Leto XXII., št. 26 Ljubljana, petek jL fannarja mi Cena t Din Opitivuist vo. t-jumjana. tknaiijeva 6 — reletoo štev 3122, S1B, 3124, 8126. ilZtt Uiseratm oaueieK: Ljubljana, Selen-burgova ul — Iel 3492 tn 33»2. Fooiuznica Maribor: Grajala trg tt. 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St 190. Računi pn poŠt ček. zavodlb: Ljub-liana « 17 74» Izhaja vaaK dan razen ponedeljka. Naročnina znato mesečno 30 din Za inozemstvo SO din Uredništvo: ujubljana. Knafljeva ulica 5. teieton 3122. 3123. 3124. 3125. 3126. Marmor, Grajski trg St i. teieton »t Z455 Celje. StrossmavenevB .jitca štev L telefon St 65 Rokopisi w o* »rraCa K> Položaj na Pacifiku Presenetljivo mnogo je zadnje čase izjav japonskih državnikov o sodobnem mednarodnem položaju. Zlasti se oglaša zunanji minister Macuoka in sproti zavzema stališče k perečim mednarodnim problemom. Ce pogledamo, kaj je gonilna sila tej govorniški agilnosti, moremo zelo naglo ugotoviti, da so ji povod dogodki v Ameriki, izjave zastopnikov vlade Zedinjenih držav. Roo-seveltov predlog glede pomoči Veliki Britaniji je imel za posledico vrsto govorov vodilnih ameriških državnikov pred kongresom, odnosno v komisijah; med njimi se jih je več dotaknilo tudi položaja in politike Japonske. Zlasti oster je bil pri tem zunanji minister Cordeli Hull, ki ni niti najmanj prikrival svojih očitkov na račun Japonske. Hull je izrekel povsem brez ovinkov, da dolži zunanjo politiko Japonske velike odgovornosti za kritične mednarodne težave sedanjosti Po njegovih izvajanjih je bila Japonska prva. ki je sprožila s svoumi nastopom v Mandžuriji plaz vojnih dogodkov, češ. ko se je začela japonska invazija v Mandžuriji se je iel a s tem uveljavljati v mednarodni politiki metoda agresivnosti. Cordel Hull je ponovil stare ameriške očitke, da nastop Japonske v Mandžuriji ni nič drugega ko prvi korak v sistemu osvajalnih dejani zoper Kitajsko, katerih zadnje predstavlja sedanja voina zoper nacionalno vlado maršala Cang-kaiška. En~ko ostro se ie zunanji predstavite1! Zedinjenih držav izrazil tudi o uvr^nn^.i tako imenovanega novega reda v vzhodni Aziji, češ da gre pri tem za navadne osvojitve, ki naj podredijo stari kitajski narod japonsk:'m gospo-dnrsk m in političnim interesom. HuHove obdolž;tve so napravele ve-l'k vtis na Japonskem: razburjenje v Tokiu so povzročile zlasti besede o posebni odgovornosti Japonske, ki ga je prva uvedla politiko s silo »izvršenih dejstev« v mednarodne odnošaje. Macuoka je ostro reagiral nanje in zavračal je ameriške očitke s poveličevanjem politike »novega reda« v vzhodni Aziji. Ne more se reči, da bi bil sistem, teh državniških polemik prinesel kaj novega v situacijo. Res je sicer da je še bolj no pel odnošaje med Washingtonom in Tolrcm, toda bistveno vendarle ni poslabšal razmerja. Interesantna so v tem pogledu izvajanja, ki jih je bilo citati ta čas v nevtralnem tisku. Ob pri-liki japonsk;h in ameriških polemičnih govorov so si namreč mnogi zastavili vprašanje o bodoči politiki Japonske. Značilno je pri tem prevladovala domneva, po kateri ni pričakovati, da bi se Japonska zlahka odločila za dejanski nastop zoper Zedinjene države. Ti krogi smatrajo, da more Japonska mnogo več pridobiti, ako ostane izven vojnega konflikta, medtem ko bi jo udeležba mogla dovesti do jako neljubih situacij, ne da bi ji mogla vnaprej zagotoviti primerne uspehe. V tem smislu je zanimiva vloga, ki jo je japonska prevzela glede siamsko-indokitajskega konflikta. Predlagala je sprtima strankama premirje ter dala pobudo za neposredna pogajanja, ki naj dovedejo do pomirjenja in likvidacije spora. Ni sicer še do kraja pojasnjena vloga, ki jo ima Japonska v tem konfliktu, ker ni znano, ali ne stoji morda za Siamom Japonska, ali dela Siam na svojo pobudo. Izven dvoma pa je, da se je siamska politika v zadnjih letih naslanjala na Japonsko in da je bilo opaziti zelo vidno sodelovanje med obema državama. Nemara bodo v tem pogledu prav bodoči dnevi pokazali, kako je s stvarjo sedaj. Japonski posredovalni predlog je morda uvod v diplomatsko podporo Siamu, postavljen z namenom, da podpre v bodočih pogajanjih siamske zahteve in jih pomaga uresničiti na račun francoske Indokine. Vsekakor je pričakovati, da se bo ob tej priliki japonska politika pokazala v pravi luči. Pred nekaj dnevi so prišla tudi poročila o sporazumu med Japonsko in Sovjetsko zvezo glede ribištva. Prav za prav se o pravem sporazumu ne more govoriti. Podaljšal se je le za eno leto dosedanji dogovor v nespremenjeni obliki. Po nekih dodatnih vesteh se je pri tem japonska pravica do ribolova v sovjetskih morskih področjih podražila za dvajset odstotkov dosedanje najemni-ške vsote. Hkratu veli dogovor, da naj se nemudoma začno pogajanja za trajno novo pogodbo, ki naj uredi zadevo japonskega ribolova v ruskih obrežnih morjih Ali bo ta sklep samo formalnega značaja kakor že dosedaj ponovno. ali pa je bil storjen z resnim namenom. da se položijo trajni temelji odnošajev med obema državama, je še odprto vprašanje. Najbrž imajo prav oni. ki domnevajo, da zavisi vse to in nadaljnje od bodočih svetovnih dogodkov. Nobena od prizadetih sil ne smatra sedanjega trenutka za prikladnega, da bi postavljala na dnevni red zapletene zadeve Podaljšanje pogodbe za eno leto pa pomeni za obe stranki dobrodošel izhod v sedanjem položaju. Težišče situacije na Daljnem vzhodu zaenkrat ni v razmerju med Rusijo in Japonsko, marveč v odnošajih med Zedinjenimi • Dalekosežne Hitlerjeve napovedi »Potopili bomo vsako ameriško lad]o9 ki bi se pojavila v angleških vodah — Proti Angliji se bomo borili, kjerkoli bomo naleteli nanjo - Spomladi podmorniska vojna Nase oborožene sile bodo 1.1941, ki bo zgodovinsko leto velikega novega reda v Evropi, izsilile odločitev« Berlin, 30. jan. n. (DNB) V Nemčiji so danes praznovali osmo obletnico, odkar je narodno-socialistični pokret prevzel oblast. Posebnih svečanosti m bilo, kakor že v vsej vojni ne, zato pa je imel danes popoldne nemški državni poglavar in kancelar Hitler v berlinski športni palači svoj govor, ki so ga vsi pričakovali z veliko napetostjo. Posamezne Hitlerjeve ugotovitve ln napovedi so izzvale navdušenja, ki se je nazadnje stopnjevalo v dolgotrajno vzkU-kanje. Zborovanje je otvoril propagandni minister dr. Gobbels, kmalu po 13 30. V svojem otvoritvenem govoru se je spomnil silnih manifestacij 30 januarja 1933, ko je Hitler iz roke tedanjega predsednika Hinderbur-ga prevzel mesto državnega kancelarja Britanska plutokracija, je dejal, si zaman prizadeva, da bi nemški narod ločila od vodje. 9. november smo doživeli le enkrat v nemški zgodovini in nikoli več je poudaril Goebbels, misleč pri tem na poskušeni, a Izjalovljeni atentat na nemškega državnega poglavarja v letu 1939. Hitler je pričel svoj govor, ki je trajal od 15 40 do 17.15, z ugotovitvami o vzrokih vojne. Pravih vzrokov vojne, je poudaril, ni mogoče iskati v osebah in režimih, saj se je zadnja svetovna vojna sprožila med demokratskimi državami in so se za-padne demokracije borile tedaj proti nemški demokraciji. Pomemben vzrok vojne je bil lahko le ta. da se je Nemčija po stoletni razcepljenosti razvijala takrat v važnega političnega člnitelja, drugi vzrok pa je bila bojazen pred njeno naraščajočo gospodarsko" sito, ki si je že iskala tržišč in konzumentov po svetu. Politika britanskega 300 let si je Anglija ustvarjala svoj imperij z vojnami ln Izigravanjem ljudstev in držav, med tem ko je Nemčija izgubljala svoje moči v verskih in dinastičnih borbah. Rezultat te britanske zgodovine je bil, da obvlada 46 milijonov Angležev četrtino sveta in ljudstev. To je važno, ugotoviti zlasti zaradi zatrjevanja, da se morajo demokracije boriti proti avtoritarnim silam, češ da hočejo zavladati vsemu svetu. Anglija je spričo neredov v Evropi lahko mirno dogradila svoj imperij. Stoletja Nemčije praktično ni bilo. Tako si je Anglija lahko v Evropi ustvarila red, ki ga je smatrala za ravnovesje sil, ki pa je bil v resnici le desorganizacija evropskega kontinenta v korist britanskih otokov. To ravnovesje sil je pričalo le o onemoglosti Evrope. V resnici pa že danes ni več mogoče govoriti o svetovni velesili Velike Britanije, ker je narod v Angliji kljub nadvladi na svetu socialno mnogo bolj beden in zapostavi 1en kakor narodi v Evropi, ker so v Angliji vse ustanove zgrajene tako, kakor odgovarja to Interesom sorazmerno majhne gornje plasti. Angleška nadoblast na svetu je samo še senca nekdanje stvarnosti. Svet dobiva nove centre. Nastale so osrromne države, med katerimi mora angleška diplomacija samo š«* lavirati, da si tudi Izven evropskega kontinenta ustvari neko prividno ravnovesje sil. Ko pa se je nemški narod zedinil in obnovil, je za Anglijo tudi na evropskem kontinentu nastopil nov element, ki se je kakor tuje telo vrinil v angleški kontinentalni ravnovesni red. Kakor vedno v zgodovini, si je Anglija pridobivala svoje zmag? s pomočjo drugih: z Nizozemci nad Španijo, s Francozi in ostalimi Evropci nad Nizozemsko, s pomočjo vse Evrope nad Francijo, in končno z Evropo in ostalim svetom nad Nemčijo. Čeprav pa je bil v zadnji svetovni vojni ves svet mobiliziran proti Nemčiji, dejansko Nemčija ni bila premagana. Neuspeh leta 1918 je bil le naključni rezultat čudne kopice osebnih nesposobnosti v vodstvu naroda, kakršne v zgodovini nikoli nI bilo in je nikdar več ne bo. Hitler je nato govoril, kaJto si Je prizadeval, da bi se mirno dosegel sporazum za odpravo versajske pogodbe, največje krivice, ki je bil kdaj storjena nemškemu narodu. Nemčija likvidacije versajske krivicc nI mogla doseči niti tedaj, ko je bila v Društvu narodov, niti pozneje z neštetimi ponudbami in poslanicami kancelarja, ki si je odpravo Versaillesa že davno zapisal v svoj program. Pojavili so se namreč zopet stari vojni hujskači od Churchilla preko Edena, Coopra, Belishe. Vansittarta. in Chamberlina do Halifaxa, ki so na enak način hiriskali svet proti Nemčiji in s^et dosegli novo krvavo volno. Zaman je Hitler državami in Japonsko. O tem pričajo tudi posamezni odstavki v izjavah in pojasnilih zunanjega ministra Macuoke. Da je res tako, se razvidi tudi iz očitkov, ki jih je čuti iz Tokia na račun Amerike radi intenzivnega oboroževanja na Filipinih. Tamkaj so močno oborožili domačine in poslali hkrati na otočje večje ameriške bojne sile, tako da postajajo Filipini vedno bolj trdna ameriška postoianka, ki je tem bolj važna, ker se oboroževanje vrši v zvezi z orjaškim ameriškim mornariškim načrtom Vsekakor je izven dvoma, da se težišče položaja na Pacifiku vedno bolj premika na razmerje med Washingto-nom in Tokiom. po likvidaciji vzhodnega sovražnika koncem 1939 ponudil mir, zaman ga je ponudil tudi po zasedbi vsega zapadnega kontinenta. Nemčija ni ničesar zahtevala zase, razen onega, kar je bilo njeno ie od nekdaj svoje kolonije, ki so jih ji Angleži iztrgali čeprav niso imeli nobene potrebe po njih Izkazalo se je spet. da se Angleži bore proti vsaki Nemčiji, bodisi cesarski, demokratski ali avtoritarni. V stiski so morali seveda poiskati novih gesel za novi svei in so privlekli na dan socialistična načela, kakršna so se v Nemčiji preživela že pre 50 in 60 leti. Besede na naslov Zedinjenih držav Sedaj stojimo tu na kontinentu in nič nas ne premakne z njega. Ustvarili smo si bazo in ko bo prišlo do odločilnega udarca, bo angleška gospoda preizkusila, kaj dejansko premoremo. Angleži se zanašajo na pomoč iz Amerike. Lahko pa povem, da smo mi v svojih načrtih proučili sleherno možnost in ukrenili vse potrebno že od vsega početka. Da bi bil nemški narod proti ameriškemu narodu, tega nihče ne verjame. To je vsakomur jasno, ki se zaveda prave stvari. Nemčija se nikoli ni vmešavala v ameriške interese, razen v onem primeru, ko so se Nemci skupno z Američani borili za svobodo njihovega kontinenta. Ce bi se pa države tega kontinenta vendarle poskusile vtikati se v evropsko vojno, tedaj se bodo stvari samo hitreje razvijale. Kdor namreč meni, da lahko Angliji pomaga, mora vedeti, da smo pripravljeni tudi na to. Sleherna ameriška ladja, ki bi v spremstvu ali brez njega prišla čez Ocean, bo torpedirana. Mi smo v vojni, ki je nismo hoteli. Ponudili smo nasprotniku roko, ki je ni sprejel. Ce pa že ravno hoče uničiti nas, se bo zgodilo, kar mu pritiče. Danes naši nasprotniki nimajo več opravka z Nemčijo iz zadnje svetovne vojne, marveč z državo, ki je do najvišje stopnje mobilizirana, oborožena in za borbo sposobna. Nemčija in Italija Ce si sovražnik domišlja, da bo Italija odpadla, če si izmišlja revolucije v Milanu, | potem bi bilo bolje, da bi poskrbel, da takih revolucij ne bo pri njem Ko so se italijanska letala pojavila v Rokavskem prelivu, se je reklo, da so si Italijani izgovorili bazo na Oceanu Ko so nemška letala sedaj prišla na Sicilijo, so si izmslili. da si hoče Nemčija prisvojiti ta otok Eno oa drži: Borili se bomo proti Angliji, kjer bomo nanjo naleteli. Začasni neuspehi na-Sega *av^rnika nikakor ne dokazujejo, da bi mogli propasti Sovražnik si je znal vse svoje dosedanje neuspeh izmaličiti v ogromne uspehe Borili se bom« Ml«m»»t«»r tj» kilometrom T dncefem nisva treovca Dala sva st roke kot moža ?astl in beseda •»n IrpolnVna Morda se zanašajo na Balkan toda na 'o ne bom mnogo dal. kajti eno Je gotovo kjer koli w AnelHa pojavi tam fo bomo bili. In smo dovoli močn? za to Morda upajo, da bodo zapletli še kako drugo državo v to borbo Toda lahko vam rečem, da smo vsako možnost truzno nrotehtali in da smo prišli ob koncu do zaključka, da je zmaga naša Morda se zanašajo, da nas bodo ugonobili z lakoto Svoje življenje smo organizirali. Vedeli smo da v voini ne bo vsega preveč Toda od lakote nemški narod nikoli ne bo umrl prej bodo umrli Angleži. Pomanjkanje surovin? Tudi to smo že prej vedeli in zato smo s svojo štiriletko poskrbeli za vse. Morda so se zanesk končno na propagando in fraze da bi pre» motili nemški narod in razdvojili Nemčijo in Italijo. Zaman vse to. Zgodovinsko leto 1§41 Jaz vem, da se je nemški narod zarotil z menoj vred in da bo šel z menoj čez drn in strn. Se živi stari duh v nas. še živi nemški fanatizem, pripravljen prenesti sleherni udarec in doseči za vsako ceno svoj cilj. Tako gremo sedaj v novo leto z oboroženo vojno silo, kakršne nikoli še nismo imeli v svoji zgodovini. Na kopnem se je število divizij silno pomnožilo. Njihova oprema se je zboljšala. Njihova izkustva so se proučila in izrabila, kolikor je bilo le mogoče. Oborožitev se je še moderni-ziiala. Nasprotnik bo videl, koliko je njeno zboljšanje. Na morju se bo pomladi pričela podmorniška vojna. Tako bodo vi« deli, da nismo spali. In letalska sila se bo prav tako predstavila. Naše oborožene sile bodo odločitev izsilile tako ali tako. Naša vojna produkcija je v silnem zagonu dejansko dosegla že vse to, imajo drugi šele v načrtu. Leto 1941., o ."m 6em prepričan. bo postalo zgodovinsko leto velikega novega reda v Evropi. Program ne more biti drugačen, kakor otvoriti svet vsem. uničiti predpravice posameznikov uničiti tiranijo nekaterih narodov un:čiti oblast nekaj fnančnih mogotcev Tako bo to novo leto prin^o osnovo za sporazum in spravo med narodi. Opozoril sem že i. septembra 1S39 v državnem svetu, da mora ž»dovstvo s tem Poigrati svojo vlogo v Evropi. Morda se bodo smejali tem mojim napovedim, kakor so ?e nekoč, ko sem napovedoval stvari, ki so se nanašale na na^e notranje življenje Bodoči mesci pa bodo dokazali, da sem imel prav. Upam, da bodo »ud: narodi, ki so sedaj sovražno razpoloženi napram nam. spoznali svojega pravega notranjega sovražnika in da bodo šli z nami v sKupno fronto arijskega človeštva proti mednarodnemu židovskemu izkoriščanju Leto. ki se je končalo z današnjim 30. januarjem, ie bilo leto velikih uspehov, a tudi velikih žrtev. Čeprav ie bilo število mrtvih in ranjenih v celoti majhno v primerjavi s prejšnjimi vojnami, ie bila vendar za vsako posamezno družino njena žrtev velika. Njim ie posvečena vsa naša skrb. Doprinesla pa je svojo žrtev tudi vsa generacija in z njo vsak posamezni Nemec. Delale so žene mesto mož, pokazal se je duh skupnosti, ki je obvladal ves nemški narod. Da bi se ta duh ohranil, na to mislimo danes, da bi v tem duhu dosegli svoj cilj, to si J.mes obljubimo, da bi nas Bog ne zapustil v prihednjem letu, za to danes molimo. Ko se je poleglo silno navdušenje, je po Hitlerjevem govoru kratko spregovoril še propagandni minister dr. Gobbels. ki ie v imenu vsega naroda de^al nemškemu državnemu poglavarju: Zspovel+e nam in mi bomo slecffli kaknr en mož! Kmalu po 17.15 je b'lo zaključeno zbo-rovanie s prerevanlem nemške državne himne in znane koračnice o pohodu proti Angliji. ozeli Derne V Eritreji ss pri Agcrdatu angleške čste pripravljajo na napad V Italijanski Somaliji živahno udejstvovanje patrulj R;m, 30. jan. n. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske poroča v svojem današnjem 237. službenem vojnem poročilu o bojih v Afriki: V Cirenajki intenzivno delovanje našega topništva, patrol in brzih kolon, ki so jih uspešno podpirala naša letala. V vzhodni Afriki smo na severni fronti odbili napade avstralskih oddelkov in osvobodili nek! kraj, ki so ga zavzeli sovražniki. Ujetih je bilo nekaj avstralskih vojakov in zaplenjeno nekaj orožja. Na južni fronti smo izvedli napade na treh različnih sektorj'h ter pognali v beg sovražne kolone. Skupine naših leta) so intenzivno bombardirala sovražne motorizirane oddelke. čete in postojanke. Angleška letala so napadla nekaj letalskih oporišč, a so napravila )e ma'o škode. Eno sovražno lovsko letalo je bilo sestreljeno. Napad ca Sue:!ii prekop Kairo. 30. jan. s. rReuter) Sovražna letala so davi bombardirala Sueški kanal. Napad ni povzročil ne škode ne žrtev. Kraljica med ranjenci R;m, 30. jan. j. (Štefani) Italijanska kraljica je davi obiskala ranjene italijanske vojake v bolnici, ki pripada malteškemu viteškemu redu. Razgovarjala se je dalje časa z njimi ter se živo zanimala za njihovo zdravstveno stanje. Poslovila se je z izrazom želje, da bi ranjenci čim preje okrevali. Predelava tr^vsfcllt ladij v psmožne križarke Bern, 30. jan j. (SDA) Švicarski listi objavljajo razne informacije iz italijanskih virov, po katerih so vse italijanske ladjedelnice trenutno hudo zaposlene s predelovanjem mnogih italijanskih velikih potniških parnikov. Tudi največja italijanska potniška ladja »Rex« je v ladjedelnici, kjer jo izpreminjajo v trgovinsko križarko. Razen »Rexa« bo tudi več drugih večjih potniških parnikov predelanih v vojaške namene in bodo uvrščeni v flotiljo italijanskih pomočnih vojnih ladij Angleško poročilo Kairo, 30. jan. s. (Reuter) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju: Libija: Zasedba Derne Je bila davi do. Eritreja: Zbiranje naše vojske pri Agordatu in Barantu se gladko nadaljuje. Čeravno je bilo treba zaradi velikih daljav premagati velike fizične težave, so zlasti mehanizirani oddelki uspešno dovršili svojo nalogo. Abesinija: Vzhodno od Meteme se nadaljuje intenzivna patrolna aktivnost. Italijanska Somalija: Na vseh sektorjih se nadaljujejo dela na cestah v podporo naših patrulj, ki so brez prestanka aktivne na sovražnem ozemlju. Kairo, 30. jan. s (Reuter.) Reuterjev poročevalec v Libiji javlja nocoj da Derna ni padla po velikem napadu kakor Tobruk in Bardia, temveč na podlagi serije manjših operacij, ki so trajale dva ali tri dni. Angleške in avstralske čete so najprej zavzele zunanje postojanke okoli mesta, nato pa so pričele z očiščevalnimi operacijami in so prisilile italijansko posadko v Derni končno k umiku. Cenijo, da je štela posadka v Derni okoli 10.000 mož. Večini od njih se je posrečil umik. Južnozapadno od Derne, verjetno pri Me-keliju, so v teku boji med angleško vojsko in mehaniziranimi italijanskimi oddelki. Francosko-nemškf odnos! vedno bolj pereči Zastcp&lk nemškega zunanjega ministrstva o odtujitvi med Nemčijo En Petainovo Francijo po Lavalovem odhodu iz vlade Berlin, 30. jan. o. V zvezi s pisanjem francoskega tiska v zasedenem delu Francije. ki se zavzema za tesno sodelovanje z Nemčijo, so danes tujim novinarjem v nemškem zunanjem ministrstvu izjavili, da se s temi zahtevami docela strinjajo. V zadnjem času postaja vprašanje odnošajev Francije do Nemčije vedno bolj pereče. Tudi zadnje bivanje nemškega veleposlanika v Parizu Abetza v Berlinu je bilo posvečeno izključno temu vprašanju Zas4op-nik zunaniega ministrstva je o tem izjavil novinarjem: V zadri iem času opažamo veliko koleba-nje v pogledu izvajania politike, ki je bila dogovorjena na sestanku v Monteireu. Razvoj te politike ni mnogo napredoval, marve čbi se lahko reklo, da je ta tvli-tika zastala in se v mnogokaterem pogledu celo kršila Mi smo že ponovno naglasili. da je bilo z Lavalom že v«e dogovorjeno za Iskreno sodelovanje med Francijo in NemčHo. Toda kal se je zgodilo? Lavala so vrgli iz vlade ln to iz razlogov, ki nam niso znani. Mi ne maramo razglabljati o notranjih francoskih problemih, marveč se zanimamo za ta vprašanja samo v toliko, v ko»ikor se kaže njihov odsev v zunanji politiki, zlasti v odnošnjih do Nemčlle To ie veMka epizoda, ki pa že Izgublja značaj epizode. Danes bi se že skoraj moglo r*či da se pojavlja med Francijo in Nemčijo kompleks novih problemov. Pariz, 30. januarja. AA. (DNB) Izpre-memba v francoski vladi je neobhodno potrebna, piše pariški list »Le Nouveau Temps«. List pravi, da bo v nevarnosti sedanjost in bodočnost Francije, če se te spremembe ne izvrše. Ker je vichyjska vlada v svoji sedanji sestavi vse storila, da prepreči pogajanja maršala Petaina z Lavalom, je Vichy izgubil zaupanje Berlina. Delo. ki sta ga ustvarili Nemčija in Francija v Monteiru, je v nevarnosti in se morda ne bo moglo nikoli nadaljevati. Na Francoskem moralo vsi imeti pr*>d očmi delstvo. da se zdai ureia usoda Francije. Odkar se je Laval umaknil s političnega prizorišča, so se avtomatsko pretrgali vsi stiki med Vichyiem. Parizom ii> Berlinom. Neka+eri dallnovidni Francozi so si tedaj prizadevali, da bi obnovili te stike. Iz VI-chyja so se zadnie ča«e razširile raznovrsten vesti. Nihče ni vedel, kdo jih širi. nihče 1ih ni hotel priznati. N'hče ni vedel, kaj Vichy hoče in kaj ne. Danes ko se ureja usoda FranHie na nacionalnem in mednarodnem ooMu. in sicer za dolgo vrsto let, nastopa Vichv proti domovini. List zahteva. da stooilo v francosko vlado razen vojaških elementov. ki niso nikdar orene-h»M biti lolalni <1o 7m*«"v odposlanca Wendella VVillkiea. ki ie del naoada prebil v zak^nišču hote'a kier stan-ije čim bil ob drugem delu nabada v za-klomšču zunanjem ministrstva V osrednji Angliji ie b'lo oovzro^ene prenej gmotne škod? na raznih industrij-skih obiektih Človeških žrtev tudi tu ni bilo izvzemši nekai pri m ~ rov ko ie bfo n<*kai civilistov ^žje ranierih ■-d r'še vin V obain'h predli h ie povzročena škoda maVnko^tn^a ob-ega. London. 30 ian. s. fRe"+eri Do r>onol-dneva ie bil dane^ v T.on^onu d""k "-t dan letalski alarm. D~o-vsod se lahko dosežejo izidi ki lahko to-spešijo končno odločitev. D"ba »©oe-arii« je prešla čez svoj okvir. Nikdo ne pripi- suje velike važnosti relativnemu zatišju, ki je trajalo približno teden dni nad Anglijo in nad kontinentom. Dozdeva »e da so končane zadnje priprave za veliko spi- š-no ofenzivo, ki je na vidiku Dosed mja taktika držav osi ie pod znakom velikih posegov nemškesa leta'stva To letal tvo se udejstvuje sedai tudi v Sredozemskem morju Dri podpori Italiji in sili Ang iio. da mora deliti svoie sile kar pomen1', da imaio v okviru sed^nie vojne angleški uspehi v severni Afriki samo omejen pomen Modri politiki maršala Pe+aina se mora Franci ia zahvaliti da francoski narod mirno čaka na svoio usodo Francoske vojne ladje so predele ukaz. da se same potone, če bi jih kdorkoli hotel uporabiti Na ta način se nai oreoreči da b* se kdorkoli polastil francoskega brodovja Francija hoče odločno iroolnjevati vse obveze svoie?a ooraza Tako le Fran-Ma že nostopa^ v Mers el K»biru in v D^karju To so deistva ki dokamieio f-o-s'>«+ nienega stališča do zaključne dobe te vojne podmornica London, 30. jan. j. (Reuter) Poveljstvo holandske mornarice v Londonu sporoča, da je bila pri sodelovanju v pomorskih operacijah zavezniške britanske vojne mor- narice potopljena neka holandska podmornica. Se 27o milijard za vo]ne namene London, 30. jan. j. (Reuter) Parlamentu bo v kratkem predložen v razpravo predlog za izglasovanje novega velikega kreetta za odplačevanje vojnih Izdatkov. Vlada bo zahtevala od parlamenta odobritev dodatnih kreditov v višini najmanj ene milijarde funtov Sterljngov (cca 270 milijard din). Novi kredit, ki bo porabljen izključno le v vojne namene, smatrajo v angleških uradnih krogih kot dokaz, da je Anglija odločena, še dodatno povečati svoje vojne napore preko sedanje že itak izredno viseke stopnje. Parlament bo v teku letošnjega'fiskalnega leta poklican, da že v tretje glasuje za codatne vojne kredite Doslej Je parlament že dvakrat Izglasoval take izredne kredite v višini dveh milijard funtov SterUngov Pred glasovanjem za odobritev novega kredita bo imel finančni minister Kingsley Wcod v spodnjem domu pojasnjevalni ekspoze, v katerem bo prikaza) trenotni finančni položaj Anglije ter bo najbrže nakazal tudi smernice bodoče angleške finančne politike, s katerimi naj se zajamčl redno finansiranje današnjih izredno velikih vojnih potreb. Hopkins pri kralju Juriju London. 30 jan a (Reuter). Kralj Juri i le soreiel danes v avdionco oos°bnega Rooseveltoveea odDoslanca HoDlcinsa Hoo-kins le bil nato na kosilu pri kralju in kraljici. Uvoz in izvoz iz Anglije L®nd«»n, 30 jan. s. (Reuter) Po uradnih podatkih Je znašala vrecnost uvoza v Anglijo lani 1100 napram 885 mili Jonom funtov 1. 1939 Vrednost izvoza iz Anglije je L 1940 znašala 413 napram 439 milijonom funtov v L 1939. albanskega bojišča Silovitost bojev na severni in osrednji fronti zopet ^^ popušča___ A^ene 30 jan. j. (A R.) Mcčnl italijanski napadi in grški protinapada na osred-njenj in severnem sektorju albanskega bojišča še zmerom niso prinesli nikakršne odločitve. Na osrednjem frontnem odseku so Grki z uspešnimi protinapadi potisnila Italijane na vseh točkah na njihove izhodiščne položaje, s katerih so ob začetku tedna Italijani pričeli svoje ofenzivno delovanje proti grški bojni črti. Včeraj so bili boji na osrednjem frontnem sektorju zlasti na postojankah, ki obvladujejo cesto proti Beratu, že nekoliko manjšega obsega. Deloma je bilo temu krivo tudi slabše vreme, ki je iz sodelovanja izključilo letalstvo. Grki so si položaj na osrednjem frontnem sektorju spet znatno utrdili. Na severnem frontnem sektorju se nadaljujejo spopada manjšega obsega ob reki Devoli, ter ob vstopu v dolino reke škumbe. Položaj je ostal tu tudi včeraj bistveno nespremenjen. Nekaj Šibkejših italijanskih napadov na Ostravici je odbilo grško topništvo. Na frontnem odseku pri Podgradcu je zaradi slabega vremena zavladalo v splošnem zatišje. Letalstvo tu včeraj z nobene strani nd izvršilo kakih znatnejših operacij. Na južnem bojišču so bili le mestoma neznatni krajevni popadi med patruljami. Grško in angleško letalstvo Je bilo na jugu precej aktivno in je napadalo zlasti italijanska letališča v frontnem zaledju. Atene, 30. jan. AA. Ministrstvo za propagando je snoči po radiu objavilo naslednje uradno poročilo: V zadnjih 24. urah se sovražnik obupno trudi s protinapadi, kl pa so porazni zanj. Boji so posebno hudi na osrednjem bojišču, kjer se novi poveljnik italijanskih čet general Cavallero posebno trudi. Dva italijanska bataljona sta bila odrezana od svojega oporišča, poprej odrezani sovražni oddelki pa se skrivajo po gozdovih. Potem ko so obvladale sovražne napade, so grške čete na osrednjem in severnem bojišču včeraj znatno napredovale. Sovražne čete se umikajo v neredu. Sleherni poskus sovražnih čet, da bi prišle v protiofenzivo. Je sovražnika mnogo stal v izgubi moštva in gradiva. Italijansko poročilo Rim, 30- jan. n. (Štefani) V današnjem vojnem poročilu beleži vrhovno poveljstvo Italijanske vojske: Na grški fronti je neugodno vreme onemogočilo operacije. V okviru delovanja velikih patrol je bilo ujetih nekaj Grkov :n zaplenjeno nekaj orožja. ooseveltov zakon izpremenjen Veljavnost bo trajala c?o JO. junija 1943 in bo moral prezident poročati o vsakem ukrepu v okviru pooblastil Washington, 30. jan. j. (DNB) Zunanje- I son na včerajšnji tiskovni konferenci ome ' nil mmnn?! rin hi 7.wiiniene države 1 politični odbor reprezentančne zbornice se je dokončno zedinil na to, da se kongresu predloženi zakonski osnutek o ameriški pomoči Veliki Britaniji izpopolni z nekaterimi dodatki. Na včerajšnji zadnji seji zunanjepolitičnega odbora je predsednik odbora Bloom sporočil, da je bil zakonski osnutek izpopolnjen z naslednjimi dodatki: 1. Veljavnost zakona o ameriški pomoči Veliki Britaniji se omeji na dve leti in traja do 30. junija 1943. Dodatno se zakonu priključuje klavzula, ki nalaga predsedniku Zedinjenih držav dolžnost, da se pred vsako oddajo ameriškega vojnega materiala poprej posvetuje s šefi ameriške vojske in mornarice. 2. Prezident mora od časa do časa kongresu poročati o vsakem ukrepu, storjenem v okviru pooblastil, ki mu jih daie zakon. 3. S posebno klavzulo se prepoveduje uporabljanje ladij ameriške vojne mornarice v službi konvojev, ki plovejo v Anglijo. Na kraju je predsednik zunanjepolitičnega odbora Bloom navedel, da je bilo v teku debate predloženih zunanjepolitičnemu odboru nič manj kakor 15 nadaiiniih tepreminjeva^nih predTogov. ki pa jih je odbor smatral za neprimerne. Prvo glasovanje v poslanski zbornici Washington, 30. jan s. (Col. B. S.) Zunanjepolitični odbor reprezentačne zbornice je danes z neznatnimi spremembami odobril Rooseveltov zakonski osnutek o posojanju vojnega materiala demokratskim državam. Podatki o glasovanju niso znani. Pred tem je odbor odbil predlog newyor-škega poslanca Fisha, da naj bi bila za posoditev vojnega materiala Angliji določena maksimalna meja v vrednosti 2000 milijonov dolarjev. Rooseveltov zakonski osnutek pride sedaj pred plenum reprezentančne zbornice, kl bo začela razpravljati o osnutku prihodnji ponedeljek. Računajo ,da bo zbornica tekom prihodnjega tedna osnutek odobrila. VVashlngton, 30. jan. s. (Reuter.) V zunanjepolitičnem odboru reprezentančne zbornice je glasovalo za Rooseveltov zakonski osnutek o posojanju vojnega m; : > riala 17 članov odbora, proti pa 8. Vojni material tudi za de Gaidlea Washington, 30. jan. j. (A R.) Kakor poroča agencija International News Service iz Washingtona, je vojni minister Stimp- nil možnost, da bi Zedinjene države v okviru zakona o ameriški pomoči Veliki Britaniji in njenim zaveznicam podprle z vojnim materialom tudi vodjo svobodnih Francozov generala de Gaullea. Financiranje ameriške državne obrambe TVashington, 30. jan. j. (Ass. Press) Finančni minister Morgenthau je včeraj predložil finančnemu odboru reprezentančne zbornice zakonski osnutek, po katerem naj bi se zvišala skrajno dopustna mera zadolžitve Zedinjenih držav od sedanjih 4.9 na 6.5 milijard dolarjev. V svojem pojasnitvenem ekspozeju je naglasil. da namerava finančno ministrstvo spraviti v prodajo posebne vrednostne papirje, ki naj bi slehernemu Američanu omogočili, da bi po svojih sredstvih prispeval k finan-siranju ameriške obrambe. Novi zakonski osnutek daje finančnemu ministrstvu pravico izdajanja bonov in hranilnišk:h certifikatov za manjše zneske, kakor tudi redne vrednostne papirie. Finančni minister je nadalje izjavil, da je od dovoljene mere zadolžitve v višini 4.9 milijard ostalo na razpo^go le še 837 milijonov, razen tega so bili porabljeni tudi skorai vsi še dodatno odobreni krediti za oboroževanje Zvišanje zadolžitvene meie ie potrebno zaradi te?a. da se ho moeel redno 'zvr«it'. Rooseveltov obrpmbn' načrt ki d^oča izdatke v v!š!ni 28 5 miliiard do'ariev. kakor je Roo^eve1! to že napovedal o priliki pred^žitve bodočega proračuna Vrednostni papirji, ki i^h bo orodaialo finančno ministrstvo, bodo na razrioia^o samo ameriškemu nrehivalstvu ne denarnim zavodom k*»r bo s d-žava nai l?žie pr!5'a do fnančn'h virov, k! so si jih ustvarili n-ivntmk' s šfp^pnjom Vred-norini p-pirii bodo rra" tako obdavčeni kakor vse druge vrednote. Ataše v Berlinu pozvan v Was!iir?gton Wasldnglon, 30 jan J. (A. R.) Kakor poroča agencija United Press je bil poklican ameriški mornariški ataše v Berlinu v VVashington na poročanje. Potre« v Kaliforniji New York tO ian s. (Aso Pie*>) V Kaliforniji so snoč občutil' zelo nvčan potres, ki je trajal 10 sekund O škodi io žrtvah še ni podrobnejših poročiL Japonska misli spraviti Siatn pod protektorat Ozadje Japonskega posredovanja med Siamom in Indo- kino za sklenitev premirja šanghaj, 30. jan. j. (Col. BS). Japonska organizira na vsem ozemlju Kitajske, v kolikor je pod njeno kontrolo, prostovoljsko armado, namenjeno Siamu Ta armada se rekrutira skoraj izključno iz roen-nov (potomcev »voječasmih jap<*iskih samurajev, ki žive razkropljeni šmirn vzhodne Azije). Kakor zatrjujejo s povsem ve-rodo6*o|nega mesta. Japo«nska navzlic temu. da se je ponudila za. posredovalko v sporu mfod Siamom in Indokino. ne veruje v možnost trajnega miru med obema državama Zaradi tega hoče biti Japonska zmerom pripravljena, da bi v danem primeru porabila kak rmdartjnji morebitni spor med Siamom in Indokino. da bi še bolj poostrila kontrolo, ki jo že zdaj v nemajhni men izvaja nad Siamom Kakor zatrjujejo v poučenih krogih v Sanghaju. ima Japonska v Siamu mnogo več interesov kakor pa v Francoski Indo-kini. kjer bi si trenutno ne želela pridobiti drugega kot nekai oporišč za srvojo vojno mornarico V kake večjo avanturo proti Indokmi se Japonska ne bo spuščala tudi zaradi tega. ker s• ne želi poslabšanja odnošajev z Zodinjenimi državami, ki bi morali nujno slediti vsakemu napadu na francosko kolon;alno ozemlje Vplivne si-amske osebnosti v ?*anghaju ne prikrivajo bojazn' nad razvojem japonske politike, v sporu med Siamom in 8ndokino. ne veru-co«ko Indokino. češ. da ta politika stremi po direktnem protektoratu Japonske nad Siamom Japonska si bo v sedanjem svojem posredovanju najbrže prizadevala izbi-ti iz Francoske lnd« kine kake teritorialne koncesije za Siam ki bodo slednjič prišle v prid edino le Japonski kot siamski protektorat. Po utrditvi položaja v Siamu nedvomno pride n* vrsto tudi Francoska Indoki-na. ki pa jo bo Japonska poskušala dobiti pod svojo kontrolo z nekoliko časovno bolj dolgotrajnimi metodami Nedvomno pa je, da je japonska prretovoljska armada, ki se zdaj organizira na Kitajskem, določena za utrditev japonske kontrole tako nad Siamom kakor tudi nad Indokino. Pogajanje za premirje v Saigonu Tokio, 30. jan. j. (Domei) Kakor poročajo iz Saigona, so se sinoči pričela pogajanja med japonsko delegacijo ter delegacijama Indokine in Siama za sklenitev premirja. Pogajanja, ki se vrše na krovu neke japonske vojne ladje, zasidrane pred saigonsko luko, so bila otvorjena s krat-kom nagovorom vodje japonske delegacije ter šefa japonske vojaške misije v Indokini, generala Raiširo Sumite. Po govoru so imeli člani delegacije pol ure trajajočo konferenco, na kateri so izme- njali glavne misli o načinu premirja. Konferenca je bila nato odgodena na danes. Davi so se člani aelegacij ponovno sestali Ui pričeli poorobno ouravnavo o možnosti dokončne razmejitve v spornem pasu na siamsko-indokitajski meji. Vprašanje, ki deia največ ovir, je nadaljnja u^oda siam-skih čet, v kolikor so tekom oboroženega spora prodrle na ozemlje Francoske Indokine. Knez Konoje o japonski politiki Tokio, 30. jan. j. (AR) V proračunski debati v spodnji zbornici je po včerajšnjem ekspozeju zastopnikov japonske oborožene sile danes ocigovarjal na nekatera vpraša-ija poslancev tudi ministrski predsednik tenez Konoje. Posebno pozornost je vzbudila njegova izjava, da bi bilo za japonske prilike neumestno, ako bi skušala Japonska v borbi za dosego svojih ciljev uporabljati totalitaristične metode brez vsakršnih takih sprememb, ki so potrebne glede na posebne pogoje, s katerimi mora Japonska računati. Tokio, 30. Jan. n. (Štefani) Tu se je danes dopoldne sestal državni svet pod predsedstvom ministrskega predsednika kneza Konoja. Sestanka so se udeležili poleg članov državnega sveta tudi člani japonske vlade. Na seji je bil odobren najnovejši ribolovski sporazum s Sovjetsko Rusijo Nato so ministri vojske, mornarice in letalstva v posebnih izjavah dali zagotovilo, da bodo z vso odločnostjo podpirali predsednika vlade kneza Konoja v politiki, da bi se čim prej uspešno zaključil konflikt na Kitajskem ter država v gospodarskem in političnem pogledu ojačila, da bi bila kos bodočim nalogam. Baron ©širna odpotoval v Berlin Tokio, 30. jan. n. (Štefani) Danes je odpotoval iz Tokia preko Sibirije v Nemčije novi japonski poslanik v Berlinu baron Ošima. Ob odhodu so ga pozdravili nekateri člani vlade, tjjegovi osebni prijatelji in diplomatski zastopniki Nemčije, Italije .Madžarske, Mandžukua, in Vangčingveje-ve Kitajske. Letalski napad na Jtinan Tokio, 30. jan. n. (Štefani) Službeno je bil danes objavljen komunike, da je več skupin hidroplanov z nekega pomorskega oporišča na jugu uspešno napadlo glavno mesto kitajske pokrajine Jiinan. Letala so s številnimi bombami razdejala vojaške naprave in tovarne v Konmingu ter okolici. Mater ama škoda je morala biti ogromna. Vsa letala so se vrnila na svoje oporišče. Svečan pogreb grofa Csakyfa Budimpešta, 30. jaa n. (Ste'ani). Danes dopoldne ie bil svečano pokopan pokojni madžarski zunanji minister grof Csaky. Pogrebne svečanosti so se pričale v poslanski zbornici. V dvorani s kupolo je bila krsta na mrtvaškem odru. ki ie bil ves obdan od vencev in cvetja V dvorani se je zbrala velika množica najuglednejših predstavnikov oblasti, parlamenta, diplomatskega zbora in naivišje družbo. Zbor budimpeštanske opere ie odpel 11-turgične pesmi, nakar ie imel ministr ici predsednik grof Telcki poslovilni govor, v katerem ie obeležil sijajne sposobn~sti pokoineea patriota in diplomata, ki je z vsem svojim heroičnim živlieniem lahko za vzgled madžarskemu narodu. Nar d ne bo nikoli pozabil niegovih del in se ne bo premaknil s poti ki mu jo ie pokojni grof Csakv pokazal. V ogromnem sprevodu je b:lo nato pokojnikovo truplo odp?liano na pokopališče v Kertesovi ulici V sprevodu so bili pole? p-koinikovih najbhžiih so-odnikov regent Hortv ki ie prisostvoval tudi svečanosti v parlamentu, predsednik v'a de predsednika obeh zbornic, člani vade. vodie tujih misii in člani diplomat kega zbora ter izredno mno^o dostojanstvenikov Pogreb se ie oomikal skozi fost? špa'irie množic. V opoldanskih urah so kr^i-o s truplom ookome^a m^dža^eta državnika položili k zadnjemu p^itku v gnobnico. ki mu jo ie oripravila budim-peštan^ka mestna občina Vtis Metaxasove smrti v Turčiji Carigrad, SO jan. j. (United Press) Nenadna smrt predsednika grške vlade generala Metaxasa je napravila v vsej Turčiji globok vtis. Listi se spominjajo pokojnega grškega državnika v toplo pisanih posmrtni cah v katerem naštevajo velike zasluge, ki si jih je Metaxas stekel za grški narod, čeprav je bilo v Turčiji že dolgo znano, da je Metaxns hufio bolan vendar nihče nI načunal. da bo tako iznenada za zmerom 'zginil z evropske politične pozornice. Kmečki Santje prijeli razbojnika Cakovec. 30. jaa o. Snoči so kmečki fantje prijeli in orožiiki mto aretirali nobeg!e?a rcbi;aša Franca S abotv^a. ki je ored kratkim z dvema tovarišama pobegnil iz leooelavske kaznilnice in je nato v Vugrešincu ori Cakovcu ubil oro'.ni-škega narednika. Snoči se ie pojavil v Malem Štefanu pri Cakovcu pri logarju Hermanu s karabinko na rami ter ie zahteval. da mu pokažejo najbližjo pot do Drave. Hermanov sin ea ie spoznal, a se ni izdal in ie zločinca od vedel v nasoro*-no smer. kier so ffl kmečki fantje o mraku napovedali sestanek. Ko sta se fantom približala, je mladi Herman iztrgal zločincu puško in ga s Dt>moč!o fantov, ki so mu priskočili na pomoč, končno obvladal. čeprav ae le branil z naborom vreh Sil. Držali so ea potem tako d 1-o' dokler niso prišli orožniki, ki' so jih priklicali Jz Čakovca. Pressnova ruske vojske Moskva, 3. jan s. (Col BS). Organ Rdeče vojske »Krasnaja zvijezda« piše danes, da pomeni leto 1940 obratno točko v organizaciji ruske vojsko. V vojski vlada sedaj duh in striktna disciplina, ki zahtev«, da je treba izpolniti vsako povelje predstojnikov, kljub vsem težavam in nevarnostim. Po uporu v Rumuniji Bukarešta, 30. jan. s. (Ass. Press). Po uradnih rumunskih podatkih so oblasti samo v Bukarešti doslej aretirale že 3.000 legionarskih upornikov, med njimi 52 žensk. Zaplenjenih je bilo 32.635 strojnic, pušk in revolverjev ter 400.000 nabojev municije. Odlikovanja koroških borcev Beograd, 30. jan. p. Na predlog ministra za vojsko so odlikovani s kolajno za vojaške zasluge peš. poročnik v rez. Aleksander Toman, s spomenico na borbe za osvo-bojenje severnih krajev Jugoslavije L 1918 in >919 in sicer s trakom osnovne rdeče barve orožniški podpolkovnik v p. Fran Dekval, peš. major v p. Avgust Simonič, peš. Kapetan I. kL v rez Anton Stefančič, Štefan'Brodarič, Ludvik Ivančič, Julij Gu-štin, Alfonz Bregar, Lujo Canker, peš. kapetan I. kl. v p. Vinko Potočnik, Fran Ter, kapetan II. kl v rez inž. Vinko Albert, apot. Srečko Ivaniševič, peš. kapetan II kL v p. Miroslav Ulrih, peš. kapetan II kl. Rudolf Kobe, rez peš. poročnika Alojzij Žumer in Ludovik Stancer, peš. poročnik v ostavk: Anton Vrečko, bivši peš. poruč-niki Andrej Pirjevec, Ulrik Pavlica, Ante Ko^nerl, dr. Josip Ludvik, rez art podporočnik Janez Smerkolj; s spomenico na borbe za osvobojenje severnih krajev Jugoslavije 1. 1918 in 1920 • trakom csnovne modre barve peš. kapetan' T. kl v rez Drago Banič. Štefan Gotvald. Kare". Pestevšek, peš. kapetani I. kl. v p. Slavko Dujič, art. kapetan I. kL v p. Dragotin Tancig, peš. kapetan TI. kl. v re/.. Viljem Su.?ieT£ič. peš. poročnik v iez. Aloizij Turk. tivša peš. noročnika Anten Mohar Jos;p Cstanovič art.. admrt podporočnik v ostavk- Fran Paiman, pod-no—>čn:ks v rez v ktor Ruž;čka in Josip Badali* Iz državne službe Beograd, 30. jan. p. Upokojen je dr živ-ko Lapajne. zdravstveni inšpektor pri sre-skem načelstvu v Ljubljani. Napredovali so k&ucelisti Karel Pertekel pri sreskem sodišču v Ptuju. Alojzij Marin pri sreskem sodišču v Murski Soboti. Ivan železnik pri sreskem sodišču v Krškem, Ivan Celhar pri sreskem sodišču pri Sv. Lenartu v Slov. goricah ter povellnlk jet-nlške straže Valter Sand pri okrožnem sodišču v Mariboru. Vremenska naooved Zemunska: Hladno, pretežno jasno. Oblačno z nekoliko snega tu pa tam v južni polovici Deževati utegne ▼ spodnjem prfenorjn. -» • Oskrba obratov in zavodov z moko Navodila bano vinskega prehranjevalnega zavoda v L ju bljani Glede oskrbe obratov in zavodov z moko je Banov in.sk i prehranjevalni zavod (Prevod) izdal naslodnja navodilla: I. Bolnišnice in zdravstveni zavodi. Bolnišnice in zdravstveni zavodi dobijo pri občinskem prehranjevalnem uradu svojega sedeža obratno nakaznico in bone za ono količino račke, ki jo potrebujejo. V tej količini je lahko všteta tudi hrana za ono strežniško c-sebje. ki je v teh zavodih na hrani. Ako p*i je dobilo strežniško osebje osebne nakaznice za moko in kruh. se morajo izročiti tej prehrani odgovarjajoči odrezki nakaznic za kruh in moko prehranjevalnemu uradu. Z obratno nakaznico in z boni lahko kupijo bolnišnice moko v vsaki trgovini in pekarni v občini proti oddaji bonov. Občinski prehranjevalni uradi so dolžni proti predložitvi bonov nadoknaditi trgovinam iz svojih rezerv m predujmoma moko, ki so jo izdale bolnišnicam. Banovin-silci prehranjevalni urad bo preodkazal občinskemu prehranjevalnemu uradu takoj, ko prejme od njih obvestilo o izdanih ob-ratnik nakaznicah, na te nakaznice odpadajočo količino moke. II. Človekoljubni, dobrodelni zavodi in odgajališča dobijo za ono osebje, ki je pri njfh v popolni oskrbi, pri občinskem prehranjevalnem uradu obratno nakaznico in bone za ono količino moke. ki pripada temu osebju po čL 4 ban. naredbe VIII. št. 1047-1 (SI. I 58-7-41) o uvedbi uradnih nakaznic za kruh in moko. V ostalem je postopek «*iik kakor pod L IIL Jetnišnice, poboljŠevalnice in tlični zavodi dobe obratne nakaznice m bone za količino moke. uvedeno pod II. V OKtailem je postopek enak kakor pod L IV. Javne ljudske in dijaške kuhinje dol« od pristojnega občinskega prehranjevalnega urada za prvo polovico februarja obratno nakaznico za kruh in moko in bone v izmeri in kakovosti, kakor znaša potreba po njih izjavi za 14 dnevno obratovanje. V ostalem je postopek enak, kakor pod L Z4t drugo polovico februarja in naslednje mesce dobe obratne nakaznice m bone ?e za ono potrošnjo moke, za katero v prejšnjem razdobju niso mogli zbrati odrezkov osebnih nakaznic na kruh in moko, ki so jih dolžni od svojih gostov po možnosti pobirati. Solske in dijaške kuhinje, ki ne dajejo rednih kosti in večerij, ne dobe obratnih nakaznic, po tem predpisu, temveč morajo poslovati z odrezki osebnih nakaznic na kruh in moko. V. Gostinski obrati, pekarne, slaščičarne. Pekarnam dodeljj-o občinski prehranjevalni uradi iz redne kvote vsaj tolikšno količino moke, kakor je potrebna za redno obratovanje v prvem tednu. Poleg tega dodela sreski prehranjevalni odbori vsaki pekarni, ki peče luksuzno pecivo — obratno nakaznico in bone za določeno količino moke iz kontingenta za luksuzno peciva To kr/ičino določi sreski prehranjevalni odbor na predlog in s posredovanjem pristojnega obrtnega združenja, v breme kontingenta. določenega za srez. Pekarne obnavljajo svoje zaloge s predložitvijo odrezkov na osebne nakaznice za kruh m moko, bonov izdanih na obratne nakaznice in s pribitkom 2% ra to količino iz naslova razpršitve in k vara. Gostinskim obratom (gostilnam, bifejem, mlekarnam, slaščičarnam) izdajajo pekarne kruh proti začasnim potrdilom o prejemu kruha. Ta potrdila opravičijo gostin-' ski obrati tedensko z odrezki od osebnih nakaznic za moko in kruh, z boni lastnih in prejetih obratnih nakaznic in z 2% pribiti: orn iz naslova k vara in razpršitve. Na enak način dobivajo gostinski obrati moko od trgovin na debelo in drobno. Gostinski obrati, razen slaščičarn, so dolžni pobirati od svojih gostov odrezke od osebnih nakaznic za kruh in moko, kjer je to mogoče. V svrho kritja prinnanjkilja- j ja za primere, kjer to ni mogče, se dodelijo gostinskim obratom, ki prodajajo kruh io moko. v breme zato določenega kontingenta obratne nakaznice in določeno število bonov. To količino je dolločil »reški prehranjevalni odbor na predlog in s posredovanjem pristojnega obrtnega združenja v breme kontingenta določenega za : srez. 1 Slaščičarnam določi sreski prehranjevalni ' odbor na predlog in 8 posredovanjem pristojnega obrtnega združenja z obratno nakaznico in boni količino moke. do katere so upravičene. Kočam Slovenskega planinskega društva dodeli obratne nakaznice in bone s posredovanjem predsedstva tega društva Prevod. V osiwlem ve'jajo za te koče predpisi. ki veljajo za gostinske obrate. VI. Kontingenti Obratom pod V. se bodo dodelili nas'ed-nji kontingenti moke: a) gostilnam, bife-' jem, mlekarnam- 5 vagonov mesečno, b) pekarnam za luksuzno pecivo: 2.5 vagona j mesečno, c) slaščičarn«m: 2.5 vagona mesečno. Sreski prehranjevalni odbori so obveščeni istočasno, kakšni deli kontingentov pod 4) in b) so dodeli jeni poedmim »rezom. Sreski kontingenti so dodeljeni le slaščičarnam v Ljubljani, Mariboru in Celju. Slaščičarne v ostalih srezih morajo Šele zaprositi preko sreski h prehranjevalnih odborov za dodelitev sreski h kontingentov z navedbo obsega obratovanja Prevod bo preodkazal sreskim prehranjevalnim odborom moko v količini, ki ustreza tem kontingentom. Ta moka se ne šteje v redno mesečno kvoto, ki pripada poedrnim srezom in občinam VII. Obrazci za obratne nakaznice in bone Prevod bo založil tiskovino za obratne nakaznice in bone. Da pa ne bi nastal pri oskrbi zavodov in obratov zastoj, izdajo za mesec februar preskrbovaini uradi in preskrboval aj odbori, ki izdajajo obratne nakaznice mi bone. začasne nakaznice in bone, pisane s pisalnim strojem, opremljene & štampiljko občinskega prehranjevalnega urada (občine) odnosno »reškega prehranjevalnega odbora. Iz obratne nakaznice mora biti razvidno: tekoča številka, datum kne oblastva, ki jo je izdalo, ime obrata (zavoda), kateremu je izdana, čas za katerega obratna nakaznica veija, količina in kakovosrt nakazane moke. Obratna nakaznica velja tudi za kruh. Pri tem se računa, da je 7.7 kg bele moke enakih 10 kg belega in 33 kg črnega kruha. Boni so lističi, na katerih je vpisana na eni strani količina po 1 kg, 5 kg. 10 kg, 85 kg ali 100 kog pšenične moke. na drugi strani pa štampiljka organa, ki je bon izdali, štampiljka in podpis ali pa samo podpis urada, ki je kup:! zanj moko. Vsi uradi, ki izdajajo obratne nakaznice vpisujejo v dnevnik naslov lastnika in številko za vsako izdano obratno nakaznico. Odhod vojaških smučarskih tekmovalcev Tekmovalci in rezervno moštvo. Od leve na desno: poročnik Emil Kranjc, podporočnik Jože švigelj, trener Franc Smolej, narednik Martin Hrumeč, narednik Ivan Jazbec, kaplar Jože Knific, vojaka Tone Pogačnik in Mihu Majnarič ter zdravnik dr. Hubert Heim. Ljubljana, 30. januarja Z dopoldanskim brzovflakom, ki pa je imel skoro uro zamude, so se odpeljali naši vojaški tekmovalci na mednarodne vojaške smučarske tekme v Cortino d'Am-pezzo. Zaradi vojne, ki divja okrog in okrog, letošnja udeležba ne bo tako številna, kakor bi billa sicer in bodo na vojaških patrolnih tekmah sodelovali le zastopniki sedmih držav. Pri odhodu ob vlaku. Od leve na desno kot adjutant planinske brigade kapetan L ki. Ljubo čirič, komandant brigadni general Mihajlo Lukič, komandant II. planinskega polka generalštabni polkovnik Stojadin Mi-lenkovič, generalštabni major Slavko Bje-lajac ter Joso Goreč, ki potuje v Cortino kot delegat zimsko-sportne zveze. Naši tekmovalci so bili ie od srede decembra na Rodnem polju, koder so vež bali pod vodstvom kapetana Rupnika, v sma-: škem teku pa jih je vežbal imenitni jeseniški smučar Franc Smolej. Spočetka je bilo na Pokljuki prav malo snega in so si tekmovalci pomagali z drugimi vajami, s katerimi si smučar zveča svr.jc zmogljivost. Mnogo se je moštvo vežbalo v streljanju, ki bo tokrat še posebno dobro ocenjevano. Proga za tek znaša le 25 km, vmes pa bodo morali tekmovale 1 streljati na tarče in bodo zaradi vsakega naslednjega slabega zadetka odštevali kar minute od doseženega ča&a pri smuškem teku Tako visoko niso ocenjevali streljanja doslej še pri nobenem tekmovanju vojašk ta pa trd. Našo vojaško patrolo sestavi jj> io podporočnik Jože Svigelj krt vodja patrci'e, narednik Martin Brumec. koplar Knific Jože in vojak Miha Majnarič. Za rezervo pa so določeni poročnik Emil Krame, narednik Ivan Jazbec in vt jak Ton. Pogačnik. Z moštvom potuje tudi poznani smučar br. Hubert Heini, ki siuži ra ča* svoj vojaški rok. Tekmovalno mo'tvc vodi v Italijo komandant II paninskeg« polka generalštabni polkovnik Stojadin Milenkovid bivši voja ki ataše v R'mu spromljajo ga genera'!"itabni major Bielajac Slavko n kapetan Rupnik. Z njimi je tudi trener Franc Smolej. Pri odhodu se je ob vlaku zbralo vcc častnikov s komandantom planinske brigade generalom Mihajlom Lukičet" na čelu ter več zastopn kov našega zimskega športa, ki so tekmovalcem želeb obilo uspeha na poti. Postani in o stani član Vodnikove družbe! Naše je Izdelano is vojno letalo gradiva in doseže hitrost "v v* m. . - Smi ' i Naša letalska industrija spet beleži lep uspeh ▼ prizadevanju po popolni osamosvojitvi v letališki proizvodnji. Naša domača inženjerja in letalska konstruktorja Dragutin Miloševič in Djordje Mano j lovi č sta sestavila model prehodnega lovskega letala ki je celo zgrajen^, iz domačega gradiva. Novo letalo »MIMA-2« je namenjeno šolanju pilotov za vodenje modernih letal, toda porvibno ie tudi krvt borbeno letalo. »MIMA-2« je opremi ieno z zvezdastim motorjem K-7, ki lazviia 420 konjskih sil in je prav tako domač izdelek tovarne motorjev v Rakovi ci Letalo je zgradila tovarna »Ikarus* v Zemunu. Novo letelo je akooi in skozi dovršena moderna konstrukcija, opremljena z vsemi najnovejšimi aparati, ter do6eže brzine do 500 km na uro. Letalo je dvoeedežno. niz-kckrilno, ima zračne zavore m startna kolena. ki domovina« in »narod« nista celo preprostim možganom nejasna, nedoločna pojma, neke abstrakcije, okoli katerih slovenski Izobraženec Se danes razpreda mreže pustih doktrin. Tra-j gična, ven lar etično visoka veličina vojne, kakor jo je prikazal Jakovljevič v »Srbski trilogiji«, ni v umovanju, v razpredanju doktrinarnih stališč, v vezanju osebne usode z nekimi pogoji, gesli in zahtevami, marveč v čisto instinktivnem in vendar čustvenem, globoko človeškem odnosu do narodnega kolektiva, do svobode, do narodne države, do kralja. Je v neki državljanski etiki, ki je nI treba s premišljenimi metodami šele učiti, pridigati ali celo po sili vbijati v glavo. Domovina, svoboda, vojna, disciplina — to so reči, ki jih v nekem trenutku zdrav, notranje svoboden in resnično zaveden narod razume kot preproste in jasne resnice, kot nekaj, o čemer ne diskutira. Vojaki iz »Doberdoba« modrujejo o vesoljni pravičnosti, o smislu vojne, o upravičenosti ali neupravičenosti nekaterih vojnih gesel, o revoluciji, ki bo sprostila delo in rešila delovnega človeka itd. V državo, ki je bila zgrajena na hegemoniji, na nasilju in na laži, ker ni umela uravnovesiti narodnostnih interesov, kakor jih ume Švica, marveč je slepo verovala v mistiko moči in Števila, ni moglo biti drugače. Tu je bil vojak reduciran v sužnja, ki se po sili ali iz nezavednosti bori za svojega tla-čltelja. V vojski male, a svobodne Srbije je bilo drugače. Čeprav vidimo v drugem delu Jakovljevičeve trilogije (»Za križem«), da so morali ljudje prenašati peklenske muke, si v dilemi svoboda ali suženjstvo niso motili duha a oportunističnimi pomisleki ali a prezgodnjimi revolucionarnimi gesli. Socialna prestavba je učinkovita samo v svobodnih domovinah enakopravnih narodov; socialna pravičnost brez nacionalne pravičnosti je laž ln prevara. Domo- 1 vlrA in narod nista za svobodnega človeka zadeva priložnostnih ugibanj in verjetnostnih računov, marveč stvar instinktivnega čustva ln antične spojenosti s tli in rodom, z zemljo ln krvjo. Vsa Jakovljevičeva »Srbska trilogija« je visoka pesem tej najvišji vrlini zdravega naroda. »Modra ptica« je dobro storila, da je dala slovenskemu čitatelju to dragoceno dokumentarno knjigo o srbskem junaštvu, knjigo brez rodoljubarske patetike in lažnive legendarnosti: iskreno, pristno in v svojem srbstvu globoko človeško. Tone Potoka* jo je poslovenil znatno bolje kakor čosičevo »Pokošeno polje«; zlasti je neprisiljeno premagoval težkoče vojaškega žargona. ZAPISKI SLOVENCI IN RAZSTVA V BUDIMPEŠTI Društvo slovenskih likovnih umetnikov nam v zvezi s včerajšnjo beležko sporoča, da sta ga Udruženje likovnih umetnikov v Beogradu in HAD (Hrvatsko avtorsko društvo, oddelek za likovno umetnost) v Zagrebu, povabila, da se po svojem zastopniku udeleži konference, na kateri bi se zastopniki vseh treh velikih umetniških združenj posvetovali o organizaciji reprezentativne razstave jugoslovanske likovne umetnosti v Budimpešti. Konferenca, ki je bila dne 23. t. m. v prostorih Had-a v Zagrebu, je pokazala popolno skladnost v stališčih vseh treh or. ganlzaci j. V glavnem je šlo za to, da se pri tej razstavi upošteva točka 5. resolucije z IL umetniškega kongresa v Ljubljani, z drugimi besedami, da se zahteva sodelovanje zastopnikov likovnih umetnikov pri pripravah aa razstavo. Soglasno je bila DomaČe vesti ♦ Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine štev. 9 z dne 29. t. m. objavlja: uredbo o ustanovitvi ministrstva za oskrbo in prehrano, naredbo o kontroli uvoza volne, kozje dlake in dlake ostalih živali, umetne volne, volnene preje in fjoke, naredbo o prodaji mila za pranje, naredbo o obsegu blagovne prodaje, pravilnik o poslovanju centrale za kurivo, dopolnitev navodil za zbiranje podatkov o gibanju zunanje trgovine, odredbo glede kontrole zdravil biološkega izvora, učni program in nafirt za tečaje ministrstva za telesno vzgojo ljudstva radi izobrazovanja učiteljev obvezne telesne vzgoje, spremembo člena 4. občnega pravilnika o voznih in prevoznih ugodnostih, popravek v naredbi o kontroli uvoza tehničnih maščob, popravek v odredbi o izenačenju maksimalnih kosmatih zaslužkov v trgovini na drobno in razne objave iz Službenih novin. • Nenadna »mrt narodne žene. V Trbovljah je včeraj zjutraj umrla nagle smrti ga. Ana Feštajnova, soproga znanega naprednega delavca. Preh!adu se je priključila srčna kap. Rajnka je bila Trža-čanka lz narodne rodbine Vidmarjev. V Zagorju se je poročila s Franjom Feštaj-nom, s katerim je delila zlo in dobro preko štirideset let. Pokojnica ^e bila zgledna žena. dobra mati in dolgoletna narodna delavka. Kot taka se je ob strani svojega moža vidno udejstvova'a pri vseh trboveljskih naprednih in narodn h organihcjah, zlasti pa je sodelovala kot vneta S~ko!ica, pri Ciril-Metodovi družbi in pevskem društvu »Zvon«. V vzornem zakonu je skrbno vzgojila šest hčera v strogo narodnem duhu ter jim zagotovila lepe položaje. Po značaju je bila skromna, mirna, dobrega srca in odprtih rok za vsakogar, ki je bU v sili. Njeno življenjsko pot ie odlikovalo neumorno domačinsko in ja^no delo. U'?"l°d-ni rodbini toplo sožalje, pl-menlti p~koj-nici časten spomin. Pogreb bo v soboto ob pol 16. % ^ 1S o G O MANUFAKTURA F. KS. MESTNI TRO 24 + Novi gr<>b0vL Umrla je v Ljubljani ga. Frančiška B°žičeva, roj. Ovsenar. Pogreb bo danes ob 17. iz kapele sv. Andreja na 2alah k Sv. Križu. — V visoki starosti 80 let je za vedno zapustil svoje drage g. Josip Cernač, sprevodnik južne železnice v pokoju. Pogreb bo v soboto ob pol 17. iz hiše žalosti, Vič 136, na farno pokopališče. — V Celju je v starosti 92 let zatisnil svoje oči g. Sebastjan Selišek. Pogreb bo v soboto ob 15. lz hiše žalosti, Prešernova ulica 18, na okoliško pokopališče. — Pokojnim blag spomin, žalujočim svojcem pa naše iskreno sožalje! ♦ Redek lovski plen. Pišejo nam: Na Keblju pri Oplotnici, v nadmorski višini 720 m, je 26 t. m. uplenil lovec Javor-n i k Jože planinskega zajca v snežnobelem kožuščku. Tudi najstarejši lovoi naših krajev ne pomnijo enakega plena. Za te kraje in to višino je to gotovo izreden plen. Lovcu iskreno čestitamo! * Nova modema bolnišnica v 5t»Pn, ki | je bila nujno Dotrebna. ie dovršena Var-darska banovina ie izdala zanjo okros 5 milijonov dinarjev, zdai na bo treba nabaviti Še opravo ki bo tudi stala lepe tisočake Za Štio Bresalnico in vso ookra-jino ie nova moderna bolnišnica res vsesa spoštovanja vredna pri dob. te <7. TZhP01* ACMD TRGOVSKI DOM 1. FEBR. ob 20. PLES V PROSLAVO 10LETNICE AKADEMSKE CMD Adamič-Broadway. — Buffet. — Bar. Sprejem gostov ob 19.30. — Začetek ob 20. Spored: ga. BRAVNIČAR, 8IBLNOVIC-MLLEJNIKOVA, g. Petrovčič Rezerviranje miz ln predprodaja vstopnic: Tomanova S — tel. 29-74. M^lt. 01N 6r tuv ttjl^o o a Anc rl}UBLjANA MARIgOB * Kon©c zagrebških cig»r. Zagrebška tovarna cigar bo opustila to proizvodnjo, tako da bo doslej izdelovala cigare ie senj-ska tvornlca med tem ko bedo v Zagrebu preuredili obrat za izdelovanje cigaret in za predelovanje tobaka. Nabavljeni so moderni stroji iz Nemčije Del jih je že prispel, ostalega pričakujejo v skorajšnjih dneh. Iz Nemčije prispejo tudi monterji kj bodo uredili stroje in izvežbali delavke, ki so doslej izdelovale cigare. Zagrebčani se nadejajo, da bodo v svoji banovini kadili dobre cigarete Dokler pa ne bo ves preobrat preurejen, bo zagrebška tovarna še izdelovala cigare. Sokol Dol. Logatec priredi vsakoletno PREDPUSTNO ZABAVO dne 1. februarja 1941. Vabljeni! + Jadranski ribiči pravijo, da letos ne bodo mogli loviti, če pravočasno ne bo poskrbljeno, da dobijo vse lovske potrebščine. Kakor smo beležili, je lanski plen na Jadranu v celoti iznašal nekaj nad 5 milijonov kilogramov rib, od tega je bilo prodanih v svežem stanju 2,309 420 kg, predelanih v olju in soli pa okrog 2,800.000 kg. Pri lanskem poletnem ribolovu je sodelovalo okrog 600 velikih in več tisoč manjših mrež. Uspehi lova so bili v posameznih lovskih dobah močno različni. Letos se ribiči zavedajo, da bodo ovire hujše kakor lani. Skrbi imajo z nabavo petroleja in nafte, soli in sodčkov. Lastniki mrež in ladij morajo tu~i poskrbeti za zadostno prehrano svojih družin, ki živijo samo od ribolova. Kar se sodčkov tiče, bo nabava letos tem težja, ker je cena skočila že lan; od 25 na 50 din, letos pa kar na 100 din. Jadranski ribiči se obračajo na oblastva, da dobijo čimprej potrebno pomoč. ♦ Smrtna žrlev mine pri BudvL Včeraj smo obširneje poročali o posledicah eksplozij min pri Budvi. Kmet Gjuro Maiino-vič iz Grblja, ki ga je del mine hudo ranil v trebuh in v glavo, žal ni prebolel poškodbe. Bil je operiran v kotorski vojni bolnišnici. živel pa je samo še dva dni, nakar ga je smrt rešila trpljenja. V isti bolnišnici so operirali njegovo hčerko Milico, ki je prav tako bila ranjena v trebuh in glavo. Tudi njeno stanje je krit:čno, vendar zdravniki upajo, da bo okrevala, če ne nastopijo komplikacije- ♦ Smuka v Kamniških planinah je naslov predavanja, ki bo danes ob 14.10 v okviru tedenskega turističnega pregleda v ljubljanskem radiu. ♦ Slovensko planinsko društvo v Kranju oddaja celoletno oskrbništvo Valvazorjeve-ga doma pod Stolom in sezonsko v Prešernovi koči na Stolu. Potrebno je jamstvo v gotovini. Ponudbe naslovite na SPD Kranj do 15. februarja. (—) ♦ Nemška stenografija, strojepisje. Pri-četek tečaja 3. februarja. Trgovsko učilišče Robida. Ljubi lana. Trnovska ulica 15. (—) ♦ Hripa zahteva žrtve tud' po Do'enj-»kem. Na Gonrem Gradišču pri Dol?nj-skih Toplicah je preteklo nedeljo umrl komaj 30 let stari pcs?st^ik I eopo'd M~ž-narčič za posledicami hripe. že pred do- brim tednom je lahko obolel za hripo, pa se je kmalu čutil popolnoma sdravega. del je v vinograd, kjer al je privoščil do* mačega vina. Posledica je bila, da ae mu je bolezen povrnila v hujši obliki. Dobil je pljučnico ln podlegel. Pred leti mu je umrla prva žena, ko je v vogal hiše udarila strela ln jo je najbrž zaradi strahu ln silnega poka zadela kap. Zapustil je drugi ženi tri otroke. — V Podturnu pri Toplicah pa je umrl 681etnl posestnik Fa-kult. Za mlada je bil nad 30 let v Ameriki, kjer je zapustil pet sinov, ki so v dobrih položajih. Ko se je pred leti vrnil v domačo vas, je sezidal »amei ikansko« domačijo ter si uredil lepo gospodarstvo Toda v zadnjem času je pričel bolehati, dokler ga m bolezen spravila pod grudo Hrvatski elitni ples »Zvezda« L IL 1941* • Dve nesreči v Beogradu. Na strehi 7-nadstropne palače srbske zavarovalne družbe »Srbije« v Beogradu je v sredo popoldne nastal po^ar. Razburjenje te bilo veliko. Na pomoč so prih teli gasilci, ki so požar zadušili, preden ie motel napraviti veliko škodo. — V Domu gledaliških igralcev oa se je v nelci sobi zrušil strop, ki je precei občutno ranil gosoo Koviljko Kolašinčevo. ženo gledališkega igralca. Ko ie ležala v oo talii. se }e nanjo sesul slabo napravljen strop in to prav v času ko ie nien mož i ral v gledališču veselo vlogo Gospa Kov lika Je sicer precei poškodovana oo glavi, vendar upaio. da bo srečno prebolela poškodbo. * Medvedka v Beogradu je pozimi dobila mlade. Mnoge živali se o1 odi i o Sr.mo v svobodi. V ujetništvu jih mine p a o veselle do življenja So pa izjeme, ki iih ovirana svoboda ne moM in d biio naraščaj Tako se oo ma'em množi tudi beograjski živalski vrt. Kot največje presenečenje. odkar imaio zoološk' vrt beležijo beograjski listi, da le medvedka Maša v svoji pečini skotila mladiče. Nameščenci živalskega vrta so brž ukreni M -»a ie dobil srečni oče. velik' medved Marko, svoje prostore ker bi sicer lahki ooman- Tradicijonalnl vaikov veter Sokola I. bo na Taboru jutri ob 20. uri Obleka promenadna Vstopnina Din 10.— sklenjena spomenica, ki so jo poslali pro svetnemu ministru. Odbor DSLU je na svoji seji dne 25. t. m. odobril poročilo svojega delegata, predsednika g. šantla. O vseh dosedanjih sklepih je bil obveščen tudi po prosvetnem ministru postavljeni zastopnik za Slovenijo, g. dr. Fr. Štele, ki je Izjavil, da se z njimi strinja. Naglašamo, da gre sedaj šele za priprave, čeprav, je termin otvoritve za sedaj določen na 1. april t. 1. Informacije o korakih, ki so bili do sedaj storjeni, morejo likovni umetniki dobiti med poslovnimi ura-v prostorih DSLU v Wolfovi ulici 10 vsak pondeljek in četrtek med %17 in %19. uro. V članku »Dela Ksaverja Meška« je spet rogovilil tiskarski škrat in moramo najbolj prizadeti stavek navesti v njegovi prvotni obliki: »Od romana »Kam plovemo« ... je našel pot h krhki, subtilni prozi zastrtih življenjskih resnic, napol naivnih, napol sentimentalnih pogledov v stvarnost, rahle, v svojem bistvu bolestne, čeprav na zunaj trdne odpovedi.« Slovenski in srbskohrvatski jezik. V pravkar izišll številki glasila jugoslovanske nacionalne mladine »Naša volja« poroča dr. Anton Debeljak o knjigi »Savre-meni slovenački novelisti«, ki je izšla pred mesci v Beogradu. Priznani jezikoslovec in kritik se v svojem poročilu zaustavlja pri nekaterih zanimivostih te dvojezične izdaje ln s poudarkom opozarja na podobnost obeh književnih jezikov. Ob koncu svojega članka je zapisal besede, ki jih sporočamo tudi širši javnosti: »Te reči poudarjam«, piše dr. Debeljak, »ker se dobe v naši domovini čudni tiči, željni čim bolj poglobiti razlike, ki nas ločijo. Recimo oni zagrebški »globokavzar« ki je izmodroval vse razločke med srbščino in hrvaščino, menda pač v namenu, da bi se brezno kar se da izgreblo. Vendar pa taki poizkusi niso nič drugega nego razprava o slogu dveh pisateljev istega jezika. Ni 11 dejal znamenit slavist na zapadu (Meillet), da so si razni slovanski jeziki med seboj bližji ko pa francoska narečja med seboj. — Podobno je Italija raznotera v svojih narečjih kakor malokatera druga dežela: paeseric-co, come pochl altri, di varietš dialettali, trdi po pravici Giulio Bertoni, ravnatelj Zavoda za romanistiko na rimskem vseučilišču.« Nova pesniška zbirka. Tiskarna Slatnar v Kamniku je Izdala pesniško zbirko Jože Šeliga »Cesta«. Zbirka je razdeljena v pet ciklov in opremljena z Ilustracijami Mirka Kuglerja. O knjigi mladega pesnika bomo še pisali, za sedaj jo samo priporočamo pozornosti prijateljev poezije. Stane broširana 30 din in vezana 40 din ter se naroča v tiskarni Slatnar, Kamnik. Cankarjeva družba je Izdala letos samo koledar za leto 1914. Obilno Ilustrirani koledar prinaša med drugim pregled političnih dogodkov minulega leta, Karla Grobelj-ška povest »Listje«, Vladlmirja Kapusa članek »Zima v planinah« Mileče Stupano-ve razglabljanje »Kdaj ln kako naj se uči otrok glasbe«, članek »Dostojevsklj o ruski politiki«, Toneta Mačka prozo »Po ljubljanskih hotelih« in precej drugega zanimivega in aktualnega gradiva. Literarno zainteresiran čitatelj bo s posebnim zanimanjem prebral prispevek dr. Avgusta Reismanna »Na sprehodu z Ivanom Cankarjem«. Pisec obuja s toplimi besedami spomine na mladostna leta, ko je smel kot dijak sesti za mizo z najljubšim pisateljem tedanjega naSega mladega rodu. V nasprotju z nekaterimi drugimi pričuje dr. Reis-mann o Cankarjevi rahločutnosti ln nežnosti nasproti ženski, o njegovi flnesl nasproti družbi, poudarja pa tudi njegovo tr- do življenje ob mukah umetnostnega ustvarjanja. Posebno zanimiva je v tem pričevanju Cankarjeva Izjava o Milčinskem. — Dr. Relsmann je v koledarju zastopan tudi s pravno razpravo »Odločbe Vrhovnega sdlSča o delovnem pravu. Koledar Cankarjeve družbe je obilno Ilustriran. Hvalevredno je, da seznanja delavske kroge tudi s slikami domačih umetnikov. Kulturno sodelovanje med nevtralcl. Med Stokholmom ln Moskvo so se začela pogajanja glede gostovanja vodilne Švedske Opere v Moskvi in moskovske v prestolnici Švedske. Dosežen je bil že načelni sporazum in Je verjetno, da se bo gostovanje uresničilo še pred spomladjo. Marija Kmetova, L 1891 rojena slovenska pisateljica, obhaja danes petdesetletnico. Posvetila se je učiteljevanju m je službovala dolga leta na Ciril-Metodovi šoli v Trstu.Pridobila si je široko literarno izobrazbo in je jeda sama uspešno sukati pero. V slovensko književnost je uvedel Kmetovo »Zvonček« Sodelova1« je s pesmimi in črticami v »Vrtcu«. »Domačem prijatelju«, »Slovanu«, »Slovenski ženi« in drugod. Njena najobsežnejša dola je priob-čeval »Ljubljanski zvon« v letih 1912 — 1923. Večino teh spisov je izdala ▼ posebnih knjigah. Izmed domačih pisateljev so najboHj vplivali i na Kmetovo Kvedrova, Meško in Cankar. Svoj duhovni in literarni razvoj opisuje v avtobiografski izpovedi »Moja pota«, prav tako se izpoveduje v »Večernih pi&mih« SpisaJla je tudi knjigo »Sv. Frančišek« in prevedla Lagerlo-fovo delo »Kristusove legende«. V dramatiki se je Kmetova poskušala z enodejan-ko »Mati«. Njen meSčanski roman »Helena« je 1. 1923 prevd dr Bohuš Vybwal v češčino. Njeno delo sodi med reprezen tan-tivne stvaritve slovenske žene m ji zagotavlja trajno ime t na& Ikapatup. dral mladiče. Med tem ko njegovi tovariši do gozdovih spijo zimsko spanje, ie medved Marko veličina v očeh beograjskega občinstva. Vsi bi seveda iadi videli tudi mladiče Toda teh še čuvaji s-a-mi niso videli in jih tudi kakih 15 Cm ne bo nihče videl, ker so globoko v duolii odkoder ne morejo kar tako sami na plan. Oglašajo oa se orav Driuno Ko bodo eri-kukaii na beli dan. bo imel Beograd novo senzacijo Se zlasti seveda mladina. • Frizer Je ustrelil Svojo ženo. Sredi Osjeka se ie v sredo zvečer zgodil krvav dogodek Brivec Franjo Kut niač ie s samokresom ustrelil svojo ženo Emi.ijo n to v brivnici vpričo svoiih p>moč likov Vzrok žalostneea doeodka ni doanan Ne vedo ali ie Kutiniaf strellal v trenutni duševni zmedenosti ali oa 1e imel kak obračun z ženo Kutinlač 1e na ore- vre' lz žepa prazen samokres in ga oomeril v pomočnico Ko 1e rekla nai se ne šaM. se moister oomeril v čelo svoje žene Taitol nato 1e položil v samokres dve patrorii vnovič nameril v ženo in rekel .Zdai te bom oa zares ustrelil!« Trenutek nato e počilo in Emilija se ie zgrudila Tn tro zadeta v čelo Takoi nato se ie hotel listin iač še sam ustreliti oa so mu oomVS-niki iztreali samokres iz rok Kutlnjač 'e star 28 let Emilia oa šele nekai lad 20 Poročila sta se Dred štirimi leti in imata otroka * Na 20 let rCbMe 1e bil obsojen pred velikim kazenskim senatom v Sombonj 26-letni slikarslc pomočnik M^riia Ušče-vič ki ie predlanskim '0 decembra, umoril 65-letno vdovo Ma?daleno GŽrtnerie-vo iz Som bora Izprva ie bil zločina osumllen vdovln sin k- oa le iahk) d>-kaza! svoi a!*bi Do aretacije wa r^za ro-rilca le oriSlo oo naključju Kunarica Terezija Stolcova. ki 1e stanovala pri vdovi Magdaleni 1e Dred Štirimi mesci na obisku Dri znanki začula lz sosedne sobe glas pooolnoma enak elasu zločrnca ki le umoril GSrtnerievo Liš^evič le bil aretiran ln le zločin takoi Driznal Izpovedal ie. da le nekai mescev orel zlrčinom čistil sobe pri starki in le videl da ima precei denarja Zato se ie 10 decembra zvečer splazil na dvorišče »tncal n^ vrata in rekel da Ima ženn bolno Vdo*a 1e odprla vrata Tedal io le Liščevič portgnll k sebi in Io zadavil Vzel h le KMuče in prebrskal stanovanie na*el o« 'e samo 380 din Nezadovoljen ie hofel oropati še nieno sostanova'ko Tereziio §to covo ki oa ni hotela odkleniti in ie Klicala na no-moč Nieeov glas si 1e tako d.*bro zao~m nila da ie lahko zločinca neoporečno spravna v roke pravice. * Plen mladoletnih zlikovcev. Zadnji čas so se vrstile tatvine v blagajni kina »Dom« v Varaždlnu Kolikor je mogel lastnik dognati. mu ie vsega skupal Izginilo okrog 26 000 din Polici ja je Izsledila družbo mladih zlikovcev ki 1o je vodil neki ključavničarski valenec Pri nlem so našli izvrstno izdelan vetrih za odpiranje blagajne. Na sled so prišli fantlnom ki so zadnji čas zapravili precej tisočakov. • S sebirn po glavi. V R"nVovc'h Je v domačem prepiru eden od ženinih °or"d-nlkov s sekiro udaril po glavi 521etn-ga p">sps*n'ka Štefana Pucka ln mu prebil lobanjo, da so 1zs+or>rj mo*ganl propellali so ga s'eer v g^boško bodico k^er pa le po d^fh *n~h umrl, ne da bi se bil prej še kaj zavedel. Iz Lfubl]ane n— Ob izdaji nakaznic za m°ko ln kruh. Mestno poglavarstvo objavlja: Po krušne karte ali nakaznice za moko naj ne hodijo tisti, ki imajo doma zaloge za več mesecev, pač naj pa na vprašalnjh poiah, ki jih prejmejo pred razdelitvijo krušnih kart, napovedo svoje resnične zaloge moke testenin in drugih živil, ki so na karte. Oblast bo na vsak način prisiljena začeti s preiskavami, saj je že sedaj prijavljenih večje število konsumentov nego ima Ljubljana vseh prebivalcev, zato pa za Ljubljano določena množina moke ne more zadostovati. Tudi tisti, ki so prijavljeni na več straneh, torej tam, kjer stanujejo, ln tudi tam, kjer so na hrani, so upravičeni dobiti karto samo pri svojem najemodajalcu, torej pri gospodinji, kjer stanujejo. Vse tiste, ki doma hranijo večje zaloge, pa spet opominjamo da se prikrivanje zalog kaznuje z zaporom do 6 mesecev, poleg zapora pa še z globo do 100.000 din. a napačni podatki pri prijavah za krušne karte bodo kaznovani z zaporom do 30 dni in povrh še z globo do 10 000 din Toda to še ni vse, ker bo tisti, ki se večkrat ali z napačnimi podatki prijavi za krušne karte, kaznovan tudi še po kazenskem zakonu zaradi lažnih navedb na javni listini. Ljudje naj se torej ne igrajo s prehranjevaln;mi uredbami, saj je znano sosedom, da so se nekateri založili z moko in drugimi živili tudi za vse leto, sami se bodo pa prep ičali. da nevoščljivost in pomanjkanje odkrijeta najbolj skrite zaloge. POZOR prireditelji predpnstnfli zabav! Novo došlo nad 300 najnovejših vzorcev mask — konfetl. serpentine, bombice, balončki, koriljoni lampljončki. klobučki, čepice, nosovi v vseh oblikah tn velikostih, v velik) tzblrl: tudi v komisijo! Uhogrelci dospeli! - Se priporoča: BAZAR FOTO TOLRIST, Lojze Šmuc, Ljubljana. Prešernova uL 9, poleg glavne poŠte. V ponedeljek in torek 3. ln 4. februarja bo nabiralna akcija za zimsko pomoč. Sodelovali bodo nameščenci banovine, finančne direkcije, železn:flke direkcije, mestne občine, ženska ln karitativna društva. Rdeči križ, akademiki in akademi-čarke ter moštvo policijske straže. Nabi-ralke ln nabiralci so vabljeni, da se udeleže skupnega sestanka, v petek 31. t. m. ob 17. url v dvorani Mestnega doma. o— Valčkov večer SOKola L — Tabor bo letos zaradi uredbe kr. banske uprave ln zaradi prostega termina že Jutri, v soboto 1. februarja ob 20. uri v vseh prostorih Sokolskega doma na Taboru. Vsak drugi ples bo valček, vsako ostalo drugo mesto pa 1e določeno za polke, moderne plese, četvorko in češko besedo. — Obleka poomenadna, vstopnina 10 din. (—) Gosp. Roman Petrovčič bo pel jutri zvečer na proslavi 10-letnlce akademske CMD v Trgovskem domu V potilopjih s plinsko nap^lj^o mora Imeti dovodna cev v kleti giavno p:po, s katero se zapre plin vsem odjemalcem v hiši, tako da je hiša brez plina. Te glavne pipe so skoraj povsod v kleteh, a kjer ni kleti, je pipa v prostoru, kjer pride glavna dovodna cev v poslopje. Ob požaru ali bombnem napadu mora oskrbnik hiše ali ona oseba, ki ji je poverjena skrb za požarno varnost, takoj zapreti to pipo. Skoraj po vseh hišah pa so te pipe založene s premogom alj drvmi, tako da je treba odmetati premog ter preložiti črva. predno se lahko pride do njih. Zato opozarjamo vse hišne posestnike naj pazijo, da bo pipa vedno lahko takoj dosegljiva. Ce kontrola mestnega zaščitnega urada najde zaporno pipo dovodne plinske cevi založeno, bo hišni gospodar kaznovan zaradi prekrška za^ ščitnih predpisov. PO BILANCI . . . .. Ali-righ t-knjigo vodstvo! Idealno — pregledno — hitro in poceni. Oton S t I g 11 c, organizator, Ljubljana, Aleksandrova 4/U tel 39-09. u— Ne w>, temve^ prihodnjo s0bolo 8. februarja bo velika prireodtev Jadranske straže na Taboru. Cas je, da nanjo opozorimo, ker bo to odlična prifeditev s krasnim sporedom in z najlepšimi narodnimi nošami. Izvoljena bo jadranska kraljica, najizbranejše narodne noše bode nagrajene. Jadranska straža prosi naklonjeno občinstvo, da letos v čim večjem številu obišče skrbno pripravljeno prireditev. Obenem se ponovno obrača do uglednih posameznikov in tvrdk, naj blagovolijo prispevati v letošnji sklad za letovanje otrok ki so potrebni jadranskega solnca in morja. u— 10 let ACMD. To soboto praznuje akademska podružnica CMD desatletn co. V ta namen bo prirejen ples v Trgovskem domu. Po odličnem in izbranem sporedu bo prijetna zabava ob zvokih Adamičevega plesnega orkestra »Brodway«. Ves čisti dobiček Je namenjen zgradbi Narodnega doma v Kočevski Reki. Akademiki pričakujejo iskrene podpore od strani vseh pripadnikov CMD in vse ostale narodne javnosti. u— Ob 401etnici Verdijeve smrtj bomo v Ljubljani slišali njegov slavni Requiem. ki ga bo v ponedeljek 3. februarja ob 20 v unionski dvorani izvajal pevski zbor Glasbene matice z Ljubljansko filharmonijo ter odličnimi solisti go. Zlato Gjungjenac, go. Franjo Golob, g. Jožetom Gostičem in g. Julijem Betettom pod vodstvom dirigenta g. Mirka Poliča. Besedilo s prevodom in razlago Requjema ter vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene matice na. Kongresnem trgu. u— »Gospo ministric0«, zabavno Nušiče-vo veseloigro bodo ponovili v šentjakobskem gledališču posednjič v soboto 1. in nedeljo 2. februarja ob 20.15. Ker je tudi pri zadnji predstavi odšlo mnogo ljudi brez vstopnic in sta to poslednji uprizoritvi, kupite vstopnice že v predproaajL u— Občni zbor krajevnega odbora jadranske straže Ljubljana-žeieznloa bo v ponedeljek 10. februarja ob 18 uri v pritličnih prostorih direkcije državnih železnic, vhod iz Kolodvorske ulice Vsi člani In prijatelji JS vabljeni a— O sodobnih preiskavi •emeljnlh tal bo predaval g. Inž. Lujo šuklje danes ob 20. v prostorih Zavoda za tehnično mehaniko ln preiskavo materiala, Aškerčeva ulica 11. Predavatelj bo poročal o sodobnih preiskovalnih metodah, za katere Je bil v zavodu urejen laboratorij, demonstriral bo uporabo novih aparatov in prikazal primer iz preiskave ljubljanskega terena- Vstop prost. u— Društvo zaščitnih sest«r v Ljubljani bo Imelo širšo sejo v soboto 2. februarja ob 17. v prostorih šole za sestre. n— Angleško društvo v Ljubljano vabi člane, da se udeleže v ponedeljek 3. februarja ob 17. url čajanke v društvenih prostorih Čajanki bo prisostvoval tudi britanski poslanik v Beogradu g. Ronald Campbell. o— Grafolog Karmah sprejema obiske v hotelu »Soči«- (—) u — Tatvine in vlomi brez konca in kraja, lz gostilne Joželine habjanove v Tavčarjevi ulici je podjeten tat odnesel novo ročno železno blagajno, ki je bila še v lesenem zaboju, saj je bila šeie dan prej poslana od neke zagrebške tvrdke. Nemara je kljub temu upal, da je v blagajni kaj denarja, toda bila je prazna in se tat z njo ne bo mogel kaj prida okoristiti. Več sreče je imel tat, ki je ukradel iz stanovanja Alojzije Ramorjeve na Zab-jeku zlato zapestno uro. vredno 6 500 din. V noči med ponedeljkom in torkom ie vlomilec obiskal podstrešje h še št. 37 na Litijski cesti v Stepanji vasi. Zlezel ie kar po lestvi skozi podstrešno okno ;n odnesel perila in rjuh za preko 1.500 din. Julka Hvastjeva je obiskala predstavo v kinu Unionu. pa se je za čas odstranila iz dvorane, pusfvši svojo ročno torb'co na stolu. To priliko pa 1e izrabil nep<->?*en sogledalec In ji ukradel iz torivce okrog 50) din. V Dr^vl^h so neznani vlomMcl vdrli ponoči v KuSč^evo trgovino na cestnem kr'ž'fiču zraven O^redVaria Odnesli so večio množino špecerijskega in manufakturrega blaga In gre škoda v te?ke tisočake. Uvedena ie vse^rn-icka preiskava ter ie b'1o v rverl z vlomom aretiranih *e ^ekal sumliivcev. (N9£AIBAJTE V »JUTRU"! Iz Celja e— Teden zimske pomoči. Mčsuio poglavarstvo razglaša: V okviru akcije za zimsko pomoč bo na področju mestne občinje celjske teden zimske pomoči v času od 2. februarja do vštetega 9. februarja. V tem tednu bosta celjski kinopodjetji »Union« in »Dom« poleg rednih vstopnic prodajali še vstopnice po 1 din, ki gre v korist zimske pomoči. Meščanstvo naj v tem času ne odklanja označenih vstopnic v prid zimske pomoči Prepričani smo, da bo celjsko meščanstvo pokazalo popolno razumevanje za nepreskrbljene matere in otroke, ki s skrbjo in v pomanjkanju preživljajo težke čase. e— Dve uprizoritvi »Habakuka«. Kakor smo že javili, bo mariborsko Narodno gledališče uprizorilo v petek 7. februarja ob 20. v celjskem gledališču burko s peljem »Habakuk«, ki jo je spisal Celjan dr. Rudolf Dobovišek in uglasbil celjski rojak Radovan Gobec. Vstopnice za to predstavo so že razprodane. Sedaj se je uprava Narodnega gledališča odločila, da bo uprizorila »Habakuka« tudi v sredo 12. februarja ob 20. v celjskem gledališču. Občinstvo naj si čimprej nabavi vstopnice za to predstavo v predprodaji v Slomškovi knjigarni. Precej vstopnic za drugo predstavo je že oddanih, ker je zanimanje za to domačo burko v Celju in okolici izredno Naslovno vlogo Mihe Gajška-Habakuka igra naš celjski rojak, znani komik g. Danilo Gorinšek v celjskem-savinjskem narečju Glavne vloge imajo ge. IgliČeva. Starčeva in Lubejeva ter gg. tenorist Ma-noševski, režiser Harastovič in Verdonik Sode1 oval bo celotni orkester vojaške godbe 45. pešpolka, kar nam je v teh časih dobro došlo. e— Dijaški kuhinji v Celju je darovala ga. Terezija Piklova iz St Pavla pri Preboldu 200 din namesto venca na grob šol. upr. v pok. g. Srečka Pečarja. e— Dve nesreči. V premogovniku v Osenci pri Celju je jamski voziček treščil v 21 -letnega rudaria Karla Catra iz Pe-čovnika in mu poškodoval kr* ter zlomil levo nogo pod in nad ko^nm. Pri padcu na poledeneli cesti si ie 36-ietna drvnarca Marija Hudejeva iz Malih Dol pri Vojniku zlomi1 a levo nogo nad gležnjem. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico. Iz Maribora a— Ob petletnici smrti narodnega borca Toneta Hrena, šolskega upravitelja v Studencih, se bodo vrlega prosvetnega organizatorja in sokolskega prvoboritelia spomnili vsi njegovi prijatelji in četilci V starokatoliški cerkvi v Maiboru b-do na Svečnico proslavili sp min pr ega predsednika starčka toliške cerkvene občine z mašo ob 9 v dvorani Naroi^ega doma. S^arok^toliška cerkvena obč ^a vsbi vernike, pokojnikove prijatelje in znance a— Starejši želez-ič?rski rod izum ra. V Taborski ulici 11 je umrl upokojen1' železničar Franc Lešnik, star 70 let. V bolnišnici je preminil upokojeni uradnik drž. žel. Franc Gumzej. star 65 let. V Ein p'e-lerjevi ulici 17 pa je umrl upoko:eni železničar Josip Golob, s'ar 74 let. Žalujočim svojcem naše globoko so"alje! a— Nov sneg je pričel naletavati v noči na četrtek. V ravnini ga ie zapado včerai dopoldan za tri cm. Včerajšn a najnižja temperatura ie bPa 8° C pod ničlo Tezenska postaja naoovedu:e za mariborski okoliš izboljšanje vremena. a— Kulturne novice. Jutri je v gl d li-šču premiera odlične N š čeve k med: je »Sumljiva o9eba«. Nedeljo popoldan »Habakuk«. zvečer »Sumljiva oseba«. — Mu- J zejsko društvo v Mariboru bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo 9. februarja ob 10. uri v čitalnici Studijrke knjižnice. — Večer simfonične glasbe bo 5. februarja v veliki dvorani Sokolskega doma. Edini lek današnjih dni PLANINSKI PLES sobota 1. februarja ob 19.30 v Sokolskem domu. Gospodarstvo ftasa bilanca v preteklem letu a— Žensko društvo vabi članice in mariborsko ženstvo k aktualnemu pre 'a a-nju. ki ga ima drevi v Ljudsiki univerzi univ. docent dr. Filipovič iz Zag-eba o kulturi in njenem pomenu v življenju naroda a— DUagki kuhinji v Mariboru so nakazali: bivši podpredsednik senata dr. Miroslav Pioi v imenu rajnega notarja Otona Ploja 2500 dinarjev. Namesto cvetja na grob ge Ane Kukovčeve finančni direktor v P. dr. Josip Povalei 200 din. načelnik ban-ke uprave dr. Fran Ratej 200 •din. notar Ivan Ašič 250 din. V poeasrtitev ispomina dr Antona Korošca le darcr al ■dr. Josip Povalej 300 din. Dijaška kuhinja se dobrotnikom iskreno zahvaljuje. a— »MA-VA« se ne »eliia. y nedeljo ismo beležili med mariborskimi vestmi, da bo zaradi pomanjkanja surovin morala tudi mariborska tekstilna tvornica MA-VA a. d., odpustiti sto delavcev. Kakor pa nas vodstvo obvešča, podjetje nima namena mariborski obrat demontirati. a— PoVčtna lzprememba. Lavantin-id stolni kan^.teli v Mariboru 1e kup'1 oi g. J. Kreševiča h;§o v Smetanovi ulici št 43 za ceno 330.000 dinarjev. a— Sodni odmevi septembrskih dogodkov. V zvezi s septembrskimi dogodki 1940 po mariborskih ulicah ie bila včeraj dopoldne v odsotnosti obsojen pred mariborskim sodiščem neki Franc St. iz Ljubljane. do Doklicu čevljarski oornočnlk in sicer na dvajset dni zaoora pegoino na dve leti. ker ie ob tedani'h d goJkih navzlic ponovnim pozivom vztrajal na svojem mestu in si<-er tudi tedii. ko }e pada1^ kamenje nakar ie pobegnil. a— Nož v rokah mlrdoMnikov. V Do-lanah pri Sv Barbari v Halozah so se :rpop;-ijeli m adoletniki in sicer na bono-vinski cesti Sredi tepeža se ie pojavil v mlad jletnikovi desn'ci nož. Ves krvav, za bo'en v hrbet ie oble'al 17-'etni posestnikov sin Franc Emeršič Orožniki ra čiščuieio zadevo — V Stoorcah so se tudi steoli fantie in ie bil ranien z nržem po hrbtu posestnikov sin Štefan Ramprez. Oba ranjenca sta se zatekla v bon ni o a— O^'rad en gledališki igralec. Nov na-hrb*n;k aktovko in nekai perila so odnesli še neizsledeni zlkovci gledal k mi igralcu Liude itu Cr-obo emu z n ego-ve^a sta-ovania v Gosoosvetki ulici Sko^e ie okoli 900 dinarjev. Trgovki V:l-m* Glumčevi iz Celia oa so ukrad'i iz avtomobila na Glavnem trgu tri zavoje bakren? žiep za 500 din (NSERIRAJTE V »JUTRU"! Ugodnejši rawoj zunanje trgovine v decembru Po razširjenju vojne na Sredozemsko morje se je sredi lanskega leta obseg naše zunanje trgovine precej zmanjšal, ker smo izgubili možnost prometa s pre-komorskimi državami. Med tem ko je naš izvoz v aprilu dosegel skoro 700 milijonov din in v maju celo 743 milijonov, se je v avgustu in septembru gibal na višini nekaj nad 400 milijonov, v oktobru pa je padej na 372 milijonov. Sele v novembru se je vrednost našega izvoza zopet nekoliko cvignila na 455 milijonov; po najnovejših podatkih, ki jih objavlja carinski oddelek finančnega ministrstva, pa se je v decembru vrednost našega izvoza znova dvignila na preko 600 milijonov, kar priča da se je naš trgovinski promet z ino- astvom več ali manj prilagodil novo nastalim razmeram Tudi uvoz. ki je v avgustu padel pod 400 milijonov din. se je v decembru zopet dvignil na skoro 580 milijonov. V jesenskih mescih je bil vrh tega naš izvoz manjši zaradi izvoznih omejitev v zaščito domačega tržišča m razvoja cen Prenehal je predvsem vsak izvoza žita nekaj časa pa je bil ustavljen tudi izvoz svinj V decembru pa smo pričeli zopet redno izvažati svinje, kar je prav tako vplivalo na povečanje vrednosti izvoza v tem mescu. Iz statistike naše zunanje trgovine za mesec december je razvidno, da smo v tem mescu izvozili 197.349 ton blaga (v decembru prejšnjega leta 395.793) v vrednosti 611.4 milijona din nasproti 728.4 milijona din v decembru 1939. V primeri s prejšnjim decembrom je sicer količina izvoza nazadovala za 50.1%, po vrednosti pa je bil naš izvoz manjši le za 117 milijonov din ali za 16.1%. Večja razlika pri količini je nastala zaradi tega, ker lani v decembru nismo izvažali žita. Pri vrednosti izvoza pa je tudi upoštevati višje izvozne cene. Naš uvoz pa je znašal v decembru 74.594 ton (v prejšnjem decembru 79.384) v vrednosti 578.7 milijona din nasproti 400 milijonom v decembru prejšnjega leta. V primeri s prejšnjim decembrom se je torej uvoz po količini zmanjšal za 5%, po vrednosti pa se je dvignil na 178.7 milijona din ali za 44.7%. Med tem ko je bila naša trgovinska bilanca v septembru, oktobru in novembru zaradi zmanjšanega izvoza pasivna, smo v decembru zabeležili zopet aktivno trgovinsko bilanco. Izvozni presežek je znašal sicer Ie 32.7 milijona din, v decembru prejšnjega leta pa smo imeli 10 krat večji izvozni presežek (328.4 milijona din); vendar so ta izredno velik izvozni presežek v prejšnem decembru povzročile izredne okolnosti, ki so nastopile v prvih mescih po izbruhu vojne v Evropi, ko se je naš izvoz naglo dvignil, med tem ko so pri uvozu nastopile težkoče. Izvoz se je lani dvignil le po vrednosti, ne pa po količini Gibanje naše zunanje trgovine v posameznih mescih lanskega leta je bilo naslednje (v milijonih din): "zvoz uvoz saldo januar 1940 624.0 478.3 + 145.7 februar 1940 627.2 430.0 + 197.2 marc 1940 596.7 504.2 + 92.5 april 1940 693.3 641.8 + 51.5 maj 1940 742.7 560.9 + 181.8 junij 1940 564.7 473.8 + 90.9 julij 1940 578.1 475.9 + 102.2 avgust 1940 401.8 399.7 + 2J. september 1940 412.7 429.1 — 16.4 oktober 1940 372.3 488.9 — 116.6 november 1940 455.5 557.2 101.7 december 1940 611.4 578.7 + 32.7 1940 6680.3 6018.6 + 661.7 1939 5521.2 4757.4 + 763.6 1938 5047.4 4975.3 + 72.1 1937 6272.4 5233.8 +1038.6 1936 4376.2 4077.0 + 299.1 1933 4030.4 3699.8 + 330.6 Navzlic povečani vrednosti je količina našega izvoza v zadnji b dveh letih nazadovala. Lani smo v celoti izvozili 3.25 milijona ton blaga nasproti 3.46 .3.70, 4.56 in 2.87 milijona ton v prejšnjih štirih letih. Lani je bil naš izvoz po količini za 6% manjši nego v prejšnjem letn, za 12% manjši nego v letu 1938 in za 28% manjši nego v leto 1937, ki je bilo zelo ugodno Le nasproti letu 1936 je bila lanska količina izvoza večja Po vrednosti pa se Je naS izvoz lani dvignil na 6680 milijonov din. to je zs 1159 milijonov ali za 21% več nego v prejšnjem letu in za 1633 milijonov ali za 32.4% več nego v letu 1938. Povečana vrednost našega izvoza v lanskem letu gre torej predvsem na račun višjih izvoznih cen in ne morda na račun dejansko večjega izvoza (dejansko večji izvoz ie za zabeležpn le pri posameznih izvoznih predmetih) Zanimiva ie v tej zvezi zlasti nri-meriava s koniunknirnim letom 1937 V primeri s tem letom (ko smo izvodi 4 56 milijona ton blaga v vrednosti 6.27 milijarde din), je bil lani naš izvoz po vrednosti sicer večji za 408 milijonov ali za 6.5%, po količini pa ie bil manjši za 1.30 milijona ton ali za preko 28%. Uvoz je bil tudi po količini znatep Nasprotno je bil naš uvoz tudi v zadnjih dveh letih po količini razmeroma velik, saj je znašal lani 1.26 milijona ton nasproti 1.13. 1.27. 1.10 in 0.97 milijona ton v prejšnfh štirih letih. V primeri s prejšnjim letom je količina uvoza narasla za 12%, zaradi višjih uvoznih cen pa se je vrednost dvignila kar za 1261 milijonov ali za 26.5%. Izvozni nresp^k za vse leto — 662 milijonov din Čeprav smo imeli v septembru, oktobru in novembru za 235 milijonov din pasivno bilanco, izkazuje celotna trgovinska bilanca za preteklo leto spričo znatne aktivnosti v prvem polletju izvozni presežek v višini 662 milijonov din, to je nekaj manj nego v prejšnjem letu, toda mnogo več nego v letu 1938. Nismo pa dosegli Izvoznega presežka iz leta 1937, ki je prekoračil 1 milijardo din. Rekordna produkcija nasuii preiiiog&vnikov Tudi v decembru je bila po najnovejših uradnih podatkih produkcija premoga v jugoslovensklh premogovnikih izredno velika. V tem mescu so nakopali v naš*h premogovnikih 632.540 ton premoga nasproti 541.390, 515.035 in 474.690 tonam v decembru prejšnjih treh let Nasproti prejšnjemu decembru se je torej produkcija dvignila za 91.150 ton ali za skorc 17%, v primeri z decembrom 1937 pa znaša povečanje 157.850 ton ali preko 33%. Celotna produkcija premoga v lanskem letu je dosegla 7.30S.0C0 ton, to je več. kakor v katerem koli prejšnjem letu. Kake naglo se je v zadnjih letih dvignila naša premogovna produkcija, nam kaže naslednja zanimiva primerjava. 1929 5,653.400 ton 1933 4,155.200 ton 1936 4,475.900 ton 1937 5,002.500 ton 1938 5,741.800 ton 1939 6,047.700 ton 1940 7,309.200 ton Celotna lanska produkcija je bila za 1,261.500 ton ali za skoro 21% večja nego v prejšnjem letn. V primeri z letom 1S33 ko je bila produkcija zaradi gospodarske krize najmanjša, znaša povečanje 3.154.00C ton ali 76%. Pa tudi v primeri s konjunk-turnim letom 1929 je bila lanska produkcija za 1,655.800 ton ali za preko 29 % večja. Pred reorgani^asija ustanov za oshrbovassfe Iz Beograda poročajo, da se v novem ministrstvu za oskrbovanje in prehrano pospešeno pripravlja reorgan'zacija celotnega sistema ustanov za oskrbovanje in prehrano V tej zvezi se je minister dr. Protič že posvetoval s činitelji, ki so bili doslej pristojni v vprašanjih oskrbe in prehrane, nadalju jejo pa se posvetovanja s predstavniki gospodarstva. V Sofiji se trenotno mudita glavna tajnika beograjske- Industrijske ln Trgovinske zbornice dr Stevan Popovlč ln Svetislav Marodič da proučita tamošnjo organizacijo prehrane. Po povratku iz Sofije bosta dr. Popovič in Marorič potovala v Budimpešto. Po končanj proučitvi bolgarskega in madžarskega sistema bosta dr. Popoviš ln Marodič iznesla rezultate svojih proučevanj ministru dr. Protiču. Glede načrta za reorganizacijo ustanov za prehrano porečajo, da bodo posamezne ustanove za oskrbovanje in prehrano (direkcija za prehrano, urad za kontrolo cen, centrala za kurivo) organizirane kot posebni oddelki ministrstva. Pri tem bo celotna direkcija za prehrano prešla v ustroj novega ministrstva. Proučuje se tudi vprašanje reorganizacije Prizada. Po vesteh lz Beograda se na pristojnih mestih proučuje tudi vprašanje spremembe uredbe o ustanovah za oskrbovanje v tem smislu, da se razširi čelokrog uradov za oskrbovane odnosno aprovizacij, med tem ko naj bi bilo ustanavljanje potrošniških zajedndc pri industrijskih podjetjih, ki imajo preko 60 delavcev, le fakultativno. j Gis^ol^^e vesti j = Upokojitev generalnega diIektorja *©-| lezarne v Zenici inž. D^piča. iz Sarajeva ! poročajo, da je imel upravni odbor »Jugo-| slovenskega jekla« d. d. kratko sejo, na ka-j teri je bilo sklenjeno, da se upokoji sedanji generalni direktor podjetja inž. Ranko Despič. 2e pred meseci so prišle v javnosti vesti o nameravani upokojitvi generalnega direktorja, ki pa so bile takrat čeman-tirane. Po informacijah lz Sarajeva bo mesto generalnega direktorja ostalo zaenkrat nezasedeno. Iz Beograda pa poročajo, da bo izvršeno vplačilo odobrenega povečanja delniške glavnice Jr.goslovenskega jekla v višini 200 milijonov din. Od novih delnic bo prevzela Državna hipotekama banka eno tretjino, dve tretjini pa bo vplačala država. Končno poročajo, da bo izvršilni odbor Ju-goslovenskega jekla v kratkem izvršil reorganizacijo poslovanja v pedjetju. V zvezi s to reorganizacijo bo izdelan tudi načrt o bodočem razvoju podjetja. == Pogod bo uvozil večjo količino avtomobilskih gum z Japonske. Iz Zagreba poročajo. da je bil med Pogodom ln Japonsko ob priliki nedavnega bivanja obiska predstavnikov japonske industrije sklenjen sporazum o dobavi večje količine avtomobilskih gum za naše potrebe. Po dobljenih informacijah gre za 30.000 avtomobilskih gum. Sklenjena količina je namenjena za potrebe banovine Hrvatske, kakor tudi za ostalo podrečje države. Nadalje poročajo lz Zagreba, da pripravlja banska ob^st načrt po postopnem prevzemu avtobusnega in tovornega avtomobilskega prometa na področju vse banovine. V ta namen, naj bi se ustanovila pooblaščena družba za tovorni in potniški avtomobilski promet, v kateri bi imela večino banska oblast. = Vprpšanfe produkcije šoirita Iz lesa. Od kar je bilo uvedeno prisilno mešanje bencina s špiritom se je znatno poveča'a potrošnja špirita v naši državi. V produkciji šoirita pa so v zadnjem letu nastale težkoče glede surovin za izdelovanje špirita zlasti tudi zaradi tega. ker v sedanjem Času ne kaže proizvaiati špirit iz surovin, ki se lahko porabijo za človeško prehrano ali za krmo. Sedaj poročajo iz Beograda, da je neka nemška skupina stavila predlog za postavitev naprav za izdelovanje špirita iz lesa. Predlog proučujejo sedaj na merodajnih mestih. = Dodelitev petroleja v februarju ln marcu. Kakor smo svoj čas porečali »o bile količine petroleja, ki se smejo prodajati potrošnikom v januarju nekoliko reducirane, in sicer za družine od 1 do 3 člane na 1 liter (v decembru 1 In pol 1), za družine s 4 do 6 člani na 1 ln pol litra (v decembru 2 1). za družine s 7 do 10 člani na 2 litra (za dec. 2 in pol 1), za družine z več kakor 10 člani pa na 2 In pol litra (za dec. 3 1), ostali potrošniki pa so v januarju dobili za vsak o- delek (sobo), ki ga je treba razsvetljevati, po 1 liter petroleja. Na osnovi sklepa upravnega odbora uprave državnih monopolov, ki ga je odobril finančni minister, se bodo v februarju in z marcem prodajale posameznim gospodinjstvom enake količine petroleja, kakor v januarju. Borze 38. januarja Na jugoslovensklh borzah je bilo danes zopet povpraševanje za grške bone po 38JO Tečaji na svobodnem trsu ao os;a- 11 nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tr'išču ie b'lo za Vojno škod pri čvrsti tendenci povpraševanje 00 477 (v Beogradu je bil zabeležen tečaj 479 — 480). Zaključki pa so bili zabeleženi v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah 00 81.75 — 82.25 (v Beogradu 00 81.50 — 81.75). v 7•/• Inve ticij-skem posojilu 00 100 in v delnicah PAB po 206. DEVIZ« LJubljana. Oficlelni tečaji: London 174 57 — 177.77. New York 4425 — 4485 Ctuih 1028 64 — 1038.64. Tečaji na svobodnem trgu: London 215 90 — 219.10. New York 5480 — 5520. Curih 1271.10 — 1281.10. Privatni kl'ring: Berlin 1772 — 1792. Solun 38 50 den Curih. Beograd 10. Pariz 8.20. London 16 0750 New York 431. Bruselj 69. Milan 21.6750. Madrid 40. Amsterdam 229. Berlin 172.50. Sto-kholm 102.75. Oslo T8 50, K6benhavn 83.50 Sofija 425. Lisabo a 17.25 Budimpešta 85 Atene 3. Carigrad 3.3750 Bukarešta 2 15 KFKHT1 1 Zagreb. Državne vrednote: Vo;na škoda 477 den.. 4°/» severne agrarne 5\5'J — 57. 6°'« begluške 86 den.. 6°» d^lm agrarne 81 75 — 82 (81 75 — 82.25). 6®/» šumrke 81.50 den. 7°'» stabiliz. 98 den. T'« invest 99 50 — 100.50 riOO). 7°/« Seligman 102 den. 7®/n Blair 100 den. 8°/ V»« stabiliz 99 ?5 den 7"« invest 10^5" d^v 7% Seligman 102 den. 7n'« B^ir 100 50 ^en., 8°'« B'air 106 den Narodna banka 7050 den.. PAB 210 den. Blago v** * tržišča ŽITO '+ Cb'cago 30 jamarja Začetni tečaji: pšenica: za mai 82.625 za 77 za sept. 77 125- koruza: za maj 61.50. za julij 61 «75 za sept 62 + Winnipeg. 30 januar"a Znč^tni tečaji: psen'ca: za moi 76.875 za iulii 78.50 + N°vosa*l»ka blagovna b"Tn '30 t m) Tendenca nespremenjena Oves« bašk', sremski in slavonski 395 — 400 Ječmen: baški in sremski 460 _ 470 ča- su primemo suha z 22^ via^«» f anko va-gon ali Slep 216 (za vsak odstotek manj vlage «e cena oo"» 723- 70% preseia-a p?enična moka 351- Drese'ana ko^z^a moka ali koruzni zdrob z največ 14% vlage 321: preseiana koruzna moka iz času primerno suhe koruze 250. nepr°se:ana 230. Otrobi (franko vagon ali 51 "p dunav-ska banovina): psenični 200 koruzni 8 kalmi 150 bre^ Vali 70. Fižol: baški in sremski 575 — 580. Iz na SV. PAVEL PRI PREBOLDU Podružnica Narcdne strokovne zveze nrir.di kot uvod v kulturno in prosvetno delo v nedeljo 2. februaria ob 15. v Zadružnem domu delavsko akademijo, na kateri bodo ' nastopili Devski oktet dramatični odsek in tamburaški orkester NSZ iz Ljub jane pofl vodstvom tov. Alojza Karme^ Ta prireditev bo svojevrstna za nas. ker se bo poleg pevskih točk in tam^uraši-ca orkestra prvič izvaiala nova pesem NSZ »Naš simbol«, ki io ie naolsal tov S tar in skomponiral naš zborovodja tov. Kar-melj. Na programu le tudi spevoigra »Kovačev študent« ter rani kunlMi ki bodo občins+vo gotovo zabavali Pri1^t"1ii 'eoe kulturne pri^itve. kupite vstopnice pravočasno pri odboru podružnice NSZ. Iz Slovenjega Gradca sg— N°v grob. V slovenjgraški bolnici je umrl za meningitisom 71etni sinček Žagarja brez posla Steničnik Mihael iz- Orlice pri Vuhredu žalostna je usoda, ki tepe to revno družino. Oče je brez zaslužka, bratec je pred dnevi podlegel prav tako meningitisu, hčerka pa boleha za isto boleznijo. sg— Težka nesreča na clrkularkl. V torek popoldne se je primerila na clrkularkl lesnega trgovca Hribernika Henrika v Dovžah pri Mislinju težka nes:eča, katere žrtev je postala 52Ietna žena Žagarja Roža štumflova. Ponesrečenka je nabirala na žagi drva, po nesreči je zadela z roko v cirkularko, ki ji je težje ranila desno roko. sg— žrtev fantovskega pretepa. V Ka-pll se je primeril v soboto zvečer krvav dogodek, katerega žrtev je postal 25-letni hlapec Verboten Fortunat Fortunat je s tovariši sedel v gostilni to se nekoliko upijanil. Ko je družba zapustila gostilno, ji je sledil tudi Verboten. Čim je izstopil iz gostilne, je opazil, da je neka druga družba napadla njegove tovariše. Hotel je zaščititi napadene, pri tem pa ga je neki nasprotnik udaril s cepanlco po glavi ln ga pobil na tla. Ponesrečenca so šele prihodnji dan odpeljali v slovenjgraško bolnico, kjer je njegovo stanje zelo resno. Zdravniki se trudijo, da rešijo mlado življenje. sg— Pasja steklina v slovenjgraškem okolišu. V nedeljo dopoldne se je polastil prebivalstva Slovenjega Gradca in okolice poplah. Iz Smartna proti Slovenjemu Gradcu je divjal stekel pes ln na svojem pohodu ugriznil kar 7 ljudi. Sele ko se Je raz-vedelo, da je občinski redar psa ustrelil, se je razburjenje poleglo. Vsi ponesrečenci so morali trkati pomoči pri zdravniku ln so bili takoj odpremljeni v Celje zaradi nadaljnjega zdravljenja v Pasteurjevem zavodu. Iz SoStanja 8— Očni zbor Šahovskega kluba. Pred dnevi je imel Soštanjski šahovski klub redni občni zbor, s katerim je zaključil svoje 10 letno delovanje. Na občnem zboru so šahisti kritično pregledali lanske uspehe in neuspehe. Šahovski klub je dosegel v lanskem prvenstvenem tekmovanju zelo povoljne rezultate proti Celjskemu i šahovskemu klubu, v tekočem tekmova- ! nju pa si je celo priboril pravico do na- j daljnega sodelovanja v prvenstvu Slovenske šahovske zveze. — Pri volitvah Je bil izvoljen tale odbor: predsednik Robinttak i Srečko, podpredsednik Rode Tone, tajnik Scharner Ivan, blagajnik Movh Ivan, gospodar in tehnični vodja Goršič Mirko, odbornika Berdnik Oto, in Soln Slavko, revizorja Vengerl in Košič Ivan. i— Vlom v dve mesariji. V soboto ponoči so neznani tatovi vlomili'v Pozničevo mesarijo v Pes ju. Prišli so v lokal skozi prednja vrata. Iz mesnice so odnesli 300 din gotovine in razne vrste mesa v skupni vrednosti 2000 din. Se večji plen so si tatovi še isto noč poiskali v mesariji Valentina Kozlevčarja v Šoštanju. Tudi tu so vlomili skozi prednja vrata. V mesnici so se dobro založili; pobrali so 40 parov kranjskih klobas, več prekajenih šunk. slanino itd. Vso ukradeno meso presega vrednost 2500 din. Da je bila tatvina izdatnejša, so Kozlevčarju še odpela!i skoraj novo moško kolo znamke »Torpedo«. Verjetno je, da so vlcm v Pozničevo in Ko-zlevčarjevo mesnico izvrš'!i eni in isti ljudje, katerim so bile prilike in okoMščlne dobro znane. Za v1om'ici še ni sledu. š— Visoke številke. Na področju šoštanj-skega sodnega okraja so bile v letu 1940. konzumirane naslednje količine alkoholnih pijač: 1953 hI vina. 870 hI piva in 128 hI žganja in konjaka. Ce te števTke pomnožimo z dinarji, dobimo visoko številko 4,077.490 din. Razburljiv ti&gsdek v »AbesinifI« Maribor, 30. jan. V »Abesiniji«, kakor pravimo prijazni naselbini v Dobravi pri Teznem, je bil razburljiv dogodek. Naseljenci Spodnje Dobrave so se zbrali in navalili na hočkega občinskega gozdnega čuvaja Hermana Po-šingerja. Kamenje je frčalo nanj in neka ženska se je zakadila vanj ter mu je hotela iztrgati lovsko puško. Pred nevarnost-stjo se je rešil gozdni čuvaj z naglim umikom. Dogodek se je pripetil potem, ko je Po-šinger zalotil nekega moškega, ko ie v bližnjem gozdu sekal drevo. Pošmger mu je trikrat zaklical. naj stoji, moški pa je hotel pobegniti. Pošinger je oddal svarilni strel in je potem moškega zajel za nekim drevesom, vendar pa je moški tajil, da bi bil sekal drva in tudi imena ni hotel povedati. Prepir so slišali stanovalci bli-njih barak. Okoli 25 moške h in žensk se je zbralo in hotelo napasti Pošingerja. Rajši se je z begom rešil, kakor da bi moral streljati, kar bi pač razburjenost ljudi še podžgalo. Zavoljo dogodka je bilo deset oseb oddanih sodišču. Naše ^ledrrššs DRAMA Petek, 31.: zaprto. (Generalka). Sobota 1. februarja: Šesto nadstropje. Premiera, Red premierski. Nedelja 2. ob 15.: Snegulčica. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20.: Othel-k>. Izven. Avtor »šestega nadstropja« Alfred Gehti, je pozoren opazovalec vseh nagibov in reakcij stanovalcev šestega nadstropja. Zanimivo je predočil dobro srce. usmiljenje in osnovno poštenost, v promiskviteti živečih stanovalcev. V glavnih vlogah bosta nastopila Simčičeva ln Jan, nadalje borio igrali Gale Gabrijelčičeva, Sancinova. P. Juvanova, Daneš, Slavčeva, Lipah, Sever, Mira Danilova. Kaukler, Bratina in Blanč. Režita je dr. Krefta. Starše ln mladino opozarjamo na mladinsko predstavo Golleve očarljive pravljice »Snegulčica«, ki bo v nedeljo popoldne pri znižanih cenah zadnjikrat v letošnji sezoni. Naslovno vl°go bo igrala Ančka L6-varjeva. OPERA Petek, 31. ob 15.: Fidelio. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Sobota, 1. februarja: Friderika. Izven Gostovanje tenorista Josipa Gostiča, Nedelja, 2. ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Ob 20.: Frasquita. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve, sopranisti-nje beegrajske opere. Edino Beethovnovo operno delo »Fiaelio« Je imelo prvotno nenavadno usodo. Prve uprizoritve opere zaradi besedila niso imele pravega uspeha, šele ko je bilo delo dvakrat predelano, Je prodrlo s popolnim uspehom. Peli bodo Laboševa, Franci. Betetto, Popov, Ribičeva, Lupša in Sladcljev. Dirigent dr. S vara režiser C. Debevec. Naslovno partijo v Leharjevi spevoigri »Friderika« bo pela Sonja Ivančičeva. Poseben dogoeek je gostovanje Josipa G<®tl_ ča v partiH mladega Goetheja. V nedeljo zvečer bo gostovala Zlata GJungjenac v prekrasni Leharjevi »Fi»-sqnm«, ki je v naši uprizoritvi s Franclom v tenorski partiji bila ena najuspelejših operet v lanski sezoni- priporočamo nakup vstopnic v predprodaji- ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 1. februarja.: Gospa ministrica. Nedelja, 2.: Gospa ministrica. Poslednjlč. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 31.: zaprto. Sobota, 1. februarja: Sumljiva oseba. Premiera. Nedelja, 2. ob 15-: Habakuk. Ob 20.: Sumljiva oseba. D Petek, SI. januarja. Ljubljana: 7: Jntrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11: Šolska tura: Bolezni nečistoče (g. dr. Fran ta Mis). — 12: Naši na-pevi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. 13: Napovedi. — 13.02: Kmečki trio. — 14: Poročila, napovedi. — 14.10: Tujskoprometna poročila. — 17.30: Prijetni trenutki (Radijski orkester^. — 18.10: Ženska ura: Sodobne skrbi in omejitve v gospodinjstvu (ga. Helena Kelhar). — 18.30: Plošče. — 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila — 19.25: Nacionalna ura. — 19.40: Plošče. 19.50: Izseljenska poročila (g. dr. Fr. Trdan). — 20: Sonatni večer. Koncert za violino in klavir (ga. Lota Paumgarten in g. prof. M. Lipovšek). — 21: Pisan spored Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. Beograd: 19.40: Narodne pesmi. — 20.40: Simfonični koncert — 22.50: Vesela muzika in ples. — Zagreb: 17.15: Komorna glasba. — 20.30: Viola In violina. — 21: Operni odlomki. — 22,15: Narodne pesmi — Praga: 11.55: Brucknerjeva VII. simfonija. — 22.10: Spevoigra. — Sefija: 19.50,-Denžaettijeva opera »Don Pasquale«, MessiM R>wrtufgi, !SY*AKUS 5* LAHPEDUSA HACH L!BYEN em -tuuin HuOHKfBN o ioe ioo jm tiLCMtrsa IHTFIKNUN6 tU SM* iS££MEIlE'it52KM llojna v afriški puščavi Redko naseljeni kraji s subtropskim podnebjem - Najprikladnejši čas za vojaške operacije je november—februar — Povezanost obale z zaledjem Vojna v Libiji se odigrava na ozemlju, ki je popolnoma drugačno od evropskih bojišč. V Severni Afriki ne gre za rodovitne, gorto naseljene kraje, temveč pa za puščave in pustinje « redkimi zelenicami. Italijanska naselbina Libija, ki meri 1.75 milijona štirijaških klometrov, sestoji večinoma iz peščenih in kamenitih puščav ter ima le 900.000 prebivalcev, to je prilično enega na dva šti-rijaška kilometra. Samo obalni pas je mestoma drugačen. Zato so vsi večji kraji v bližini morja, med tem ko so v notranjo-ati samo nepomembne puščave. Do 100 km Širok stepni pas predstavlja prehodno ozemlje med obalnimi oazami in pravo puščavo. Ta neugodna dejstva gredo na račun sub-tropskega podnebja, ki je vroče in ima malo padavin. Samo severni rob afriške celine je nekaj na boljšem, toda poleti trpi kakor ostala italijanska Libiia zavoljo popolnega pomanjkanja dežja. Povprečne temperature so tudi tu nad 30 stopinj, neredko pa kaže toplomer do 50 stopinj v senci. V tej suhi vrcčini so vojaške operacije seveda zelo težavne, človek, žival in stroj Bolgarski kralj Boris 48-letnik Včeraj je obhajal bolgarski kralj Boris 48. obletnico rojstva. Jugoslovani so ga posebno spominjamo kot sodelavca blagopo-»cojnega kralja Aleksandra za sodelovanje balkanskih držav in za učvrstitev miru na Balkanu. Po zaslugi kralja Aleksandra in Borisa se je začelo jugoslovansko-bolgarsko zbliževanje, čigar sad je pogodba o rečnem prijateljstvu med obema bratskima državama trpijo od nje. Severnoafriška zima je približno podobna naši zgodnji jeseni Od novembra do februarja je dovolj padavin, ki znašajo okoli Tripolisa in v gorovju Cire-najke celo 50 om. Srednje temperature so sedaj okrog 10 stopinj nad ničlo. Ti meseci so doba, ko so vojaški podvigi najlažji. Kakšnih 100 km od obale prenehajo tudi zimske padavine in v popolni puščavi, Id se širi od tod dalje, srečujejo vojaška dejanja nepremagljive težave. Pokrajina in podnebje zahtevata v severnoafriškem suhem pasu popolnoma drugačnega načina bojevanja Popolna puščava zanj sploh ne prthaja v poštev. temveč predstavlja kvečjemu le prehodno ozemlje. Borbe se morejo voditi le za zelenice, vojaška oporišča in naravne luke. Ker so te stvari skoraj vse v obalnem predelu, ni čudno, da, je tu pravo bojišče. Ce pade obala, pade tudd ostala naselbina. Izjemo predstavlja le 400 km od morja oddaljena zelenica Siva, od katere 90 Angleži prodrli proti italijanski oazi Džarabubu Italija je že davno spoznala važnost libijskega obalnega pasu in je začela pred abesinsko vojno graditi veliko obalno eesto, ki gre s svojo dolžino 1822 km od Tunisa do egiptske meje Na vzhodnem predelu te ceste so sedaj hudi boji V smeri od tu-niške meje se dotika ta cesta Tripolisa, edinega velikega mesta v koloniji Vzhodno od njega gre v Cirenajko do Bengazija, mesta s 46.000 prebivalci. Bengazi ima novodoben italijanski del in staro arabsko naselbino. Njegova luka je odprta in predana zimskim viharjem, zato mesto kot pristanišče ne prihaja mnogo v poštev. Velik pomen pa ima tamkajšnje letališče. Od Bengazija dalje gre obalna cesta skozi nekaj rodovitnejša ozemlja, ki so jih v starem veku naselili Grki. Njih središče je bilo mesto Cirene, ki pa šteje danes komaj 500 prebivalcev. Dalje na vzhodu je Derna, za katero se bijejo sedaj boji Ima kot drugo največje mesto Cirenajke 10.000 prebivalcev. Njeno zunanje znamenje so že dolgo visoki železni stolpi radijske postaje. Vzhodno od Derne so še vasi italijanskih kolonistov, a šele Tobruk, glavno mesto tako imenovane Marmarike, je večji kraj. Tobruk je tudi eno najboljših pristanišč vse Severne Afrike, štel pa je pred vojno samo 2500 prebivalcev. Naslednje in zadnje italijansko oporišče v Libiji je bilo Bardia, 24 km od egiptske meje, ob kateri je Fort Capuzzo. Od Tobruka vodi proti jugu za avtomobile primerna karavanska cesta v notranjost libijske puščave do Džarabu- Silovitost letalske bombe ba. Na vsej, 300 km dolgi poti sta na pclago le dva vodnjaka. Od Bardie je Džarabub oddaljen 225 km. Ta zelenica Ima samo slano vodo, 1000 dateljnovih palm in nekoliko vrtov, ki morajo za silo preh raniti 250 ljudi če še ne veš, zdaj izveš* da ima ameriški prezldent Roosevelt hrl-po ter mora nekaj dni ostati v postelji; da so odkrili francoski raziskovalci v Severni Afriki izdatna ležišča premoga; da je zahteval poskus legiooarskega državnega udara samo v Bukarešti 370 smrtnih človeških žrtev; da je povzročila smrt grškega generala Metaxasa oteklina v grlu; da je ameriška krlžarka »Louisvillec prošli teden prispela iz Južne Afrike v Ameriko ter je pripeljala s seboj za 200 milijonov dolarjev zlata; da bodo letoe izgotovili v Rusiji 175 filmov znanstvene vsebine; da bo Hudožestvenl teater v Moakvl v kratkem vprizoril Schillerjeve »Razbojnike«; da je bila ob zadnjem"potresu v Bukarešti popolnoma uničena slovita van Dycko-va slika »Sveta družina«. Pomen Sicilskega kanala v katerem so nemška letala napadla angleški konvoj, prikazuje nazorno pričujoča slika, ki kaže razdalje med posameznimi oporišči ANEKDOTA Lentulus, Ciceranov zet, je bil zelo majhne postave. Nekega dne je stopal čez Forum z izrecno dolgim mečem ob strani »Glej, glej!« se je zasmejal Ciceron, »tu je nekdo mojega zeta opasal na meč!< na poti skozi Libijsko puščavo Opica premagala zločinca Denar v šimpaniovi kletki LMA~-CAGll Dveletni šimpanz Jacko Je napravil konec delovanju enega najbolj nevarnih nju-jorških razbojnikov. Toma Colledgea. Broocklynski trgovec Louis Ferrara je pred časom privecel Jacko Ja iz tropskih krajev domov in je dal zanj napraviti prostorno kletko, ki je stala v njegovem stanovanju. V stanovanju Je igralo nekega večera pol tucata gostov poker, ko sta nenadno vdrla dva zakrinkana razbojnika s samokresoma v rokah in zavpita »Roke kvišku!« Presenečeni gostje so se dali ople-niti brez odpora, le Louis Ferrara je bil toliko priseben da je pobral denar na mizi in ga zagnal v Jackojevo kletko. Zato ga Je eden izmed razbojnikov z ročajem pištole pobil na tla, potem pa je skušal seči v kletko po denar. Toda Jacko ga Je zgrabil za roko, ga potegnil bližje in mu odgriznil kos ušesa. S krikom in ves krvav je ranjenec s svojim tovarišem pobegnil, večji del plena sta pustila na mestu- Razbojnika sta sicer ušla, toda policija ju je mogla potem prijeti. 2e dva dni pozneje je v neki njujorški predmestni krčmi aretirala moža ki je imel obvezo okoli ušes. Manjkalo mu je kos ušesa in tako je policija vedela, da ima pred seboj enega izmed razbojnikov, ki sta vdrla v Ferrarovo stanovanje Po bližjem ogledu so spoznali da ni nihče drug nego gangster Tom Col-ledge. ki so ga že dolgo zaman iskali. Njegov pajdaš je pravici tudi Kmalu padel v roke. Nevesta po brzojavk Policija posreduje žemtev Neki policijski urad v Stockholmu je pred časom prejel od zdravnika Šveda, ki živi v Sanghaju, brzojavno prošnjo, naj bi mu priskrbeli mladenko švedske krvi, ki bi bila pripravljena, da se z njim poroči. Policija se je res spravila na to nenavadno ženitno posredovanje ln je zdravniku čez kratek čas sporočila, da Je vse pripravljeno. čez nekaj časa je res prispel v Stock-holm, kjer mu je policija pre, stavila tucat mladih deklet, ki bi se hotele z njim poročiti ter mu slediti, kamor bi hotel. Izbral si je eno, zaročil se je z njo takoj in tudi poroka se je kmalu Izvršila. Mlada žena je bila poprej bolniška strežnica v neki stockhoimski bolnišnici- Orel na kraških tleh Razburljiv doživljaj lovskega paznika pri Komnu Lovski paznik Alojzij Ostrouška je na službeni poti skozi gozd pri Komnu na Krasu imel razburljiv doživljaj. Na samotni gozdni poti je zagledal v zraku ogromno ptico, ki se je nenadno vrgla na njegovega malega lovskega psa. Bliskovito je prijel za puško, pomeril in sprožil v ptico, ki jo je spoznal za orla, dva strela, še preden je zagrabila psa. Orel, ki ni bil težko ranjen, se je obrnil V Ameriki Imajo četvorčke žena nekega malega uradnika v Michi-gan Cityju Margareta Swansonova je rodila četvorčke, tri ceklice in enega dečka. Matl in otroci so popolnoma zdravi Mati otrok je stara 34 let, tehta 44 kg in Je to njen prvi porod. i sedaj s široko odprtim kljunom in pripravljenimi kremplji preti lovcu. Temu je uspelo, da je obrnil puško in treščil orla s kopitom, da je roparica omamljena obležala. Ostrouška je imel slučajno pri sebi vrečo. Vanjo je stlačil ptico, ki jo je zvezal z jermeni. Doma je orla, ki je bil samo ranjen, spravil v kletko. Poldrug n^Hjon izseljencev iz Londona Neki angleški pregled navaja, da se je izselilo iz Londona od začetka vojne poldrag milijon prebivalcev. Med njimi so v večini otroci ln žene. Približno pol milijona prebivalcev se je izselilo s pomočjo vlade, ostali pa z lastnimi sredstvi Italijanski alpinef na albanskem boji&cu Pohod vojaštva na postojanke VSAK DAN ENA Izpričajo tudi ta slika, posneta ob nekem nemškem napadu na London. Zračni pritisk je vrgel zadnji voz na sprednjega »Dragi moj, zapomni si, če si že napisal »Bili«, moraš tudi napraviti tečko na »i«! (»Judgec) Hulbert Footner: 4S IZGINULI RADŽA Kriminalni roman Razen tega bo mora! struposlovni oddelek na vso moč hitro opraviti zame neko preiskavo. Povabite, prosim, tudi angleškega poslanika in Šihaba al Zurija, ko se tolikanj zanimata za naš slučaj. Če se vam zdi primerno, se lahko tudi gosoa in gospodična Morvenova udeležita razgovora; umevno je, da se zanimata za stvar. In še nekaj. Dajte privesti Jusufa Kellyja iz zaoora m poMcijsko ravnateljstvo, da ga lahko takoj zasUšimo, ako bi treba.« Lee je nato obvestil Duggana, da ni trebi nobenih nadalinih poizvedb in se nato z vso hitri-co vrnil v Washington. Globoko je bil zamišljen in Luke se je samo enkrat toliko ohrabril, da mu je zadal vprašanje. »Dajte, prosim, povejte mi, kaj pomeni najdba druge steklenke.« »Sami pomislite,« je Lee odvnr'1. »Tudi jaz pre-mišliuiem prav ta mih Dvoje glav konec koncev več dož^n13 k^kor en" sama « Ko sta dospela v Washington, je Les velel šoferju. naj ju zanelie najprej v hotel »Jame Mi-dison«, in šel noter, med tem ko ga je Luke počakal v vozu. Čez nekaj minut se je vrnil z lepen-kasto škatlo pod pazduho. Na policijskem ravnateljstvu je krenil narav- nost v struposlovni laboratorij. »Koliko časa potrebujete, da doženete, ali je v tem whisky,u p.u-ska kislina?« je vprašal kemika. »Samo nekaj minut, gospod Mappin, če tako natanko vem, za kaj gre.« 21 V podpolkovnikovi pisarni so pričakrvali Lee j a vsi glavni udeleženci Angleški poslani« je govoril z Diano, ki je bila še močno bleda. Videti mu je bilo. da zdaj ne misli več tako hudo o vsei stvari. Gospa Morvenova se je grizla v ustnice in s? živčno poigravala z žeono rutico. Zalos ni Šihab al uri je potrpežljivo sedel na stolu te- opazoval ostalo družbo skozi svoje velike nao"n;ke: držav-ni tožilec je bil hladen in uraden, podpolkovnik pa je od napetosti komaj dihal Lee je postavil svojo lepenk:sto škatlico na mizo, nato pa poprosil Walkleya za ovoie v katerih so bile spravljene posamezne naidbe Razložil 'ih je po mizi, takisto kakor prvo steklenko od whi-skyja, ki so jo bili skrbno sestavili. Vsi nav^očni so sedeli v polkrogu in gledali njegovo početje. »Gospe in gosnodie.« je iznre^ovoril gospod Mar>r>5n. »dari po vam d^edarrie in-ove^b0 znan?, hočem vendarle še kratko ponoviti vso zgodbo. Razne priče so potrdile, da se je radža. ko ie v^k zapustil postajo Newark nainrei o'o->al z t m pa oblekel po indijsko Nato je potrkal na vr ta gospe in gospodične Morvenove. To je b lo kakih dvajset minut pozneje, ko je vozil vlak še po ozemlju newjerseyske države. Vsi trije so se nekai minut pogovarjali, nato pa so šli skupaj v radževo sobo. Tam je odprl steklenko whiskyja. ki jo je bila gospa Morvenova shranala zanj, in pil. Kasneje jo je skril v h^dil-n^k za vodo. Vsi trije so šli na razgledno rloščo v zadnjem koncu voza. Z izpovedbami je dokazano, da je vlak ob tistem času vozil v Trenton. Doslej smo smatrali okolnost. da je gospa Morvenova dala radži steklenko whiskyia, za sumljivo.« Lee je pokazal na skroano steklenko. ki je stala na mizi. »Ta steklenka je tu. To vemo, ker smo našli koščke gumaste zaporne kap:ce na pepelniku v radževi sobi. Ti koščki se natinko ujemajo z ostanki gume. ki jih vidike ni vrat" steklenke. Or*>zoril bi na to. d* nal^nke n' Našel sem io v hladilniku za vodo Na ?alost bHa Jeklenka razbita na mnigo majhnih kolkov. Lahko pa smatramo, da je bila še skoraj polna, ko so jo vrgli skozi okno, kajti zemlja ie bra tam, kjer so ležali drobci, še prepojena z whiskyjem. V tei steklenki ni bilo struna. OdkM to vem? Nu. na^li so jo nekai sto metrov o^ Brisala. Ko je vozil vlak mimo tega kraja, so sedeli radža gospa in gospodična Morvenova na razgledni r^ošča-di. M'nuto po tem. ko ie bila st'kletki vržena skozi okno, je vlak minil zapornico, pr?d katero so čakali Druryjevi v svojem avtomobilu Kakor se utegnete spominjati, sta Drury in nvg">va žena izpovedala, da sta videla na zadnji ploščadi paradnega voza tri oeebe.« Podpolkovnik si je segel v lase. Teorija, ki si jo je bil ustvaril, je bila očitno napačna. Lee je vzel z mize majhen, sodčku podoben predmet. »Tu imate pušico s prusko kisTno. Doslej še nismo mogli ugotoviti, odkod se je vzela in čigava je bila. Vse kaže, da je ta lesena posodica napravljena v tuji deželi. Ta hip bi vas želel opozoriti samo na to, da so jo našli med železniškimi tračnicami. Neki železničar je izpovedal, da je vozil vlak vso pot po vnanji, desni dvojici tračnic. Iz tffa sledi, da ie b;la DU^ea vržena skozi okno na levi strani, v pravcu vožnje. Po neoporečnem pričevanju sta bili gospa Morvenova in rje-na hči, ko se je to zgodilo, v svoji sobi na d sni strani voza.« Luke Imbrie je naglo poeledal Diano. a ta je pobešala oči. Bilo mu je. kakor da se mu rušijo s nrs železni okovi, tako da more snet svoHodno dihati. Ta dobri, stari Lee. ie pomisI:l. vendarle ima srce na pravem kraiu. Nai bo kako~ hočr lahko se zanesem nanj, da jo bo rešil. Kako neumen sem bil, da nisem tega sam sooznal. Moj Bog, nikoli se ne bom razvil v detektiva! Tedaj je potrkalo na vra+a. Mladi kenrk ie prinesel drugo steklenko, jo postavil na mizo in podal Leeju listek. »Nailepša hvala,« je r-fcel Lee in pogledal papir. »To sem pričakoval.« Ko je kemik zaorl vrata za seboi je Lee -orinil steklenko na sredo mize. »To je dru<*a wh;sk jeva steklenka. ki igra v naši zad?vi važn^ vlogo.« Se enkrat je prečital. kar je bilo napisano na listku. »Kemik je dognal, da je v t°m whi-k-ju toliko pruske kisline, da bi že najmanjši požirek neogibno povzročil smrt Jugoslovanski odbor med svetovno vojno Predavanje njegovega člana dr. Rogumila Vošnjaka v ljubljanski Ljudski univerzi i V sredo zvečer je predaval pod okriljem ljubljanske Ljudske univerze bivši poslanik dr. Bogu mil Vošnjak o delovanju Jugoslovanskega odbora, katerega član je sam bi! med svetovno vojno. Za predavanje je razumljivo vladalo vefliko zanimanje m predavatelj je bffl sprejet z velikimi ovaci-jami Po njegovih izvajanjih posnemamo: V svojem govoru je predavatelj naglasil potrebo, razložiti mlajši generaciji histo-ricizem, ki je osnovan na solidnih temeljih naše politične, sociajne in kulturne zgodovine. Pf»m!adi leta 1912 je imel dr. B. Vošnjak predavanje na zagreb:ki univerzi; ostro je kritiziral tedanji evropski liberalizem ter prerokoval njegov konec. V goriški »Vedi« je objavil članek, v katerem je napisa! mod drugim: »Jugoslovanstvo je nekaj usodnega, življenjskega, ne več z.-Heva peščice ljudi brez moči in sile« Že takrat ie bil dr Vošnjak prepričan, da bodo prišle reakcije, ko bo jugoslovanska misel začasno stopi Vi v ozadje, vendar pa ni sille na svetu, ki bi jo mogla ugonobiti, ker ona je večna. Svetovna vojna se je začela na naši zemlji. 50 milijonska avstro-o^reka monarhija je napovedala od balkanske vojne osabljeni Srbiji vojno, Srbija si je takrat nabrala ogromni moralni kapital, ki je pravi vzrok, da je današnja Jugoslavija kljub vsemu tako trdna Takrat se je priče'a tudi med Jugoslovani v monarhiji širiti zavest. da je prišel veliki čas, da stopi tudi Jugoslovan na dan. Prčeila se je mogočna uvertura gigantske borbe, v kateri so Jugoslovani, v prvi vrati Srbi, položili hekatombo žrtev kakor noben drug narod v svetovni vojni. Po izbruhu vojne so se pričeli zbirati jugoslovanski emigranti najprej v Rimu.. Politična akcija se je začela v Nišu Pokojni Nikola Pašič se je v oktobru 1914 sporazumel s poslancem bosanskega sabora dr Nikolo Stojanovicem, sklenila sita osnovati odbor, čigar cilj je bil ustvaritev jugoslovansfke države Konec L 1914 so dr. Trumbič, Meštrovič in dr. Nikofla Stojano- vič obiskali francoskega, angleškegia in ruskega poslanika \ Rimu in jim raztolmači-ti jugoslovanski program, Supilo pa je odpotoval v Bordeaux. kjer je bil tedaj sedež francoske vlade. Na željo angleških prijateljev se je Jugoslovanski odbor preselil v London in tam nadaljeval borbo za osvoboditev in združitev vseh jugoslovanskih pokrajin. V Severni Ameriki se je organiziralo »Jugoslovansko narodno veče«, v Južni Ameriki pa so zavedni Jugoslovani ustanovili v svojih k o'on' j ah »Jugoslovensko narodno odbrano«. Ta je zbrala za Jugoslovanski odbor v letih 1915 do 1920 polnih 45 milijonov dolarjgv. kar predstavlja v današnji vrednosti skoro tri milijarde dinarjev Dr Vošnjak in dr Trumbič pa sta vse stroške svojega dela krila iz lastnih sredstev in pri tem potrošiHa vse svoje premoženje. Pričela so se podajanja med antanto in Rimom na pni in Rimom ter Dunajem na drugi strani. Pogajanje z Dunajem so se razbila. Mesca aprila 1. 1916 je prispel prestolonaslednik Aleksander v London. Ta obisk je bil' največjega pomena, ko je prestolonaslednik dal v hotelu Canterburgu skupini. ki je predstavi jala angleško lavno mišljenje. izjavo, v kateri je naglasilk »Moj ideail je združenje Srbov. Hrvatov in Slovencev, ki jih vežejo iste tradicije, isti je-rzik in isto politično smer in ki jih deli samo nesrečna usoda.« Prišlo je usodno leto 1917. Rusija se je umaknila s pozomice Sklicana je bila konferenca na Krfu Krfska deklaracija obsega vsa ustavna vprašanja bodoče Jugoslavije. Jugoslovanski odbor je bij revolucionarno zastopstvo in začasna Vlada Jugoslovanov iz Avstro-ogrske monarhije Zbral je na raznih kontinentih svojo vojsko prosto voljcev, ki so se stavi jaili na razpolago srbski vladi. Dt. Vošnjak je bil več časa tudi zastopnik Jugoslovanskega odbora v Ameriki, kjer je pripravljal naše rojake za ustanovitev svobodne narodne države. Nemška obmejna kolonizacija Višji uradnik nemškega ministrstva za prt'hrano direktor Kummer je objavil te dni, kakor poroča nemška a gene: ia »Nou-veMes d'AHemagne«, v neki nemški reviji članek, v katerem opisuje pomen nemške agrarne kolonizacije v obmejnih prede'ih. Pisec najprej ugotavlja, da so nekatere sqosedne in druge države, kakor Madžarska,, Rumumja, Bolgarija, Italija in tudi Francija sledile nemškemu zgiedu. V obmejnih pasovih kjer je prebivalstvo z etničnega vidika ogroženo, so kmetje, ki so močno ukoreninjeni v zemlji, ki jim pripada, boljše jamstvo varnosti kakor pa trdnjave a.|i posadke, katerih število se neprestano menja Tc je bilo načelo, ki je Nemčijo vodilo v njeni kolonizacijski akciji zlasti na evropskem vzhodu. Doklej je bilo nad 180.000 nemških kmet*-,v naseljenih na obsežnem ozemlju mod Gdan-fckom in nem5ko-slova.ško mejo. Nemške oblasti, ki so to izvedle, — izvaja dalje direktor Kummer — so morale iapo/iuAk ktia mane naloge: 1. predvsem je bilo treba poskrbeti za primerno nastanitev naseljencev, 2. popraviitn škodo, ki je na posestvih nastala zaradi vojne. 3 izmenjati nemške kmetije, ki so bille uničene, s kmetijami poljskih kmetov, 4. nadaljevati s kolonizacijskiim delom tudi v bodoče. Doslej je namreč bila kolonizacija na vzhodu v celoti izvedena v 23.000 primerih, v katerih je bilo mogoče skupno naseliti 125.000 nemških kmetov. Skupna površina tako zasedene zemlje znaša 320,000 ha Popolnoma na novo je bilo treba pri tem vzpostaviti 1800 uničenih kmetij, medtem ko so bile potrebne razne dopolnitve v nič manj ko 13.700 pomorih. Največjo pozornost so oblasti polagali e pri izvajanju te kolonizaeijske akoije na to, da dobi vsaka nemška družina — zaradi zagotovitve nasledstvenega prevzetna kmetije — čini več zemlje. kolonizacija na zapadu se je začela šele pred nekaj mesci, v Alzaciji in Loreni na ozemlju kakih 260.000 ha. ELEŽKE Konference v Beogradu Včeraj se je vrnil iz Južne Srbije, kjer je še ostal tri dni po otvoritvi radijske oddajne postaje v Skoplju, predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. 2e v sredo je prispel v Beograd podpredsednik vlade dr. Maček, prav tako pa se mudi v prestolnici tudi minister dr. Kulovec. Med člani vlade se vrše vnovič živahna posvetovanja, ki se deloma nanašajo na tekoče politične tn upravne posle, deloma pa veljajo razmotrivanju o razširjenju sedanje vlade, odnosno o pritegnitvi nadaljnjih političnih skupin v njo. Ker pa je vl^da razen notranjega ministrstva, ki ga še vedno upravlja ministrski predsednik, začasno Izpopolnjena, računajo v političnih krogih, da se bodo posvetovanja. in pogajanja o napovedani širši rekonstrukciji vlače zavlekla več časa. Zagrebški list o perečih nalogah notranje politike 2'-agrebški »Obzor« se strinja z informacijami. ki smo iih nedavno objavili v »Jutru«. da ie bila zadnja rekonstrukcija vlade g. Cvetkoviča samo delna in da se skuša najti formula za pritegnitev nadaij-njih političnih skupin v vlado. »Obzor« pravi, da ie v vsakem primeru želeti, ca bi rešili še pred polnoletnostjo kralja Petra II. sporazumno vsa naša glavna notranjepolitična vprašanja Kot take oe~e-če zadeve označuje »nadaljnjo jnoranjo preureditev države, končno razmejitev banovine Hrvatske, ustanovitev banovin Srbije in Slovenije ter urejjtev položija Bosn in Hercegovine v skladu z večino njunega prebivalstva.« Glede razmejitve med Slovenijo in Hrvatsko ne obstoje po informacijah »Obzira nobene resne zapreke. O tem ora-vi: »Siovenci nai vrneio banovini Hrvat-sk o: Stripovo m; oa b-rno vrnili f.w-\-!\ b";-d Drag« n Osi!n' o S t~m bo r-?.. ei'tev med Siovar.iio in Hrvatsko d^k - č.->a Tfvnve bodo r>o mn niu »Ob"ora« z razraevt";io m°d srbsko in hrvats.ro banov'no lcier oa bo v^ako reno »treba po:s':ati sporazumno rešitev Ako bi uredili sporazumno bodoči ooložai Bosne in Hercegovine bi ostalo še vedno vprašanje retih srezov s hrvatsko večino v Vojvodini. Gotovo .so Pri Srb;h nekateri P>-mis'eki v vrrašanju Bosne in He-c°eov:-ne fp.r onih ne*ih vojvodinskih srezcv Toda če bi tud' d^bil' B">sna in H^rc"gov;na avtonomno in če bi tud^ prMiu^i r številu nreMvp^^a ^'vr*'5 od os+aVh av+o^ornnih cdinic Pole-' teg-> bi bil S^-bov tudi močneiši od slo- venskega in hrvatskega, ker bi imeli še vedno v svojih rokah prestolnico države Beograd.« Soodgovornost delavstva za narod in državo »Nova pravda« glasilo narodnega delavstva v Sloveniji, objavlja uvodnik »Tako zahteva čas«. V njem prihaja do zaključka, da se mora »slovenski dellavec v teh usodnih časih zavedati svoje vloge v narodnem občestvu. Vsak delavec se mora zavedati svoje soodgovornosti za usodo vsega delovnega ljudstva in s tem za usodo naroda in države. V prvi vrsti mora slovenski delavec kot ustvarjalec gospodarske moči in važen činitelj v političnem udejstvova-nju zastaviti vse svoje sile, da ostaneta v tem viharju narod in država neokrnjena, neamadeževana in ohranjena v trajni veličini in vrednosti. Slovenski delavec se mora zavedati svojega pomena m vloge. Zato ne sme stati napram dogodkom brezbrižen, mrk,, pust in nedelaven. Današnji časi zahtevajo od našega delavca, da je sposoben za stvarno kritiko im za konstruktivno de-<0. Postavljati pa se mora povsod po robu nepotrebnim nergačem m zabavljačem.« Končno se dotika uvodnik vprašanja delavskih strokovnih organizacij in pravi, da »zahtevata pamet in smisel za potrebe države, da so delavske strokovne organizacije vsestransko uvaževane in zaščitene. Oslabitev moralne avtoritete delavskega strokovnega pokreta pomeni osVbitev duševne vdanosti delovnega ljudstva narodu in državi ter višjim potrebam našega nacionalnega in državnega življenja.« Kdo lahko postane predsednik organizacije HSS Glavni tajnik HSS dr Krnjevič je v strankinem g'asilu »Seljačkem domu« objavil naslednje navodilo za organizacije HSS: »Nihče ne sme biti izvo'jen za predsednika kake organizacije HSS, če ni glasoval za listo predsednika Mačka pri volitvah leta 1935 in 1938. Naravno mora imeti poleg tega vse potrebne sposobnosti za predsednika organizacije. Tešga sc je treba neomajno držati, kjer keli pride do kake reorganizacije.« Polemika o nočni davščini na potrošnjo v Zagrebu Zagrebška mestna občina je uvedla letošnjo zimo. kakor smo že poročalli. za svojo zimsko pomoč posebno davščino na potropjo alkoholnih in drugih pijač v zagrebških gostinskih obratih. Te doklade pobirajo v gostilnah in restavracijah od 21. ure dalje, v kavarnah in barih pa od 23. ure dalje do zaključka poslovanja. Proti dokladi so se hudo upirali zagrebški gostilničarji, restavraterji in kavarnarji. Zagroziti so celo, da bodo zaprli svoje lokale in odpustili vse svoje nameščence. Posredovati je moralla banska oblast, ki je zagrozila, da bo poslala na prisilno bivanje vsakega gostilničarja m kavarnar ja, ki bi zaprl sivoj lokal zaradi uvedbe nočne davščine. Finančni rezuiltat pobiranja te davščine pa po dosedanjih rezultatih ni tak, kakor so ga pričakovali na občini. Dohodki so dosti manjši, kakor so računali. Sedaj se je vnela po zagrebških listih razprava, kdo je temu kriv. Gostillničarčji in restavraterji vale krivdo na goste, ki baje beže lokalov, čim nastopi ura, ko je treba plačati na potrošnjo še nočno doklado. Zastopniki zagrebške občine pa pripisujejo krivdo za slab rezultat lastnikom gostinskih dbnatov Očitajo jim, da sabotirajo pobiranje doklade na potrošnjo in da je v mnogih lokalih sploh ne zaračunajo, ako jih k temu gosti sami ne pozoveja V drugih lokalih sicer pobirajo doklade na potrošnjo, toda pozneje poneverjajo prave obračune z gosti in jih nadomeščajo s fiktivnimi, ki izkazujejo dosti manjše vsote. Nočni napad na bivšega poslanca v Splitu V torek zvečer sta v Splitu napadla dva neznanca inž. Ivana šakiča m ga pobila na tla. Prizadejala sta mu več hudih ran. Rešili so ga pasanti. ki so mu prihiteli na pomoč. Napad Ima bržčas politično ozadje, kakor toliko sličnih napadov v raznih mestih banovine Hrvatske. Zagrebški >Jutaroji list. je v svojem poročilu o napadu na g. inž. šakiča pristavil, da je bil »poslanec Jugo-slovensk nacionalne stranke«, in Je s tem menda hotel opravičiti pred javnostjo ta napad. Mi obsojamo napad na g. inž. šakiča kot čin političnega terorja, kateremu ni mesta v banovini Hrvatski, kjer lahko vsakdo po svoji volji izpoveduje svoje politično prepričanje dokler se drži mej zakona. Vsaj tako smo čitali v uvodniku Hrvatskega dnevnika«. Ugotavljamo pa istočasno, da je »Jutar-nji list« lagal, ko je prištel g. inž. šakiča JNS in ga proglasil za njenega poslanca. G. inž. šakič je bil poslanec JRZ, torej sedanje zaveznice Hrvatske seljaške stranke. Kolikor je znano, je g. inž. šakič še danes aktiven Član JRZ, vsekakor pa Ima z JNS prav toliko zvez, kakor n. pr. »Ju-tarnji list« in njegova lastnica »Tipografija«. Odločitev glede Sredozemlja Sofijski dnevnik »Zora« objavlja uvodnik svojega direktorja Krapčeva o borbi v vzhodinem Sredozemflju. Med drugim piše Krapče: »Usoda Sredozemlja bo odločena v njegovem vzhodnem delu. Spočetka se bo borba nadaljevala najprej med nemškim letalstvom in angleškim b rodov jem Ne vemo, aili se bodo vojne, operacije začele bližnje mesce tudi drugod toda gotovo je, da se bodo v vzhodnem Sredozemlju bile še hude bitke med oboroženimi siilami osi ter pomorskimi, letalskimi in kopnnni silami Anglije. Usoda vzhodne poloble bi utegnila biti odločena prav tem dolu sveta, na razpotju med tremi kontinenti: Evropo, Azijo in Afriko...« Hude kazni za poslušanje tujega radia v (Nemčiji Nemški listi so te dni objavili nekaj podatkov o strogih kaznih, ki so jih nem "ka posebna sodišča izrekla proti osebam, zasičenim pri poslušanju tujih radijskih poroča. Tako je bil Peter Woiczyk iz Glei-witza obsojen na pet let robije zaradi poslušanja nemških poročil neke inozemske oddajne postaje; Paul Kriener iz Niirn-berga je bil obsojen na šest let robije zaradi poslušanja protinemških oddaj, v Stuttgartu je bil obsojen Stephan Blatmann na štiri leta robije, ker je poslušal poročila iz Bcromiinstra m nekatere nemške oddaje inozemskih postaj; v Katovicah je bil obsojen zaradi enakega prestopka neki Josef VVrobdl na pet let robije, v Frank-furtu pa Kari Zim mer na sedem let robije itd. Nemški listi pripominjajo k tej objavi , med drugim: j »Nemška posebna sodišča vidijo upravičeno v poslušanju inozemskih radijskih poročil enega izmed največjih zločinov proti interesom narodne skupnost. Kdor tak zločin zakrivi, naj ne računa z milostjo.« Trčenje dveh vlakov Ogulin, 30. jan. o. Včeraj popoMne, kmalu po 16 uri sta na postaji Josipdo'u trčila dva tovorna vlaka baš pred prometnim vlakom. Oba stroja -da bila še dalie enako dobrovoljno naklonjena v njegovem pledonosnem delu kakor doslej in ga ohranila pri zdravju in moči še dolgo let. kar mu želimo od vsesa srca. —ipl— Stane Kregar: Cvetice (guai). MAV POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR i NAJSLAJŠA In NAJBOLJŠA Kreptlna pijača Je BERM ET —VINO C K N I N A IZ FR16KJL UOKK Sremsld Karlovci — Gostilničarji nudltt to Specljallteto svojim gostom. V sodčkih od 00 1 naprej ga razpošilja B. MARINKO V, Sremski Hat lovci — Praška gora Seiem Raiha v Leipzigu se vrši spomladi 1941- od z. do 7« marca 60% popusta na nemdkth državnih železnicah. — 25% popusta na jugoslovanskih državnih železnicah. NemSki vizum se podeli brezplačno. Prijave naj se tzvrše čim preje, najpozneje do 5. februarja 1941 pri pristojnem častnem zastopniku, v Ljubljani: Ing. O. TOnnles, Tjrrševa 33, telefon 27-62, v Mariboru: Jos. Bezjak, Gosposka 25, telefon 25-97 v Beogradu: Zvanlčni biro sajma rajha a Lajpcigu, Knez Mihajlova 33. Kupim VRSTNO ZLPT0 SREBRO - PLATINO BRIL3PMTE fMDRBCOE S«;i»31 MtlHf BISERE ITD STRRIRSKI f3 MflKITE TfR UMITHIHi PO NOJVISJIM CEHPH STARA TVHK» ' Jos EBERLE UUBUON« ,TYRSEVA 2 ViTiJBt!® • HOTEL L^^ILOHr Beseda 1 din davek 3 din. za šifro a» daianje oaslm 5 din Naimanlši znese K 20 din_ Stroj za izdelavo cementne opeke, Gasparj s 300 ploščami. najnovejši mo del, prooam po ugodni ceni. wottowa, ^agreo. Bauerova ul. 11 1863 29 r'J/ VsaKa oes^da i ain ^a vek 3 din; ea daianjf naslova 5 din. nabran' <1 znesek 2C din April 27. Agllna. Brez posredovalca 170 Cena. čista. Dobro aekle Državna uradnica. Donos no Dobrič'na. Devet najstletna. Družba Do bra služba. Družabnost Eksistenca. Foto. Gotovi na takoj. Gotovina Hotel. ffiadnlca. Hipoteka. Izleti v naravo. Iz prve roke. Jugočnrapa. Kranj, Kavcija. Kakor novo, Konverzacija, Lep. Lepa bodočnost. Les. Mentor 150, Mornar. 1. marec, Mtren dom vsled deife. Mirno dekle. Mire! krat, Metlika. Mlrje. Nastop takoj 1941 Nesrečna, Oakritosrčnost. Osamlje ra Plavam to"-no. Pomlad Pariz 1941. Po strežnica Posestvo. Pomoč, Primerno. Podjetna, Premestitev. Prijet no svidenje. Posten ln agilen Prizma Pridna ln snažna. Redka m ugodna prilika. Rabljeno, Snažna Redka in ugoona prilika, Rablje no. Snažna 30, Spora zumno. Stalno, Skrbna družina. Srečen lep dom. Soba 1. Simon Simones Stalna 280. Samostojen vrtnar. Samostojna, Srečen in prijeten dom. Samostojna in dobra. So-licma in mirna. Strogo diskretno. Sposoben — 19141, Samostojna 1313. Takojšnja cenitev. Tal nost za;amčena. Tiha sreča. Točno izplačilo, težko pričakujem, Ugodna cena. Urna ln zdra va, Vpeljana 7. Uspeh 1000, Velik promet. Vdova, Varčna ln poštena, V dobrem stanju. Vestna ln skrbna. Zelo lena lega. Zakon 903. Zaklonišče, £aga. 250.000, 9150 10.000, 12.000. Beseda i Oin da<»-Din za štfrc aii daianje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din K A U Č £ novi modeli po olzkif cenah dobite ori E. Zakrajšek, tapetništvo Miklošičeva 34. Od Va.-ie • visno da imat* obleko vedno kot nov»' sato Jo pustite redn' temlčno čistiti barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana PotjansKJ aa^ip 4-t Pralnic* KLiSEJE m VECBAfVNE JOGOGfcAflKA HKTIAHASM3 MALI 0GLASS CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 8.— davka za vsak oglas ln enKratno pristojbino Din S.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo mužbo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Dm 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje aaslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Dm 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje ^irM.nv ---m mr<-"li 7.p enkratno objavo ogiasa Din 20.— Službo dobi v/ = aK8 neseOB r>(i riHi ;a vek ? din za *lfrr m 1ava!rpm Oeodm do irojl Vloet '-»brestu lem< pr S odstotkov Vsi var čevalci brezt>iafnr rovanl Zadniea »Mo; Dom. Ljubljna Dvnr 'a kova 8 Iščemr pover 'en;ke 199 it Prioritetne akcije raznih bank in državne vrednostne papirje kupi mo po najboljšem teča 1u takoj. BANfNO KOMANDITN1 ZAVOD. MARIBOR 1915 16 Beseda 1 dtn davek 3 din. za S1frt ali dajanje naslov din Najmsntš znesek 20 din Brestov les na panju, različne dl menzije," za žago. klanie in okroglo uporabo proda nekaj vagonov za ko !arstvo ali industrijo — Martin Bajuk. Božjako vo. p Metlika 1970 15 Kupim u. ri^a I UIU J din za «lfro ali dajanje naslov 5 din N*iman1š1 znesek 20 din Leico z vsem priborom, takoj kupim. Ponuabe na o?l. odd. Jutra pod šifro »Leica in pribor«. 1994 7 Beseda 1 din davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Na jmanlši znesek 20 din Seseda l dtn daveK i -Itn. za šifro alt dalan!e naslov "i din Nitmanišl znesek 20 din Gospod išče čedno sobo s 1. fe bruarjem. Na.iraje v b i-žini Tabora. Ponudb" na ogl. odd. Jutra pad »Zmerna cena., 1983 23a m rieseda i din aa»< t i din za šifro ali datanie naslov dtn N^imantši znesek 2r din Mo"ka roknv^?3 siva usnjena, de _,a se je izgubi'a v sr^-do z-.e-'•er — Poljanski nasto. Poljanska cesta Streit-ška ul. Na-aitell naj jo odda pri ogl odd. Jutra. 1978 28 Trisobno stanovanje kopalnica. prit'k'ine in vrt oodam v Rožni dolini z marcem za din 600. Resman, Florjanska 22. 1990 21 Seseda i din aave* din za šifre ali dat:in!e nasioT •> din — - n',^'* zno^et 2C din Slivovko staro, 40'». predam s plačano trošarino po 34 din liter. Franke p-sra ja Zagreb, v sodih 1- rv ca — M. Bojanic. Pa greb. Palmotičeva C2. telefon 92-75 1423 33 Beseda i din davek 3 dtn. za šifro ali dajanje naslov 5 din Nalmanjšt znesek 20 din Beseda ^ din aaveK din za Sifrc an dajanje naslov 5 d!n "Jptmanlši znesek 20 din Mesečno sobo Korespondenco zelo solnčno, čisto, od- j • -v dam z zajtrkom ev. tudJ | V raznih jezikih hrano, boljiemu, solld- i Vam obavlja po.tref.~a nemu goepodu-(ični) v j pisarna »SERViS Bir.O« vili, tik postaje cestne ! Ljubljana, Sv Petra c žeieznice Vodmat, Kre- ; 27-1, telefon 21-09 kova 15. 2008 23 i 1873 31 f Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom ln znancem, da nas Je za vedno zapustil v 80. letu starosti naš predobri soprog, oče, stari oče Josip Černač sprev. juž. žel. v pokoju Pogreb pokojnika bo v soboto, dne 1. februarja ob pol 5. popoldne iz hiše žalosti, Vič št. 136, na farno pokopališče. Ljubljana, dne 30. januarja 194L žalujoče rodbine: CERNAC, GOST1ŠA, LEG AN f V starosti 92 let je danes ponoči za vedno *«Hgr»n svoje trudne oči naš ljubljeni oče, tast itd., gospod Sebastjan Selišek Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 1. februarja 1941 ob 3. uri popoldne, lz hiše žalosti, Prešernova ulica 18, na okoliško pokopališče. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 3. februarja 1941 ob sedmih zjutraj v župni cerkvi v Celju. Celje, Dunaj, dne 30. januarja 1941. LEOPOLD, bančni ravnatelj, sin; MARICA roj. GAJŠEK, snaha; dr. MAKS BtiHM, dvorni svetnik v p^ zet in ostalo sorodstvo Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo prežalostno vest, da nam je danes umrla naša predobra žena, zlata mama ln babica, gospa Ana Feštajn roj. Vidmar soproge rudn. nameščenca v pokoju Pogreb blage pokojni ce bo v soboto 1. februarja ob pol 16. uri iz hiše žalosti, na farno pokopališče v Trbovljah. Trbovlje, Zagreb, Elk Grove, 30. januarja 1941. Žalujoče rodbine: Feštajn, Beg, Despotovi č, Podbeg in Mužina Mestni pogrebni zarod Občina Ljubljana t Umrla nam je naša ljubljena mama, gospa Frančiška Božič roj. Ovsenar vdova po poštnem poduradniku Pogreb to v petek, dne 31. t. m. ob 4. uri pop. z Žal, kapele sv. Andreja k Sv. Križu. Ljubljana, dne 30. januarja 1941. ŽALUJOČI Davorin Ravljen. — izdaja n konzorcij »Jutra« Stanko ViranU — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiakamarja Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.