DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo ta oprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 55 Sobota, 14. julija 1934 Leto IX Proti svobodnemu izkoriščanju in kartelom Pravilna razdelitev Žrtev krize Poslanci narodne skupščine so šli na počitnice. Oglasili se bodo pri vo-Iilcih in poročali o današnjem gospodarskem in političnem stanju v državi. Izvedeli bodo nedvomno marsikaj od volilcev, ker je splošna kriza huda, dasi govorimo in pišemo malo o njej. Tak shod je priredil minister Juraj Demetrovič v Prijedoru na Hrvaškem. Demetrovič je sedaj minister trgovine in industrije. Gospod minister je na tem zborovanju omenjal poleg važnega kmeti-škega vprašanja še nekatere važne, lahko rečemo, načelno važne stvari, ki so morda le njegovi osebni nazori, ki pa bi v praksi bili eminentne važnosti za splošni zdravejši progres — domovine. Poudaril je, da sta se industrija in obrt pritoževali, ker se je 'zdal zakon v zaščito kmeta. Kmet namreč ne izpolnjuje svojih obvez, banke ne izplačujejo denarja, zato so Pričeli iskati zaščite tudi industrijci in obrtniki, zadruge itd. Vlada, pravi minister dalje. pa mora voditi računa pri reševanju teh vprašanj z vsemi, kako bi vsi bolje živeli. Vsi moramo nositi žrtve, da prebite™0 zlo. Žrtve je treba pravično razdeliti na Celoto sorazmerno s posameznimi silami v državi. Jreba je znižati obresti kmetom, vlada pa hoče delati tudi na to, da se splošne cene približajo cenam kme-tiških dohodkov ter zaradi tega ukreniti. da se odpravijo pretirane cene proizvodov karteliranih tovarn. Minister je obljubil, da ti ukrepi pridejo že jeseni do rešitve. Vprašanje regulacije kartelov je po izjavi ministra precej dozorelo. Za kartele se uvede stroga državna kontrola. Snovati se bodo smeli v bodoče kar-le na podlagi pismenih pogodb, 'se absolutno morajo registrirati Pr| ministru trgovine in industrije. ustmeno sklenjeni ali tajni karteli bo-Uo kaznjivi. Minister bo smel kartele razpusti-ll- izpremeniti pogodbo in po svojem Poudarku regulirati cene ter odre-maksimalne cen. če bi to zahteval Javni interes. V ministrovih izvajanjih sta po-Vedani dve važni načeli. Prvo je, da se morajo žrtve krize razdeliti po moči žrtvovanja, ie v*aL^ m°ra biti, da v krizi žrtvu- nič ‘ali « 8V(>iih močeh. Kdor nima vati- J„renialo< ne more nič žrtvo- oosest il ,ima dovoU ali preveč, morali' nn«!Ji 'Moatatorji. ti M orali nositi največ, če ne vse žrtve. in^ nhrf: v n^eš^nci, mali kmetje obrtniki niti za življenje nimajo mnraii . zrtVuieio. Žrtvovati bi teri im°>ni’ ,)remaIo žrtvujejo, ka-bi hnaj° al' Jim ('st»ja dobiček. To krize pravična razdelitev žrtev svohXinil karteli in leta h lPtf SPlana gen se giblje vse njih dSSvJ.ji v več \iZSC$aj0 iz llan>da čim- da»*k? St 7®P mo,ZKa in «osP^ dr-Kc sile. Zakon o kartelih in do- Jubilei kapitalističnega zločina 14. VII. 1914—14. VII. 1934 Trideset, štirideset let se je imperialistični kapitalizem v Evropi pripravljal; oboroževal se je in spletkaril, hujskal narode med seboj in jih varal. Umor v Sarajevu je izprožil krvavi valjar svetovne vojne, dasi je bila v mali Srbiji, kateri so krivoma očitali umor, pripravljena dati zadoščenje. Ne! Zahtevali so najsramot-neje ponižanje od Srbije, da se jim ne bi izmuznil razlog za pričetek vojne. Krvave vojne! Vojna je pomorila 15, morda indirektno 20 milijonov ljudi. In posledice te vojne? Posledice more dalje, 20 milijonov nezaposlenih strada in hira, mnogo milijonov ljudi pa hira in propada zaradi eminentno sla-bejšega socialnega položaja. Na pohodu je izumiranje in degeneracija človeštva. Po vojni smo kazali na grozovite posledice vojne iin zgražali se nad njimi. Pet let je vse svetovno časopisje klicalo po trajnem miru in razorožitvi. po sporazumu med narodi in sodelovanju. Varanje? Danes pa isto časopisje neti nezaupanje med narodi. Prišli so na površje demagogi, ki poznajo samo dve besedi: šovinizem in revanžo. Demokracije po nekaterih državah ni in te izzivajo tudi demokratične dr- žave k pripravam za obrambo. Tako pravijo. O sporazumu nočejo ničesar slišati in nove vojne politične zveze 'snujejo. Kakor pred vojno. Kdo je za vso to politiko? Za to politiko je naš stari znanec, predvsem oboroževalni kapitalizem, ki je ogromen in ima ob pripravah na vojno in v vojni najbogatejšo žetev. Ta ne dopušča razorožitve, ta hoče živeti in uživati od sporov med narodi. Pod to moro ječi ves civilizirani svet. Vrnimo se nazaj k lepemu, geslu trajen mir in sporazum med narodi. Vrnimo se nazaj k demokraciji. Vsaj vendar ni mogoče, da bi že bili pozabili na zločinsko vojno in nje posledice? Zakaj bi poslušali šovinistične hujskače in vojne špekulante? Svoje zdravo mišljenje imamo, 'svoj zdrav razum! Zato jiiij nam bo »jubilej« največjega zločina opomin in svarilo. Opomin, da nikdar ne pozabimo borbe proti vojnemu hujskaštvu, in svarilo, da ne poslušamo sirenskih glasov, ki šovinistično hujskajo narode med seboj in hočejo s prozorno demagogijo preprečiti sporazum med narodi. Mir za vsako ceno! Dovolj zločinov je bilo v svetovni vojni in dovolj težke so nje socialne posledice. »Histerični barbar« Rdeii general Schleicher o sebi »» General Schleicher. ki ga je dal " "■ ustreliti, je pojasnil nekemu Angležu svoje namere marca meseca 1933. Schleicher je povedal ta mnenja kmalu nato, ko je demisio-niral kot kancler. General Schleicher je imel namen predvsem oslabiti Hitlerja, ki se je dvigal zaradi nesposobnosti in bojazljivosti republikancev. Nisem ne kapitalist ne protikapitalist, je rekel. toda vem. da je v našem, gospodarskem1 sistemu nekaj gnilega; bil sem in sem prepričan, da se mora socializem uveljaviti. Hotel sem preprečiti, da bi socializem nepravo pogodil. Kot vojak vem, da je vojska orodje varnosti. Z bajonetom se more le malo časa vladati. Proti delavskemu razredu ni mogoče vladati in dolgo tudi ne brez njega. Moj cilj je bil, ustanovitev socialne države, ki mora biti dovolj močna, ki se naj uveljavlja po svoji poštenosti. Prišel je pa škandal. Takozvano vzhodno pomoč so poba šali namesto ubogih kmetov veleposestniki, da so izbolj- bra javna kontrola nad njimi je nujnost dobe. Sem' spada tudi zakon o minimalnih plačah. Najprej eksistenčni minimum in dovolj živi jenskih pomočkov, potem bodo lažje prenašali žrtev krize tudi mezdni ljudje. Prava žrtev krize so nezaposleni in oni. ki nimajo dovolj poinočkov za eksistenco. Za one, ki se valjajo v bogastvu in ogromnih dohodkih, prispevajo za žrtev krize le drobec, ki ga niti ne čutijo. Siromašni pa v krizi fizično in duhovno propadajo. To je večja žrtev! šali svoša veleposestva, kmeti pa niso dobili nič. Tatove je bilo treba kaznovati, da s tem pokaže vlada svojo ooštenost in svojo jakost narodu. Uvedel sem strogo preiskavo. Ogromno dokaznega materijala sem imel. Mislil sem da bodo volitve prinesle izpremembo. Hitlerja se nisem bal; število njegovih volilcev je padlo pri novemberskih volitvah (1932) za dva milijona in poštene volitve pod mojim vodstvom v marcu in z mojim programom bi bil Hitler izgubil nadaljnje tri milijone volilcev. Njega agitacija je bila komedija in izgubil bi bil. Tu je posegel vmes pl- Papen, ki je bil eden mojih najstarejših prijateljev in čeprav so me svarili pred njim, sem mislil, da je osebno lojalen. Izkazal se je pa kot izdajalec, enako kot Judež Iškarijot, čeprav se je hlinil svetnika. Moji sodelavci, ki mu niso zaupali, so ga opazovali in izsledili, da se pogaja s Hitlerjem, v vili barona Schroderja. Povabil sem ga in naravnost vprašal: Z ozirom na najino staro prijateljstvo te rotim; da si mi odkritosrčen. Kaj pomeni razapvor s Hitlerjem? Kakšna zahrbtirost se skriva za tem? Papen je pograbil mojo roko, jo stresel, mi pogledal ostro v oči in odgovoril: »Kurt, v imenu najinega starega prijateljstva in s častno besedo kot častnik in mož ti prisegam, 'da ne bom nikdar napravil koraka proti tebi ali proti vladi, ki ji predseduješ, ali tak korak odobraval.« Neumen sem bil in mu veroval ter takoj prihodnji dan odredil predpriprave za volitve. Ustvaril sem najboljše sporazumevanje med vsemi strokovnimi organizacijami, so-cfalnodetnokratičnimi in drugimi strankami. Potem sem stopil k Hin- denburgu in mu rekel, da razpusti državni zbor, ker sem siguren, da dobim večino, ki bo čuvala zakon, red in poštenost. Začudil sem se pa, ko je predsednik izjavil, da parlamenta ne bo razpustil, da pa naj odstopim od vlade, čeprav demisije nisem ponudil. Protestiral sem, Hindenburg me je odslovil, češ, da sem napravil zmedo v državni brambi. Junkerji (veleposest.) so se ustrašili. da bom razkril škandal z vzhodno pomočjo. Papen, ki se je prodal Hitlerju, jih je prepričal, da se da škandal prikriti samo takrat, če postane Hitler kancler. Njegovi prijatelji so mu pomagali starega predsednika o tem prepričati in nalagati, da sem nameraval izvesti z državno brambo državni udar. Oditi sem moral; v zadnjem trenutku somi odvzeli vse pomočke in ne morem početi drugega kakor čakati. Nemško ljudstvo je preveliko, da bi ga histerični barbar, kakor Hitler, popolnoma uničil. Še 3 dni pred umorom se je Schlei-cherjev prijatelj razgovarjal s prijateljem v Parizu in mu rekel, da je prepričan, da pride prav kmalu,-čas, da se uvede kratka vojaška diktatura in potem socialna država. Prijatelj je imel pomislek, da Hitler o teh namerah ve in da utegne iti za Schleicherjevo glavo. Ta mu je pa odgovoril : Ne. nikakor ne. ne bodo se ga upali dotek-niti... * Za razvoj nemških dogodkov je to važen dokument. Prav posebno priporočilo je pa za tiste, ki poveličujejo »vrline« von Papena (ti so bili pa do poslednjega časa naši kle-rikalci. Op. ur.) Vzhodni Locarno? Francoski zunanji minister Bar-thou je bil te dni v Londonu. Poizkusil je pridobiti Anglijo, da bo podpirala tezo evropskih nenajiadalnih paktov. Poročila pravijo, da Anglija ne bo v -tem vprašanju le nevtralna, marveč bo akcijo podprla. Najprej bo Anglija intervenirala v Berlinu in Rimu, da ju pridobi za ta koncept. Nenapadalne pakte naj bi predvsem sklenila vsaka država s sosednjimi državami. Velesili in Rusija pa naj bi ščitili v glavnem vzhodno in zahodno mejo. Po tem paktu bi se moral preprečiti vsak neutemeljeni napad ter poiskati vse možnosti mirnega sporazuma v spornih vprašanjih. Jamstvo za izvajanje paktov bi prevzeli Francija in Anglija. Z novim vzhodnim paktom, se znatno zmanjša vpliv Italije v srednji Evropi, ki bo morala hote ali nehote — sodelovati. Pakt ima sicer idealen namen preprečiti vojne, a obenem ohraniti politični status quo z ozirom na tendenco po izpremem-bi mirovnih pogodb. Vsaj deloma se pa utegne odstraniti tudi neposredna vojna nevarnost. Jasno pa je. da se bodo tudi po sklenitvi tega pakta dalje ustvarjali politični bloki, ki bi se dali preprečiti le s popolnim sporazumom med narodi. ............... — M. ■ ■■—- Atentat na Hltlerfa Dne 29. m. m. je bil izvršen atentat na kanclerja Hitlerja, ko je v Essenu pregledoval delavsko taborišče. Neki delavec je oddal nanj dva revolverska strela, pa ga ni zadel. — Nato je izdal Hitler znani odlok — morije svojih prijateljev in nasprotnikov. Olimpijada čehoslovaškega delavstva Revija njegove moli in zavesti. — 60.000 delavskih telovadcev, telovadk in naraHaJa. — 120.000 gledalcev III. delavska olimpijada v Prajji je bila velika in mogočna manifestacija čehoslovaškega socialističnega proletarijata, manifestacija njegove zavednosti, njegove moči in vpliva v državi. Njen veliki pomen leži zlasti v tem, da se je vršila v času, ko so se pojavili v Evropi prvi očitni znaki razkroja v fašističnem gibanju. Medtem, ko se fašizmu izpod-mikajo tla pod nogami, je marksizem slavil v Pragi svoj novi triumf. Velikanske manifestacije preteklega tedna v glavnem mestu republike, ki jih je zaključil veličastni sprevod strumnih delavskih telovadcev in te-lovadkinj, mladine in športnikov skozi mogočne špalirje občinstva, in nad vse posrečeni nastop desettisočev sodelujočih v stadionu, so en sam ne-pobiten dokaz nezlomljive sile in moči marksističnega socializma. Zanimiva in važna pa je bila ta olimpijada tudi še z druge strani. Dala nam je praktičen odgovor na vprašanje glede odnosa delavskega razreda do države. Ta odgovor je pozitiven, na veliko žalost vseh tistih, ki vidijo v marksističnem delavstvu samo protidržaven element in s tega vidika usmerjajo tudi svojo politiko — proti delavstvu. Čehoslo-vaško delavstvo preveva globoka državljanska zavest, ker čuti, da je politično enakopravno, da uživa državno zaščito v boju za svoje socialne pravice in da država s svojim aparatom ni in noče biti ovira v boju delavskega razreda za nov družabni red, ki bo zagotovil slehernemu človeku, poleg politične. tydi gospodarsko, socialno in kulturno enakopravnost. Socialistično delavstvo v Cehoslovaški republiki je važen či-nitelj. soodločujoč faktor v državnih Vprašanjih, na katerem gradi država svojo bodočnost. Kjer vlada tak odnos med delavskim razredom in državo, kjer prestane biti država domena gospodarsko in socialno privilegirane manjšine, tam seveda tudi državni aparat služi delavskemu razredu, če ne izključno, pa vsaj v isti meri kot vsem ostalim državlja-. nom. Kakor tudi zveni • * * »* čudno in nepojmljivo, tako samo ob sebi umevno se zdi čehoslevaškemu proletarijatu, da je v okviru delavske olimpijade, v seyci vihrajočih rdečih zastav, tega simbola mednarodne delavske solidarnosti in »■ revolucionarnega socializma nastopila tudi čehoslovaška armada pred očmi stotisočev gledalcev in predstavnikov tujih držav, da je ge-neraliteta navzoča na stadionu ob sviranju Internacionale ali delavske himne vedno znova vstajala raz sedežev, da je vojni minister ploskal sceni, ki so jo predvajali plzenski delavski telovadci, prikazujoči poslednji odločilni boj med delom in kapitalizmom, v katerem (ob pokanju petard) obleži na bojišču mnogo mrtvih delavcev, dokler ostali z naskokom ne zavzamejo zadnje postojanke in nato ob sviranju Internacionale z rdečo zastavo na čelu odkorakajo. Ta državljanska zavest pa ni lastna samo čehoslovaškemu delavcu, ampak tudi delavstvu1 velike nemške narodne manjšine, ki je v nedeljskem dopoldanskem sprevodu stopalo za ogromnim, čez celo cesto segajočim transparentom, z napisom: Es lebe Masaryk! Masaryk je danes nekak poosebljen simbol čehoslovaške republike, ki je postavila načelo demokracije in socialne pravičnosti za svojo osnovo. Iz revolucije rojena, vidi republika svojo bodočnost v revolucionarnem progresu, v preobraževa-nju družbe, njenih ustanov in odno-šajev. * , Dečji dan Prvi dan III. čehoslovaške delavske olimpijade je bil posvečen najmlajšim v vrstah delavskega razreda. delavskim otrokom. 1. julija se je zbralo v Pragi okoli 20.000 maii-šev. ki so korakali po praških ulicah in nato nastopili na stadionu pred očmi okroglo 60.000 gledalcev. Dosegli so velik uspeh in želi splošno priznanje. Tekmovanja Ves teden so se nato vršile najrazličnejše tekme v stadionu. Tekmovali so telovadci in športniki v najrazličnejših disciplinah. Telovadni nastop delavske mladine Drugi veliki dan olimpijade je bil 5. julija. Popoldne so nastopili v stadionu moški in ženski telodavni naraščaj ter delavski skavti. Prireditve se je udeležilo okroglo 100.000 gledalcev, ki so vzhičeni sledili vzornemu telovadnemu nastopu delavske mladine. Skupno je nastopilo 4000 deklic in prav toliko dečkov ter okoli 1000 delavskih skavtov. Ogromna bakljada rdeče mladeži pred Husov spomenik Istega dne zvečer, na samo proslavo obletnice smrti velikega češkega narodnega preporoditelja Jana Husa se je vila po praških ulicah ogromna bakljada rdeče mladeži pred Husov spomenik na Staromest-nem trgu. Mladina je korakala v sprevodu v osmerostopih, z baklja-mi v rokah, nepretrgano pol ure. Izpred občinske hiše so nato govorili razni govorniki, pozivajoč mladino, da naj se z enakim zanosom kot mučenik Hus bori za svobodo verskega prepričanja, za svobodo sploh, za demokracijo in socializem ter proti vsem poizkusom fašizma, ki hoče zasužnjiti človeka. Proslava je končala med nepopisnim navdušenjem udeležencev te pomembne manifestacije. 59 posebnih vlakov Med tem so vlaki dovažali vedno nove množice v Prago. Namesto napovedanih 33 posebnih vlakov jih je prišlo 59. Triumfalni pohod 60.000 Nedelja, dne 8. julija je bila zaključni dan olimpijade. Zgodaj zjutraj so oživele praške ulice. Od vseh koncev in krajev so vreli telovadci in telovadkinje, naraščaj in deca na določena zbirališča, odkoder so v dolgih kolonah odkorakali na določena jim mesta, da se uvrste y sprevod. Sprevod je začel v zgornji Fo-chovi tridi. Na čelu sprevoda so korakali reditelji, za njimi so nosili veliko zastavo republike, nato so se uvrstili v sprevod češki legionarji, predstavniki delavskega gibanja in za njimi inozemske delegacije iz Amerike in 14 drugih držav Evrope po abecednem redu. Jugoslovani smo bili posebno toplo pozdravljeni, istotako avstrijski šucbindlerji. Za inozemci so prišle mnogobrojne kolone naraščaja in telovadcev ter telovadk nemške delavske telovadne in športne zveze iz Ustja. Končno pa naraščaj in telovadci in telovadbe delavskih telovanih enot. V sprevodu so nosili na stotine zastav, mnogo je bilo tudi delavskih godb, narodnih noš itd. Veličastni sprevod se je vil med nepopisnim navdušenjem občinstva, ki je tvorilo gost špalir na obeh straneh ceste, na prostrani Staromestni trg, ki je bil kmalu napolnjen z vsemi stranskimi ulicami vred. Sprevod je trajal triinpol ure. Izpred rotovža je nato pozdravil župan Baxa, potem predsednik DTJ posl. Hummelhans in pa predsednik socialnodemokratične stranke posl. Hampl, ki je zlasti povdaril veliki politični pomen olimpijade. Ogromna prireditev v stadionu Popoldanski prireditvi v stadionu je prisostvovalo 120.000 gledalcev. Delavsko športno internacionalo je zastopal s. Deutsch, socialistično delavsko internacionalo pa s. Van-dervelde. Program je pričel ob 3. uri. Prvo je nastopilo vojaštvo (in nato še dvakrat). Sledila je predaja prapora palestinskih telovadcev čehoslova-škim DTJ. Za njimi so Švicarji pokazali svoje eksaktno znanje na drogu, ameriški češki delavci so nastopili s prostimi vajami, belgijci pa z orodno telovadbo, pri kateri so pokazali veliko spretnost. Zelo impozantne so bile vaje 5300 telovadcev in telovadkinj plzenskega okrožja, s katerimi so nastopajoči simbolilizirali poslednji boj med delom in kapitalom, ki konča z zmago proletarijata. Ljubki so bili narodni plesi telovadkinj iz Ustja, mnogo pohvale pa so želi tudi nemški delavski telovadci (320), ki so nastopili z velikimi rdečimi zastavami. 7000 telovadkinj in 8000 telovadcev je nastopilo s prostimi vajami. Njihov nastop je bil nadvse veličasten. Očesu gledalca se je nudil izreden užitek pri pogledu na valujočo maso telovadcev in telovadkinj, v njihovih raznobarvnih krojih. »Osvoboditev dela« je naslov gledal iškega komada, ki so ga uprizorili za zaključek olimpijade. Prikazuje nam boj proietarijata proti racionaliziranemu kapitalizmu z vsemi njegovimi posledicami (zlasti ogromno brezposelnost) in končno osvoboditev dela s prevedbo produkcijskih sredstev v skupno last. * Še le ob 9. uri zvečer je zaključila olimpijada, ki je bila gotovo ena najbolj pomembnih delavskih prireditev zadnjih let za dviganje delavske zavesti in podžiganje delavskega bojevnega duha. Čehoslovaškemu delavstvu priznanje in čast! Janez Samojov: »Zdrave vsi vi milijoni ... (Mimobežne beležke z izletniškega vlaka jeseniških kovinarjev.) Oj čulte delavskih množic korak, da zemlja pod njimi odmeva težko... Ljubljana. Glavni kolodvor. Sonce sije, da blešce okna kurilnice na nasprotni strani perona kakor vodna gladina. Na peronu stojimo vsi nestrpni, gledamo na veliko uro, kjer vsako minuto poskočj kazalec, odganjajoč čas v večnost, gledamo na žepne ure in se izprašujemo: »Kaj?... Zamuda?... Morali bi že biti tu.« Mesto odgovora gledamo po progi proti gorenjski strani, v pričakovanju, nestrpni. Službujoči železniški uradnik stopi na tir. Rdečo čepico popravi in pogleda po progi. Tam na progi iz gorenjske strani se zdajci pojavi lokomotiva. Iz dimnika puha dim za dimom*... Dolga vrsta vozov, vsi ovenčani i zelenjem in cvetjem, ji slede in iz neštetih oken gledajo radovedno pozdravljali °®' vese'i obrazi, mahajoče roke jeseniškega delavstva — kovinarjev, sodrugov m sodružlc. — konferenca kovinarjev Save-Radnika Jugoslavije je v Celju. In zakaj bi ne šli. če že ne vsi kovinarji iz Jesenic, Javornika, Dobrave... pa vsaj en del, da si ogledamo Celje da pozdravimo sotrpine in sodruge tam v Celju da skupno zapojemo naše peami v pozdrav sebi in' vsem. ki so dobre proletarske volje. »Družnost, družnost,« so odmevali vzkliki iz vseli oken, s perona in od vsepovsod. Delavska kovinarska godba, 35 po številu, je izstopila iz vagona. Svetil Instrumenti, mladosten, samozavest vzbujajoči kroj godbenikov, je nudil lepo sliko med pisano množico na peronu ob ovenčanem posebnem vlaku. Instrumenti so se dotaknili ustnice godbenikov kakor usta dekleta jn akordi himne: »Družnost, dragi nam so-drugl...« so zadoneli na peronu in vsenaokrog ... Mi pa smo stiskali roke drug drugemu in se pozdravljali: »Družnost!« • Vlak se je premaknil... Zaškrtale so tračnice... Tiho je postalo na peronu. Skozi okna vagonov pa so še gledale oči, dolgi vlak. ki ie kakor okrašen trak, izginjal nekje v daljavi... Lokomotiva je, kakor samozavesten gospodar, vlekla vagone vedno naprej, nevzdržno in kazala vsem neprestano nove kraje ob Savi, polja, hiše, gozdove in skalovje. In povsod so nas, inolčč sicer, a izrazito pozdravljali sadovi dela žuljavih rok, tistih, ki vse ustvarjajo, ki orjejo in sejejo,, da lahko žanjejo mnogi, ki nočejo orati in sejati. In vstala je pesem*, sprva tiha, rahla, akordi so vstajali in silili skozi odprta okna na plan Zapojte delu zdaj na glas: Delu slava, čast, oblast! Kar človek dobrega ima, kar mu Je v ponos in čast, vse njemu skrb in delo da. Zato zapojmo vsi na glas, delu slava, čast, oblast! Mimo revirkv, rudnikov Zagorja, Trbovelj, Hrastnik^ mimo visokih hribov, pod katerimi kopljejo premog rudarji, mimo sajastih hiš in oken, brzi vlak. Skozi okna vagonov pa odmeva pozdrav Javorniške »Svobode«: Vi milijoni brez števila, v rovčh, gozdčli, mestčh, vasčh, ki tlači vas profita sila, ki mamonu ste v posmčli, hej. čujte glas rešitve vsi: Da proleter svoboden vstane v Ml krepak se naj spoji! »Celje.« Vlak je obstal. Tam na desni, na tistem hribu so nas mrko geldale razvaline grada Celjskih grofov, kakor da so spoznale prihajajočega, ki je že nekoč bil in sedaj spet prihaja. »EJ,« Je rekel nek kovinar poleg mene, ko se je ozrl na razvaline,»tlačanstva je že davno konec.« Drugi zraven njega pa je rekel pomembno: »Razvaline so še ostale. In niso brez ovire napredku.« »Tudi teh bo kmalu konec,« je pripomnil pravkar iz vagona stopajoči, »z izrastki vred...« * Na ulici pred kolodvorom narašča val množice. 800, 1000 ljudi. Na levi strani, na trotoarju, pa je iz gruče Celjanov zdajci zadonela pesem, zvočno, harmonično, pozdravljajoče: »Zdravi, dragi nam sodrugi, hajd za dela čast v boj! Solidarnim in pogumnim sveti vedno zmage soj — Zdravi nam vi naši bratje, ki po boju hrepene, naše pesmi naj donijo vsem, ki še za kruh trp6... Svečano razpolženje nas je objelo s tisto prijazno močjo, ki prisili roke da odkrijejo glave. Celjski »Svohodaši« so sprejemali svoje sodruge z Jesenic, Javornika in Dobrave s pozdravno pesmijo. Kovinar, možak polnih moških let, »zagorelega obraza, je spregovoril. Njegov glas je prijateljski objemal vso množico in njegove besede so bile kakor bi roka stresala roko v zanosu, prijateljstvu in zavesti, da smo eno, kakor bi nam, izmučenim, natakala močnega vina in nas objemala kot rodne brate. Ko je končal in so prenehali klici odobravanja, je zadonela pesem, nova. zvočno, dinamično valovajoče, prepričajoče: »Vstanite bratje, urno, smelo, rešitve že se bliža čas, neznan nam bodi vsaki strah. Bodočnost bodi naša volja, naj beda več nas ne mori: To bodi naša čvrsta volja... Hej. proletarci v vrste smelo, glej prapor naš, čuj bobna glas, ki na mejdan že kliče nas... Toman z Jesenic, tajnik organizacije SMRJ, pa je govoril odzdravile besede, kakor govori svoj k svojim in kriknil: »Naprej v boj za goli obstoj našega in vsega delavstva!« Zašumelo je v množicah, kakor če veter zgane košate vrhove dreves v mogočnih gozdovih, instrumenti godbe so zableščali v zahajajočem soncu in godba kovinarjev je kakor trpmbe, oznanjajoči vstajenje, zaigrala, da_ je odmevalo in odjekalo po vseh ulicah Celja in hitelo tja k razvalinam nekdai mogočnih grofov Celjskih, kakor bi govorilo: »Ml smo to, Ml, z našo mlado, silno močjo, ki smo nekoč strli vas.. .* * Zvečer je bil v mestnem parku koncert Po potih parka, na klopeh je šumela množica poslušalcev, nad 1500 oseb-ska kovinarska godba je se izlivali v krasne zvoke, dinanl čin se vzpenjali v širino, pojemali pitrnKlmo, kakor da se pogovarjajo s tihim šepetom listja v nočni pravljični tišini. Samo luč žarnic je obsevala paviljon in okolico. Ploskan e je stresalo spavajoče listje dreves m zdelo se je človeku, kakor da so oživele vse še nepoznane sile živlenja. Vmes Je pevski zbor celjske »Svobode« pel delavske P®®™*’ da so akordi krasno intoniranega zbora Plavali nad nami ter božali naša ušesa z ne-verjetno prisrčnostjo, zanosom in slastjo spoznavanja, da smo to ML se spreminjali v krik junaški in vzpodbujajoči. »Krasen zbor.« Je bilei slišat, med poslušalci. »Svoboda«?!.. • Sam. delavci ?... Kedaj le imajo čas, da se vadijo?« In zdelo se mi je, da začudeno majejo z glavami tisti čudeči poslušalci, kako je mogoče, da tudi ti, ki delajo trdo za vsakdanji skromen košček kruha, zmorejo tako veliko umetniško delo. * »A kdo so ti?... Čigav pevski zbor Je pa to?« Kakor da so zazvenele strune na haj" fi, je zapel neki drugi zbor, čisto in "a " monično zlito, da se je čutilo celo v dinani poslušalcev presenečenje. Vokalizacija. ie la tako brezhibna, da sc je razumela _ lierna beseda, dinamika tako obvla« j da je bilo, kakor da se nekdo igra z * ‘ta|a brez truda in napora. V parku Je grobna tišina, 1500 ljudi je preneha Doma in po svetu Tesla in njegovi smrtni žarki. Tesla. 78 letni učenjak v Ameriki, je odkril žarke, ki vplivajo na daljavo 90 km. Če odkritje pride v prakso, bo sploh vsaka vojna nemogoča, ker |bo mogoče na veliko razdaljo pomoriti vsa živa bitja. Novi prometni minister. Prometni minister Milosavljevič v beograjski vladi je odstopil ter je bil na njegovo mesto imenovan vpokojeni Pomočnik tega ministrstva Ognje-slav Kuzmanovič. Profesorski kongres v Baniahki o verskem pouku na srednjih šolah. Na profesorskem kongresu v Banjaluki se je vršila obširna debata o verskem pouku na srednjih šolah. Velika večina je bila mnenja, da je vsaj v višjih razredih preveč tega pouka. Pedagoško pouk tudi ni na višku, ker se deli pouk na več delov enega in istega razreda. Društveni dom novinarjev v Beogradu. V nedeljo bodo položili v Beogradu temeljni kamen za nov društveni dom. ki gradi sekcija .INU. Nova stavba se bo nahajala v Frankovanski ulici. Avstrijski kancler dr. Dollfuss iz-preminja svojo vlado. Podaj je ostavko. Dollfuss bo imel v novi vladi pet ministrstev (predsedstvo, zunanje, javno varnost, kmetijstvo in državno brambo). — Podkancler bo knez Starhemberg. Kancler napoveduje ofenzivo proti nacionalnim socialistom. Po dogodkih v Nemčiji in razpustu avstrijske legije v Nemčiji se nadeja, da bo kot diktator zatrl nacionalne fašiste. Erich Muhsam, nemški socialno-demokratični pisatelj, ki se je nahajal od marca meseca 1933 v zaporu brez obtožbe, se je obesil. Če je mož po poldrugem letu krivične ječe res sam končal svoje življenje, je moral prej prestati nedvomno hude muke. Torglerja so ubili v ječi? Še pred Par dnevi so se vršile v Londonu in Newyorku manifestacije -levičarsko usmerjenega delavstva, v katerih se je zahtevalo od nemške vlade, da Torglerja izpusti iz ječe, v kateri so Ka še vedno držali, čeprav je bil v procesu radi požiga Reichstaga oproščen vsake dejanske krivde. Ubili so ga, ker jim je bil napoti, ker je preveč vedel, ravnotako, kakor so morali izginiti Rohm, Heines in Ernst, ker so preveč vedeli o tem, kako je bil zažgan Reichstag. (Uradno se iz Berlina vest o Torg-lerjevi smrti demantira.) 5 da re presliši nobenega akorda. Izpod paviljona pa so lili glasovi pesmi: »Le naprej brez bojazni, naj izgine duha noč. Že se bliža dan prijazni, že izginja robstva moč. Javortiiška »Svoboda«. Bila je javorni-ska ^»Svoboda«. Kovinarji. Šepetanje je bilo med poslušalci' kakorJ da si pripovedujejo nenavadno novico, nato pa ploskanje in odobravanje in vzkliki: 2i* vilo .Svoboda'«, »živijo svobodaši«... »Oj čujte delavskih množic korak .. .*• Je odmevala pesem. — Nedeljski shod celjskega proletarijata, ■klican od jeseniških kovinarjev, je bila ma-''MtaciJa. Zahteva po veljavnosti in izvr-inuuJlu Lsocialnih zakonov, da se delavca tere#a ^POKomo kot državljana, na ka-oodo i slonc vsa bremena. Gorje, če men ta s £a Prisiljena stresti s svojih raki še ne vlame,la- •hi ic krik in klic vsem, samih da i°’ ''i1 k M10Č Proletarijata v njih prapor d“ ^ ^ * Celi^V? zvečer vlak peljal Jeseničane iz adravifiTntV? ‘i8 dclavci v TrbovHah po-Pina fin h * 0tMP,ni in br^je svojega sotr-n h l (rata' Mno*ica rudarjev, ki Je pol-uozdrnvn ?r ?re.d postajo in na postaji je zdravilni!? 'i r so Pozdravljali in po-večanvtJ? ViSI £račl nove svetlejše dobe člo-Je o^la tj" ko k vlak zapuščal Trbovlje, pesem in godba je igrala: Zdravo vi< milijoni. v-J? £ zdravi »anv Vedno krasni zvezi naši biti zvesti hočemo za pravico vse živlJenlr • stati hočemo krepko • d!rla* v^ak v temno noč. tnral in in nos. svetiobo A ti proletarijat. bodli močan gigant i°n**T±n'_ SZobod" ustvarjajoči' Rudarji zopet na delu Zahvala vsem, ki so rudarjem pomagali V torek, dne 10. t. m. je jjričelo v revirjih Trboveljske prem. družbe zopet normalno delo (če odštejemo praznovalne dneve). Rudarji so imeli še štiri dni prosto, da si fizično nekoliko poinorejo. Pri tej priliki smatramo za svojo dolžnost, da izrečemo javno zahvalo vsem, ki so kaj darovali obnemoglim rudarjem; vsem, ki so skrbeli za nje, pri čemer ne smemo prezreti naših vrlih zdravnikov, med katerimi se je najbolj odlikoval g. dr. Logar v Zagorju. Zato še enkrat najlepša hvala v imenu vseh rudarjev vsem tistim, ki so v tem težkem boju z njimi čutili in jim pomagali posredno ali neposredno do uspeha in tolažili boleča srca obupanih žen in tešili jok nedolžnih otrok. 1 Akcijski odbor. Ljubljana Ljubljanski trgovci so Jako pametni ljudje. Ob uvedbi obrtnega zakona so se prvi izkazali ljubljanski trgovci kot veliki prijatelji svojih nameščencev. Odpovedali so vsem nameščencem službo in jih z drugo okrožnico iznova namestili. S tem so hoteli odjesti nameščencem daljši odpovedni rok in eventualno odškodnino. Seveda je bil ta prefrigani korak nezakonit, kar se je pojasnilo na velikem shodu, ki ga je sklicala podružnica Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije v Ljubljani. V zadnjem času so pa ti modri gospodje prišli zopet na novo originalno idejo. Uvedli so po nekaterih obratih mesečna potrdila, s katerimi nameščenci potrjujejo, da so s prejemom plače popolnoma izplačani in jim delodajalec nič drugega ne dolguje. Zakaj so ta potrdila uvedli? V ljubljanskih trgovinah (mnogih) delajo nameščenci mnogo čez čas in bi utegnili kdaj zahtevati 50 odstotno odškodnino za nadurno delo. Podjetniki mislijo, da nameščencem ta potrdila jemljejo to pravico. Ali tudi to ne bo držalo. Nameščenci morajo podpisati potrdila pod pritiskom in tudi sicer noben slabši dogovor ne more ovreči zakonitih določb. Ali niso premeteni ti ljudje? Maribor Predavanje o poteku III. delavske olimpijade v Pragi. V sredo, dne 18. t. m. se bo vršilo v dvorani Delavske zbornice pod okriljem »Svobode« predavanje o poteku III. delavske olimpijade, ki se je vršila minuli teden v Pragi. Predavanje se bo vršilo na željo številnih sodrugov in sodružic, ki jirrr ni bilo mogoče prisostvovati tej mogočni delavski manifestaciji in bo spremljano s številnimi slikami o poteku te prireditve. Začetek ob 20. uri. Vstopnine ni. Pridite polnoštevilno. Novi šef mestne policije. Dosedanji predstojnik mestne policije g. dr. Hacin je bil na lastno prošnjo premeščen k banski upravi v Ljubljano. Za novega šefa mestne policije v Mariboru je bil imenovan g. Sve-tislav Radoševič iz Sen te, ki je dne 10. t. m. prispel na svoje novo službeno mesto. Radi poneverbe večje vsote denarja je bil pred dnevi odpuščen iz službe magistrat-ni uslužbenec Dolinšek. Prebivalcem občinskih hiš bo imenovani ostal še dolgo v spominu. Dolinšek je bil odličen član pogrebcev marksizma in se je zlasti ob priliki volitev v Delavsko zbornico odlikoval kot vnet agitator »plavih«, ki ga bodo sedaj lahko uvrstili v ono zbirko njegovih prednikov, ki so pravtako kričali o nacionalizmu fraze, pri tem pa olajšali državno in občinsko blagajno za težke deset- In stotisočake. Kričati je treba, pa gre! Nekateri oboževalci Hitlerja večinoma sami dobro situirani sinovi in hčerke mariborskih nemških purgerjev, so koncem junija priredili izlet v sosedno Avstrijo. Ker so se pa preglasno izražali o ljubljenem fiih- rerju, so jih klerofašisti poučili, da ne trpijo na svoji zemlji, da bi kdo hvalil Fiih-rerja aus dem dritten Reich. V Avstriji se sme hvaliti samo Fiihrerja klerofašistov, ki so oboževalci romanskega fašizma, ne pa fašizma čistokrvnih Germanov. Pravijo, da so nekatere nežne damice morale s svojimi kavalirji v zapore, kar jih silno boli, ker se jim je to pripetilo »ausgerechnet in dem ge-liebten Heimatland«. Ni pa verjetno, da bi jih bila ta kura ozdravila. Zato bi bilo najbolje, da se čimpreje preselijo za vedno in das »geliebte dritte Reich«. Smrtna kosa. V torek, dne 10. t. m. je preminul 75 letni upokojeni železničar Avgust Rešek. Pokojni je bil dolga leta član svobodnih strokovnih organizacij in naročnik delavskega tiska. Glasbeno društvo železniških delavcev In uslužbencev v Mariboru priredi v nedeljo, dne 15. t. m. izlet v gostilno »Weber« na Pobrežju. Godba bo igrala nod vodstvom kapelnika g. Schonherrja. Sodelovalo bo tudi del. pevsko društvo »Frohsinn«. Vabijo se vsi ustanovitelji, kakor tudi podoorni člani, da se izleta polnoštevilno udeleže. Veliki izlet v mesečini priredi I. delavsko kolesarsko društvo, Marbor v soboto, dne 14. julija v Bistrico pri Limbušu. Odvoz Izpred društvenega lokala »Friedau« ob 8 (20.) uri. Svetiljke je treba vzeti seboj. Gostje dobrodošli! — K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. Delavci in nameščene' Jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trjru št. 6. Trbovlje Prireditev »Počitniškega doma«. V nedeljo, 15. julija, bo priredil »Počitniški dom« 'I rbovlje-Hrastnik veliki družinski izlet na Mrzlico. Ker se tega izleta udeležijo tudi so-drugi iz Zagreba, vabimo tem potom vse bližnje »Svobode«, da agitirajo med članstvom, da se pridružijo temu izletu v čim večjem številu. Za pijačo in deloma za jestvine je preskrbljeno. Pri izletu sodeluje delavska godba iz J rbovelj. Vabljeni vsi. M »Prijatelj Prirode« vabi vse one, ki so bili včlanjeni pri društvu do razpusta, da se javijo do 31. julija v društveni pisarni pri predsedniku ali tajniku, ker je društvo začelo redno delovati. MeZica Važno zborovanje. Podružnica Zveze rudarjev v Mežici sklicuje za nedeljo, ‘dne 15. julija v dvorani Konzumnega društva važno zborovanje s sledečim dnevnim redom: l. Poročilo o delovanju Delavske zbornice; 2. poročilo o rudarskem zavarovanju in stanje bratovskih skladnic. Refe-riral bo s. Uratnik iz Ljubljane. Delavci, udeležite se zborovanja polnoštevilno. ————— ■ —■— — Jesenic« Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri (v nedeljo ob slabem vremenu tudi ob 3. uri pop.) zanimiv film »Brod brez pristanišča« z HarryJeni Pielom V; gl. vlogi. Dodatki običajni. Pride: Pod tropskim solncem, z Lepe Velezovo v gl. vlogi. Izlet ».Svobode*1 V nedeljo, 8. t. in. se je vršil skupen izlet »Svobod« iz Ljubljane in bližnje okolice ter Litije, na katerem so sodelovale »Svobode« iz Črnuč, Zaloga. Dobrunj, Ljubljane, Laz, Litije in St. Vida nad Ljubljano, tamburaški zbor litijske »Svobode« in godba na pihala iz Dobrunj. Iz vseh strani so prihiteli sodrugi in sodružice na prijazen griček Sv. Trojice nad Litijo, kjer so prebili v prijateljskem razpoloženju ves dan ter še tesneje navezali medsebojne stike in se navdušili za nadaljnje intenzivno delovanje in pridobivanje novega članstva med delavskim in kmečkim življem v ljubljanski okolici. Pri tej priliki tudi niso pozabili na so-druge avstrijske emigrante ter so zbrali znesek Din 350, za kar se jim odbor za pomoč avstrijskem beguncem iskreno zahvaljuje. Poljska na poti k demokraciji t Ali se svita v glavah Poljski •'•»>„». ••••*•) režim, preseda režimu samemu. Več let prakse jc končno pokazalo, da se z ..... ne pride nikamor ter da je v današnjem kulturnem razvoju primerna le demokratična oblika vladavin. Nameravali so ustanoviti posebne vrste senat, ki ga volijo samo odlične osebe, in parlament. Po mnenju Pilsudskega bi morali biti izvoljeni vsaj dve tretjini senata in Rarlament na podlagi splošne volilne pravice. Pilsudski je torej sam in prvi iz-previdel, da je demokracija najprimernejša oblika državne uprave, ki omogoča svoboden razvoj'. Razno Hitler se pripravlja za emigracijo? Hitler je baje poslal v Italijo en milijon dolarjev iz izrednega fonda nemške fašistične stranke, ker denar v Nemčiji ni več varen. - Slaba vest mu ne dopušča, da bi zaupal svoji — domovini. »Druga Hitlerjeva revolucija« je zahtevala 241 smrtnih žrtev, večinoma nacionalno-socialističnih odličnjakov, posamezni med njimi so pa pripadali desničarskim krogom. Vedno boli jasno se vidi. da radikalno nacionalno-socialistično krilo ni pripravljalo nikakega oboroženega puča. grešilo je samo s tem. da je kritizirale ofidelni kurz stranke, ki jc skušal postopoma demontirati vsak socializem. Šlo je samo za obi- čajno politično intrigantstvo, radi katerega so morali voditelji opozicije pasti. Kakor je Trocki ustvaril rusko armado, nato pa je moral iti, tako je Rohm ustvaritelj nacional-nosocialističnih napadalnih oddelkov, ki so Hitlerja posadili v sedlo. A Trockemu je dal Stalin samo prosto vozovnico do ruske meje, Roh-ma so pa umorili. Vprašanje je samo, se bo li Hitler držal tako dolgo brez Rohma. kakor se Stalin brez Trockega? »Komunisti« povsod rovarijo. Prešlo je že v navado, da se povsod, koder skušajo ljudske množice dajati duška svojemu nezadovoljstvu, pripisuje to komunistom, ki da delajo baje po navodilih iz Moskve, čeprav o komunizmu in Moskvi niti pojma nimajo-Narod pač brca, kadar se le preveč brezobzirno ravna z njim. S takim podtikanjem hočejo navadno le tisti, ki narod gazijo, zakrivati in opravičevati svoje postopanje. Je to prav vseeno, ali se godi to kjerkoli v Evropi, ali v Ameriki, Aziji, ali v Liberiji. Zadnje dni se zopet množijo poročila o komunističnih uporih v raznih krajih sveta: tako je Amsterdam bil 4. in 5. t. m. pozori-šče krvavih bojev med eksekutivo in delavskimi masami, ki jih je mogla policija šele po večurnih naskokih osvojiti. Bilo je mrtvih in mnogo ranjenih. V Franciji so težki spopadi med marksistično in desničarsko fronto na dnevnem redu, skoro tako, kakor je bilo zadnje mesece pred Hitlerjevo diktaturo v Nemčiji. V Ameriki se delavski nemiri množijo: v Saii Frančišku je prišlo ob priliki stavke pristaniških delavcev do več dni trajajočih bojev in je v svrho njihove udušitve morala vlada poslati na pomoč policiji pet bataljonov vojaštva. Tudi tu je večje število mrtvih in ranjenih. V južnoameriški republiki Čile so komunisti skušali izvršiti prevrat, ki pa ga je vlada preprečila in 500 vstašev vrgla v ječo. Iz južno-kitajskih provinc poročajo o mnogoštevilnih komunističnih vstajah, v katerih so vstaši na več krajih premagali vojaštvo. Kitajska vlada je iz Nankinga poslala nad vstaše močna vojaška ojačenja. Še celo zadnje krvavo razračunavanje v Nemčiji bi Hitler in Goring rad podtaknila marksistom, češ, da so zrevolucijonirali pristaše ubitega Rohma. In tako dalje, brez konca. Biser med žitnimi kavami je Saj jo poznate! »»Amerllko11 pismo »Cleveland«, julija 1934. Dragi urednik, po naključju sem dosegel in Vam morem poslati doslej popolnoma neznane podrobnosti, ki se tičejo spora med ameriškimi Slovenci radi osebe, kateri naj se postavi spomenik v parku narodov v Clevelandu. Ali Baragi ali Cankarju, tako se glasi spor med Slovenci, ki je po zaslugi nekih framason-skih lističev zašel celo v drugojezično Ameriko. Za spor so namreč doznali tudi Očipve Indijanci, med katerimi je svojčas deloval Baraga. Ti so se zanimali, kdo bi bil Cankar, in so po intrigi nekega frama-sona dognali, da je bil to pisec »Hlapca Jerneja«. Dali so si to povest prevesti na svoj jezik in glejte čudo: vidni filozofski mislec med Očipve Indijanci, znani Rdeči gad, je ugotovil, da opisuje »Hlapec Jernej« v eni osebi kolektivno jernejsko usodo Indijancev, odkar so jim Bledokožci začeli prinašati svoje kulturne in verske dobrpte. Očipve Indijanci so zastrmeli, ko so brali umetniško izbrane bisere pripovedniškega talenta in spoznali, da jim je popolnoma nepoznan narodič na jugu Evrope dal umetnika, ki je tako lepo opeval njih lastno narodno usodo. Sklenili so poslati v Cleveland k slovenskemu odboru za postavitev spomenika v parku narodov deputacijo, ki je res prišla prošli teden tja in predlagala sledeče: Ako postavite Slovenci v svojem sektorju parka spomenik Frideriku Baragi, dovolite, da prevzamemo mi skrb za postavitev spomenika Ivanu Cankarju v indijanskem sektorju parka. Izročite nam torej od občine Ljubljana (nekje v Evropi) vposlani Vam kip Ivana Cankarja, ki ga plačamo, z denarjem pa naročite in plačajte kip, ki ga hočete sami postaviti. Izvestni, ta čas prevladujoči krogi v slov. odboru so sprejeli ta nepričakovani predlog z neprijaznimi obrazi in eden izmed njih je stavil predlog, naj se išče kompromis na podlagi zamene krstnih imen obeti spcnienikovcev, t. j. napis na obeh spomenikih naj se glasi: na enem Ivanu Baragi, na drugem: Frideriku Cankarju, drugače naj se pa predlogu Indijancev ugodi — že zaradi dolarjev, ki jih prinašajo. Ta predlog je pa propadel, ker je drugi član odbora, o katerem so šele naknadno izvedeli, da je framason, opozoril, da bi v tem primeru dobili spomenike dve osebi, ki sta sploh neznani, in se po vrhu ne ve, da-li sta živeli. Sklenjeno je bilo, da naj odloči o tem vprašanju clevelandska občinska uprava, katero so pa nekateri člani odbora po ovinku opozorili, da v Clevelandu najbrže ni nobenega Očipve Indijanca, da potemtakem Ivanu Cankarju ni mogoče postaviti v parku narodov spomenika, ker ni zanj sektorja, temveč naj se Indijancem dopove, da je v preriji dovolj prostora. Framason-skim Slovencem se je pa v zadnjem času posrečilo iztakniti Očipve Indijanca, starega 150 let (Sal pogana), ki pa je rojen v Clevelandu. Mr. Pavliha. Od Maribora do Prage Po III. delavski Olimpijadi Novi avtokar mestne občine mariborske je napravil prvo poskusno vožnjo in ponosno odpeljal 34 sodrugov in prijateljev iz Maribora v Prago. Med izletniki sta bila po en sodrug iz Celja in Ljubljane. Točno, kakor malokdaj, so se vsi izletniki znašli ob napovedani uri pred Delavsko zbornico ter nestrpno čakali na prihod »rdečega Franceljna«. Ob pol 4. uri zjutraj smo jo odkurili proti Št. liju. kjer smo imeli prvi odmor, ki je trajal nad pol ure. Tu smo bili po predpisih pregledani •-* Od tod smo se po lepi cesti vozili preko Graza do Brucka, kjer smo se nekaj minut ustavili. Razgovarjali in premišljevali smo o usodnih februarskih dnevih avstrijskega proletarijata, o njegovem trpljenju za svobodo in pravico, o usodnih dogodkih, ki so se odigrali baš na teh tleh. Iz Brucka smo se vozili proti Leobnu, kjer smo korporativno odšli na grob februarskega junaka, nepozabnega s. VVallischa, na katerega so v znak spomina in hvaležnosti, naše vrle sodružice položile šopek rdečih nageljev. Iz Leobna nas je cesta vodila preko neštevilnih klancev do Steyrja. Ta vožnja je bila sicer dolga in za našega »Franceljna« težavna preizkušnja, ali nudila nam je toliko naravnih lepot in užitka, da je čas zelo hitro potekal in se nihče ni dolgočasil. V Steyrju smo imeli prvi daljši odmor, ki smo ga porabili za obed. Takoj po prihodu je občinstvo opazilo naš lepi avtokar, ga obkolilo in občudovalo. Cez nekaj minut je že bil med nami zastopnik občine in tujsko-prometne zveze in nas povabil, da si ogledamo znamenitosti mesta, kar smo pa morali odkloniti, ker nismo imeli za to določenega časa. Ob 15. uri smo po krasni avtomobilski cesti vozili preko Linza do češkoslovaške meje, kjer smo imeli zopet nepredvideni odmor, ki je trajal nad eno uro. Nato smo zdrknili po krasni cesti do Bud]evic. Tu so nas že od 16. ure čakali naši češki sodrugi, | med njimi slov. rojak profesor Vuga. Ogledali smo si Delavski dom, center mesta, in se samoobsebi umevno naužili svežega bud-jeviškega »pivička«. Le par abstinentov je tudi v tujini ostalo zvestih svojemu malinovcu. Ob 22. uri se je pot nadaljevala proti Pragi, kamor smo došli šest ur kasneje kot pa smo računali — ob 2. uri zjutraj. Zastopniki Olimpijskega odbora s 3* Steinom in Pilnačekom na čelu so nas, navzlic pozni noči pričakali na periferiji mesta in nas prav prisrčno pozdravili in si že s tem činom pridobili naša srca. Po pozdravnih formalnostih smo, sledeč avtomobilu olimpijskega odbora nadaljevali vožnjo po krasnih praških ulicah do našega »hotela«, v telovadnici šole v Stepanski ulici št. 8. Tu smo imeli zelo dobro urejen in snažno skupno prenočišče. Pot iz Maribora do Prage je z vsemi prostovoljnimi in prisiljenimi odmori trajala polnih 22 ur. Bila pa je nadvse prijetna in kratkočasna. Vsi izletniki, mešani po spolih, letih, poklicih in temperamentih, so bili ves dan Židane volje. Naše delavske in narodne pesmi so odmevale vso pot. Ni bilo večjega mesta in kraja, skozi katerega smo se vozili, da ne bi zapeli vsaj par pesmic. Medpotoma ni manjkalo duhovitih in šaljivih dovtipov in smeha. Pri tem delu programa so se najbolj odlikovali Edo. Jaka, Gojko, Tončka in drugi. Vsak je bil mnenja, da tako lepega in kratkočasnega potovanja še ni doživel. Kljub dolgi vožnji smo bili vsi sveži in Židane volje, da se nam še spati ni dalo. Ob 6. uri smo bili vsi pokonci in smo nestrpno čakali na prvo točko programa: ogled Prage. Prva naša pot je vodila v Delavski doin, kjer smo se seznanili z raznimi sodrugi in si nato pod spretnim vodstvo urednika g. Strakaty-ja ogledali glavne znamenitosti Prage, zlasti ba Hrad-čane od zunaj in znotraj. Vtisi, katere smo dobili v prvem poldnevu so bili nepopisni. Vse mesto je bilo ovito v rdeče in državne zastave, ulice polne izletnikov z olimpijskimi znaki, kateri so govori vse evropske jezike in se kljub temu med seboj popolnoma razumeli. Vsak je videl v drugem so-druga in istomišljenika. Vsi smo se počutili, kakor doma med svojimi znanci in sodrugi. Gostoljubje je v Pragi doma. Popoldne istega dne se je pričel tudi za nas oficijelni spored. Bile so športne prireditve, koncerti in drugo. Vsak si je izbral, kar mu je prijalo. Ob 17. uri je mestni župan dr. Baxa povabil zastopnike zunanjih izletnikov na čajanko, katere namen je bil predvsem ta, da so se sodrugi in gostje med seboj spoznali in se o vseh mogočih vprašanjih razgovarjali. Na čajanki smo se srečali z Vanderveldejem, dr. VVinterjem, dr. Deutschem in drugimi odličnimi sodrugi iz delavskega gibanja cele Evrope. Gostom je z največjo ljubeznivostjo stregla gospa županja, ki je po rodu Hrvatica. Zvečer istega dne nas je Praga izne-nadila s čarobno razsvetljavo mesta. Nepopisno lep je bil pogled na razsvetljene Hradčane, na umetno razsvetljen vodomet na Vltavi, na magistrat in muzej na Vac-lavski namesti. Drugi dan je bil zaključek olimpijskih prireditev, z obhodom po mestu in s popoldansko telovadno prireditvijo. Te prireditve so bile triurni delavske zavednosti in mednarodne solidarnosti. 2e ob 6. uri zjutraj so se telovadci in drugi športniki pričeli zbirati na določenih mestih. Nami Jugoslovanom in drugim inozemcem je bilo določeno mesto zbiranja na Vinohradih ob vodarni, odkoder se je pričel sprevod. Ko smo ob določeni uri prišli na mesto, nas je že čakala naša tabla z napisom »Jugoslavija« ter dve veliki rdeči zastavi, kateri sta v sprevodu ponosno nosila naša sodruga: Ljubljančan in Črnogorec. Na čelu sprevoda, ki je pričel ob pol 10. uri, so korakali predstavniki čehoslo-vaškega socialističnega gibanja. Nato pa so sledila zastopstva raznih držav Evrope in Amerike, nad 350 schutzbundovcev z zastavo internacionale na čelu, kateri so kljub terorju prišli iz Avstrije, deloma peš, deloma na kolesih in po železnici ter so zbujali največjo pozornost in bili deležni simpatij in ovacij vse proletarske Prage. Za Avstrijci so korakali gostje iz raznih držav, in sicer po abecednem redu, tako, da smo mi Jugoslovani korakali za Holandci, za nami pa Madžari. Za inozemci so korakali člani Delavskih telovadnih enot v krojih. Bilo jih je toliko, da je sprevod trajal cele tri In pol ure, preden so se vse mase izlile na rotovški trg, kjer so se vršili pozdravni govori. Na obeh straneh ulice, koder se je po- mikal sprevod, so ogromne mase delavstva z nepopisnim navdušenjem pozdravljale inozemske sodruge in domače telovadce. Razume se, da smo tudi mi iz sprevoda od-zdravljali z istim navdušenjem. Naš pozdrav »Družnost« se je razlegal po vseh praških ulicah. Bilo nas je samo 40, ali bili smo glasni in deležni velikih simpatij in povsod navdušeno pozdravljeni. Vse hiše, koder se je pomikal sprevod, so bile okrašene z zastavami in okna polna gledalcev, ki so z robci in zastavicami pozdravljali sprevod. , Dopoldanska prireditev je trajala od 9. do pol 14. ure in je končala brez najmanjšega incidenta. Delavski samaritani in zdravniki so bili ves čas brez posla, ker razen par slučajev ni nihče rabil zdravniške pomoči. V nedeljo popoldne je bil zadnji nastop olimpijade, ki je trajala od 5. do 8. julija. Jugoslovani smo imeli na podlagi znaka le pravico do stojišč. Na vseh treh straneh stojišč pa je silovito pripekalo solnce in ljudstvo se je trlo. Vse je bilo razprodano. 120.000 ljudi je mrgolelo na temi velikanskem stadionu. Kljub temu pa so prireditelji olimpijade izkazali Jugoslovanom tolikšno pozornost, da smo dobili nlajlepše prostore, sedeže, na senčni zapadni tribuni, tik pod ložami reprezentantov. Tara smo potem ves popoldne od 3. do 9. ure »večer s pritajenim dihom sledili razvoju r^š nepopisno mogočnih uspehov smotrenega; kulturnega in organzacijskega dela češkoslovaških sodrugov. Bila je silna demonstracija socializma in demokracije, pa tudi uda-nosti k tej demokratično in v socialnem duhu vladani Češkoslovaški republiki. Demonstracija udanosti, pa ravnotako odločite samozavesti. ki je na vsa usta zavpila: »Tu smo, toliko nas je, z nami morate računati.« Na tribunah so bili predstavniki delavskega gibanja, pa tudi ministri, Člani socialistične stranke, a tudi ostala vlada s številnimi zastopniki tujih poslaništev so bili navzoči, med njimi jugoslovanski poslanik dr. Gri-zogono in tiskovni ataše g. M. Majce, Rj nas je obiskal na tribuni. * Naslednji dan, v pondeljek, dne 9. t. m. smo z avtobusom odbrzeli po lepo asfaltirani — mestoma z granitnimi kockami tlakani — cesti proti proletarskemu Dunaju irvod tam domov. Delavski pravni svetovalec Še mezda in orožne vaje. — Obenem odgovor v Hrastnik. § 221 o. z. Vprašanje: Neki rudar je moral k orožnim vajam, kjer je bil 28 dni. Zahteval je "»to pri rudniku v Hrastniku mezdo, T