrtvega bandita, ki se je vdeležil zadnjega napada na < oleman posestvo, ki se nahaja blizo Loreda Tex., in so ga spoznali po nekaterih listinah, ki jih je imel pri sebi, da je Villareal, znani badit. Oblečen je bil v vojaško uniformo Carranzove armade. To poročilo še ni potrjeno. San Antonio, Tex.. 12. junija. — Amerikanei, ki so danes pribežali iz Mehike, so prinesli s seboj zadnjo številko lista "La Reforma", katerih je več kolon dolg Članek, v katerem pozivi je urednik mehi ško prebivlstvo, da protestira na katerikoli način proti vmešavanju Bele hiše v mehiške zadeve. "La Reforma" je, kot pravijo, polradno glasilo Carranzove vlade. — Ruske čete pred Črnovicami. Največja bitka cele vojne. ARMADA NEMŠKEGA GENERALA HINDENBUR-GA JE STOPILA NA NEKATERIH MESTIH V O-FENZIVO. — RUSI SO SE MORALI PRI BUCZACZU UMAKNITI. — RUSI POROČAJO, DA JE VJEL RUSKI GENERAL LEŠICKI 21,000 MADŽAROV. — HIN-DENBURG JE ZAČEL NAPADATI S SEVERA. — AVSTRIJCI SO RAZSTRELILI MOST PRI MAHA-LY. — RAZNA PETROGRAJSKA POROČILA. Petrograd, Rusija, 12. junija. — V vzhodnem delu Galicije, v Volhiniji in ob reki Dnjester se vrše že osem d t ii neprestano silno vroče bitke. Fronta je dolga kakih ? est sto milj. Ob reki Dvini, južno od Dvinska, je začela napadati armad t generala Hindenburga. Nemci so na nekaterih mestili nekoliko napredovali, v splošnem pa niso ničesar dosegli. O najnovejših nemških napadih poroča ruski generalni štab sledeče: — Nemci so vprizarili včeraj severno od Tirul močvirja več vročih napadov. Po dolgotrajnem prizadevanju se jim je posrečilo osvojiti nekaj ozemlja, odkoder so se pa t al: o j umaknili, kakorhitro so stopile naše rezerve v akeijo. Južno od Kočani je zavzel sovražnik del nekega g.jzda. Petrograd, Rusija, 12. junija. — Vse tukajšnje časopisje poroča o slavnih zmagah, ki so jih priborili Rusi med Pripetskim močvirjem in med besarabsko mejo. — Neme i naznanjajo, da je rusko ofenzivno prodiranje u-stavila armada generala Bothmera in pognala Ruse na več točuah nazaj, kar pa ni resnica. Rusi so sprva nameravali prodirati proti Lvovu, pa so morali svoj načrt nekoliko izpremeniti, ker je dobil sovražnik zelo velika ojačenja. Petrograd, Rusija. 12. junija. — Nocoj je dospelo iz Bul varošta poročilo, da so zavzeli Rusi glavno mesto Bukovim-, Onoviee. Avstrijci so se morali pri tem mestu umakniti za štiri angleške milje. V bojih severno od Črnovic so vjele prednje straže t esicki jeve armade rjad 20,000 Madžarov ter par sto av-strijsk:h vojakov in avstrijskih častnikov. Od začetka ruske ofenzive pa do včeraj, torej v osmih dneh, so vjeli Rusi vsega skupaj nad 114,000 avstrijskih in nemških vojakov. Petrograd, Rusija, 12. junija. — Današnje uradno poročilo ruskega generalnega štaba se glasi: — V bojih pri Rojičju smo vjeli 1,981 avstrijskih vo-; jakov, med katerimi se je nahajalo tudi osemnajst nemških častnikov. Vsled negotovega dostavljanja Južno od Lutska se sovražnik neprestano umika, mi pošte, ki je namenjena iz Amerike mu pa vedno za petami^ v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, j Pri Berobjevski, severno od Tarnopola smo odbili sprejemamo denarne pošiljatvedo včeraj vse sovražniške napade. V boiih se ie posebno od- likovala naša artilerija. VSLED VOJNE IZPLAČAJO '' MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR Južno od reke Dnjester smo dospeli, do mesta Zale-NE BO V NOBENEM SLUČAJU ski in ga začeli napadati. IZGUBLJEN, ampak nastati za-j Avstrijci so razstrelili most pri Malahv. morejo le zamude. Mi jamčimo za* t>__,. XT . .. _ _ vsako denarno pošiljatev toliko' 1 1 Berhn> Nemčija, 12. junija. — Našim četam se je po časa, da se izplača na določeni na- dolgotrajnem prizadevanju posrečilo ustaviti rusko pro-slov. istotako nam jaončijo zanes-1 diran je v Volhiniji in vzhodnem delu Galicije. Y tem o-Ijive banke, s katerimi smo v zvezi zemlju vodi naše vojaške operacije grof Bothmer. V enem samem boju smo vjeli preko 1,300 ruskih vojakov. Med reko Styr in med Dnjestrom niso Rusi zadnjih triindvajset ur čisto nič napredovali. Uradno poročilo nemškega generalnega štaba se glasi: — Severno od Buczaeza ob reki Strypi je armada generala Bothmera pognala nazaj močne ruske oddelke, ki so poskušali prodreti avstrijsko fronto. V splošnem je položaj na vzhodni fronti čisto neiz-p rem en j en. London, Anglija, 12. junija. — Ruska fronta se raz-7?60 prost aa od velikih ruskih pristanišč do Črnovic in je dol- 700.... lotoo ga ka.kih oseipsto angleških milj. Že dvanajst ur se bije 800"" 11«.0# fronti izvanredno vroča bitka, ki je gotovo najve- — lso.so čja. kar jih je bilo v sedanji vojni. Pozor pošiljatelji denarja! pri pošiljanju denarja, C c ■ • s S* • • • 10.... 20.... 25.... SB...! 40.... 4B.•.. BO____ BB..•. 90____ tt • * • • TO.... fB.... 80____ 86...• M.... 100.... 110.... f .80 1.60 2.3S 8.06 '8.80 4.60 6.26 6.96 6.70 T.40 8.18 8.80 6.60 10.80 11.06 11.76 12.50 1SJ» 14.50 16.96 120____ 130.... 140____ 160____ 160.... 170____ 180____ 190.... 200____ 260____ 800.... 850____ 400____ 450.... 800.... 600---- 8 17.40 18.96 20.90 11.75 23.20 24.6» 38.10 27.66 29. (f> 86!» 48.60 BO. 70 6800 6&'~5 I 000 1000.... 142.00 . . Ker m zdaj cen« denarju skoraj1 v S1 vojaški strokovnjaki so prepričam, da bodo v tej dan menjajo, amo primorani bitki Rusi zmagovalci. -I Avstrijcem so prišli Nemci na pomoč. Na nekaterih Včasih m bo sgodilo, da doM Ba. me.stih se jim je res posrečilo nekoliko napredovati, to-■lovnik kaj ▼•«, rčaaih pa tudi kaj da njihovi uspehi so v primeri z ruskimi malenkostni in brezpomembni. Nekatera poročila pravijo, da so Rusi že v Crnovi-eah, glavnem mestu Bukovioe, druga pa naznanjajo, da so prodrli prav do mesta in da ga bodo v najkrajšem času zavzeli. 80 bile že dvakrat v ruskih rokah. manj. List doep« at nptd radi par dni karoeje in nad ko dobi BMkmrik Ust ▼ roka, 88 pri nas očita morda iBTtfikntBpr* TVRDKA ntiHK 8AXSEB* -j r S 1 GLAS NARODA, 13. JUN. 1916 "GLAS NARODA" (Siovenie Daily.) Owned and Published by thtf 8L0VEKI0 PUBLISHING CO. (a corporation.) FRANK 8AK8ER, President. LOCI8 BENEDIK. Trenrorer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y. Sla celo leto velja list ca Ameriko In Canado ........................................$3.00 „ pol leta........................................1-50 „ celo leto za mesto New York.. 4.00 „ imjI k-ta za mesto New York.. 2.00 M Uvropo za vse leto....................4.50 m - pol leta....................2.55 , četrt leta................1.70 "GLAS NARODA" Izhaja vsak dan Ižvgpm^l nedelj ln praznikov. -GLAS NARODA* ("Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. AdiertiM-meot oo agreement. Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne prlobčnjejo. Denar naj se blagovoli poSiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo. da se nam tudi prejšnje bi-bhalisle naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom ln pošiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" 82 Cortland t St.._New York City. Telefon 4687 CortlandL JQfflWufe g^rvvov Doslednost. >ržave so z velikanskimi stroški lol. .le izvrstna sredstva, s kate-i so zamore pobijati ljudi. — »raj vsaka važnejša iznajdba je iv ivnih rokah, če pa to ne, jo [r/.ava izkoristila v svoje name-Cele armade inženirjev, uče-kov in znanstvenikov so se ne-e posvetile delu, ki ni človekovo. ki ima glavni namen ubi- uli so topovi, s katerimi se .4jati po dvajset do trideset t rov daleč. Iznašli so iz->, ki prodrejo po več metrov beton ali par metrov debelo a ploščo. ke bojne ladje, za katere se llo milijone in milijone, so koraj brez vsake vrednosti, on je podmorski čoln, ki z amira strelom potopi na dnu silnepa velikana. — Pa tu-a podmorskega čolna ne bo la ovcski um deluje, računa in rja. Iznašli bodo orožje, ki bo e od podmorskega čolna, ka-mu ne bo mogel podmorski nič škodovati. mu orožju bo sledilo drugo še e, in tako vedno naprej, brez oderna tehnika, ki je ustvari-ideže, je postala sužnja milita a. — Pred vojno je bil napre-velik. Iznajditelji so mislili. ne vprašajo veliko, če so umrli vojaki težke ali lahke smrti. Ti gospodje pa niso kratkovidni, kot bi jim morda človek prisodil. Ne, oni skrbe za bodočnost. Vedo, da bo zavladala po vojni povsod zelo velika praznina, da bo manjkalo zrelih mož in krepkih mladeni-čev. ''Varnost države" (to je njihova navadna fraza) bo morda zahtevala, da bo po preteku dvajset let zopet vojna. In zato je treba že zdaj poskrbeti. — Skrbeti je tre ba, da bo tedaj dovolj za vojaščino sposobnih ljudi. Po nekaterih državah so bile že stavljene predloge, da naj se vsaki materi, ki bo rodila otroka mož-kega spola, izplača posebno nagrado. Na Francoskem naj bi dobila mati za prvega otroka 500, vsakega nadaljnjega pa tisoč frankov. Potemtakem kupčujejo z otrokom že pred spočetjem in pred rojstvom in bodo skrbeli, da se bo v dvajsetih letih razvil v krepkega mladeniča. Tedaj, če bo treba, ga bo pozvala domovina, obleči bo moral vo jaško suknjo in nastopiti pot, po kateri je hodil prvi mož njegove matere. In diplomati, ki delajo tako nesramne proračune, si predrznejo govoriti o človekoljubju. Ako kdo zasluži vislice, jih zaslužijo ti ljudje. Dopisi. Homer City, Pa. — Rojake opozarjam, da ne hodijo sem, ker smo pri Luzerne Mines B. R. P. Coal Co. št. 1, 2 in 3 aastavkali, torej je celo delo za vstavi j eno, toda družba kljub temu piše po različnih listih, da se dela pri nas s polno paro; to piše zato, ker hoče stavkokazov. *Rojaki, ne hodite sem! Žal, da so je našlo več stavkokazov, se celo par naših rojakov. Rojake prosim, da vsakega družbinega agenta zavrnejo in mu pokažejo vrata. Kadar se bodo razmere kaj izboljšale, bom že sporočil. Pozdravljam vse rojake ^irom Amerike. — F. O., štrajkar. "Veliko si upajo, mladi so še!" menili so starci. Mladi gospodarji so pa s strahom T sreu čakali, kaj bo iz tega. In sto želj se je vzdagovalo pred Boga. da bi dal uspeha. Popoldne je bilo pri krščanskem nauku zelo veliko možakov. Prignala jih je radovednost. Po končanem opravilu se razstavijo možje po trgu pred cerkvijo. V prvi vrsti so stali Šten^pihar in njegovi tovariši. Zaničljiv smeh jim je igral okoli ust. Za njimi so stali oni, ki so bili v sorodstvu s prvimi po žepu. Ti reveži so morali zasmehovati shod Strah pred operacijo NAZNANILO. V kratkem izide nova brošura pod imenom AVSTRIJSKE VOJNE SLIKE. Izdaj in založil jo je Viktor J. Kubelka. Čisti dohodek ta brošure je namenjen avstrijskim vojaškim ujetniko.ro. v Sibiriji oziroma Rusiji. Zvezek te brošure velja 50^. Ta Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja JOHNA MOHORClO. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sajn oglasi.— Michael (Jrahor, E. Anderson Store, Kin7.ua, Pa, NAZNANILO™ Članom društva "Jutranja Zar- je marsikoga že napotil od naših za slo vel ih zdravil, da jih je poskusil pred-i»o je šel na operacijo. In kakor čudežno se Je zgodilo, da si je z našimi zdravili prihranil nevarno operacijo, bolečine in velike stroške. Imamo zahvalna . . . pisma, ki pričajo o tem jasno kot beU dan, notarsko zaprisežena. Ker smo m poslusati ter pritrjevati, kar so preprieanl 0 eudejno zdravilni moči naših zdravil, jih našim rojakom iskre-govom i prvi. |a& priporočamo Posebno vsem tistim, ki trpe na kroničnih boleznih. Bodisi Na strani so se ;zbiraU maioste- revmatl2mUt splogllih boleznih, oslabelosti, želodčnih, mehurnih ali ledičnih vilni Koren o vi prijatelji. Na obra-b(jleznm Jtd zu jim je seval strah in malosrč- „ . .. . * . J ., ... ^ Isaslovite vsa pisma na: nost, ker so videli toliko nasprotnikov pred seboj. In marsikateri J. F. DOLENC, se je kesal, ker ni ostal do-ma ter _Box _______Milwaukee, Wis. doma čakal posojilnice. | Za do volj nost in navdušenost je smehlja bodočnost. Dal Bog, da bi Koren jim je raemal pogum, a napolnjevala poslušalce. S stra- ne bile samo prikazni v sanjah!" kaj pomaga ker so iz vrst velmož hom so se zbirali na ahod> a ^jj In priai s0 dru„ za drugim od_ donele zasmehljive opazke m kro- so se s pok^a^ dull0m vra-'krivat v posojilnico svoje rane, "T J6 v> - a iT,m ®ali v sv0Ja selišča, saj so bili svoje smrtne težave. Oj, koliko 'Ali bodo ze danes delili. [mnogi prepričani, da se začno'jih je prišlo na videz zdravih, trd-•Radoveden sem, koliko pride boljši časi, ko ne bo treba delati;nih, v resnici so pa bili že zapisa-na vsakega! le za oderuhe in prekupce. Zlasti'ni gospodarski smrti. Črni kro- r,Z7™1 * r' PC>S0~ je navduševala zavest, da se-jkarji so komaj čakali, da si raz-""" r>QC ^ "7ni n trni n ' Uaj niso več le posamezniki sami dele plen. jilnica nas ho zalagala!1 Ob določeni uri krene Koren s svojimi somišljeniki v šolo. svota je obenem dar avstrijskim ja" 11 D" P m R Dr»žbe / vojaškim ujetnikom na Ruskem, jConemmi^li, Pa, se nasanja, da Imena darovalcev oziroma na-!** P°lnoštevilno udeleže prihod-ročnikov Avstrijskih vojnih slik redne mesečne seje, ki se bode bedo natisnjena v Glasu Naroda.Ivrs,,a dne - jul,-»a ob 10" 11P1 da" Vsa tako nabrana svota bo izro-j PokhlP- Nn dnevnem redu imamo čena ameriškemu Rdečemu križu,|ve; vaznih stvari za resltl' ki bo denarje razdelil med av-| <-'la»0™ omenjenega dni- strijake vojaške ujetnike na Ru- stva se Tndl da ako ka- skem. jizostane, bo moral plačati 25< Naročila na brošuro in denar: naj se blagovolijo poslati: VICTOR J. KUBELKA, 17 Battery PL, Ne^v York, N. \ v društveno blagajno. Bratski pozdrav! Blaž Brozovšek, tajnik. zase, ampak da so vsi združeni, In ti siromaki so se vračali ____VABILO - " na Rad bi izvedel za MATIJO BU-| PLESNO VESELICO TIJA, doma iz Prhovca občina katero Hredi Arziso okrat Litna. Nahaia se j .... nek j o v Zd^ženih državah le drust^ ^ JSKJ' približno 25 let. Prosim cenjene' v ' on,iraa"8'h- Pa-. rojake, če kdo ve /a njegov na-1 v tcrek dne 4- jlUiJa 1916 slov, da ga mi naznani, ali naj v sv°ji lastni dvorani, se pa sam javi. — Lucas Victor| ^a to veselico vabimo vse člane Butija. Box 263, Moon Run, Pa. ter druge rojake in rojakinje iz (13-15—6) j okolice, da nas blagorvolijo na go- i ri omeaijeni dan polnoštevilno po-setiti. Na veselici nam bo igrala INDIJANSKA REZERVACIJA v Colville, Wash, je odprta za najboljša tukajšnja "godba _ ^ T sa - . ivsi za enega in eden za vse. Kako'posojilnice lahkega srca in veselih' Tn ' • 'Pa pojdimo se mi, da vidimo, | jim je t0 vzbujalo medsebojno hie, saj jih je poživljala vesela na-' u^* ^ ™ '^-i Pričetek bo ob 19. uri dopoldan ljubezen! O, svoboda, svoboda, kako vse po tebi hrepeni in te ljubi! Naši velmožje so kmalu vplili kaj bodo skuhali", zadere se nekdo nasprotnikov in vsi krenejo krohota je za prvimi. Šolska soba se napolni. Koren je šele sedaj prav videl,' 0kolj: kako imajo denarni velmožje na; -izginil je mir iz našega kota, vrvici ljudstvo vsega kota. Svest kaT je Koren tukaj! Vse ljudi je si je bil, da propade s svojo ide-! naihT1 prQti nam! da jo, zato se je kesal, ker se je lotil ga presta^-imo odtod!" te stvari. O, da bi mogel sedaj; Joda ljudje so dejali: brez sramote odstopiti! Sel bi bil j «0, kajpada! Ovce niso več tain pustil, naj gredo stvari dalje ko mirno prenašale vaših škarij! brez njega. |zato naj jih eoSpo5ka kroti! Vse Učeni govornik nastopi. Njego- naj služi vašemu sebičnemu na-va oseba, zgovornost in prepriče- gnenju! Kaj takega ne bo več!" valnost, s katero je \Tiemal ljudi za posojilnico, kmalu navduši in VHI. ohrabri Korenove prijatelje, da x_ so se spogledovali in prikimovali.I ^ nekaJ mesecih po shodu je za- ako Tudi Korenu je zopet, zrastloj c*ela posojilnica poslovati, srce. Videl je. da je treba le vstra-!. ne bo !. ' ,se Je fllks slišalo dosti- da se lahko pošteno preživimo in si lahko kaj boljšega privoščimo. Kdor želi, lahko pride sem. bo že delo dobil. Pozdrav vsem rojakom, posebno pa še našim slovenskim dekletom. — Louis VTohman. Tooele, Utah. — Tukaj nas je precej Slovencev. Zaposljeni smo deloma v rudotopilnicah ; precej jih je pa tudi, ki so samostojni, imajo namreč trgovine in gostilne. Medsebojno se prav dobro razumemo. Želeti bi bilo, da bi kaj več rojakov sem prišlo, ker se delo lahko dobi; zasluži se pa od $2.70 do $4.00. Kdor nima dela, ali pa če manj zasluži kot gorina-vedeno, pa naj pride sem. — Fr. Arko, Box 433. Porter, Ind. _ Zasluži se to"liko, 5«« m ne se umakniti vsakemu ker ni nasprotniku. ^f5-1 P^^aja- _ ^ . , . , . , In marsikdo je bil vsled tega Govornik je dokazoval potrebo m ^ bolJ neza ljiv_ posojilnice potem pa prešel do j «Samo kokodaiskanje ^ ja. ljudskih izkoriščevalcev. Živo je]jec!» se je režal štempihar. -Ali pravil? Da, vidite! da, da se rane skoro polagoma f Q „ ^ | Vst<^>nina za moške 50f, dame so celijo, da bodo morda tudi oni še' Jf » nSiPredelstvo proste vstopnine, enkrat vskliknili: "Prosti smo!"i^jltf •Z1 vin?reJ°-,^atanena| Članom gori omenjenega dm- Da, še so čutili na sebi spone, ali ^ pojasmlom s štva se naznanja, da bo moral te spone so bile vse drugačne ka- Tv T V ^ V?^l™ld prispevati svoto $1.00 v dru- kor verige, na katerih so jih imeli l ^ i°Il} StVen° bla^no- kat<>ri » bod« otvezene izkoriščevalci. |S ■ la!lko ukn^ veselice udeležil, naj bo oddaljen tt t j i - , . , zijo pri agentih. >ia zahtevo vam ali v f>K?ini V ljudskih srcih je vstajala ve-' imurni. tLu j - ^ v • i iposije-mo tozadevne listine ra ? boljšo bodočnost, vzbujala Bazn{mit kje gte ^^ se je vera v lastno moe v silo Sraith & ^cCrea, zdruzene človeške delavnosti, -pc i Vzbujala se je podjetnost. i g:' 9 ^P™ W aSh" iman:ikal0! Toda na Štempiharjevini in še --j_i_* rank P^hmk, tajnik. drugod tega niso bili veseli, zakaj ljudje, katere so imeli doslej na vrvici, kateri so slušali doslej na migljaj, kateri «o dotlej veselja trepetali, ako jih je občinil prija- naj bo oddalj< Lžini. Torej na svidenje dne 4. julija t Slov. Delavskem Domu društva sv. Alojzija, kajti zabave ne bo Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIILL posta- bo s svojimi iznajdbami koristili Človeštvu, pa so mu neizmerno škodovali. Vlade so trledale oddaleč in pre-žale kakor divje živali. Vsak izum so si natančno ogledale, preštudi rale in že v naprej računale koliko ljudi bo izgubilo življenje, če se izum spretno in na pravem me stu uporabi. — Ne sme se misliti, da so morilna orožja in orodja dovršena. Ne. Nemci se naprimer poslužujejo strupenih plinov, katere ženejo posebnimi aparati proti sovražniku. Zdaj bo treba dobiti aparat, ki bo tako konstruiran, da plini ne bodo dosegli svojega cilja, ampak da «e bodo vračali nazaj ter ter zastrupili tiste, kateri so jih oddali. Treba bo dobiti plošče, katerih ne prebije nobena granata. Ko jih bo Tavlor v severo-hodni Mehiki doliiral bitko za ko. j** kolon«*! Kearv vkorakal New Mexico ter proglasil to o-tnlje /a la>t Ztlru/euih držav. 1/ N'ew M«*xiee je odšel pi» pro-)i. toda ko j*- prišel tja, idel. da j** California že sa-na republika. Tam sta bila a ameriška raziskovalca iiti in Fremont, i. kako sta pa Stockton in nt prišla v Clifornijo? popledamo v kako jreopra-je IiiIh tiskana od leta 18l?0 1*.~dt vidimo, da so takrat \ ki je /daj Nebraska Kan-ilorado, Wyoming. Oklaho-TVxas. imenovali "Velika T Ako fijo. k do I »-ti oženil j SHS t '« t na in ameriška pustinja Veliko jih je bilo, ki so mislili, da j** bila ta "pustinja" nekaj slič-negn kot Sahara, in so se bali iti v njeno notranjost. To mnenje je napravilo ljudi glede ozemlja < >r«"i»n /•■!<» indiferentne. Ko je Thomas II. Benton, senator i/. Missouri ja in eden najbolj dalekovid-nili državnikov onega »'asa, zabte-val da odloči kongres, i!o v juniju leta 1840. — .Me« I ameriškimi naseljeni k i v <"a liforniji so nastale govorice, ki jih gorovje pri vodovju Platte, Ark. t je povzročila bojazen, da se ne b j i do Kio (iraude ter je najbrže tudi videli veliko goro. ki zdaj no vi njegovo ime. Polkovnik Long je leta lHL'0 sledil Pike-ii, toda ko jc prišel nazaj, je pripovedoval take izmišljenosti o Zahodu, da je ljudstvo potem dobilo še slabše mnenje o "Veliki ameriški pustinji." Nihče ni mislil na to. da bi to veliko ozemlje pričeli kultivirati. Nekoliko let pozneje je neka ameriška krznarska družba iz St. Louisa \ >ako leto poslala preko pustinje v Oregon in New Mexico večje karavane. toda vedno so jih spremljali oboroženi vojaki. Sli so preko t.'ora ni različnih prelazov. Ko so prišli dn meje. so imenovali neko poro Santa Fe iti neki prelaz pa Mrejron Prelaz. Leta je stot- nik Bonneville šel z večjimi vozim preko Skalnatega gorovja • Koek.v Mountain- v dolino reke '•reeii. Istefra leta je šel z večjo • i 'u/.bo tudi Nathaniel J. Wveth iz Amerikanci in Mehikanci spopadi radi < 'alifornije. Sčasoma j«' ta strah izginil in kr so vedeli, da jih bodo Združene dr. zave podpirale, so se Amerikanc uprli, na vseh krajih razobesili ne ko novo zastava, na kateri je bi naslikan rdeč medved, in progla sili Kalifornijo za samostojno re publiko. " Medvedjo republiko" si protežirali Amerikanci, pod po vel jst vom F remont a in Stoektona ki je bil Fremontov tovariš na tre Iji ekspediciji. Ravmilakrat je pri šel Kearny. Ker je bilo po celi California razpostavljeno ameriško vojaštvo so se morali Mehikanci končno u dali. kajti predsednik Polk ni ho tel odnehati, kljub temu, da so Mehikanci vedno protestirali. Leta 184N so zbrali mesto fina dalupe Hidalgo, v Mehiki, kjer so podpisali mir. Mehika je odstopila vso zemljo, katero so Amerikam emlju. ki se zdaj nazivlje Idaho o/ue je so pričel i zahajati na Di m zahod tudi drugi. ve Anglije \ Oregon; :n leta j osvojili in Kalifornijo, za kar j« M j«* ustanovil trdnjavo Hall vjdobila fLs.:,(K».000. S tem se je ameriško ozemlje ki pa ni bilo še v 1'niji, povečalo za .">2J.r»iiS kvadratnih milj. je republikanska stranka pred konvenciju I. 1908 resno mislila da bi bil Hughes izvrsten kandi dat za predsednika Zdr. držav. Toda Roosevelt, tedajni predsednik, ki je takrat vsaj za štiri leta nameraval stopiti v privatno živ Ijenje. boječ se. da ne bi Hughes v slučaju, da bi bil izvoljen pred sednikom, preveč zaslovel, delal na to, da je republikanska stranka na narodni konvenciji imenovala Williama H. Tafta. ki je bil poznej tudi izvoljen. Šliri leta pozneje, ko sta si prišla Ta ft in Roosevrft navzkriž in se je republikanska stranka vsleil tega razdvojila, je bil Hughes predlagan za komprominega kan didata. Ker pa ni bile nobena stran za kompromis, je bilo umestno, da je Hughes prepovedal rabiti njegovo ime. Takrat je bil že član vrhovnega sodišča. Pred letošnjo konvencijo je njegovo ime zopet doseglo veliko u vaze vanje, kajti mož je v preteklosti svojega življenja toliko stvari storil, ki so bile v interesu ameriškega ljudstva, da je vreden, da se mu izkaže to čast. Hughes je državnik čisto nekega drugega, novega kova. Navadno so politiki in državniki velikanski kričači in govorniki ter vtikajo Hughes. Preteklo soboto so zaslopniki republikanske s*ranke na narodni konvenciji v Chieagu imenovali svojega predsedniškega kandidata člana vrhovnega sodišča — 4'harh-sa Kvansa Hughesa (izg.: Hjlitt.) Hughes je nominacijo sprejel in kot vrhovni sodnik resi guars l ter bo pričel s kampanjo, da bo žujim republikanska stranka prišla zopet na krmilo vlade Združenih drŽav. Potrebno se nam zdi, da nekoliko seznanimo eitatelje z njegovo osebnostjo in politično k&rijero, da bodo tako lažje zasledovali kampanjo. Hughes je bil rojen 11. aprila lMili v t J len Falls, N. Y. Štiriintrideset let je moralo preteči, da je ameriška javnost zvedela zanj. da so spoznali v Hu-ghexu moža, ki se ga je lahko primerjalo z možmi, ki so bili naj-večji politični voditelji in državniki. Hughes se ni nikdar potegoval za kako visoko službo. Potegoval se ni. da je bil dvakrat izvoljen guvernerjem države New York; tudi zdaj se ni potegoval, da ga je republikanska stranka imenovala predsedniškim kandidatom, lepodonečih govorov Poda kljub temu je držal vedno, svoje prste v vsako stvar. Novi republikanski kandidat ni namreč od svoje moške dobe naprej, visoke službe. Dozdaj je bil član vrhovnega tega kova. temveč on se dela, kot de skupni koncert Svetoven mir in civilizacija v Conemaugh. Pa., kar je seveda zahtevata Wilsona; ne za to, ker najbolj prilično. ker je sedem pev-je on Wilson, temveč zato. ker je skih društev, ki so se priglasili za on sedajni predsednik, ki bo naj-Zvezo, kakor tudi za ostala slav-brže v kratkem igral veliko uit- na pevska društva ki se do sedaj go v svetovni zgodovini. Razmere v Indiji. Zadnji čas so prihajala z Nemčije in Turčije številna poročila. še niso priglasila. Prvič: Vsa korespondenca naj se zdaj pošilja g. I. Hudetu. 913 Voli Lunen Road. Johnstown, Pa. Drugič: V najkrajšem času naj se izvoli pripravljalni odbor. Odbor naj skrbi za vse potrebno do 'i. septembra, 'oziroma do združenja. V pripravljalni odbor pripo- da se dogajajo v Indiji dnevno ročam one j;«;., ki so se dosedaj o-veliki nemiri in da je pričakova- j glasili za Zvezo, kakor: Hude. Koti. da bodo Indijci v najkrajšem „ i * j ., . se snidejo m ustanovno zvezo, iz- sko vlado, toda ti ne pridejo v ... „ . . t , volijo odbor in ukrenejo vse po- 1 ' . trebilo, naša društva se pa tukaj — Nasa. provinca Punjab, ka-1 ■ , - - -- , , , j. . 1 . j _ .snidejo, pri nasi slavnsti in jam- kor tudi drugi deli Indije, so po-1 - , ■ - , , . . ... , „\ . cam vam. da bomo z istim dnem do- polnoma zadovoljni z angleško i. , ,. ri , , . . *' . . , , l»li par pevskih društev v Zve- vlado. trotovo je, kar je izobra-' •• „ 7.(1 ženih krogov, da želijo neodvis-1 m , - . ■ - , , , . ,. J Malo požrtvovalnosti in dobre nost. toda jaz, ki razmere poz — Da je tako, so največ pripomogli dolgi prekopi, železnice, ceste in druge prometne zveze, ki jih je Indija dobila odkar je pod angleško vlado. — Je nekaj fanatikov, katerih volje pa bo šlo, in prišel bo čas, ko nam, vem. da se m prišel čas, da se bomo zamo„h vsi SPSlati Ta_ bi se Indija sama vladala, kajti krj|1 ho za grmela iz par sto grl4' Iz zato se ni zrela. jbratskog zagrljaja". Vi g. Hude — Presodili Indijci vedo. da se moramo prej naučiti hodit predno bomo lahko tekli. — V prejšnjih čaih razmere niso bile povoljne. toda zahtevali smo vedno izboljšanje; in dane« se nahaja v državnem zboru in v državnih službah več Indijcev kot Angležev, česar prej ni bilo. — Različne govorice, ki so se razširile po Ameriki, o nemirih v Tndiji. nimajo nikake podlage in so najbrže skovane v Nemčiji. Na potovanju sem naletel na par Indijcev. ki o se bili ravnokar vrnili iz Amerike. Bili so nadvse začudeni, ko so prišli v Indijo in jo našli še vedno v angleških rokah. — Poročila, ki so došla v Ameriko. glede številnih usmrtitev vsled veleizdaje, ne odgovarjajo resnici. Leta 1915 je bilo v celi Indiji radi polit ičnili zločinov usmrčenih samo šestintrideset o-^eh in d vain štirideset je bilo pa izgnanih. Iz Amerike se je vrni-'o lansko leto okoli 0.000 oseb, iz med katerih jih je nilo 292 areti ranih in zaprtih, ker se jih je su milo, da so v zvezi s kakim revolucionarnim gibanjem. Nekako nolovieo teh je bilo že izpuščenih •Iruga polovica pa še čaka zaslišanj. — Indija je pokazala vojo uda-nost do Anglije tudi s tem, da se je priglasilo zelo veliko prosto voljeev. Naša pesem. Waukegan, III., 10. junija. Dne 2. septembra t. I. bode po teklo deset let. odkar je bilo ustanovljeno "Slovensko pevsko in lramatično društvo 'Ljubljanica'. Mnogo burnih časov smo doživeli v tej dobi. mnogo simpatije, še več pa antipatije, toda kljub vsem zaprekam stopimo danes na trdni podlagi, kakor nikdar poprej. Obhajali bodemo letos dne 3. septembra desetletnico, in takrat bo čas pisati in povedati zgodovino tega društva, in zagotavljam vas cenjeni rojaki, da se bode cula kot kak roan. Ni moj namen danes pisati kaj več o tem. temveč samo opozarjam slavna društva v tej naselbini, da naj nikar ne prirejajo ta dan veselic, ker tako škodujejo 'alk, J oba Prostor ta Frank Hell. boste pa videli sad vašega dela. ki bo v ponos slovenskemu narodu. Za pevsko in dramatično društvo "Ljubljanica": Paul Bartel, tajnik. naBi zastopniki, kateri so pooblsfifieul pobirati narodni uo sa "Glaa Nsroda" In knjige, ka kur tudi sa vse druge v uafio stroko a padajoče posle. Jean j Uod, Ari la skollea: Ml ti sel Clrar. Su Francisco, CaL: Jskob LovUa. Denver, Colo.: Frank Skrabec. LeadvlUe. Colo.: Jerry .in runi k Pueblo, Colo.: Peter Culig, Frank J a nesli iu John <>erm. Salidm, Colo. In okolica: l^ola Ca stello (The Bank Saloon). Cliiitou, Ind.: lumber t Bolskar. Indimnapells, Ind.: Alois Kuri man. Woodward. Is. la okolica: Lokaš Pod brega r. Aurora, IU.: Jernej B. Verbis. Chicago, 1IL: Frank JurJoveo. Oepue, 111.: Dan. Badovluac. Joliet, I1L: Frank ijiurteli. J odo Za letel In Frsnk Bamblch. •ji Halle. III.: Mat. Kom p. Nokomis. III. in ekolira: sMnth. tfeiiee; JOSIP SCALAR, 1004 North Chieugo St., Jollet, III. VRHOVNI ZDRAVNIK: I»r. MARTIN IVF.O, fKXl Phlcago St., Jollet, III. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IONAC PODVASNIK, 47:t4 Hatfield St., PitiK|»urf.*h, Pa. I. nadzornik: JOHN TORN 10. Box (fcTJ. Forest I'ity, Pa. II. riadzomlk: FRANK PAVLOVČIC*', Box 7(ir». ("onemau^li, Pa. III. DS-lioriilk: ANDREJ SLAK, 77K5 Issler Ave. Cleveland, onto. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN. Box 72. East Mineral, Kana. I i^rotnik: MARTIN ftTEFANClC, Box 78. Franklin. K.uis. II. porotnik: MIHAI'L KI-OP«"*lf', ,V_'x I».ivsvn Ave, R. F. 1» 1, Oreea-fleld, Detroit, Mkh. UPRAVNI ODBdR: Pre Box 707, Forest City, Penna. DruStveno glasilo : "li I. 4 S NAROD A". Barberton. O. in okolica: Math Kra mar. Bridgeport. O.: Frank Hočevar. Collinswood, O.: Matu. Slapnlk. Lorain, O. in okolica: J. K unite Is Louia Balant. Niies, Ohio: Frank Kogovgek. Youngstown, O.: Ant. Klkelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. K la rich. Ambridgc, Pa.: Frank Jakis. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock. Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleteriek. Burdine. Pa. in okolira: Jobn Demšar. (lanonaburs. Pa.: Jobn Koklleb. Cecil. Pa. in okolira: Mike Kofevar Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk ln Jobs Zupančič. Clarldge, Pa.: Anton Jerlna. Bonghtoo. Pa. la okolica: A. Dom Sar. Darragli. Pa.: Dragu tla Slavi«. Dunlo, Pa. In okolica: Josepti Suhor Export, Pa.: Frank Trebeta. Forest City. Pa.: K. Zalar ln Fraak tx?ben in Math. Kamin, Farell, Pa.: Anton Valentlnčl«. Greensborg, Pa. la okolica: Joseph Novak. Irvin, Pa. ln okoBca: Fr. Demflar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la Jobn Polane. Luzerne. Pa. In okolira: Anton i »šolnik. Meadow Lands, Pa.: Georg Scbnlts Monesaen, Pa.: Matt*. Klkelj. Moon Run, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. In okolica: Z. Jsksbe L Pod vaunt k. I. Maglnter In U. li. Ja koblcb. Sooth Bethlchea^ Pa.: Jernej Kc priviek. SteelUm. Pa.: Anton Hren. Unity tita.. Pa.: Josejib SkerlJ. Weat Newton, Pa.: Josip Jovan. Wlllork, Pa.: rr. fieme In J. Peter •tel. Tooele. Utah: Anton Palčič. Wlnterquarters. Utah: L. Biallcb. Black Diamond, Wash.: G. J. Po renta. Davis. W. Va. In ekotlen: J. Brush* Thomas, W. Va. In okolica: Fran) Kocljan In A. Kurencban. Kenosha. Wis.: Aleksander Pesdlr Milwaukee, Wis.: Joslu Tralotk Ir Ane. (V>llander. Sheboygan, Wis.: Heronim Svetlin In Murtin Kom. West A Ills. Wis.: Frsnk Skok. Kock Springs. Wyo.: A. Justin. Vs' «;reje s»- toojih otrf«*'ičev : \ idiš i m «I njimi kri lil luojij iii.n- /ni. m |HH| žulji.... Svojo ljubezen wm vanje skril— Dokler je tvoja ljubezen z menoj, žena. žena. le nie se ne hoj ! Ivan Albreht. I L I J A K R M P 0 TIG f R I Č A. Dr. KOLER, €38 Pena Ave., Pittsburgh, Pa. HRVATSKI ZORAVN1K I)r. Koler Je naj-siarejsi hrvatski zilruvnik, š|><-eija-list v 1'itlshurphu. ki ima 131etno pra k so v zdravljenju tajnik moških bolezni. Sifilis ah zaptru-S pljenji? krvi zilravi s planov i ti m Gi>6, ki ga Je izumel dr. prof. Krli<'h. <*e i-mal« mozolje nil mehurčke po telesu, v tfrtu, Izpadanje la*. bolečine v kosteh, pridii«* in izčiatil vam bo kri. Ne t-akajte. ker ta bolezen ne nalaze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec ali tri-per In tudi vse druge posledi<-e. ki nastanejo radi izrahljivanja Kumrga sebe. Kakor hitro opazite, da vam jk>-nehtjje moAka zmotnost, ne čakajte, temveč pridite in Jaz vam Jo bom zopet povrnil. Suftenje cevi, ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem <"-asu. Hvdroeelo ali kilo ozdravim v 3o urah in airer brez opera o i je. Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu iu hrbtu in v^-afdh tudi pri »puSC-anJu vode, ozdravim b gotovostjo. Reumatizam, trganje, bolečine, otekline, srbečico, škrofle in druge koine bolezni, ki nantanejo vsl«l ne^i-te krvi ozdr»vlm v kratkem času in ni potrebno letati. ITradne ure; V ponedeljkih, sredah In petkih od X. zjutraj do f>. po|Milo-vmil zdravje, je naš rojak Ilija Krmpotie, P. O. Box l.'IM Konald. Wash, pisal sledeee pismo: "Pošljite mi še tri škatlje Bol-garsk. pa Krvnega ('aja, ker sem s,- prepričal, da to zdravilo iz-va n red no d<»l»ro deluje na elove-ški sestav in jra vsakemu toplo priporočam; jaz morem dokazali. da ji- vsakemu pomagal, komur sem «ra »lal.** Kno velikii skalijo Bolfrarske-gu Krvnega raja. ki traja za f» mesecev za 1 dolar v gotovini, Money ali ekspres order ali pa 8 fiovzetjera kamorkoli pošljemo: Marvel Products Co. 9 Marvel Bldg. Pittsburgh, Pa. Pripomba: Ako hoeete pošilja-tev osignrali, pošljite lOe. več. NAZNANILO IN PRIPOBO-ČILO. Cenjenim rojakom v Clevelan-•lu, Ohio iu okolici naznanjamo, da jih ho obiskal naš potovalni zastopnik Mr. FRANK MEH, kateri je pooblaščen pobirati n*» ročnino na naš list, knjige in drage v našo strogo spadajoče posla ter izdajati pravoveljavne potrdila vsled cesar ga rojakom naj- , toploje priporočamo. Upravništvo "Glas Narod*". *+* * , ■ .. ■ . • ■ • - - . . . ■ . r. li. -v «« Jt JT * . : - . SF Jugoslovanska a = KatiL Jedntta a lnkorportrmna dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. OEKM, 507 Cherry Way or' box 57, Brad dork. Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Glavni tajnik: OEO. L. BROZICH. Ely, Minn. Bligajmk: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 5fc3, Salida, Cblo. VRHOVNI ZDRAVNIC Dr. MARTIN fVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421 — 7th St., Calumet, Mich. ~ * ^ PETEK ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana, JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRONIK. Route 2. Burley. Idaho. POROTNIKI: < FflAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. J ISEPH P1SHLAR, AOS— (ith St., Koek Springe, Wyo. O. J. PORENTA, Box 701, Bla.-k Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva »v. Cirila in Metoda, fitev. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, fitev. 2, Ely, Minn. JOHN (iKAHEK, St., od društva Slovenec, štev. 114, Ely. Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne po&iljatvr, naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri tožhe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode osiralo. Društveno glasilo: "G LAS N A KOD A". Romanca o pomladnem jutru. Nad daljnimi gorami se je rdečih«. A solm-e je niomlo ležati še globoko |mmI slemeni jjora, ker se je rdeč i I o naotek:ijo<'-iiiii koraki k oknu in ;ru odprJu s silo in na trioma. Spala lii vso noč. Prehedela ni br/. nikoli še vm- noči — pa«'*, ono noč, pred slovesom od doma. Težka je bila oiih noč, vs<. jo je prejokala, a tako strašna ni bila kakor ravnokar preiita noe. Strašna je bila ta noč — na vseh mislili ji je ležala ta zavest. Vsa d uši i ji IoIji polna iit-kuri-^ii s|»«» znanja: strašna liila ta noč.... Strašna noč j»* bila to — ji je vpi lo v sr«jn, bolno in kričeče je vpi lo. Se i/, pogledu, ki je begal pla-šen |m» solo m akoz okno vnnkaj v jutranjo j»oll#mo, ji gb*dab> z grozo in s trepetom: Strašna je bila ta noč. . . . SI rasna noč je bila to! V vst-h žilah ji j<* trepetala še razkošiuist in neskončna «roza t» noči____ Prejšnji večer je legla kakor \ mrxliei, s težko, bolno glavo, z zmedenimi mislimi, plašnimi napol in natxd radostnimi. Pričakovala je nečesar velikega, česar se je ha la že dolgo in po čemer je hrepenela že dolgo z. vročini in drhtečim nemirom. V mraku je bila na vrtu. Za njo je prišel najstarejši domači sin. Feliks. Prijel jo je za roko in j je pogledal v oči. naravnost in globoko. Vroč in pekoč je bil ta imgled. palil jo je kakor pali in Muodi julijsko solnee nežno <*ve-tieo sredi travnika. Vsa je vztre-petala ob t»-iu pogledu iti je |m>-vesila «rlavo globoko: ume vala j«-, kaj ji govori I a pogled, in čutila se je preslabo, da bi s«* mil ustavljala. da hi zakričala in hi bežala da leč proč. ... Stisnil ji je roko sil no. da jo je zabolelo in ji je v z. tre petala v njegovi. Nagnil s«* je hli ?M k njej, poljubil jo je na vrat iti ji je zasepetal nekaj tihih besed.... 1'utila je. kako ji polje kri v lica. sree pa ji je drhtelo, da ni mojrla odgovoriti, ne /a kričat i in tie be iati daleč od njega.... Dol po je stala v mraku na Istem mestu, z.a vrtno lopieo, ovito z zelenjem. vso okrašeno z. dehterim cvetjem. Ob ograji je cvetel špan ski bezep: težki vonj njegov ji je silil v glavo in ji je medel itak if zbegane misli -še bolj. Ko je odhajala z vrta. je stopala kakor bolnica. Glavo je pove fiala globoko na prsi. v očeh je ču tila solze. Misel ji je vstajala za mkdijo, do kouea domisliti pa ni nobene. oči je potrkalo na duri m a, komaj slišno. A slišala j takoj. Sree ji je zadrhtelo začutila bolečino po vsem Kriknila je nalahko in bo prestrašena ptica. če,, kakor bi ležala na gorečem o- J Obrisala je naglo solze in se je glju. Vstala je; z opotekajočimi ko okrenila. Ančka je sedela na po-raki je hitela k oknu in ga je od- stelji v ohlapni nočni obleki. V li-| prla s silo in naglo, da dobi sve-Va je bila zardela, zlati kodri so se' že ga zraka____Ko je pogledala v ji sipali razkuštrano ob lepem o- noč, se je rdeči lo nad daljnimi kroglem obrazu. Iz oči ji je gledal gorami. A solnee je moralo ležati še zaspanec; sočnata rdeča usteca še globoko za gorami, ker se je s« ji podrhtavala kakor na jok. rdečilo nad slemeni šele nalahko, komaj vidno "Ali že res odhajaš, Jelica?'' "Ne še. Anka, ne____ Zgodaj! Naslonila seje /golimi komolci jf še. Lezi še in zaspi." ob polieo. Zagledala se je črez po Ije in čez mesto tja proti daljnje mu govovju, ki se je rdečilo nad bal vetri< njim. Oči so jo ščemele in so bile kalne od solza. Videla je vse le napol jasno; polje in mesto in mračne gore v daljavi so ji treptale pred očmi, kakor bi drgetale od silnega mraza. Zroča v daljavo se je zamislila. Domislila s»- je jutra pred letom, zadnjega jutra, ki ga je preživela na domu, in ki je bilo slično temu jutru.... Po noči ji je bilo težko in ni mogla spati, .lokala je tiho in pridušeno, da j»- ne bi slišala Ančka, mlapša sestra, ki je spala v poste Ančka je odkimala. Zlati kodri so se ji stresli, kakor bi jih zazi- 4"Ne hodi, Jelica!" Plašno je pogledala sestrico. 11 Ne hodi. Jelica!" — S stoterim glasom ji je odjeknilo v sreu. Ančka je izgovorila, kar je mislila ona sama na tihem že vse te dni... "Ne hodi!" — "Ne hodi. Jelica! Glej. kaj naj počnem doma tako sama? Micka se omoži — in saj veš. da me itak niiua tako rada kakor ti. Jeliea... Ne hodi...." Stopila je k postelji; objela jc sestrico in jo je privila tesno k se-Zaihtela je, da je zatožilo po bi Ij ob drugi steni. Preplakala je vsi sobi. Zaplakala je tudi Ančka Vrata so se odprla oprezno in lil o — o Bog. ali jih j»* pozabila zakleniti. A res. sama jih je pustila odklenjena, po dolgem in mučnem boju. Nekako okoli polnoči so se odprla sp«*t istotako tiho; in oprezno »o se zaprla za odhajajočim-- Zunaj je molčala tiha noč. Spa-bi je pokojno vsa vila, vse mesto tam spodaj je počivalo utrujeno m izmučeno. Nobenega glasu nikjer. nikjer pesmi, krika nikjer, nikjer ne sumita in ne joka nikjer. Hipoma pa jc zaplakalo bolno in obupno v sobici .leličini. V t ili i mirni noči je stopilo pred posteljo Jeličino grozno in strašno. \ gosli temi, ki je spala po vsi so-hi ali pa se jc le potuhnila, da spi. jc v resnici gledala ineže, kaj s( _r«Mli v njej, in jo prisluškavala — v »r«»-.Ji temi ji j«* pogledalo narav nost v oči m dal v sree in na dno duše. "Jeliea!" Zaklicalo jo je očitajoče in karajoče. Zadrhtela je in si je za krila oči. Molčala je in je čakala "Jeliea!" Zaklicalo je spet, a topot s straš uim glasom. Hoke >»o ji zdrsnile z oči. Pogledala je v temo in se je prestrašila, la ji je zastalo sree, in je menila, da umre prihodnji hip.... Ono, k: je stopilo k postelji tiho in ne-idno. a grozno in strašno, je odgr-nilo hipoma pred njo temni zastor nrihndujosti. Z roko ji je pokazalo pot. oškropljeno s solzami in s srčno krvjo, vijočo se s sol učne podliebesne višine navzdol, daleč navzdol v močvirnate, mračne niža ve. v nedogledne globoeine. "Ali jo poznaš. Jelieaf Zavzet je strmela na pot, vso grozno in strašno. Samotno popot-lieo je videla stopati po njej. S sklonjeno glavo in z upognjenim /.i-.otom je šla s solnčne višine Ija I v močvirnate globočine.... Znana s«* ji jc zazdela samotna popotnica.... Ob strani ceste je vi-lela | »reža t i ostudne pošasti. S pohotno požel jivost jo so stegale su-ie roke po samotni popotnici. Stoter«« gnusnih rok se je stegalo po njej. stotero oči se je vpiralo v njo > poželjivim ognjeni, stotpro ust se ji je režalo naproti z. gahnim na-smehom pohatiiežev. Bilo ji je strašno. Zaprla je oči la ne bi videla ničesar. A videla jo je venomer, žalostno in blatno pot. kako sc vije med gnusno d rti ž bo navzdol, vedno navzdol, v pre-pad. v pogubo. "Ali jo pozi\aš. Jeliea?" Slutila je, a odgovoriti ni mojrla. A odgovarjalo ji je ono nevidno, ono lkovraz.no. S trdim in brezčutnim glasom ji je odgovarjalo. kakor hi se hotelo veseliti njene groze in njene boli: "Pol zavrženih in izgubljenih." Zaihtela je bolestno in krčevito, da se ji je treslo sunkoma, toplo telesce. * Tvoja pot, Jelica."-- Kako dolgo je plakala, sama ni vedela.- Začutila je polagoma, kako jo duai v postelji in da jo pe malone vso noč, tako težko ji je bilo po domu. ki ga mora zapustiti, tako strah jo* je bilo pred tujino. ki mora iti v njo in je ne pozna in ji ne zaupa in je ne ljubi. Tiiko tesno ji je bilo in tako straš no, kakor bi vedela povsem jasno in zagotovo, da gre smrti naproti. Naravnost naproti ji gre. a ne more se ji zogniti. ne se ji umakniti. Preplakala je malone vso noč. Ker ni mogla spati, je vstala na vsezgodaj. Šla je potihoma k ok lin, ki je bilo odprto znotraj, in je premaknila veternice nalahko in oprezno. Zagledala se je na polje pred hi so, in na daljne gore. ki jih je vi dela v polmraku le napol razločno Rdečilo se je že nad gorami, a k nalahko še, komaj vidno. Solnee je vstajalo pač ravnokar iz nevidne postelje, ki mora biti nekje glo boko za gorami. Vstajalo je in se je oziralo na vrhove zaspano in mežika vo. V daljavi se je rdečilo — pod prla si je glavo z rokami, iz oči so ji privrele solze iznova. Zadnji krat zre iz domače sobice, na gore ki so ji drage in ljube. Vzljubile jih je srce. ker jih je videla vsak dan. ko je odprla okno, in so ji za plule oči črez polje v daljavo. Rdečilo se je nad gorami, svetli kalo se je bolj in bolj, blestelo Sf je jasneje in jasneje. Solnee j» prihajalo onstran gorovja pol a go ma navzgor in čim više se je vzpenjalo. tem jasneje so mu plamtelc se oči. Zagorelo je nad goro — po polju je /.a blestel o tisočero bise rov : slednja traviea jc bila okinče na x diamantom, solnee božje p» -.e jih je veselilo in se je poigrava lo z njimi, da jo je skelelo v oči in jih je zaprla. Zaprla jih je, ker so jo ščemele in ker ni mogla mirno gledati kra sote polja. Težko ji je bilo in hu do ko je pomislila, kolikokrat jf toptila po njem v otroški neskrb nost i in v mladostni radosti, a da nes pojde črezenj zadnjikrat. Za- le. Vmes pa je prosila venomer: "Ne hodi. Jelica!" "Saj pridem spet. Ančka." Ančkine solzne oči so se zresni-Gledale so. kakor oči odrasle žen^. ki je izkusila že mnogo grenkega v življenju. "Prideš spet? — A zdi se mi, da ■ bo več tako veselo, ko sc vrneš, ikor če ne bi šla nikoli od nas..." Pozabila je skoro že teh besed Ančkinih. A to jutro, ko je slone-»b oknu v vili za mestom, se jih je spomnila nenadoma spet. — Domislila se jih je hipoma jasno in doslovno, kakor bi jih zašepetal i) v istem hipu na uho.... Zazdelo se ji je, kakor bi sedela An-**ka ob njej in bi jo gledala z mo lrimi očmi, ki so vse solzne in res ne kakor zamišljene in globoke o či žene, ki je videla že mnogo zla, in gorja. Se«|i ob njej in jo gle«ia in govori resno in otožno: *A tako veselo ne bo nikoli več.?' ''Da. Ančka, ne bo več veselo ne. Nikoli ne bo več veselo, vse moje življenje ne." Zgrudila sc je na kolena. ''O Ančka, varuj te Bog, da ne kreneš nikoli na to pot. Vsa brez tO I za je in vsa brez smeha in brez veselja vsa." Pripognila je glava globlje. Dol-rnehki lasje so se razpletli in so se ji vsipali črez polne bele rame. Z vročim čelom se je dotekni la tal. "O mamica, čemu si legla v grob tako zgodaj in si me pustila siroto n sem morala v svet?" '"O mamica, zakaj nisi hodila 7 menoj, kakor sem te prosila preti idhodom v tujino? ('emu me nisi /arovala. mamica, čemu me ne svarila?" "O mamica, čemu nisi molila za ne pri Bogu. da me ne bi pustil baš, da imamo izvrstno pitno vodo. Našel boš solidno slovensko naselbino, ki so razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let. tukaj, la h ko, pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega ne dobiš nikjer. PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO " FRANK GRAM, NAYL0R, MO. • k' POSEBNE PONUDBE SO: 40 akrov ravnine, izsekan gozd, en aker izčiščen, aker $25.00. 80 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $25. 120 akrov ravnine, mala hišica, 1 aker čist, aker po $23.00. 200 akrov ravnine, gozd izsekan, aker po $24.00. 160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, 5 akrov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00. V?o to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam v najem ter plačam po $5.00 od akra. Imam valovite kmetije, deloma čist svet s hišami od $10.00 do $30.00 aker. Vsak kos prodam na mesečno ali letne obroke. Dam deset let časa za izplačati z 5 ali C>% 9brest,i z garancijo, da se svet čisti. JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATI ZA $7.00 DO $10:00 PO AKRU. Vse navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol in železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežban čebelar dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni junija polovico medu kot popolno plačo. FRANK GRAM, Naylor, Mo. roža. Spisal SUrofforski Stopil je k Stani, ki je predla iz bele o veje volne nit, da stke suknjič za sinka, itrrajočega se zraven nje. Uprl se je ob puško, objel njeno lepo telo s pogledom, polnim ljubezni, in djal: 44Bog te čuvaj, Stana, žena moja ... Sedaj grem !" Stana je nehala presti. Preko liea ji je šlo kakor bolest. V«tala jc m stopila k njemu. "*- boš bil za brate m sv bodo domovine, spomni na i te ro- , . . . . t _ , ■ . i . - zadnjem trenutku je Zivoj gleda-l /a da it- «aka tvoja Stana m tvoj . .. 1 F i j . , . v tej rozi svojo Slano... -iijko. da mislita na. tebe. Ko bo*> J J . jih V-e val Kosovo in njegove juna-1 Ko s<> pokopali Zivoja, je pri-b« molila Slana s sinkom Za,,n,il zdravnik belo rožo na križ. domovino, za tebe Ži-* ' Prišla bo ona. ki je dala to ro-'solnca trepetajo ob priprostih krizo junaku, da poišče njegov grob.'žih na grobovih, kot bi se neradi KAM PA 2. JULIJA? VSI NA SLAVNOST NA PRI JAiZNI ZELENI GRIČEK BON AIR! Društ vo ' • Napredni Slovenci'' št. 254 S. X. P. J. bode ta dan ob 2. uri popoldan razvilo krasno novo zastavo na zeleni trati oziroma farmi rojakov L. Butara in Pe-trovčiča na Bon Air, Conemaugh, Pa. Omenjeno društvo najvljudneje vabi vsa naša slovenska društva iz Moxliama, Johnstown a. Cone-mauglia in Franklina, tako tudi vse posamezne rojatke in rojakinje za pohioštevilen obisk, -za kar jim bo naše društvo jako hvaležno in ob priliki radevolje vrnilo. Pri slavnosti bo sodelovala naša slovenska godba na pihala iz Moxhama. Društvo bo skrbelo, da bo vsak posameznik gostoljubno sprejet in tudi postrežen s svežo pijačo, o-kusnimi jedili, sladoledom, sploh z vsem. kar bo najbolje mogoče. Ker je društvo še mlado in potrebuje vsestranske gmotne podpore. upamo, da naši rojaki obiščejo v obilnem številu, za kar jim izrekamo vnaprej našo najlepšo zahvalo. Vstopnina za moške $1.00, Dame so vstopnine proste. (13,15,17—6) Odbor. NAZNANILO. Tempotom obveščam Jožeta, Lovrenca, in Mihaela Boc, doma iz Zagradca pri Grosupljem, o smrti njih brata Dominika Boca, kateri ie umrl dne 25. maja t. 1. Ako kdo želi natančnejših* pojasnil, naj se obrne na : Martin Miklieh, P. O. Box 366, Victor, Colo dobite "GLAS NA&ODA" skozi itiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NAHODA" donaša dnevno poročila s bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13.000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne nnije. PREKLIC. Jaz prekičem vse obrekovanje o Mirs. Mary Grigorčič, ker je la;ž. John Sadnikar. Bridgeport, O. POZOR ROJAKI! *N«faspaAiiija mašilo n tmuka Ima«, kakor m« m me&ka brka In brado. Od tmgm mašila araatajo * •till Udnih krmani ffoaxJ in dolin Uaja kakor radi moikim kraaol brki Id brada in oabodo odpadali la osiveli. Revraatizera. k aa ti bol kil tr*anje v rokah. nogah in ▼ križn, v oamlh dnab popolnoma aadra- vim, rana. opekline, bul«, tore, kruta in grist*, potne noge kurje očaaa, ozeblina r par dnab to-polnoma odstranim. Kdor bi moja adravila brez uspeha rabil mu jamčim za S6'00. Pišit« takoj po cenik, knjižico in žepni Koledar in polljifc* 4 c^nte v markah za poštnino. JACOB WAHČIČ, 1093 K. 64. St., Cleveland, O. OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam svoja NARAVNA VINA. 'KRACKERJEV' BRINJEM je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim Od* sa "BR1NJBVE0 je: • stekleni« $ I.M 12 atekleuU iS.UU V ZALOGI IMAMO tndi Osa domaČi TKOPINJEVEO ta 8UVUY> KA kubana v naši lastni dlatlleriji. Nftie eeoe so Bledele: Troplnjevec per gal. $2.25, |2.50, $2.75 Id 93.00 Silvovlts per gal.................»2.76— fS.00 Troplnjevec zaboj .................... $ tt.00 Hilvovlts zaboj ...................... »13.UU "W nye Wblakey b let star, sabo] .... $11.00 Bodeča Oblo Tina per ga L .... 65c„ «0c„ Catawba In Delaware per gal.......76e.— Zs 6 ln 10 gal. poaodo rsčonamo $100. u 2S gal. $2.00, aa večja naročila je sod zaatouj NaroČila naj at* priloži deuar all Money Order 10 oauoCol nsslov. Za pristnost pijate JjubIIzm. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 ST. CLAIK AVE., CLEVELAND, 0, Solnee zapada in vstaja mrak. da m plaščema noči ogrne poljp slavf. . . Zadnji žarki jesen»keg.i /mago, fm to j moj jauif 1» ko s** vrneš, t«* ob t \ m j a sti» u a, tr polj.ilii tvoj.Po t>»',i ro)l spoznala." {»o^lovili od njih, ali pa šepetajo ^nfco I t-» -r. '-na I Iti travnik se je sklonil in po- junakom, spečim pod njimi, ve- 1 '<■ ljiil>iI j Živoj lx4o rožo, po- rožo, (škropij. no s .Vrni pozdrav, ka.kor pozdrav pri- ij j 1»! 1 Slano ltl sinka t.*r odael po-jsr,'no k^^'j0 junakovo... jatelja, ki sp poslavlja, das? vrno n—o po hrU <-.sti... til^lala j^ * * * jutri zopet... -'aru /a njim oln.k klical "ata.' Tke Slana iz volni1 za sin- polju stopa žwia z otrokom tia So tu** t- iKt i«* >iialo na v»* ka, plete nosraviep za Živoja. A m ** W»ža grobovom. Stana je in njenf misli niso pri tkanju. Tam J,i'1J sinko. Trakovi ugašajočega pri Živoju so, na bojnem polju, *»«>l«ea trepetajo tam na zapadli kj.r s,- bi j,-' bo i za svobodo. kj*-r, ugašajo drug za drugim, Slani Sollič« pa j** sijalo na dr»*ai nebu in poljubljalo rutuen-kastu li^tj«1, padajoče na tla. N'a vrh hriba j^ postal in pogl^jal na rodno va«, na hišo. kjer sta Stana n sinko. glej. sr maščuje Vidov dan. s.- pa zdijo, kakor bi dogorevale la najboljšega gTosdja. Najboljše staro belo vino files-ling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 me j i pri Brodu na Kulpi. okrajno glavarstvo Kočevje. Biva! je v Fairbaaik, Fayette Co., Pa. Pro- proof močan tropinjevec 4y2 gal. sim cenjene rojijke širom Združenih držav, če kdo ve za njegov naslov, da ga ini naznani, za kr.r mu bom hvaležen, ali naj se pa sam javi Franku Kajfeš, 2:'i8 Stagg St.. Brooklyn, N. Y. (13-15—C) $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. Žugel. S spoštovanjem 8. JACKSB, Bo* 1«1 St. Helena. Gal. a ^ * Frank Petkovšek Javni notar (Notary Public) 718 720 MARKET STREET WAUKEQAN, ILL. is vratne sinotke, vseh prekomor- PHONI U§ Zastopnic "GLAS NARODA'' 62 Cortland t Street, New York, N. T. PRODAJA fina vina, patentirana zdravila. PRODAJA vožue ilstke skih Črt. POŠILJA denar v atari kraj sanesljlvo in pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, "m In /azdi se ji, da ga vidi sredi s'Vf" Živoj, morda jo gledaš zadnjikrat, 'zlovražnih krogelj, okrvavljenega j tega Morda ti maha Slana \ slovo za ! * krvjo dnšmaninov. Smehlja P vedno. .. Zamahnil jf z roko za^lnji pozdrav m izguiil na ono stran brega. Tam doli pa si je otrla Stana ho tee objf-la sinka iri aapela: ' Had«« kle Srbui u vojnike, gd*» z^lt-ne bere tovorne, borba njemu zabava je draga, jo^ milej^ vaknwiti vraga..." * . • Triindvajeti oktober 1012. Sreda je Mrzlo in megleno jutro vstaja iz mrke noči. Na vrhove Hojama, koraka vojska. Trd je korak junakov, /are»"-#* oei iu odo njih ko«ti njih prah počival zopet v svobodni zemlji, v zemlji srbski. Ali se bli/a ta čas -sedaj?... Vi, junaki, mrki iu sibii, vi bodete govorili. Iu gmorili beb» ro/o na prsih in se bije kakor lev. Da, njen Živoj j«- lo. junak, kakoršnega si je predstavljala Vzdignila je sinka v naročje in mu kazala križe: "(ilej, sioiko, tu počivajo jnna- kot mlada deklica, ko je ded pri-'k' P° težkem, trudnem delu in ča-povedoval po večerih T-etaške po-'kajo trobente A-stajenja. Osvobo-hoahaja in tla se mu ni treba ničesar bati. Otrok f — je vzkliknila gospa Frančiška — kaj govoriš? Ali ti je znano, da ga ni bilo eelo noč doma? — Vs,. v a in bom povedala, gospa, samo ee mi obljubite, da se boste nič razburjali. — Obljubljam ti. — Predvčerajšnjem sem dobila od nekega neznanega človeka puroeilo, da bodo Agrieola aretirali zaradi pesmi "Prosti delavec". Svetovala sem mu, da na j se obrne, na ono gospodično, kateri je bil tešil psička V s,, je »storil po mojem naročilu. — Ker ga zvečer še ni bilo domov, sem šla pred ono hišo, kjer stanuje omenjena gospodična. toda hiša je bila /aprta. — Pred hišo sem čakala do šestih zjutraj. Ob šestih je prišla iz hiše neka deklica, ki mi je povedala, da je h.I pri gospodični nek delavee. katerega je pa policija aretirala. — Zakaj ga je aretirala iti kako se je vse zgodilo, ni vedela. Moj Boy, to je strašno, strašno' je vzkliknila Frančiška in tudi dck'iei sta začeli jokati. F me v no je. da je bilo Vsem težko. — Kdo bo skrbel za nje. — Diigohert se tudi še ni vrnil »/ t'hartres. — Seboj je bil vzel ves Apri ♦•(dov denar. Tedaj je pogledal skozi vrata slikar, oče Loriot, in rekel: Tukaj je pismo ikI abbej^i Dnboisa. — Hvala, gospod lairiot. Abbe jo je bil povabil v pismu da mora priti takoj k njemu. I.e idite, k os pa — je rekla Grba — bom pa jaz toliko časa tukaj. Peto poglavje. PRIABBEJU. Ko je dospela gospa Frančiška v hišo, kjer je stanoval abbe Dubois. je srečala na stopnicah malega moža. ki ni bil nikdo drugi kakor Kodiu. Dubois je bil \*el i k človek, sivih las in resuega obraza. Ali si dobila pismo? — je vprašal Frančiški*. — Da. vaša milost. — Zdaj pa povej, kaj iuiaš na srcu? - Moj mož, katerega že dolgo nisem videla, se je vrnil. — Bila tako vesela, da sem eelo moliti pozabila. — To je greh, hčerka moja. — Bog je prvi. Moj mo/ je pripeljal seboj s se\era hčerki generala Simona, pri katerem j«« bil v službi. — Včeraj sem izvedela, da nista prejeli ae nobenega svetega zakramenta in da niti pri krstu nista bili. — Potemtakem sta deklici poganki. — Tega vendar nisem jaz kriva? Krivi niste, toda immagati morate, da se bo predmgačilo. Deklici morate poslati v kak zavod. — Za božjo voljo, jaz nimam denarja, pa tudi moj mož ga nima. — Svetujte mi, kaj na storim. — Kje je oče teh dveh deklic? — Nekaj časa je živel v Indiji. — Moj mož mi je povedal, da mora v kratkem času priti v Pariz. — Ali imata deklici še kakega sorodnika? — Ne vem. —— Slat i jima je umrla v Sibiriji. — In ona je pred smrtjo poverila hčerki vašemu možu? — Da tako se je zgodilo. — Moj mož je moral iti v Chartres, kjer ima nek važen opravek. jfJT — Kdaj se bo vrnil ? — Če ne nocoj, pa najkasneje jutri zjutraj. — Pravite, da nimate denarja, da bi poslali deklici v kak zavod. Mi imamo sklad za reveže in iz tega sklada bom vzel potreben de- v samostan Milosti. — Še danes zju — Ni mogoče. Brez svojega moža ne smem ničesar storiti. — Jaz pa pravim, da morate. — Ako ne, bom naznanil vašo družino cerkveni oblasti. — Vaš mož sploh ne sme izvedeti, kje sta deklici. — — On me bo vprašal takoj, ko se bo vrnil. — Kaj naj mu odgovorim ? — Molčite! Molčati ni greh. — Recite mu, da mu ne morete odgovoriti na vprašanje. — Moj mož je najboljši človek na svetu, toda če bi mu ne hotela od govorit i. bi od same jeze podivjal. — Kaj pa, če pride oče deklet in vpraša po svojih hčerah? — Tedaj boste ravnali natančno po mojem navodilu. — Jaz vas bom že pravočasno obvestil. Gospa Frančiška je smatrala besedo abbejevo za besedo božjo in ji ni ugovarjala. — Torej obljubite, da ne boste odgovorili svojemu možu, če vas bo vprašal glede Simonovih otrok. — Obljubljam vam. — Obljubite, tla ne boste nikomur povedali, kje «e nahajata, dokler ne bosta deklici izpreobrnjeni. — Obljubljam vam. — O prizoru ki se bo odigral med vami in med vašim možem ler med vami in generalom Simonom mi morate natančno sporočiti. — Ali boste? — Da bom. — Jaz bom takoj pisal prednici. — Moja hišnica je zelo zanesljiva ženska. — Ona bo odvedla otroka v samostan. (Dalje nrihodnjičl. DELAVCE SE POTREBUJE. Išče se može za barvati kažuiio-vino. Stalno delo, dobra plača; Znanstvo ni potrebno. Pridite pripravljeni za delo. Vprašajte: Schiff Bros., 88—90 Withers Street, blizu Larimer St., Brooklyn, N.Y. __(12-13—C) * STATE DEPARTMENT OF LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga Splošni nasveti, pojasnila in po moč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila, kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! NewyorSki urad: 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo: 704 IJ. S. Morgan Building. Veliki vojni atlas vojsl 1 | jI* I i Pozor! Pozorl V zalogi imamo iz starega kraja importirane SRPE. Cena 60 centov s poštnino. \ FRANK SAKSER, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Kos letos nimamo v zalogi, ker jih ni mogoče ilobiti iz starega kraja. Srpi so nam ostali še od prejšnjih zalog. i MODERNO UREJENA TISIAHIA GLAS NAHODA VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVRŠUJE PO N] CENAH, v A i: : : DELO OKUSNO. : S * m m m IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. UNIJSKO ORGANIZIRANA PO0KBNOR SOt DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. VSA NAMOČILA PtiUlTI M Al SLOVENIC PUBUSHINS M. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln driavnlkt o knjigi Berta pU Smtner. "Doli z orožjem!" Lev Nikolaje v ič Tolstoj Je pisal: Knjigo sem z velikim u£tt k<~>m prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga zel« vpliva na človeka in obsega nebroj lepili misli. Frioerik pL Rodemtedt: Odkar je umrla marinnie Rtael nI bilo na svetn tako slavne pisateljice kot je fcuttnerjeva. • Prof. dr. A. Dodel: 'Doli z orožjem' je pravo ogledalo sedanjih ga ftisa. Ko človek prečita to knjigo, mora nebou; poml*nu, «ia ee bližajo človeštvu boljši časi. Krntkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobov nki: To knjigo bi človek najrajše poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo bral. Štajerski pisatelj Peter Roeegger piše: Sedaj sem v nekem gozdu pri fJrieglaeb in sem bral ko'Igo z naslovom "Doli z orožjem !** Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko wem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi v Šolah ne smelo manjkati. Xa svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbo, ki bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jlb kdaj bral-- C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar no Jih spi-šali ljudje, ki se borijo za svetovni mir. Hans Land (na sbodu, katerega Je imel leta 1890 v Berlina) : Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom posadil. Naj bi Itidi ta knjiga našla svoje a post olje, ki bi šli žnjo krlžemsvet in nčili vse narode. flnaafni minister Dunajewsfci Je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voja-fiki strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta Ženska Berta pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur tema delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA fit CENTOV. Naraiajte Je pri: Slovenic Publishing Co.* 82 Cortlandt Street, . New York City, N. Y. v** ** 'J *»> M M M » t K* K* MMNii^ Suhe dežele? Rojakom naznanjam, da pošiljam vsakovrstne pijače to je piva, žganja in vino. Pišite po ceniki JOHN LANICH, box 1024 Cheyenne, Wyo. HARMONIKE bodisi kakrfinekoll vrste Izdelujem In popravljam po najnižjih ceuab, a delo trpežno ln tanesljlvo. V popravo ■anesijtvo vsakdo poSIJe, ker sem ie nad 18 let tukaj v tem posla in sedaj v svojem lastnem doma. V popravek vzamem kranjske kakor vse drage harmonike ter računam po dela ka- korfino kdo sabtera Dres nadaljnlh vpraftanj. JOHN WEN ZEL, Iti: Cast 62nd St., Cleveland, Okla gAXRAHILO. Cenjenim naročnikom v Penna in v West Virginiji naznanjamo, da jib bo v kratkem obiskal nai stopnik se evropskih drža? m pa kolonij stih posestev vseh yelesO, 11 runih zemljevidov: na 20tih straneh in vsaka stran je 10y2 pri 13Vb velika. Cen« samo 25 centov! Manjši vojni atlas na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo IS centov. Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tndi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 25e. ali pa 15e. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) _ v GREATER NEW YOR^U ANTON BURGAR 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imenaparnika. Obrnite se zaupno »a njega, kjer boste točno in solidno po- streženi. Mr. ZVONKO JAKSHS, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravniatvo "Glas Naroda" NAZNANILO. Rojakom v Lorain, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal nai zastopnik JDHN KUMfiE, ki je pooblaačan pobirati naročnino za list Glaa Naroda. S spoštovanjem Upravniatvo Glas Naroda. Velika vojna mapa vojsknjocOi se evropskih držav, Velikosfc )e 21 prt 28 palcih. L-^jp Cena 15 centov, fff—H Zadej je natančen popis koliko obspga kaka država, kolibo ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Z jedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite na: Slovenk Publishing Company, 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do 4obrcfi mm m prepričal, da dospejo denarne poMljatvo tedi seda' saneoljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta. da potre* kujejo poAiljatve v sedanjem Časa 20 do 24 dni.1 Torej ni nobenega dvoma sa pofiljanje denarjev sorodnikom to snancem v staro dosM»vinoI MHUPl m i • ik 100 K velja sedaj $1450 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y! 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. T-t-T I T-rr-r W&L ■