Štev. 38.	V Ljubljani, dne 23. septembra 1909.	Leto XXII.
Izhaja vsak četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje drŽave 4 K 60 vin.) — Posamezne Številke sc pro-dajajo po 10 vin.	-
in zabavo.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice 2. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: LJpravništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice štev. 2.
4
Odločnost in samostojnost.
V politiki je treba previdnosti. Nedosegljivih reči se ne srne zahtevati, neiz-peljivili ne obetati. Oorje, kdor žuga, če-s;ir ne more izpolniti. Cel svetsc mu bo smejal. Naši liberalci imajo to neumno *ego, da govore časi Ii krvoločno o nasprotnikih, kakor bi jih hoteli žive pohru-stati; ko pa pride do resnosti, da bi bilo treba pokazati se v dejanju, pa omahnejo brez poguma, kakor pijanec pozabi na vse svoje grožnje, ki si jih je izmislil v pijanosti, ko sc iztrezne.
Vendar pa je poleg previdnosti treba tudi odločnosti. Kadar se pokaže, da jc kaka reč neobhodno potrebna, mora biti tudi mogoča. Takrat se politik ne sme ustrašiti nobenih težav. Junaško naprej, velja ob takem slučaju. Morda ne doseže sam, kar jc nameraval, morda pade, a brez dvojbe odrobi nekaj skal, da jc tistim, kateri gredo za njim, ložja pot in da oni tembolj gotovo pridejo do cilja. Ce pa zmaga, je z enim junaškim naskokom dosegel več, nego bi sc bilo s tako imenovano previdnostjo doseglo v dvajsetih » letih. Nikoli ne bomo pozabili tako značilnega izreka našega dr. Šusteršiča, ki je pri nekem shodu naših zaupnikov dejal: »Časih je kaplja odločnosti več vredna kot cel škaf modrosti«. V teh besedah se kaže cel naš voditelj. In tudi besede, ki jih je jzpregovoril drug slovenski poslanec v državni zbornici, so znamenite, ko je dejal: »Kadar se gre za neobhodno potrebne leči narodu, je treba zastaviti vse na eno karto!« Tudi te besede so pravzaprav samo drugače izraženo dr. Šusteršičevo geslo.
Zgodovina naše politike, kar jo krma-J'i ta naš voditelj, je pa tudi izkazala, da sc je drži on in naša stranka tako, da vzbuja strah pri nasprotnikih in občudo-
vanje pri nepristranskih opazovalcih. Mi hitro živimo in le preradi pozabimo, kaj in kako je bilo. ko je stopila mlada krščan-sko-demokratična naša stranka prvič na plan. Zdaj jc v kranjski deželi večina naša, zdaj je na slovenskem Štajerskem po našem zgledu potneden liberalen prah, zdaj se tudi solnčna Goriška sveže in samozavestno pripravlja, da pokaže to, kar je Kranjska in slovenska Štajerska že pokazala. Deželni zbor kranjske dežele se snide danes in ž njim večina ljudskih poslancev. Ne pozabimo, da ni bilo vedno tako. Pomnimo še Hajnove čase, ko je kruti bič zvezanih liberalcev in Nemcev mahal po nas, ko sta kanclija in liberalni škric vzajemno bila po nas, naših somišljenikih in naših podjetjih. Izpod Hajnove krute roke, izpod neznosnega nemško-liberalnega jarma nas ni rešila ne sladko-besedna modrost, ne cincasta in cagava previdnost, marveč samo krepka odločnost. Tista kaplja odločnosti je zmagala! Oj, čuli smo tudi takrat modrih in previdnih besedi. Lepih naukov nam je zvenelo na cente na ušesa. »Kaj pa. če ne bo nič uspehov. Kakšne bodo posledice! To je prehudo. Mirno, krotko, potrpežljivo.« Tako so govorili ljudje, ki so z modrostjo zakrivali pomanjkanje poguma in pod tvrdko previdnosti oznanjali ..straho-petnost.
Ob otvoritvi deželnega zbora se nam zdi potrebno obnoviti te stare spomine. Pravzaprav bi morali biti še sveži v našem spominu, saj je komaj par let, kar se veselimo zmage, toda, kakor smo že rekli, mi hitro živimo in le preradi pozabimo na to, koliko so trpeli drugi za nas, da so nam pripravili to, kar imamo. Hvaležnosti naši voditelji ne zahtevajo. To pa pač smejo zahtevati, da se njihova izkazana politiška načela vpoštevajo in da tudi boječne na-tore zamenjajo svojo preveliko modrost z odločnostjo, kadar je treba.
Naši poslanci se bodo pod starim izkušenim vodstvom brez dvojbe držali tega, kar sc je tako izvrstno izkazalo. Kar je treba, za to v boj z vso odločnostjo. Pri tem naj pa še eno reč povdarjamo, ki so jo tudi naši poslanci doma in na Dunaju dosledno izvrševali. Postave si so dajali sami po načelih in programu naše stranke in si jih niso pustili dajati ne od vlade, še manj pa od nasprotnikov. Oorje politiku, ki se vprašuje: kaj bo pa nasprotnik rekel! Oorje, kdor se ustraši vpitja nasprotnikov in se uklone njihovemu kriku. Pravi naš somišljenik se vprašuje edino in izključno le, kaj bo v prid slovenskemu ljudstvu. In na to si ne da odgovarjati od nasprotnikov kakor smo že rekli: Sam nosi postavo zase v svoji duši. Vse take stranke so slabotne in brez veljave, ki se ne drže tega. Poglejmo nemške krščanske so-cialce. Po vetru, ki ga jim pišejo nemški liberalci in nacionalci obračajo plašč; izgubili so svojo lastno postavo in nevede si puste komandirati od nasprotnikov. Taka je tudi z raznimi strankami, ki hočejo biti socialne, glede na socialne demokrate. Za njimi gredo brez lastne razsodnosti, seveda sebi v zasmelt in gotov propad.
Naša stranka neče kreniti na to pot. Samostojna ostane in odločna. Prepričani smo, da bedo naši deželni poslanci to pokazali tudi v sedaj otvorjenem deželnem zboru.
Političen pregled.
ZASEDANJE DEŽELNIH ZBOROV.
Zasedanje deželnih zborov se je pričelo 16. septembra. Radi obstrukcije v, državnem zboru je vlada nekaj časa premišljevala, ali bi jih sklicala ali ne, vendar se je konečito odločila, da jih skliče. Dne
16. septembra je pričel zborovati nižje-avstrijski. štajerski, soJnograški. predarl-ski, gališki, tržaški, istrski in dalmatinski deželni zbor. Češki in moravški deželni zbor bode sklican 21. septembra, kranjski deželni zbor pa 2 3. s e p -tembra. Tudi ostali zbori bodo sklicani tekom tega meseca. Zborovanje deželnih zborov je menda velikega pomena za usodo državnega zbora. Kranjski deželni /.bor bode zato sklican 23. septembra in nc 20. septembra, ker se vlada boji, da ne hi deželni zbor dal 20. septembra ob obletnici narodnih žrtev, povoda do večjih demonstracij.
ČFŠKI DEŽELNI ZBOR.
Vlada upa, da so imele konference ministrskega predsednika z nemškimi poslanci na Češkem in s češkimi strankami ia uspeh, da se bode otvoritev češkega deželnega zbora srečno pričela. Odbor, sestavljen od ministrskega sveta, dela žc načrte, katere bode vlada predložila češkemu deželnemu zboru, da jili reši. — Z ozirom na delovanje deželnega zbora so priredili češki poslanci svoja posvetovanja. N. septembra je zboroval tnlado-češki klub, 13. septembra so imeli sestanek češki radikalci, ki so protestirali proti Bienerthovim konfei encam. Poslanec Clioc je rekel, da je sprava med Čehi in Nemci mogoča Ic na podlagi češkega deželnega zbora in da češki narod ne mara prositi za nobeno spravo, ker čc deželni zbor ne bo deloval, tudi državni nc bode. Tudi nemški poslanci so zborovali ter jč prišlo do zaključka, da naj češki deželni zbor le zboruje. Če se nc bo ugodilo njihovim zahtevam, hočejo pa pozneje zopet obstruirati.
DELOVANJE DRŽAVNEGA ZBORA.
■Ministrski predsednik se jc pogajal z jgrarci, da bi zvedel, pod kakimi pogoji oi ti dopustili redno delovanje državnega zbora. Gre se za neke trgovsko-politične postave, zlasti pa za trgovske pogodbe z inozemstvom, katerim so agrarci vseli dežel, med njimi tudi naši poslanci, nasprotovali. Bienerth se je posvetoval tudi z jugoslovanskimi poslanci in z onimi poljske ljudske stranke, da bi zvedel, kake koncesije hočejo za to, da nehajo z ob-strukcijo. Bienerth je prišel v dotiko tudi s slovenskim poslancem Hribarjem, ki je Izjavil, da so liberalni poslanci za časa klerikalne o b s t r u k -c i j e lojalno podpirali vlado.
SHOD POLJSKE LJUDSKE STRANKE,
prirejen v Krakovu, je izrekel voditelju stranke, poslancu Stapinskemu, zahvalo za njegovo energično postopanje proti nemško navdahnjeni vjadi, ki se kaže v jezikovnem sporu na Češkem in na Nižjem Avstrijskem, v imenovanju nemškega deželnega šolskega nadzornika za Kranjsko in v boju za enakopravnost avstrijskih narodov. Kaj pomeni dosedanja taktika poljske ljudske stranke, je razumljivo, ako se pomisli, da je bila ob času ob-strukcije ta stranka edina, ki je rešila vlado.
Vladni listi so hipoma utihnili o notranjepoiitiškem položaju, nič več ne pi-
2»
sejo, kako trdno da stoji sedanja Prof^o-vanska Bienerthova vlada st. II. Pokornost od Bienerthove vlade obračajo tako, da se pečajo z ogrsko krizo, z ods opom ogrskega ministrstva, o sporih med ogrskimi ministri in poročajo o zasedanju deželnih zborov. Kaj je zaprlo sapo liic-nerthovemu vladnemu časopisju.'' PoljsKa liudska stranka je sklenila, da nasprotuje sedanji vladi, kar pomenja, da bo i oljska ljudska stranka v prihodnjem državno-zborskein zasedanju v opoziciji in da vlada nc bo imela več večine v državnem zboru. Seveda bo vlada izkušala vse, da pridobi zase kako stranko iz sedanje opozicije. Mešetarila bo najbrže pri Ploju m Hribarju, ki sta zaljubljena v ministre sedanje vlade.
NEMŠKA KRE.
Žalostno je poročati, kako jc nemška kri zavrela tudi v onih glavah, ki so se dosedaj smatrale za krščansko - socialne. Tudi nekateri krščanski socialci so sc potegnili za šolsko postavo, ki ima namen, proti vsem naravnim postavam ugonobiti slovanskemu ljudstvu na Nižjem Avstrijskem obstoj, ter s tem pokazali, da no znajo ločiti pravice od krivice. Tistim krščanskim socialccm, katerim jc narodnost več, nego krščanska pravičnost, je moral socialni demokrat Seitz v seji nižje-avstrijskega deželnega zbora brati levite, rekoč: »Do danes sem mislil, da je ideja katoličanstva zadosti močna, kakor je močna in velika katoliška Cerkev, da vsaj med svojimi lastnimi pristaši lahko ustvari saj nekoliko narodne strpnosti; danes sem se pa o nasprotnem prepričal.«
OGRSKA.
Politično stanje jc tako zavoženo, da sc tudi voditelji ne spoznajo v njem. Franc Košut, ki jc sedaj trgovski minister, se je izjavil: »Meni se zdi položaj žalosten in obupen«. Tudi vladar je rekel, da vidi na Ogrskem vso resnost položaja. Ministrski predsednik Wckerle se neprenehoma vozi na Dunaj, da poroča o svojih uspehih cesarju.
Skupno ministrsko posvetovanje.
Da se posvetujejo in določijo skupne zadeve, so se zbrali 15. septembra ministri obeh državnih polovic k skupnemu sestanku. Predsedoval je posvetovanju zunanji minister Aehrenthal. Udeležili so se ga Bienerth, Biiinski, od ogrske strani pa VVekerlc, skupni vojni minister Schonaich, skupni finančni minister Burian in poveljnik mornarice grof Montccuccoli. Določili so, koliko denarja bode šlo v letu 1910. za skupne namene. Delegacije hočejo 371 milijonov več kakor vlani, in sicer:
54 milijonov za odškodnino Turški.
167 milijonov za vojaške aneksijske stroške.
90 milijonov zahteva vojno ministrstvo za pehoto.
60 milijonov zahteva mornarica.
Prvi dve denarni izdaji je ministrski svet že odobril, zadnji dve bode pa zmanjšal.
Ministrski svet se je pečal tudi z bosansko ustavo, ki že dalj časa leži izde-
lana pri obeli vladah, da jo popravite potrdite. Načrte, ki jih je Burian predloi,, obema vladama glede bosanske ustave i ministrski svet z malimi spremembami odobril, sedaj čakajo le še vladarjeve sankcije.
Mažari in bosanska ustava.
Avstrijska vlada ni imela dosti pm-j Burianovini načrtom glede bosanskem statuta, pač pa so načrtom ugovarjali .\la. žari. Ogrska vlada se je zlasti radi tega tako nasprotno kazala proglašenju ustave ker bi se proglasila ustava v imenu cesarja in kralja, ne pa samo v imenu ogrskega kralja, kakor zahteva ogrska neodvisna stranka. Ogrska vlada zahteva rud da se opusti mesto guvernerja za Bosim' in Hercegovino in naj se osnuje rajše mesto bana.
Nov finančni načrt.
Finančni minister Biiinski izdeluje sedaj nov načrt, da si poveča državne do-hodke in da pomaga deželam.
Ker jc zadel davek na pivo v zbor.' niči na tak odpor, ga jc Hilinski izbrisal iz načrta ter prepustil posameznim deželan:, da ga uvedejo, čc se jim zdi potrebno. Pač pa sc poviša davek na žganje in oscb:i: dohodninski davek. Dohodkov iz teli davkov bi bile deležne tudi posumile deželi.
ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR.
Častitati moramo našim štajerskim poslancem, da so tako odločno nastopili za slovenski jezik v deželnem zboru. I'' slanec Korošec se je proti namestniki Clary-iu in glavarju Attcnis-u, ki sta govorila samo nemško, pritožil ter rekel, ii nikakor ni prav, da se v deželnem zbori ne vpošteva dvojezičnost dežele. Nemški poslanci so ga seveda po svoji navadi za-sramovali s pfuj-klici, toda slovenski poslanci so ga krepko podpirali ter mu pritrjevali.
ŠPANIJA.
Španska vlada neumorno in brezobzirno zasleduje upornike, ki jih je najti več med izobraženci, nego med priprostinii delavci. Aretirala je urednika nekega večjega lista. Vojno sodišče je imelo obravnavo tudi z dvema policistoma, ki sta ob revoluciji streljala na vojake. Najbrže bosta oba obsojena na smrt. V Barceloni so aretirali te dni tudi šest anarhistov, po drugih mestih pa še več. Neki list pričuje okrožnico, ki jo je policija zaplenila v stanovanju revolucionarnega voditelja. Okrožnica, ki je naslovljena na pristaše, ima ta program: Odstranitev vseli obstoječih zakonov; izgon cerkvenih korpora-cij; razpust občin, vojske in mornarice, porušenje cerkev, zaplenjenje bank in pre; moženja javnih ljudi. V tem pismu se t"111 poučuje o šifriranem dopisovanju in izd* lovanju bomb. Policija je itudi zasledila neko zelo kompromitujoče pismo revolu-cijonarca Lcpuxa. Vlada je izgnala anarhistov, odpustila nekega občinskega načelnika in mnogo občinskih uradrnkov-Minister notranjih zadev pa izjavlja, daj"1 vlada i nadalje postopala z vso enerzu»< V časopisju vlada tudi velika cenzura
LISTEK.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(Lucij Flav.)
zgodovinski roman. — Spisal J. Spillmann D. J
(Dalje.)
TRINAJSTO POGLAVJE.
Pogin se bliža.
Razen Tita sta opazovala odločilni boj, katerega je bojeval Tribun Lucij Flav s svojo četo med templjem in Antonijo, šc dva druga gledalca: Eleazar in Tamara. Tempeljskemu glavarju je rana v kolenu, katero mu je bil zdrobil in stri kamen iz sovražnega metalnega stroja, zadnje dni prizadela nepopisne bolečine. Onemogel sc je zvijal na svojem ležišču ter zaman pričakoval ozdravljenja. Tamara in Rahela, ki sta stale neprenehoma ob postelji nesrečnega moža, sta se trudile na vso moč, da bi ga pridobile za sveti krst in rešile njegovo dušo. Toda njuni rešilni poizkusi niso imeli drugega uspeha, kakor da so povečali bolnikovo razdraženost. Tako je hiral od dneva do dneva. Kljub temu jc velel tisti dan, ko jc divjal med templjem in Antonijo odločilni boj, naj ga dvignejo in nesejo vrh tempeljske strehe, odkoder bo navduševal svoje rojake k pogunmosti ui srčnosti. Ondi je gledal zmagoslavno prodiranje sovražnikov in sramotni beg svojih rojakov, opazil jc tribuna Lucija in bil kar ob pamet, ko je spoznal zahrbtni napad svojega največjega sovražnika med Rimljani. Napel je vse moči. pograbil lok in puščico, da bi jo pognal tribunu skozi srce, toda bil je preslab; omahnil jc nezavesten na svoje ležišče. Bojni hrup in rožljanje orožja, ki mu jc z bojišča donelo na uho, jc tako razburilo njegovo bolno domišljijo, da je kmalu tudi samega sebe videl v bitki. Neprestano sc jc boril z Lucijem in ga prebadal z mečem, toda ob vsakem udarcu sc jc pobral tribun s tal, stopil svojemu sovražniku na tilnik in mu raz-česnil črepinjo. Eleazar se grabi za glavo i u prosi svojo navzočo ženo Rahelo z milim glasom, rekoč: »Rahela, zloži mi na dvoje razklano glavo skupaj, vsaj tako dolgo, dokler nc porinem še enkrat svojega meča Rimljanu skozi srce! Hu, kako me žgo možgani! Rahela, tebe prosim in nc Tamarc, ki se vedno postavlja predme, tla čuva mojega sovražnika s svojim lastnim telesom, tako, da ga ne morem nikoli prav zadeti! Na — glej, zadel sem ga, toda že spet se pobira s tal!«
Žalostno posluša Evzebij, ki so ga medtem iznova poklicali k bolniku, to blodno, napol blazno govorjenje. Nato pristopi k bolniku, in ko se prepriča o utripanju žile, vpraša navzoči ženski, če je mož kaj zaželel prejeti sveti krst. Priznati mu morata, da je doslej silovito odbil vsako njuno prošnjo in ni hotel o tem ničesar slišati.
In tako čakajo okrog ranjenca in molijo. Tamara je doslej trepetaje spremljala z očmi vsako kretnjo Lucijevo, ki se je Poizkušal rešiti s svojo četo k Rimljanom; toda ravno v odločilnem trenutku, ko so si rimski meči priborili pot do njega in ga rešili, je imela z Eleazarjem toliko posla, da
ni opazila njegove rešitve. Šele, ko potihne boj,, pokliče Natanaela, ki je od daleč opazoval krvavi prizor, in ga vpraša, kakšna usoda je doletela stotnika, ki se jc bojeval osamljen sredi Judov. Mladenič misli, da govori Tamara o stotniku, ki je z Antonije hitel Luciju na pomoč, in pravi: »Boril se jc kakor lev; toda slednjič je padel in njegovo truplo so vrgli z drugimi mrliči vred čez obzidje v Kedronsko dolino.«
Mladenič ni slutil, kako strašno so ranile njegove besede Tamarino srce.
»O, dobri Jezus,« stoka deklica, »mislila sem, da sem Ti že zdavnaj darovala to žrtev, zdaj pa čutim, da je bila moja duša šc vedno udana Luciju! Zahvaljen bodi Gospod, da je prestal vse trpljenje! In zdaj pokliči kmalu še svojega otroka k sebi in ga reši stiske, ki nam preti od vseh strani!«
Medtem, ko daruje Tamara Bogu svoje bolečine, nastane kroginkrog nje novo žalovanje. Napočil je bil pravkar čas jutranje daritve in doslej še ni nikdar v templju izostala vsakdanja daritev. Tudi danes, ko so se sovražniki polastili Antonije, se je zbralo na tisoče ljudstva k jutranji daritvi. V templju vlada sveta tišina, /se pričakuje nestrpno pričetka svetega opravila. Tedaj se prikaže zbor duhovnikov z raztrganimi svetimi oblačili, s spo-kornimi plašči in pepelom, potrešenim na glavo, m se postavi med oltar in svetišče ter naznani zbranemu ljudstvu, da v Jeruzalemu ni mogoče najti nobene živali več za daritev. Nato se zgrudijo duhovniki v svetem strahu na svoje obličje in kličejo: »Prizanesi, o Gospod, prizanesi svojemu ljudstvu iu ne izroči nas v zasra-movanje v rc':3 poganov!«
V svetišču in njegovih preddvorih vlada toliko žalovanje, kolikršno se še ni nikoli dvigalo proti nebu z gore Morije.
Tudi tisti, ki so zbrani na tempeljski strehi, jamejo zdihovati in žalovati, bodisi Judje bodisi kristjani; tudi kristjani prosijo, da bi sc približal konec ali vsaj olajšanje strašne sodbe božje. Tu, sredi splošnega žalovanja, sc zbudi tudi Eleazar iz svojih blodenj. »Kaj je to? Cemu jokate vsi? Ali sem morda že umrl in sem obsojen v bivališče večne žalosti? Toda ne, saj še vedno ležim vrh tempeljske strehe in tamle na Antoniji vidim rimskega orla! — Naj ga zadene prekletstvo! Zaradi tega pač lahko žalujete!«
»Polotila se nas. je žalost in groza, ker so nastopili dnevi, katere jc angel Gabrijel ob času večerne daritve napovedal preroku Danielu, rekoč: »Po dvainšestdese-tih tednih bo Kristus umorjen; in ne bo njegovo ljudstvo, ki ga bo zatajilo. In ljudstvo s prihodnjim vojvodo bo razdejalo mesto in svetišče in njega konec bo razdejanje in po končani vojski je odmenjena pustota ... In sredi tedna bo prenehala klavna in jedilna daritev; in v templju bo gnusoba razdejanja in razdejanje bo trajalo do končanja in konca.«
Tako je govoril Evzebij, ne toliko bolniku kolikor navzočemu ljudstvu.
»Kaj hoče povedati s temi besedami Danielovimi?« vpraša Eleazar Rahelo.
»Vsakdanja daritev je danes prenehala, kakor je napovedal Daniel. Zato žalujemo in tožimo, ker mora tudi gnusoba razdejanja brez konca v kratkem času priti,« odvrne Rahela. »O da bi ti vsaj po tem spoznal svojo zmoto!«
»Daritev prenehala! Tega so krivi Rimljani! O kaznuj jih za to brezbožtvo! Zlasti njega, njega — njega, ki mi izkuša vsak hip iznova ra-zčesniti črepinjo! Ze zopet je tu — proč, Tamara, da ga zadanem!«
»Zanj ni več pomoči!« pripomni žalostno Evzebij. »Spet se bori v svojih blodnjah. Izročiti ga moramo božjemu usmiljenju. Tudi mi se moramo pripraviti na smrt, otroci moji, kajti pogin, katerega je angel Gospodov napovedal v templju, ne more biti več daleč.«
ŠTIRINAJSTO POGLAVJE.
Tempelj gori.
Bilo je 17. julija, ko se je zalesketal vrh Antonije srebrni rimski orel, in prav istega dne je prvič izostala v templju jutranja daritev. Tit je nadaljeval obleganje s strastno naglico. Pričakovati je bilo, da vsak hip izbruhnejo v taboru kužne bolezni, ker je bilo ozračje okrog Jeruzalema prenasičeno s trohnobo in gnilobo ne-pokopanih mrličev. Vrhtega sta Simon ben Giora in Janez iz Gishale spričo tolikih izgub, ki so zadele Jude, združila svoje čete in bati se je bilo še hujšega in trdo-vratnejšega odpora sovražnikov. Flavij Jožef poroča, da je stal roparski glavar z bičem v roki za svojimi vojaki, da bi mu nihče izmed njih ne pobegnil z bojišča.
Z obilno krvjo je moral rimski poveljnik Cereal namočiti vsako ped ozemlja, preden je prišel neposredno do templja. Sila močno tempeljsko zidovje mu je zastavilo pot; celo najmočnejši steno-lomi so bili daleko prešibki, da bi ga omajali ali predrli. Zato je uporabil Tit zadnje sredstvo, s katerim si je upal pridobiti nadaljnih uspehov — ogenj. Ukazal je nagrmaditi pred severnimi tempeljskimi vrati orjaški kup lesa in jih uničiti z ognjem. Vsled silne vročine so se jele srebrne plošče, s katerimi so bile zavarovane dragocene deske iz cedrovine, topiti, in vrata so bila porušena. Takoj nato so vojaki tleče tramovje pogasili in odstranili ter odložili napad na prihodnji dan.
(Dalje prih.)
Smešnice.
Postopač stopi ponoči k imenitnemu gospodu in ga vpraša, koliko je ura. Nagovorjeni gospod spozna, da mu namerava postopač uropati uro in udari ne-bodigatreba s svojo okovano palico čez glavo, rekoč: »Ravnokar je udarila eno!«
—	»Grom in strela!« zavpije postopač, »pač dobro, da nisem vprašal eno uro prej!«
Pri izpitu. Profesor: »Kaji bi storili, če bi bil kdo od smodnika vržen v zrak?«
—	Kandidat: »Počakal .bi, da bi doli padel.«
Hazgled po domovini
Kranjski deželni zbor je bil sklican danes. O delovanju njegovem bo »Domoljub« poročal vestno svojim čitatehem.
Liberalni bogokletneži. Primorski 1 ist«, glasilo S. L. S. na Primorskem, piše: .-Čitaj. ti dobro, pošteno in verno slovensko liudstvo. tc vrstice in vprašaj se, je h res slovenska mati rodila in nosila pod svojim srcem človeško bitje, ki na peklensko ostuden in brezsramen način preklinja. zaničuje in vlači po svojih umazanih ustih Onega, ki mu daje vsakdanji kruh, ki ga redi in živi, ki dovoli, da sije solnce na njega. Citaj in vprašaj se, li more krščanska duša, li more krščen človek. ki je prejel milosti naše sv. vere, ki so edina tolažba ob času, ko se človek pripravlja na pot v večnost. Ii more človek. vstvarjen po božji podobi, izustiti pri popolni treznosti v družbi več ljudi sa-tansko-predrzno bogokletje proti Vsemogočnemu. ki ga lahko z migljajem zdrobi in maščuje infanmo hudobijo. Bilo ie namreč 29. pr. m. v Št. Andrežu, kjer se je vršila veselica naprednih »Sokolov«. Nebo je bilo oblačno uže v soboto in tudi v nedeljo zjutraj se je solnce skrivalo. Oči J.beralnih Sokolov« so se obračale proti nebu. Sokoli« so bili v strahu za popoldansko veselico. Kleli so, da se je kadilo. Sedaj čuite! Zbranih ie bilo več možakov, med njimi neki napredni zbesnelec. ki nosi zvonec pri štandrežkih naprednih. Kaj je ta počenjal in kaj je govoril, ne moremo zapisati. V divji strasti in hudobiji e iz-prijenec dvign 1 roko proti nebu in zakli-cal: »O... a, Boga ustrelim, če bo popoldne dež!« Prisotni so molčali in se odstranili. — Sin poštene slovenske matere, kam si zašel? Kdo te je tako naučil? Si morebiti si šal iz ust domačinov, iz ust očeta, matere, bratov, sestre tako bogokletje? Ne! Družba in sicer brezverska in brezbožna družba, v kateri se valjaš, te je tako izpridila! Kako sodbo naj pošten človek izreče o tebi? — Predragi, proč od takih, proč od kuge pohujšanja! Kot gobovega varujmo se pohujševalcev naših nežnih mladih. Ti pa. liberalna gospoda. se lahko ponašaš s takimi paberki človeštva! Čislaš take in jih postavljaš v ospredje! Dobro! Vsaj vemo, kako sodbo naj izrečemo o tebi!«
izvoz kranjskega zelja. Vsled ugodnega letošnjega vremena je zelje nenavadno dobro obrodilo. Glede množine in kakovosti je zelje iz ljubljanske in vrhniške okolice na najboljšem glasu. Zadnje dni se je tudi že pričelo v večjem obsegu izvažati. dasiravno v splošnem še ni dozorelo. Največ gre našega zelja v obmorske kraje, v Trst, na Laško, Grško, v Levanto in Egipet. Mnogo ga izvozijo tudi na Angleško, kjer ta naš pridelek zelo slovi. V Ljubljani ga ponujajo takorekoč kar od ■hiše do hiše ob izredno nizki ceni, kajti glava stane, če se kupuje na debelo, jedva štiri vinarje.
Otvoritev prenovljene Triglavske koče se je izvršila 8. t. m. ob lepem vremenu in obilni udeležbi. Ze na predvečer se je zbralo na Kredarici okolu 50 hribo-4»
lažcev. Proti jutru 8. t. m. so prihajali drugi turisti. Ob 11. uri je bila sv. maša. Po sv. maši je bilo blagosiovljenje novega dela koče. Nato je z navdušenim govorom otvoril Triglavski dom predsednik S. P. D. dr. Fr. Tominšek. Po oficijelneni delu slavnosti se je razvilo v prostorni obednici jako živahno življenje. Udeležencev je bilo nad sto.
Sedem morskih volkov so pretekle dni vjeli ribiči v Jadranskem morju v Istri z mrežami. Največji izmed njih je 5 in pol metrov dolg. Morski volkovi so napravili na mrežah 2000 K škode. Dobili so od vlade primerno nagrado.
Nenadoma je umrl poveljnik J. bosanskega pešpolka, Rudolf Vukovič pl. Pod-kapelski. V nedel o se je krepak in vesel povrnil s svojimi vojaki z vaj na Krasu; pohvalil je z ognjenim hrvaškim govorom svoje ljube vojake, a v torek ob VL>4. uri popoldne, v družbi svoje družine, padel je mrtev, zadet od kapi, kakor cd strele. Kako so ga imeli radi vojaki, je razvidno iz tega, da so rekli: »Umrl nam je oče«. N. v m. p.!
Liberalni študentje so zborovali pretekli teden v Ljubljani. Na shod je prišlo tudi nekaj liberalnih Čehov in par Hrvatov. Bilo jih je strašno malo. Dočim je zborovalo zadnjič v Ljubljani okoli 400 katoliških dijakov, je bilo zdaj liberalnih komaj 200, s Čehi in Hrvati vred.
Na vrhniški mlekarski šoli se je končal pouk minoli teden z javno izkušnjo. Pri tej so bili navzoči deželni glavar pl. Šuklje, deželna odbornika dr. Lampe in Barbo ter deželna poslanca Kobi in Galle. Vsi mladeniči so dobro prestali izkušnjo.
Umrla je v Kamnigorici gospa Ljudmila Pleničar, soproga nadučitelja iz Krope. Bila je izvrstna krščanska učiteljica in dobra žena. Naj počiva v miru!
Peč za sežiganje mrllčev, to je zdaj začetek in konec vseh svobodomiselnih želja. Dokler jo ne bodo mogli v Ljubljani postaviti, hočejo svoje mrliče izvažati v Darmstadt ali Turin, kar bi pa veliko veljalo: vsak svobodomislec, ki živ ni nič vreden, bi mrtev veljal več tisoč kron. Čc svobodomiselci menijo, da s takim komedianstvom koga kaj vznemirijo, se res motijo. Če se jim zdi vredno tratiti čas s takimi načrti, ki nikomur nič ne škodijo, dokazujejo, da so kaj nezreli. Prejšnja leta so saj dogme podirali in mladino razkristjanjevaii,. letos pa zidajo krema-torje — v zrak. Še svobodomiselno mašo naj uvedejo in ministrante, pa naj jih našemijo, da jih bo vsak poznal. Da se tem norčijam pridružuje »Slovenski Narod « in dela zanje reklamo,, je kaj značilno. Če prideta Oražen in Švigelj še kdaj na deželo molit očenaš, potem jih bo> treba vprašati, ali sta tudi vstopila v društvo za — krematorij ali sežiganje mrličev.
Poskušnja letošnjega dolenjskega vina. Letos so se pojavile v veliki množini na Dolenjskem ose in čmrlji, ki se pridno lotevajo zgodaj zrelih grozdnih jagod. To je napotilo novomeškega gosp. prosta dr. Elberta, da je pustil obrati v svojem vino-
gradu modro portugiško 'grozdje že K t. ni. Mošt ima izvanredno temno barvo, če tudi 11 i vrel na lušiuah, ter ima 16% sladkorja, kar popolnoma odgovarja namiznemu vinu z 8% alkoholom. — Iz tega .ie razvidno, da se morajo na Dolenjskem uvesti trte, ki zgodaj dozore.
O Slovencih v Ameriki. Novo društveno zastavo je blagoslovilo društvo sv. Jožefa v škofijski cerkvi v Salt Lake L'ity v Utah preteklo nedeljo dne 13, septembra. — Umrla je v Clevelandu Julija Poje. Umrl jc v Elly, Min. 38 let stari Ivan Habjan, rodom iz Metlike. Umri je v Aspen, Čolo. naš rojak Josip Pavlic, podomače Hribar, doma iz vasi Raplevo, fara Struga na Dolenjskem. V Ameriki je bival 22 let. — V staro domovino se je odpeljal z rodbino iz Calumeta Slovenec Fran Lampič v Novo mesto. V Ameriki je bival osem let. — V Elly, Minn. je s sekiro ubil Franc Sadler Slovenca Lovrencu Repreta.
Slovanski dom za izseljence v NV\v Vorku. V minolem letu se je osnoval v Ne\v Yorku vseslovanski odbor, ki s ie nadel nalogo, skrbeti za slovanske izseljence. Ta odbor se je obrnil s posebno okrožnico do slovanskih bogatašev v starem svetu, da bi prispevali za zgradbo vseslovanskega izseljeniškega doma. Ruski car je daroval 500 rubljev, ter obljubil, da bo vsako leto dal pomoč slovanskemu domu, ki ima postati zavetišče vseli slovanskih izseljencev.
Slavnoit S. K. S. Z. v Trstu, ki se jc vršila v nedeljo dne 12. t. m., sc je izborno obnesla. Udeležilo se je je posebno veliko zavednega okoličanskega ljudstva. Popoldne jc govoril v župni cerkvi pri sveti maši gospod Ukmar o krščanstvu odločnosti, ki ga mora zlasti mladina kazati. Pr? dopoldanskem zborovanju pa je govoril ravnatelj ljubljanske Zadružne zveze gospod Traven in sicer o izobrazbi in pomenu izobraževalne mladine, ki je pogoj za narodni obstanek. Pevske in godbeiu točke so se vzorno izvršile. Nastopili so tudi vrli svetoivanski Orli. Sploh jc vladalo na slavnostnem prostoru veselo razpoloženje, ker se je slavje Zveze tako dobro obneslo. Krščanska misel prodira tudi na Tržaškem in v Istri in ne bo je mogel ustaviti puhli liberalizem izvestnili tržaških krogov in tudi ne zabavljanje Edinosti«, o kateri nismo pričakovali, da bo padla na polje ljubljanskih barab in pso-vala naše telovadce s 'čuki. To psovanje si bo treba dobro zapomniti za tiste čase, ko bo zopet povdarjala »Edinost«, da ie nad strankami.
»Edinost«, ki vedno daje ostalim slovenskim listom in strankam lekcijo o dostojnosti in morali, je v poročilu o slavnosti S. K. S. Z. pri Sv. Ivanu tako silno lojalna, da laže, da so plačali šentivanski fantje svoj kroj iz fonda za obmejne Slovence in jih zmerja vrhtega še s »čuki«. Še noben list se ni povzpel do take podlosti v podtikanju in človek bi se samo umazal, če bi hotel na to odgovarjati. Kar se pa g. Terseglava tiče, bo še nešteto
•krat prišel na Tržaško, če bo živ in zdrav, naj bo to tržaškim učiteljem, vrednim so-drugom svobodomiselne učiteljice Marice iz Skednja, prav ali ne.
Monsignor Peter Martelanz, stolni kanonik in župnik pri Sv. Justu v Trstu, jc umrl v nedeljo po noči v ljubljanskem ■Leonišču. Bolehal je že deli časa, maja meseca -je pa hudo obolel. Ranjki je bil rojen 28. junija 1840 na Opčini, v duhovnika posvečen je bil 14. avgusta 1864, služboval kot kaplan v Trstu, potem bil župnik v Skednju, pri Starem sv. Antonu v Trstu in od leta 1894 stolni kanonik in župnik pri sv. Justu. Sv. Oče ga je imenoval za svojega častnega kanonika in od cesarja je bil lani odlikovan z redom železne krone III. razreda. ""Rajni monsignor ie bil pobožen mož, jako delaven in skrben •in silno ljubeznjiv. V Trstu je njegova smrt povzročila splošno in odkritosrčno sožalje. N. v m. p.!
Slovenski vojaki najboljši strelci. Pri tekmovalnem streljanju iz strojnih pušk v Celovcu je dobil 17. (slovenski) pešpolk prvo darilo.
Trbiž — mesto. Z velikim veseljem so sprejeli v trgu Trbiž vest, da je cesar povzdignil ta trg v mesto.
Iz Tržiča se nam poroča: »Slovenski •Narod« je 7. septembra t. 1. prinesel poro-tilo, da je prišla hranilnica in posojilnica v Tržiču v konkurz. Ljudje so slepo verjeli tem besedam; začeli so dvigati naloženi denar, boječ se, da so njihove vloge zgubljene. Dotični dopisnik se prosi, naj pove kdaj, kako in zakaj je prišla posojilnica v konkurz, ko mu je vendar dobro znano, da je propadel le 'konsum, posojilnica pa ni in ne bo. Centu se torej ljudstvo bega, da je v nevarnosti njihov v posojilnici naložen denar? — Ves ropot je nastal zaradi posojila Ivanu Papovu, katero posojilo znaša 10.867 K. ne pa .30.000 K, kakor so zagnali krik. Ker je imenovani ■Papov prišel v konkurz, trdijo naši nasprotniki, da je to posojilo izgubljeno in zaradi tega naj bi po njihovem mnenju propadla posojilnica. To posojilo je vknji-ženo na dolžnikovo hišo na četrtem mestu. Pred posojilnico je vknjiženih 13.634 kron 80 h, tako da 'je posojilnica vknjižena do 24.501 K 80 h. Večinoma sodijo, da je ■hiša toliko vredna. Torej to posojilo ni •izgubljeno. Sicer pa tudi, če bi posojilnica vso to vsoto izgubila, bi vendar zaraidi ■tega ne propadla, ker ima že toliko svojega rezervnega zaklada. Nič nimamo Proti temu, da nasprotniki pišejo o naši Posojilnici, samo toliko jim polagamo na srce, naj vedno govore le resnico; zato pa naj se pridejo vselej prej v posojilnico Poučit, predno bodo kaj pisali o njej. Pripravljeni smo -jim vsak čas dati natančne podatke. Na ta način upamo, da bo vsem ustreženo: »Slov. Narodu«, ki bo poročal resnico; ljudstvu, ki bo zvedelo resnico; "aši posojilnici, ker se bo na ta način za-Pio delala najboljša reklama.
Za razvoj kranjskih železnic. Deželni odbor kranjski je v svoji zadnji seji sklenil, pozvati železniško ministrstvo, da v Predlogo o lokalnih železnicah sprejme Progo Kamnik-vMotnik^Polzela. Istotako Poživlja deželni odbor železniško ministr-
stvo, da izvrši priprave za kranjsko •transverzalno železnico od štajerske meje cez Novo mesto, gorenjo 'Krško dolino, Žužemberk in skozi Notranjsko na Goriško ter za železnico Ljubljana-Idrija-Sv. Lucija. Ce bi se te proge izvršile, bi bila Kranjska na vse strani odprta prometu. . Grozna nesreča na lovu. Iz Frama na Štajerskem poročajo: V soboto popoldne gresta učitelj Friderik Lesnik in njegov brat Ferdinand na lov. Po nesreči se 'Ferdinandu puška sproži in zadene Friderika •v hrbet. Prepeljejo ga domov, a je med •vožnjo umrl. Lani se je oženil z g. Amalijo Martelanc, učiteljico v Poljčanah, ter živel z njo v najsrečnejšem zakonu. Blaga zena je omedlela, ko so ji pripeljali mrtvega soproga. Nesrečni brat leži v postelji otrpnjen od strahu. Žalost je v tej ugledni hiši nepopisna. Oba sta službovala v Poljčanah in bila sedaj na počitnicah pri njunih stariših v Framu.
Železnica Polzela - Motnik - Kamnik. Pred dobrim tednom se jc na Gomilskem vršil velik shod interesentov te železnice. Došlo je okolu 500 interesentov, med njimi interesentje iz Motnika, Tuhinja, celo od Domžal. Poročal je državni poslanec dr. Benkovič. Predsedoval je načelnik okrajnega zastopa in načelnik železniškega odseka župnik Zdolšek. Govorili so ■poslanec Terglav in razni interesentje. Vitez liaupt se je posebno zavzemal za progo proti Domžalam in sicer v itneini •mnogih graščakov. Deželni poslanec baron Knoblach se je izjavil, naj bi se proga razširila proti Domžalom in opustila proga Motnik - Kamnik, ki je pa že trasirana. Zadnji shod interesentov je skoro soglasno proti protestu nekaterih posameznikov sprejel resolucijo, s katero se vlada •poživlja, naj v prihodnji železniški predlogi predloži tudi zgradbo proge Polzela-Motnik^Kamiiik in sicer samo na državne stroške.
Cesar je imenoval za štajerskega deželnega glavarja grofa Attemsa, za njegovega namestnika pa dr. Jankoviča, okrožnega zdravnika v Kozjem.
Imenovanje. C. g. Miroslav Ratej, kaplan v Št. Juriju ob Ščavnici. je imenovan za vojnega kurata v_ rezervi pri c. in kr. pošpolku št. 87. — C. g. dr. Jožef Sever, kaplan v Vipavi je imenovan za mornaričnega kaplana v Pulju.
Sorska dolina-Davče. Cerkveni shod v Davči bo prvo nedeljo oktobra.
Lovcem v svarilo. Velika nesreča bi •se bila kmalu pripetila pretečeni teden na Vipavskem. Neki lovec je streljal za zajcem v svoji nepremišljenosti, dasiravno mu je bilo znano, da so na oni strani ljudje. Streljal je naravnost proti njim ter je neki iženski, ki je na 'drevesu saldje obiralla, kroglja prifrčala prav mimo glave, da se •ima le očitnemu božjemu varstvu zahva-iliti, da ni bila zadeta. Znova torej kličemo našim gospodom poslancem, naj ne nehajo delati na to, da ubogemu kmetu pribore vsaj toliko pravic glede lovskega zakona, da ne bi smel ravno vsak streljati okrog njega. Žalostno je res, da na lastnem zemljišču človek še življenja ni varen.
Na Bregu pri Litiji, prijazni podružnici šniartinski, bo v nedeljo »žegnanje«.
Breg je bil starodavna božja pot sv. Ko-zma in Damijana, čigar podobi sta v stranskem oltarju. Naj bi oživela zopet nekdaj dobro obiskana božja pot! — Cerkvica je •lično popravljena, dobila ie tudi nov zvon zadnji čas.
Janez Sadnik v Podsteneh pri Ribnici je pred nedavnim časom prodal enega prasca pri poldrugoletni starosti z ute-zo 450 kil. Bil je čistokrvne jorkširske pasme. Imenovani Sadnik ima sedai 18 mladih prascev od rečene pasme na prodaj v starosti po osem tednov. Cena po dogovoril.
Liberalna blamaža. Dr. Tavčar je poživljal po umazanem »Narodu«, naj Ljubljančanje na 20. t. m. v si)omin na ustreljene žrtve Lundra in Adamiča razobesijo črne zastave in zapro trgovine. 'Hribar je res razobesil na mestnih poslopjih zastave, ravnotako so storili občinski odborniki in na pritisk magistratovcev še nekaj gostilničarjev, drugi hišni posestniki se niso zmenili za »Narodov« poziv. Na pokopališče je šlo precej ljudi na grob ustreljenih mladeničev. Med obiskovalci, je bil tudi Hribar, ki je tisto osodepolno noč priklical vojaštvo, ki je potem streljalo na ljudstvo. S Hribarjem se je vozil dr. Oražen. ki je prodal svojo pivarno Nemcem, čez katere vedno udriha po shodiii. Taki značaji so liberalci! Dr. Tavčar in •njegovi pristaši so se ilahko prepričali, da je liberalna komanda tudi v Ljubljani začela ginevati.
Spored shoda mladeničev žu-žemberške dekanije v Zagradcu
dne 26. septembra t. 1. ob 3. uri popoldne.
1.	Nagovor, govori Ignac Košak, posestnik v Zagradcu.
2.	Pozdrav, zložil Ivan Baloh, dekla-muje Benjamin Jernejčič, mladenič iz Za-gradca.
3.	O nalogah katoliškega narodnega mladeniča, govori L. Smolnikar.
4.	Govori mladeničev.
a)	Janez Šinkovec, mladenič iz Am-brusa;
b)	Janez Gros, mladenič iz Krke;
c)	Jožef Legan, mladenič iz Ajdovca;
d)	Anton Šušteršič, mladenič iz Hinj.
5.	O mladeniški organizaciji, govori J. Podlesnik.
6.	Govor državnega iu deželnega poslanca Jakliča.
7.	Sklepni govori.
8.	»Krčmar pri zvitem rogu«, burka v. enem dejanju, igrajo »Orli« iz Krke.
Mladeniči žužemberške dekanije, pri-hitite vsi na ta za Vas tako važen sliod v nedeljo v Zagradec. Pripeljite se na •okrašenih vozovih in pokažite, da Dolenjska ne spi, ampak da se probuja in gre na dan, v boj zoper sovražnike našega naroda in naše slovenske domovine! Na svidenje v nedeljo v Zagradcu!
Gorenjske novice.
Iz Št. Vida.
Skupna seja odbornikov naših organizacij, ki se 'je vršila v nedeljo pred Marijinim praznikom, je zelo lepo izpadla. Z odobravanjem so se sprejela poročila o delovanju hranilnice, kmetijskega društva, ognjegasnega društva, čitalnice in njenih odsekov ter ljudske knjižnice. Sklenilo se je, da se bodo vršile vse prireditve teh organizacij sporazumno. Spored nam obeta v letošnji sezoni mnogo zanimivega in poučnega.
Katol. slov. izobraževalnega društva v Dravljah pravila je vlada potrdila. V odboru sc: Fr. Brenk, predsednik; odborniki: Al. Kunovar, Fr. Berlic, V. Zabret, Iv. Bergant, Fr. Zore, Jak. Arhar. Ti možje nam jamčijo, da bo novo društvo lepo napredovalo v smislu njegovih pravil. — Društveni prostori za sestanke in predavanja so pri Al. Kunovarju. Društvo priredi v kratkem večji shod.
Ljudska knjižnica v Št. Vidu ima za seboj prvo leto svojega delovanja. Kako plodonosno je bilo to delovanje, bomo slišali prihodnjo nedeljo na občnem zboru, ki se vrši ob pol štirih v dvorani pri Ce-bav. Člani in prijatelji, udeležite se polno-številno!
Hranilnica in posojilnica izkazuje dosedaj za letošnje leto sledeči promet: hranilnih vlog smo prejeli 99.350 K 20 h. iz-olačali smo jih 144.977 K 25 h. v tekočem računu smo prejeli 37.746 K 81 h, dali pa 66.642 K 47 h, posojil se je izplačalo 29.051 K 56 h, vrnilo se jih je 10.423 K 77 h. Pretekli teden se je vršila v hranilnici običajna revizija po »Zadružni zvezi«, ki je zelo ugodno izpadla za načelstvo in nadzorstvo, kar priča, da vodijo hranilnico možje, ki razumejo njen namen in delajo požrtvovalno in vztrajno za gospodarski napredek naše župnije.
Revizija se je vršila tudi v kmetijskem društvu in mizarski zadrugi. Tudi v teh dveh društvih je zapisal revizor lep napredek. Pri mizarski zadrugi je želeti večjega števila članov, ker -je njen pomen ■velik in delovanje v zadnjih letih kaže lep napredek.
Nasprotna hranilnica, ki se je ustanovila v zadnjem času, ima naslov, da je »kmečka«. Vodijo jo sledeči »kmetje«: načelnik mesar Fr. Cirman, po domače Lorenc,katerega »Slovenski Narod« hvali, da ima edino napredno gostilno v Št. Vidu. Dalje vodijo kmječko hranilnico Fr. Sušteršič, po domače »sJepi Janez«, Be-zelj iz Dravelj, Porent iz Vižmar, Zibert •iz Irate, Lampič iz Dvora. Vsi pristni prijatelji »Slovenskega Naroda« in zaupniki liberalne stranke. Tajništvo vodi tisti Pavšič, ki je vodil bivšo veteransko godbo. Pri porodu te hranilnice je pomagal v naši občini dobro znani zdravnik dr. Lapajne. Koliko je računal za težko operacijo, nam še ni znano.
Na pošti ima ta kmečka hranilnica svoje zbirališče. To zbirališče je prav pripravno, ker tam je tudi trafika, vinotoč, ki je odprt tudi ponoči, pošta, ki se odlikuje po izborni snagi in redu in še tnno-6'
igo drugih stvari, katerim gospodar je naš •priljubljeni poštar.
Kmečki hranilnici na pošti želimo mnogo uspehov. Veseli nas, da bodo tudi liberalci se osvobodili ljubljanskih denarnih zavodov, kakor smo se jih mi, saj bo to gospodarski stvari naše občine Ie v korist.
Prava ljudska hranilnica in posojilnica
se nahaja v Kraijičevi hiši, kakor doslej, ima odslej nadalje svoje uradne ure vsak dan dopoldne in ob torkih zvečer.
V Podutiku so ondotni možje in mladeniči ustanovili gasilno društvo. V kratkem se blagoslovi nova brizgalna.
Naša šola. Začasno vodstvo je prevzel g. V. Mihelič. Na novo sta nastavljena učitelj g. A. Jeločnik in učiteljica gdč. •R. Juvan.
Dobrovske novice.
Orli. Pri nas se je dne 2. maja t. !. ustanovil telovadni odsek Orlov. Ob tej priliki je g. Terseglav v temeljitem govoru pojasnil našim mladeničem korist v moralnem in fizičnem oziru. ki jo nudi telovadba utemeljena na podlagi krščanskih načel poštenim in dobrim fantom. Vsi dobri in pošteni mladeniči dobrovske občine, pogum! Pristopite vsi od prvega do •zadnjega k odseku našega Orla in s tem pokažite, da ste za dobro in vzgojevalno stvar resnično zavzeti ter da hočete postati pravi značajni vzorniki, ne pa mlačni omahljivci. Nobeden izmed vas naj se nikar ne druži s tistimi penočnimi sko-virji, ki po dnevu spe, po noči razgrajajo •in vpijejo okoli samim sebi in starišem v sramoto. — Prvo javno igro je priredil naš Orel v nedeljo, dne 1. avgusta t. 1. Prav dobro so pogodili »Vaškega skopuha«, ki je bil tudi v gmotnem oziru precej ■skop.
Visok gost. V nedeljo, dne 23. maja t. I., počastil je našo Dobrovo prevzvišeni gospod škof Jakob Trobec s svojim nečakom gospodom župnikom Ivan Trobcem iz Amerike. Oba sta maševala v naši župni cerkvi, kar se je potem zgodilo še večkrat. Posebno slovesno je bilo pri nas dne 26. junija, ko je prevzvišeni gospod škof Jakob Trobec ob obilni asistenci opravil pontifikalno sveto mašo. Ob tej priliki je imel prevzvišenega nečak, gospod župnik Ivan Trobec, kaj krasni in globoko prepričevalni cerkveni govor, ki nam ostane za vedno v spominu. — Dne 13. avgusta t. 1. so se visoki dostojanstvenik s svojim spremstvom pred odhodom nazaj v Ameriko poslovili od Dobrove in naše božje poti.
Nebo in zastava. Dne 9. junija t. 1. došla sta je-sem iz Linca prekrasno novo belo cerkveno nebo in zastava »Marijine družbe«, kar je potem naslednji dan — ■na Telovo — blagoslovil preč. g. kanonik Tomaž Kajdiž, ter vodil pod novim, krasnim -nebom procesijo s presv. Rešnjim Telesom ob astistenci domačih gospodov, p. n. župnika in kaplana.
Prvo sveto obhajilo. V nedeljo, dne 18. julija, je ob prav posebno spodbudni slovesnosti sprejelo 35 povabljenčkov v naši župni cerkvi prvo sveto obhajilo. Vsi ti povabljenci so se popoldne isti dan za-
pisali v družbo treznosti ter se izjavili, da bodo v življenju pogostoma prejemali sv. zakramente.
Toča. Dne 3. avgusta t. 1. od pol četrte ure naprej je silna toča grdo razdejala poljske in travniške pridelke po vaseh: en del Hruševa, Gabrije, Švica, Stranska vas, Utik. severno-vzhodni del Dobrove, Bokalcc in Kožarje. Ljudje v prizadetih vaseh so potrebni zdatne državne pomoči, osobito glede živinske krme. Povzročena škoda se je uradno cenila a šele dobre tri tedne po njenem nastanku. Stari šimelj!
Marijine družbe. Letos so obiskale našo dobrovsko božjo pot dekliške Marijine družbe iz Komende, Kresnic, Tomiš-lja, Reteč in od Sv. Helene ob spremstvu svojih voditeljev ter prejele v naši romarski cerkvi tudi svete zakramente.
Naša šola. Ta je menda v celi Evropi edina, ki ni bila od druge polovice meseca julija 1902 še nobenkrat do sedaj ob poduku po kakem okrajnem šolskem nadzorniku posetena in nadzorovana. Nad-učiteljska služba je bila za našo šolo razpisana do dne 25. avgusta t. 1.; za tabelo kompetentov pa tukaj še nič ne verno, čeravno je termin za vlaganje že davno potekel. Šolskih otrok, vsakdanjih in ponav-Ijavnih, je nad 400 skupaj. Kaj bodete počeli s tem ogromnim otroškim šolskim drobižem samo dve gospodični učiteljici, naj sodijo tisti, ki šolske razmere štud-rajo lc samo pri zeleni mizi!? Ubogi šolski otroci in istotako še bolj ubo>gi gospodični učiteljici!
Popravila. Med letošnjim poletjem se je pri župni cerkvi tukaj prav veliko popravilo in renoviralo; istotako se je župnišče v pritličju in prvem nadstropju vse prenovilo tako, da se more to imenovati res vzorno. Skrajni čas je bil že za to. da se je enkrat zaprla pot burji-in viharjem v župnijske prostore. Da se je vse to potrebno delo tako pošteno izvršilo, gre vsa čast in hvala našemu vzornemu gospodu župniku Josipu Plantariču. Bog ga poživi! Daj mu srečno izgotoviti še ostala popravila v cerkvi in na župni.šču. i Šmarne maše. Pobožnost šmarnih maš se je letos pri nas kaj slovesno obhajala. Osobito štiri zadnje praznike sc je pobožnih romarjev kar trlo. Prevzvišeni gospod knezoškof Anton Bonaventura Jeglič so počastili nas v nedeljo angeljev varuhov in Imena Marijinega; obakrat so spovedovali neutrudljivo in imeli temeljite cerkvene govore. Zadnjo nedeljo — — Imena Marijinega — popoldne so kaj slovesno sprejeli v deško Marijino družbo 1.3 mladeničev in so imeli ob tem kaj spodbudni govor na te mladeniče in na mladino sploh ter na njene sta-riše. Vso siavnost šmarnih maš ie pa ves čas prav pošteno poveličevalo krasno in ubrano strogo cerkveno petje domačega cerkvenega mešanega zbora pod vodstvom našega spretnega organi-sta g. Pavleta Jermana. Hvala in čast vsem skupaj!
Iz selške doline.
g Od Sv. Lenarta se nam piše: Tntii naše društvo se giblje. Dne 29. avgusta
je predaval v društvu bogoslovec g. Anion Tavčar o alkoholizmu in njega zlih posledicah. Sad predavanja je bil, "da se -je Jeset fantov zavezalo, da ne bodo nikoli pili žganja. Ta sklep priporočamo vsem v posnemanje in precej bo bolje na svetu, kakor je, če nihče ne bo več pil'žganja, ki ie storil že toliko gorja na svetu in izpod-kopal srečo že neštetim družinam. Dne S. septembra je pa priredilo naše katoliško društvo veselico. Igrali so dve igri »Ku-kdvica modra ptica« ali »Boj za 'doto« in i>rt enodejanka »Zlato nevesto«. Vse je lepo izpadlo. Čast vrlim dekletom in 'krepkim fantom! Videli smo, da delate in se izobražujete na pravi podlagi. Le kmalu zopet kaj priredite, pa bomo vzeli potni !e's v roko in poromali k vam, kjer verno, da nam ne bo dolgčas.
g Vskočil je k Sokolom dne 13. t. m. železniški načelnik Orlov; koliko je resnice na tem, bomo še pisali. Počakali bo-:no sodnijske obravnave. Do tega časa pa naj imajo besedo železniški liberalni trojčki. Naj se ti popred izkašljajo. Pa bomo govorili mi. Mi ves dogodek globoko obžalujemo. samo to za danes pobijemo, če i>i bil načelnik poslušal gospoda župnika, Ja ne bi bilo nikdar tako daleč prišlo.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Katol. slov. izobraževalno društvo v Olševku pri Kranju vabi na veliko ljudsko igro »Divji lovec«, narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih, ki se vrši v nedeljo .dne 26. septembra in 3. oktobra 1909 na prostorih g. Franca Juvan, posestnika iii gostilničarja v Olševku. Začetek ob pol štirih popoldne. Vstopnina je za sedež prve vrste 1 K 20 h, druge vrste 60 h, stojišče 30 h. K obilni udeležbi najvljudneje vabi odbor.
g Iz Preske. Na sv. Goro nas je šlo nad 800 romarjev in romanc k Materi božji. Odpeljali smo se ob pol 12. uri iz Medvod in smo dospeli ob štirih popoldne v Gorico, nakar srno takoj odšli na prijazni hrib svetogorski. Zvečer smo imeli cerkveno opravilo, potem se je spovedo-valo do 11. ure ponoči in od 3. ure zjutraj nadalje. Ob petih zjutraj so se začele svete maše, ob šestih je bila sveta maša z blagoslovom in cerkvenim govorom, katero je daroval gospod župnik in duhovni svetnik iz Preske. Po cerkvenem opravilu smo si ogledali znamenitosti svetogorske božje poti in krasen razgled na Gorico in okolico. Prav vsi smo ■bili zadovoljni s tem romanjem. Ponoči smo imeli tudi nevihto na Goriškem okoli 'I- are. Strela je bila udarila v strelovod "a hišj zraven cerkve, a napravila ni nobene škode. Zjutraj srno se poslovili zadnjikrat od Matere božje in se podali proti Moriti. Vsem, ki so pripomogli, da se je tako lepo izvršilo naše romanje, bodi tu •izrečena topla zahvala!	, ,
£ Stara Loka. V nedeljo, dne 5. t. m., pa nedeljo pozneje so igrali starološki fiiletantje v Gasilnem domu lepo narodno 'gro »Miklova Zala«. Iz znane dr. Ske-tove povesti je priredil igro gosp. Jakob spicar. V štirih dejanjih in osmih slikah so vzete najzanimivejše točke iz povesti, •'asi so vloge jako težke, so jih naši igral-
ci izvrstno rešili, čemur so seveda največ pripomogli dijaki, gospod pisatelj in režiser Danilo Iz Ljubljane. Posebno so še očarale gledalce krasne obleke igralcev, katere je dalo deželno gledišče v Ljubljani.
g Iz kamniškega okoliša. Opozarjamo še enkrat na ljudski shod in ustanovitev telovadnega odseka Orel v Mekinjah dne 26. septembra ob 3. -uri popoldne. Udeleži se prireditve v obilnem številu, ti vrlo ljudstvo, tam pod kamniškimi planinami!
Iz Žabnice. Jurij Triler je dobil pri porotni obravnavi za uboj Martina Lužan štiri leta ječe. — Ko'bila posestnika p. d. Polenca je v hlevu odgriznila volu velik kos jezika. Poškodovana žival bo okrevala. — V zadnjem času se množe manjše tatvine, ki so deloma združene tudi z vlomom. Nekateri pravijo, da se tatovi skrivajo v bližnjem poraščenem hribovju. Morda, morda pa tudi ne! — Os in ser-šenov jc letos 'tudi v naših kraiih dovolj. Baje to pomeni hudo zimo. — Letošnji krompir jc lep in debel. Tudi fižol je že še obrodil,
g Iz Katniie gorice. (Blagoslov nove šole. — Pogreb g. Ljudmile Pleničar.) Z veliko slovesnostjo se je v Kamni gorici dne 14. t. m. blagoslovilo novo šolsko poslopje. Po sv. maši ob 9. uri dopoldne šli so v obilnem številu zbrani verniki in otroci med slovesnim zvonjenjem in glasno moleč sv. rožni venec k novi šoli, ki je bila primerno okrašena. Pred šolo imel je najpoprej domači g. župnik pomenljiv nagovor, v katerem je povdarjal, kako imenitna je naloga ljudske šole, katera ima postaviti temelj verskemu naziranju in duševni naobrazbi, omenil, kako je katoliška cerkev od nekdaj skrbela za omiko in izobrazbo, in da morata cerkev in šola, duhovščina in učiteljstvo složno delovati, da sc doseže smoter ljudske šole: versko-nravna vzgoja mladine. Po govoru, ki je pričujočim globoko segel v srce, se je blagoslovilo novo šolsko poslopje v navzočnosti veleblag. g. okrajnega glavarja, g. okrajnega nadzornika, g. župana pl. Kap-pusa in celega občinskega odbora. — Po primernih nagovorih g. okrajnega glavarja, g. župana in g. Zupana končala se ■je lepa slavnost. — Tri dni pozneje, dne 17. t. m., vršilo se je pa ravno tu žalostno opravilo, pogreb prezgodaj umrle gospe učiteljice iz Krope, Ljudmile Pleničar, roj. pl. Kappusove, ki je dne 15. t. m. umrla pri svojih starših v Kamni gorici. Pogreb je bil za Kamno gorico nenavadno slovesen, kajti vodil ga je preč. gosp. dekan in častni kanonik radovljiški Janez Novak ob azistenci osmerih duhovnikov, udeležili so se ga učenci in učenke iz Krope in Kamne gorice, veleblag. g. okrajni glavar, g. poslanec Pogačnik, g. okrajni nadzornik Janežič ter mnogo gg. učiteljev in učiteljic in obilno ljudstva iz Krope in Kamne gorice. Pogreb je pričal, kako je bila rajna gospa učiteljica povsod priljubljena, in marsikatera solza je porosila oko, ko smo blago gospo položili k večnemu počitku, želeč ji večni mir in pokoj.
g Naklo nad Kranjem. Še vedno ne vedo — ali pa ne marajo vedeti — naši
gostilničarji skoro brez izjeme, da se dobe v prodajalni razun liberalnih vžigalic Ciril-Metodove družbe tudi vžigalice »V korist obmejnim Slovencem«. Ena prodajalna v Naklem ima samo vžigalice »V korist obmejnim Slovencem« in vendar vsled tega ne opeša, dočim v drugi prodajalni ne dobiš naših »vžigalic«. To pa zato, ker imajo pri liberalnih »mašinicali« baje več »profila« kot pri »klerikalnih«. — No, dobro, če je tako, potem tudi ni potreba pri drugih stvareh iskati dobička od naših ljudij. f oliko v blagohotno uvaževanje! — Vse nas bo menda zapustilo. Prihodnji teden nas zapuste preč. g. župnik Jakob Mrak, ki odidejo v zasluženi pokoj v Kranj. Na njihovo mesto stopi preč. g. Jožef Seigerschmied, župnik v Lescah, Govori se celo, da nas zapusti g. kapelan Pavšič in da bi potem imeli le enega duhovnika. Ta čudna novica ljudi bolj žalosti, kot ne vem kaj. — No, in v kratkem odide naš organist g. Kramaršič k vojakom in med ljudmi se širi govorica, da on ne pride več v Naklo. Pravijo, da odide v Staro Loko. Res, ni ga, ki bi ne rekel: »Skoda ga je, ako odide iz fare!« To ve lahko vsak faran, da je on dosegel v teh par mesecih pri cerkvenem in narodnem petju zelo veliko.
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Šmartno. Grozovita strahovlada se je pokazala od strani naprednjakov pri lepem rnladeniškem sestanku v Šmartnem. Grozili so, da mora glavarstvo shod prepovedati, ometavali noč za nočjo z gnji-lirni jajci in z barvo hiše, kjer so bili plakati nabiti. Tesarskega mojstra Fr. Ko-privnikarja, ki je delal priprave, so zbadali in psovali, da bi ga ostrašili. Da bi se požarna bramba ne udeležila, so poskusili vsa sredstva. Letali so od člana do člana, grozili, da bo zastava na kosce raztrgana, če se bo pokazala, naj bi veljalo tudi življenje (zato so priče), odnesli so trakove zastave gasilnega društva, niso hoteli dati ključa od omare, žugali, da bodo odstopili podporni člani. Po pomoč je šel znani mesar telo k litijskemu generalu Slancu, ki je v silni jezi, ne da bi vprašal druge, v imenu vseh članov izjavil, da ne bodo več plačevali podpornine. Večer za večerom so imeli shode, pridušali se, da zastava gasilnega društva ne bo šla k slavnosti — in to vpričo c. kr. orožnika, nauduševali se pri sladkem vincu Zoretovem, da mora Šmartno ostati napredno. Ker vse ni nič pomagalo, poslali so za nedeljski »Narod« grozen dopis o vlomih, tatvinah, ubijalcih, divjakih itd. Na dan slavnosti so žvižgali, izzivali. Mesar, ogorčeni Robavs, je postavil na okno svoje mesnice celo čuka, menda v znamenje, da pri mesu ne gleda ravno na najboljše živali; dober mu je tudi »čuk«. Rotil se je, da noben, ki je na katoliški podlagi, pri njem ne dobi pijače. Trgovec Razboršek, vulgo »plackomandant« ni imel ne miru ne počitka, istotako njegova boliša polovica, ki tudi sicer tako.
h
rada zmerja v družbi uslužbencev fante s »čuki«. Toda namena niso dosegli; mla deniška slavnost se je prekrasno razvila, ljudstvo se je navdušilo za krščansko mladinsko organizacijo. Žvižg Robavsov Razborškov itd. pa je izzval najhujše ogorčenje, ne le pri naših ljudeh, temveč tudi pri nasprotnikih. Zelo omikan mož se je izrazil: Čemu žvižganje in izzivanje? S tem ne bodo nič dosegli; vi pa imate danes krasen uspeh.
d Litija. Grozno je zbodlo svobodomiselne ljudi v Litiji, da so Orli dne 12. t. m. šli z razvitimi zastavami v Šmartno. Opomniti pa treba, da so se odlikovali v surovosti litijski nadepolni študenti, kateri z malimi častnimi izjemami ostanejo na sredi pota in omagajo ter srečno prive-slajo slednj;č do pisarniškega pometača, k večjem »šlibarja«. Zlasti onemu je zelo pristojal žvižg, ki je po dveletnem sedenju v enem razredu srečno prinesel domov 6 dvojk. Pač nadebudna mladina! Napredna Litija in Slovenci, ne bo vas konec, zato bodo že skrbeli dvojkarji! Seveda znani Lajovci tudi niso zaostajali v reševanju svobodonrseinosti litijske. Zlasti gostilničar, »mladi Milčc«. ki jc malo prej prosjačil, da bi se mu naklonil čukarski zajtrk. Žvižg in kričanje nedorasle mladine — pametni se tega pouličnega barabstva niso udeleževali, kar jim je v čast — pa je zlasti zvečer preglasilo glasno in veselo tro-bentanje 16 vrlih orlovskih trobentačev. Pač sta ljubljenca Litije, sv. brata Ciril in Metod, z veseljem zrla iznad Lajevčeve prodajalne, kako Slovenci naprednjaki žvižgajo in ometujejo s peskom lastne brate. mladeniče, navdušene za dom. To je delo za »mili narod«! Da, če bi samo naprednjaki, zlasti litijski in šmartenski, delali za narod, bi slovenski narod kmalu postal tolpa krokarjev, pijancev in pobijav-cev; toda to se ne sme zgoditi. Zato pa naprej na delo krščansko! Na zdar! Na svidenje, vrli Orii!
d Šmartno. Kdor želi videti krasen napredek napredne stranke v Šmartneni, naj nikar! nc zamudi prilike ter naj pride pogledat staro šolo, kako krasno so jo poslikal1. Slika je na steni ob cesti, visoka do tri metre. Samo obris ni lep in pa barva. Skoda za take slikarje, da jih svet ne pozna. Torej Šmarčani in tujci, ne pozabite pogledati, kaj znajo »napredni Šmarčani«. - Nekaj pa jim, tem slikarjem, moramo povedati — plačilo za to delo morate prejeti, in prejeli ga boste, prej kot mislite. Take vrste slikarji naj bodo lepo med seboj in med tistimi, ki jim plačujejo pijačo pri njihovem delit! '
d Šmartno. Tukajšnja požarna brarn-ba jc sklenila, da se bo udeležila mlade-mškega slavlja dne 12. t. m. Ker napredni »Zvonovci« niso hoteli dati ključa od omare, kjer hranijo požarniki svojo zastavo, sta na poziv načelnika, vrlega I. Ilovarja! dva odbornika, Verbajs in Medvcdšek, vpričo župana in dveh otrok hišnega gospodarja odprla omaro in vzela zastavo. Iskala sta trakov za zastavo, katere so pa »Zvonovci« popred odnesli — po domače rečeno ukradli, ker so se zakleli, da se požarna hramba ne sme udeležiti. Potno-8'
toma sta zamenjala pas od zastave in vzela mesto svojega pasu pas »Zvonovcev«. Ko sta spoznala napako, sta pas takoj vrnila. Ta dogodek pa popisuje »Narod« na način, iz katerega vidimo vse barabstvo, lažnjivost in brezumno jezo ter srd nekaterih naprednjakov. »Narod« piše: Klerikalen župan kot vlomilec. Bralno društvo v Šmartnem pri Litiji ima najeto sobo, katero deli s pevskim društvom »Zvon«. Taisto ima v sobi klavir in ornaro, v kateri so shranjene note in vse drugo društveno premoženje. Na prošnjo prostovoljnega gasilnega društva se hrani tod tudi gasilna zastava. Za nedeljo pripravljajo klerikalci mladeniški shod, a gasilno društvo je odreklo sodelovanje pri tej priredbi. Dne 9. t. m. so dva člana gasilnega društva in župan Leopold Hostnik vlomili v sobo bralnega društva in pevskega društva »Zvon«, odprli z vetrihom društveno omaro in odnesli zastavo gasilnega društva in pa zastavili pas pevskega društva »Zvon«. V omari so vse premetaii in poškodovali zastavo društva »Zvon«. To je navaden vlom in navadna tatvina. Pozivljemo pevsko društvo »Zvon«, naj naznani klerikalnega župana Hostnika in njegova pomočnika kriminalni oblasti zaradi vloma in tatvine. Ta slučaj postavlja razmere v Šmartnem pri Litiji v bengalično luč. Iz dejstva, da se upa župan z dvema pomočnikoma storiti navaden zločin, vlomiti v tujo posest in ukrasti tuje imetje, se lahko sklepa, na kako stopinjo moralne pokvarjenosti je padla klerikalna družba v Šmartnem. A kako je bilo mogoče, da so politična nasprotja postala tako velika, da se spozabi klerikalni župan, torej organ javne varnosti, tako daleč, da stori celo vlom in tatvino? Kdo je v ljudeh raznetil tako blazno sovraštvo do političnih nasprotnikov? Kdo je te ljudi, ki sami po sebi vendar niso tako pokvarjeni, izprideni in lo-povski, tako naščuval, da so izgubili vsak smisel za poštenje in spodobnost, ter menijo, da namen res posvečuje sredstva, in da so dovoljeni tudi uboji, tatvine in vlomi, samo če gre za klerikalno korist? To je delo znanega M. Riharja, ki je služboval kot kaplan ^ri D. M. v Polju in zdaj dela zdražbo v Šmartnem pri Litiji. Ščuvanja in hujskanja tega človeka so tako nizkotna, tako ostudna in podla, da se ni prav nič čuditi njih sadovom, ki se kažejo v taki moralni propalosti njegovih pristašev, da se župan udeleži vloma in tatvine! Ze da se bodo ljudem odprle oči, da bodo spoznali, kako globoko so padli in kam jih je pripeljalo blazno hujskanje podivjanega Riharia, je potrebno, da se stvar naznani sodišču. Za sedaj smo najbolj radovedni,' kako stališče bo zavzela deželna vlada in koliko časa bo trpela, da bo fungiral kot organ javne varnosti človek, ki je storil zločin vloma in tatvine.« — Tako piše »Narod« v dopisu iz Šmartna. Pošteni hmarcani, ali morete pri prihodnjih vo-htvah voliti le enega, ki je naprednjak? Proč s take vrste ljudmi! Krščanski možje, edin: proti lažnjivcem!
Iz Št. Ruperta.
d Nove vrste ptiči bi sc radi zalegli v St. Rupertu, namreč sokoliči, ki so šli v I
Mokronog poslušat in učit se manire teh ptičev. Domov prišedši so pa na Hranil-niči pobili okna. Dosedaj se še ni slišalo v Št. Rupertu, da bi kdo nalašč šipe pobijal
—	zato povemo, da si bodo tudi ti ptiči ob trdo steklo poštenih fantov šentruperških polomili svoje kljune. Tiste pa, ki podpi-rajo z besedo in dejanjem te ponočnjake, pa je lahko sram!.Le hujskajte očitno ali tajno hinavsko — Orel se pa vas ne boji. Kadar boste ustanovili sokoliča ali šprin-co, takrat bodete pa slišali svoje grehe brez pardona. Iškarjotov tudi ne maramo
—	Orel kot ooštena družba katoliških slovenskih junaških fantov ne sme poznati izdajalcev! Starši, pazite, kje so vaši otroci — ali med orli, ki imajo svoje zbirališče v prostorih hranilnice in v cerkvi,ali so na med šprincami, ki sc zbirajo v gostilnah, ponoči pa šipe pobijajo! Na zdar!
d Nekega Čoveka prosimo, nai ne meče okoli sebe z. raznimi lepimi imeni, kakor lažnjivec, slepar, goljuf in naj ne zabavija vedno čez cerkev in državo! Jezik razodeva slabo vest!
d Skrbni liberaici stikajo glave, kje bode njih prijatelj kaplan dobil denar za lepo poslopje, ki se zida v Št. Rupertu. Dosedaj so hujskali, češ, pri davkih, pri mlekarni bomo morali plačevati. Naj se raje brigajo za občino in šolo, da ne bodo dobili po prstih! O tem se širijo novice o novih davkih. G. kaplan bode že plač il tako, da ne bode nobenega nič bolelo, liberalcev pa hujskačev najmanj!
d Nekaj toče je padlo v nedeljo, dne 12. t. m., ki pa ni napravila škode. Grozdje je še trdo, vino bode kislo! Kisle obraze so delali 20. septembra tisti, ki hočejo biti narodni, a grozdje Hribarjeve nemške politike jih dela smešne in kilave in tudi družba sv. Cirila in Metoda, ki jo vodijo sedaj sami liberalni brezverski študenti in advokati, nima več vpliva. Vsak kmet ve, da če kdo prosi za Cirii-Mcto-dovo družbo — prosi za brezverske liberalce, ki nastavljajo sedaj po svojih šolali same najhujše agitatorje brezverske šole!
Belokranjske novice.
d Iz črnomaljske okolice. Menda sc bliža za Nemce že sodni dan, vsaj razsajajo tako, kakor bi bii že blizu. Tudi v naših Rodinah, občine TaJčji vrh, se to opazuje. Tam je na hribih pri vinogradih naseljenih nekaj Kočevarjev, ki pa po številu nasproti prebivalstvu cele občine ne pridejo niti v poštev. A vendar hočejo dobiti v svoje roke gospodarstvo v občini. Pri zadnjih občinskih volitvah se je žalibog pokazala nesloga med vasmi te občine in sicer iz čisto osebnih in krajevnih nasprot-stev, ki bi pri tako važni reči, kaikor so občinske volitve, ne smele priti na površje. Vsled tega in vsled obilne pomoči Kočevarjev iz Planine bi bili ti kmalu dobili v roke en razred. Ohrabreni radi tega so vložili pritožbo zoper volitev in volitev je bila res ovržena. Prihodnji teden so nove volitve. Nevarnost je, da res spravijo Kočevarji Slovence pod svojo peto, ker so Slovenci še sedaj needini. Ali bi ne bilo sramota, vi Tuševdolci, Talčjivr-ščani, Otovčani, Selani, Lokvani in drugi, da bi vam gospodarili v občini planinski
tujci? Kaj vi ne znate sami tega? Pustite torej svoje osebne in vaške prepire in pridite na volišče složni! Kaj ne veste, kako se je godilo kokošim, ko so si izbrale dihurja za kralja? Strašno jim je bilo žal potem. Postavite si za odbornike najboljše može iz vsake vasi, če je večja vas, več, manjša pa manj; najboljšega moža si postavite za župana, naj bo potem iz katere vasi hoče. Tako boste pred svetom rešili svojo slovensko čast, pogovorili se bote mirno n. pr. o šoli, kje jo boste postavili, da bo vsem prav, ne samo enim. Bog vas živi, če ste složni! Slovesno so otvo-rili Kočevarji v Rodinah na novo svojo šulferajnsko šolo. Raz šolo je vihrala frankfurtarica, hoteli so jo obesiti celo na cerkveni zvonik! Strašno so predrzni ti Planinarji!
d Gradaškemu Jullusu Mazeletu je,
odkar so ga porotniki oprostili, najbolj priljubljen 'kraj sodnija. Tam jako rad rešuje svojo nežno in občutljivo čast, če mu le kdo reče kako nepravilno besedo. Odborniki iz Stranske vasi so volili župana in zraven je prišel tudi g. Mazelle kot viri-list, pa jirn je hotel vsiliti za župana nekega svojega pristaša. No, pa možje so volili po svoje ter so se Mazelletovemu prizadevanju le smejali. Na potu nekje je pa eden njih trdil menda, da g. Mazelle sploh nima pravice voliti. Zaradi tega je bil tiran pred sodnijo. No. pa stvar se je poravnala in obtoženec je moral plačati revnim Sokolom 10 K, revni čitalnici 10 K, revni in sveti družbi sv. Cirila in Metoda 10 K. In g. Mazelle jc nesel svojo rešeno čast nazaj v Gradac. Tak je bil konec.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Sodražice. V naši občini bodo prihodnjo pomlad občinske volitve. Ker liberalci niso popolnoma prepričani, da ohranijo svoje dosedanje posestno stanje, sc že sedaj prav pridno zbirajo v posvete, kako bi se jim bilo mogoče šc nadalje ohraniti pri življenju. Za agitacijo jim bo pri prihodnjih volitvah najbolje služilo popravljanje župnišča, katero žc sedaj trgajo po »Narodu« na vse pretege. Pred občinsko volitvijo bodo po svoji stari navadi izdali par letakov ,v katerih bodo opisovali raz-košnost župnišča in velike nepotrebne stroške, ki so se izdali za popravljanje. Saj jim je tudi pri zadnjih volitvah prav dobro služila kaplanija, o kateri šc danes ni duha ne sluha in ga nikoli ne bo. Takrat jc glavni steber naših liberalcev pisal nekemu volivcu doslovno: »Ako ste zoper kaplanijo, ste z nami; mi na vas računamo.« In res je bil ta volivec za drugi razred s to vizitnico pridobljen. Ker jih je zadnji čas več mož zapustilo, katere so stoli med svoje in so ti zlasti volivci prvega razreda, katerega štejejo za svojo nepremagljivo postojanko, imajo pri svojih sestankih mnogo ž njimi opraviti. Enemu* izmed njih so tudi v »Narodovem« dopisu "ali najčednejše priimke, to seveda v zahvalo, ker je pri zadnji volitvi največ pripomogel, da so nekateri ostali še občinski odborniki, in jim je bil sploh dokler je bil v njihovi stranki, najboljši svetovalec in "ajpridnejši delavec. Drugega zopet napa-
dajo, kako se drzne brez njihovega dovoljenja poslati katoliško-narodnemu dija-stvu brzojavni pozdrav. Ali še do danes niso prišli do prepričanja, da njihov terorizem ni vreden počenega groša? Imeli smo jih za bolj pametne!
d Iz Ambrusa. Tukajšnja enorazredna ljudska šola se razširi v dvorazredno. Drugi razred bo začasno v stari mežnariji. Zidarska popravila in klopi so že pripravljene. Manjka samo še učiteljica. Zupan m večina odbora temu jako nasprotuje. Zakaj? To menda iz dveh vzrokov. 1. So mnenja, da je še en učitelj preveč, kaj šele dva. Boje se, da bi ne bili potem otroci boljši kot so sedaj sami. Ravnajo se po tem principu, kakor ga je izrekel sam župan se kot občinski odbornik v seji pred celim odborom, nekemu članu slov. kršč. izobraževalnega društva, da: »Ce se bolj izobražujete, bolj ste hudobni!« To pa menda zato, ker kar je članov društva no hodi nobeden v njegovo hišo na karte špi-lat in žganja pit. 2 .Pa ne privoščijo društvenim članom te ugodnosti, da bodo imeli sedaj sedeže in druge ugodnosti, kar bo jako pripomoglo k napredku. Društvo bi radi postavili pod kap. Pa ne bo šlo. Društvo ima pravico v sobi, samo med ličnimi urami ne. — Novih cerkvenih or-gclj ne bo! Zato ne, ker večina faranov je zato, da delo izvrši g. I. Milavc v Ljubljani. A neki posebno vneti posestnik in ž njim peščica po njem našuntanih gospodarjev so za to, da orgije naredi že umrli M. Mavraliar. Tako bo pa sedaj, ker se ne morejo zediniti in ni upati, da pride omenjeni mojster z onega sveta nazaj naredit orgije, stvar nekoliko počivala. Pa še to, kako zglednega župana ima sedaj Am-brus. Dne 29. m. m. ob cerkvenem žeg-nanju je dobil nalašč, ker je lansko leto plačal zato kazen, godca, da se je plesalo podnevu in skoraj celo noč. Družbe sicer nihče ne zavida, bili so res zbrani ljudje ondi. Ponašal se je, da je dobil licenco. Nas to nič ne briga, zato naj poskrbe c. kr. orožniki in c. kr. okrajno glavarstvo. Za sedaj sc pove samo to, da lepo ni, če sam župan daje slab zgled drugim. Taki gostilničarji pa naj bi imeli pred očmi svetopisemske besede: »Božji mlini meljejo sicer počasi, pa gotovo.«
d Iz Radeč. Ustanovili smo pri nas telovadni odsek. Več fantov se že prav pridno vadi v telovadbi po dvakrat na teden, in sicer ob torkih in petkih, začenši ob osmih zvečer. Za telovadbo imamo prav uporaben prostor v stari šoli poleg cerkve. Tudi telovadno orodje dobimo v kratkem. — Mladeniči, kar vas je poštenih in vnetih za dušno in telesno izobrazbo in za pošteno zabavo, pristopite k odseku! — Vznemirjene vsled naše ustanovitve so v Radečah osebe, ki so zelo dvomljive vrednosti. Nam na kljub so začeli sedaj snovati Sokola. Mladeniči, ne dajte se jim preslepiti!
d Iz mokronoške doline. Mokronoška kronika za nesreče zopet lahko zaznamuje par slučajev. Pred kratkim si je mizarski vajenec g. mizarskega mojstra Umberger-ja zvinil roko, kmalu nato se je hotela zastrupiti neka zelo ugledna dama, — smrt so preprečili, — kar ic bilo najbrže vzrok.
da ji je par dni potem umrl tri mesece stari sinek in sedaj imamo v trgu zopet sa-moumor. Ni se sicer posrečil, vendar da j'e ze samo poskus, izvršiti ga, spravil celo družino v strah, je samoobsebi umevno. Nesrečnež, ki si je hotel z vrvjo končati življenje, je pekovski mojster g. F. G. Kaj ga je tiralo smrti v naročje, ki ga, hvala Bogu, še ni marala, to je znano po celem trgu. Njegova boljša in močnejša zakonska polovica, ki je napram njemu pravi »fliegender Hollander« iz kakega romana, je vzrok vsemu. Kaj sta imela 12. t. m., na dan poskušenega samoumora, zakonska med seboj, se ne ve. Žalostni pojavi v; našem kraju.
d Iz Loškega potoka. Shod z nenavadno veliko udeležbo mož in fantov in lepim uspehom smo imeli preteklo nedeljo. Prišli so poročat vsi štirje poslanci našega okraja. Dr. Pegan je v živahnem poljudnem govoru razložil nove postave, ki so jih poslanci S. L. S. predlagali v dež. zboru. Novi občinski zakon, lovsko postavo, cestni zakon; dotaknil se je tudi za nas silno važnega zakona o podržavljenju notarijata, kar bi bilo baš za našo dolino neprimerne koristi. Njegov govor je spreniijalo in zaključilo živahno odobravanje in odkrita pohvala od strani vseh poslušalcev. Drž. poslanec g. Jaklič poročal je o delu v državnem zboru. Naslikal je v poljudnem govoru ves boj, ki ga naši poslanci bijejo proti sedanji nam sovražni vladi. Govori o nameravani trgovski pogodbi z Rumunijo, banki v Bosni itd. Kaj zanimivo pa je označil nastop nekaterih liberalnih figa-mož poslancev. (Kako so si ti tiči podobni povsod.) Z zanimanjem so sledili poslušalci zanimivemu govoru, kojega so zaklqučili navdušeni klici in pohvala. G. Bartol pa poroča še nadaljne točke o deželnem zboru. O deželni zavarovalnici, živinski zavarovalnici, o deset-milijonskem posojilu itd. Njegov nastop je temeljito pobil vsa očitanja, češ, ne bo znal povedati, nastopiti itd. Lahno mu teče beseda v domačem tonu, ki še bolj vzbudi zanimanje. Marljivi poslanec je žel obilo pohvale in odobravanja. Zupan g. Gregorič se zahvali gg. poslancem za trud s prošnjo, da naj delajo v korist občine in izposlujejo ugodno rešitev prošenj, ki jim, jih pošiljajo naši občani. Konečno nastopi g. Skulj z vprašanjem: »Sem li prav delal, ko sem priporočal može, ki ste jih slišali danes.« Zagromel je odgovor silen: »ja«. Predlaga na to tri resolucije. Zaupanje poslancem S. L. S.; podržavljenje notarijata in protest proti sankcioniranju krute in nad vse krivične postave Kolisko-Ax-man. (S kratko razlago nje vsebine in pomena.) Vse tri točke so bile sprejete z na-udušenjem in odobravanjem, zadnja pa je vzbudila veliko ogorčenje proti nenasitnim Nemcem. Nato je sledil živahen razgovor med poslanci in volivci. Shod je bil miren, in nenavadno obilno obiskan, sa? Loški potok je s prav malimi izjemami v taboru S. L. S. Čast mu!
Iz Dobrepolj. Zapustil nas 'je g. kaplan Ivan Baloh in se podad na svoje novo mesto v Staro Loko. Nikakor se nismo mogli sprijazniti z mislijo, da se bomo morali ločiti od tako priljubljenega go-
82
spoda. Ločitev bila ie tako težka, da se ie v zadnjih urah marsikdo raje skril, ker iie bi mogel gledati tata) pretresljivega odhoda. Vsa fara žaluje, pa ne po zunanje — s črnimi zastavami, ampak notranje — s srci. Kier se srečata dva človeka, gotovo nimata drugega pogovora, kakor o priljubljenem gosp. kaplanu. Mi pa, mladeniška Marijina družba in izobraževalno društvo, zahvaljujemo se tem potom prečastitemu gosp. kaplanu še enkrat za spretno vodstvo in toliko požrtvovalnost. Deloval je med nami kratka tri leta; če pa vidiš njegova dela. sodil boš, da je bival v naši sredi desetletja. Vsled delovanja njegovega, mu bo veden spomin med nami.
Iz Kompolj pri Dobrepoljah nam piše mladenič o surovem obrašanju nekaterih ondotnih fantov ter jim svetuje, naj vstopijo v izobraževalno društvo, kjer si bodo izobrazili um in srce.
Notranjske novice.
Idrijske novice.
n Ne da jim žilica miru. Idrijski mestni odbor si je vtepel v glavo, da se mora postaviti javen zahod. Naročil je županstvu. naj postavi kar najbrže imenovano stavbo. Priznavamo, da je pri nas taka naprava potrebna. A županstvo jo je začelo zidati, ne da bi se prej vsi interesen-tje zaJovoljili. Rudniška direkcija in sosedje so sc pritožili, županstvo je zidalo dalje. Na čegave stroške? Še potem, ko se je županu kol takemu naložila odgovornost, niso precej nehali. Vi magnati iu občinski gospodarji, čc ste tako vneti za občni blagor, eden naj odstopi od lastnega posestva toliko prostora. Ce pa noče nobeden toliko žrtvovati, pa niste za nič.
n Neki liberalni dopisun, kateremu so se očividno zmešali možgani v njegovi votli butici sanja v liberalnem, protikme-čkein listu »Slovenski Dom« o nekem liberalnem občinskem zastopstvu v Spodnji Idriji, ki naj bi po vzvišeni volji tega učenega dopisnika odslovil klerikalnega tajnika g. nadučitelja Bajca. Mi pa povemo temu možu in njegovim tovarišem, da se izmed sedanjih odbornikov komaj dva do trije štejejo za liberalne zastopnike v občini spodnjeidrijski in da bomo še s temi temeljito pomedli pri prihodnjih občinskih volitvah. Sicer pa sc mi ne menimo zato, kaj klobasari kak liberalni »Slovenski Dom <, saj vemo, da iz liberalne moke ne more priti nič prida. Tudi k nam so poslali kar na kupe »Slovenski dom«, pa naši možje so ga poslali nazaj, ker je res škoda za listi denar, ki bi ga dali za take neslanosti, kakršne se za drag denar prodajajo v »SI. Domu«.
11 Občinske volitve se nam bližajo. Zato je treba, da smo na jasnem, kaj bomo storili. Liberalni zastopniki in veljaki spodnjeidrijski (menda v zvezi s socialnimi demokrati) so že napravjli svoj sklep in ta se glasi: občina spodnjeidrijska mora priti v liberalne roke, da se bo tem potom okrepila zopet moč propadlega liberalizma. Celi Kanomlji so milostljivo dovolili,
da bo smela imeti cela dva odbornika, katera pa bodo določili liberalni mogotci sami. Sedanjega župana Iv. Kenda tudi ne marajo več, še manj pa klerikalnega tajnika g. nadučitelja Bajca. Vse, kar ni čisto liberalno ali socialnodemokraško mora izginiti iz napredne Spodnje Idrije. To ie sklep liberalcev iu socijev, ki so ga izku-hali v svojih liberalnih možganih. Toda le počasi, bratje liberalci, ali ne veste, da morate v naši občini, ki jc v veliki večini v taboru S. L. S. počasi voziti svoj liberalni voz. da se vam ne prevrne in razbije? Pa pustimo te liberalne sanje pri iniru! Kaj bomo pa mi storili? Prvo je to, da pridemo vsi pohioštevilno na volišče. Zlasti vi Kanotneljci in iz Kniic pridite do zadnjega moža, da pokažete, da niste zadovoljni samo z dvema odbornikoma, in da pokažete, da naša občina ni liberalna. Drugič ne sinemo gledati pri volitvah na posamezne osebe, ampak le na stranko, kateri pripadamo. Da bomo složno in edino volili može, katere si bomo poprej izbrali. Ne dajmo se ustrašit od nasprotne strani, naj vpijejo, kakor hočejo. Zavedajmo se, da nismo nič odvisni od njih. pač pa bi liberalci brez nas težko izhajali, mi pa brez njih lahko. Cc bi nas po gostilnah napadali in nas lovili, povejmo, da naj nas puste pri miru, drugače bomo mi pustili take gostilne pri miru. Ko bodo agitirali okrog nas, jim povejmo, da so brez nas delali račun, naj ga še sami plačajo. Mi bomo pa poplačali s tem. da bomo izvolili pri prihodnjih občinskih volitvah može S. L. S., ki jim bo mar blagor in korist cele občine iu sicer može iz vseh krajev naše občine, kakor se spodobi.
n Vrsto zabav zimske sezone v našem mestu je v nedeljo, 12. t. m., otvori'1 idrijski Orel, ki je kljub temu, da je krasen jesenski dan vabil na izlete iz mesta, 'lahko zadovoljen z uspehom svoje prireditve. V svojem nagovoru se je okrožni predsednik br. Jazbar poslovili od članov, ki bodo telovadnico zamertjali z vojaškim .vežbališčem in je pokazal z besedami, ki se jim je poznalo, da prihajajo iz srca, ki gori ljubezni do krasne naše telovadske organizacije, kake lastnosti mora imeti •cel odsek in vsak njegov član, da bo vreden imena Orel, ki ga nosi. Močan in odtočen naj bo, z bistrim, od nikake strasti skaljenim pogledom naj motri vse, kar se godi krog njega, vzvišen naj bo nad vsem brezpomembnim in vsakdanjim, ■mirno naj koraka k visokim ciljem svoje organizacije. Kakor je bil orel pri starih Grkih posvečen najvišjemu bogu, tako naj tudi naš Orell posveti vse svoje delo iv odseku in izven njega Onemu, ki daje .rast in vspevanje. Tako je upati, da bomo enkrat lahko zadovoljno gledali na svoj 'z uspehi venčani trud. Zatem se je vrstilo .več pevskih točk. ki jih je izborno. kakor .vedno, zapel mešani oziroma moški zbor Katoliške delavske družbe, ki je žel obilo pohvale, tudi društvenemu orkestru je občinstvo živahno ploskalo. Pri enodejan-ski burki »Nemški ne znajo« je nastopilo par novih igralcev, ki jih še nismo videli na našem odru. Zlasti sta ugajala žejni .»amtsdiener« in bahaški Jože, katerima je .občinstvo- kar med igro ploskalo. Prav je
,da se na naših odrih igralci menjajo, da se da prilika za javni nastop 'kolikor mogoče mnogim članom, ker naši odri nimajo namena vzgajati igralcev po poklicu. Igralci so dosegli, da oni, ki jim sreča pri .srečolovu ni bila mila, niso odšli preža-ilostnih obrazov. Nekaj pa je, s čiinur nismo bili zadovoijni, s postrežbo nekaterih natakaric. Neka taka Sokolica je baje dejala, da »čukom« sploh ne bo stregla. ((}. .Nussbockova ni seveda tega kriva.) Zo-.peten dokaz, kako bi se nam godilo v či-talniških prostorih, dokler bo v občini paševala rdečeliberalna gospoda.
Z Vrhnike.
Potovanje okrog zemlje v 80 dneh se
imenuje veseloigra, ki jo bo priredilo ljubljansko Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v nedeljo, dne 26. septembra, ob 4. uri popoldne v društvenem domu na Vrhniki. Nad vse zanimivo bo slediti drznemu Angležu Phileas Foggu na tem potovanju iz Londona v indijske pra-gozde na obali svete reke Ganga, odtod med Kitajce in Japonce in čez prerije ameriške po pacifični železnici v Ne\v York, in naposled po parniku v klub eks-centričnih ljudi v London. V igri bomo videli indijske bramine, premetene Kitajce in Japonce in krvoločne Indijance. Igra je obenem poučna in zelo zabavna. — Pred igro nastopi kot govornik vrhniški rojak, preč. g. profesor dr. Mihael Opeka.
n Zanimiv prizor na cesti. Ob državni cesti poleg Lenarčičeve hiše na Vrhniki je bilo videti dne 16. t. m. ta-le zanimivi prizor: Tukajšnjemu cestarju jc dovoljeno, da sme spravljati sadje od dreves, ki so zasajena na eraričnem svetu ob državni cesti. Omenjenega dne zjutraj ic prišel cestar s svojimi otroci, da bi otre-sel nekaj tepko vili dreves ob cesti Lenarčičeve hiše, toda to delo je vršil že Lenarčičev hlapec mesto njega. Cestar in otroci so pa pričeli pobirati natresenc hruške. Ko je gospa Leoarčieeva to videla, je prihitela tudi sama pobirati, ker je pa videla, da bodo cestarjevi več nabrali, je poklicala še dva delavca in deklo, da so ji pomagali. Gospa Lenarčičcva je trdila, da so tepke njene. Cestar je pa zatrjeval, da spadajo njemu, ker so na eraričnem svetu. Slednjič se je gospa Lenarčičcva raztogotila ter pograbila nekaj hrušk in vrgla cestarjevemu dekletu v obraz, Stvar se bo obravnavala na pristojnem mestu. Ta dogodek kaže v jasni luči, kaj sme delavec pričakovati od bogate liberalne skoposti, katera ubogemu trpinu nc privošči niti tega, kar mu gre. Naj si to zapomnijo oni kratkovidni fantje iz delavskih vrst, ki v sokolski obleki delajo globoke poklone liberalnim mogotcem ter jim kot i»častna straža« zvesto shižrjoL K'ai jim ■je pričakovati od ljudi te vrste? Morda dela plačanega s kislo repo, kakor se je svoj čas gospa Lenarčfčeva proti delavcu svoje tovarne izrekla? Ne, ne! Tolike nesreče vam niti za vaše surove psovke ne privoščimo.
n Hranilnica in posojilnica na Vrhniki ima sedaj in v bodoče vsak dopoldan svoje uradne ure, kar jo za stranke zelo ugodno, Ker je obrestna mera za posojila
znižana na 5% ter obrestuje hranilne vloge po 4x/2%, je priporočati občinstvu, da se karnajveč oklepa domačega solidnega denarnega podjetja!
n Precej občuten udarec je zadel letos nekatere naše posestnike pri prešičo-reji. Razsajala je nekaj časa rdečica ter pobrala precej mladih in starih kosov iz svinjskih hlevov.
26. SEPTEMBER.
Tik pred volitvijo pride »Domoljub« na Goriško. Vsak ve, da »Domoljub« bije boj proti kmetovim sovražnikom za izboljšanje kmetovega položaja. Naš list se bori proti verskim sovražnikom našega naroda, ki mu hočejo ugrabiti njegove verske svetinje. Lahko s ponosom rečemo, da je ravno kmetov prijatelj »Domoljub« mnogo pripomogel, da se je kmet rešil oderuških liberalcev, stri liberalno vlado v prah in da gospoduje danes na Kranjskem pošten katoliški kmet.
Zato smatra »Domoljub« za svojo dolžnost, da tudi goriškim svojim prijateljem najtopleje priporoča, da agitirajo in delajo z«j prave kmečke kandidate, ki iih je postavila Slovenska Ljudska Stranka. Ti možje so:
ANTON MANFREDA,
župan, Idersko pri Kobaridu.
JOŽEF FON,
državni poslanec, Gorica.
ALOJZIJ JERIC,
posestnik, Kobdilj na Krasu.
Ie može volite dne 26. septembra! Gotovo je, če pojdejo vsi naši somišljeniki na volišče, da zmagajo ti možje.
Ne dajte se motiti po nasprotnikih. Ti kriče danes mnogo o razdoru v S. L. S. Mislijo, da sc pri nas gre za to, da bi vsak bil rad poslanec, kakor je to navada pri libcralcih .Geslo mož v naši stranki je: delo za ljudstvo!
Velika resnica pa je, da vlada med liberalci in agrarci velika zmeda. Oboji imajo iste kandidate in jih priporočajo ter ponujajo kakor j ud preležano blago. Prve strani njihovih listov so polne hvale o kandidatih, na zadnji strani pa devljejo lastne kandidate v nič. Tako n. pr. »Soča« od sobote strašno priporoča vse tri liberalne kandidate kot edine prijatelje kmeta; na tretji strani pa pravi o dr. Frankotu, da ni za nič. To smo mi vedeli že davno, da je dr. Franko za poslanca za nič; toda gnju-siti sc mora človeku, ko vidi, da liberalci kmetu na eni strani priporočajo moža, o katerem na drugi straoi pišejo, da ni zanič. Tega so zmožni le liberalci. — Agrarci so ^postavili za svojega kandidata Lojzeta Streklja. Zabavljajo proti njemu, kar se da, ker jih je trtna zadeva na Krasu poučila, da Štreklji izgubljajo tla. Mi poskrbimo, da pojdejo Štreklji v globino po-zabnosti; na vrhu1 te globine pa postavimo skalo z velikim napisom: Kupčija s trta-
Iz raznih krajev Notranjske.
V nedeljo, dnč 26. 't. m., ob 3. uri
popoldan, se v Borovnici ponovi lepo vspela gledališka predstava »Tihotapec«, narodna igra v petih dejanjih. Kdor bi rad videl in sočustvoval s sinom, ki ne uboga svojega dobrega očeta, naj se potrudi ta dan v lepo prostorno borovniško dvorano. Na svidenje!
GORIŠKA.
mi. Toda priporočajo Lojzeta, ker ga mo- I rajo. Zveza z liberalci jih sili. O Križniču pa niti govorili ne bomo. Druge zasluge 1 nima, kakor da jc kotlar, mesar in fabri- ! kant, ki je vodno silo v Soški dolini spravil v laške roke. Ugleden agrarec je dejal: Vsak delavec bi bil boljši poslanec ko Križnic. Tako časte liberalci in agrarci svoje kandidate. Kmet ni padel na glavo, da bi volil ljudi, ki jih lastni pristaši tako hudo devljejo na rešeto. Zato bo kmet dne 26. septembra volil kandidate S. L. S.
Iz Bukovega. Veselica cerkljanskih sokoličev sc je izvršila srečno tudi za Bu-kovcc, ki so bili na nji častno zastopani. Čeravno ni bilo 4—5000 ljudi navzočih, kakor so to oznanjali bukovski naprednja-ki cele dneve naprej, vendar se je zdelo to našim naprednjakom nekaj lepega, nekaj tako veličastnega, da so še sedaj vsi navdušeni za te lepe «tiče», in za načela, ki jih ti »tiči« zastopajo. Seveda temu navdušenju sledi potem politična agitacija. Kdo — vam pravim, — kdo ne bi bil navdušen, ko je videl one veličastne in zmagoslavne sprevode po Cerknem. Pomislite! Po Cerknem, kjer gospodari klerikalni zmaj, je korakala hrabra četa — pardon — armada bojevnikov za napredno stvar. Naprej je korakala godba in godla tiste lepe kose. Za njo (za godbo namreč) so nosili zastavo s podobo sv. bratov Cirila in Metoda in z napisom: »Vse za vero, dom, cesarja!« Dragi čitatelj! Ti se sme-jaš, ko to čitaš! Kaj se boš smejal? Pogledat bi bil šel, kot jaz ... Ali je pa to kaj čudnega? Ko bi bili liberalci sami kupili zastavo, bi bili že kaj druzega gori na-malali in dali kaj druzega napisati na vrh podobe. Ker so pa zastavo dobili zastonj, je pa vseeno dobra, saj se vseeno ne vidi podoba in napis, ker navzdol visi. Breli-liovcmu »študentu«, glavnemu svobodo-mislecu, pa tudi ne blešči ta reč preveč v oči, ker ima »špeglc«. Končno pa se mora povedati, da so liberalci precej potrpežljivi, in ravno potrpežljivost marsikaj prenese. Za to zastavo je korakalo napredno učiteljstvo. No, kot narodni voditelji in vzgojitelji imajo vendar pravico zahtevati, da se jih vzame v armado med prve bojevne vrste. Da so res zmožni za boj, to bodo pokazali sedaj za časa volitev. (Saj se razumemo.) Za učitelji so korakali »tiči« in za temi pa »tičice« s pisanim perjem. Zadaj pa tiste vrste ljudje, ki morajo vse videti, katerim pravijo na jugu »muli di strada«. Tak izprevod vendar niso mačje solze. Če vidi naprednjak iz Bukovega kaj takega, tedaj mu vzpla-meni srce za vse, kar je »dobro« in »ple-
n Na Rakeku bo v nedeljo, dne 26. septembra, ob pol 4. uri popoldne politični shod, na katerem bodo poročali o svojem delovanju poslanci S. L. S., med njimi tudi Gostinčar. Somišljeniki, agitirajte za shod in udeležite se ga polnoštevilno!
menito«. In ves navdušen gre agitirati za »kmeta«-»fabrikanta« Križnica.— »K met naj voli kmeta!« s tem Mrmoljevim geslom se bodo vršile sedanje deželno-zborske volitve. Zato so tudi izbrali liberalci tri »kmete«-kandidate. »Liberalci-agrarci« ali vas ni sram ? Kako se vendar upate stopiti med ljudstvo?! Ali se nc bojite, da bi vas kmet ne pognal iz hiše, ko pridete k njemu agitirat. Da pognal vas bo za vedno, in to dne 26. t. m. z volivnim listkom v roki. S. L. S. pa bo stopala zmagonosna iz volivnega boja. In zakaj tudi ne? S. L. S. lahko stopi z jasnim čelom pred volivca-kmeta. Zakaj, ona ima med svojimi kandidati v splošni kuriji — dva kmeta. In liberalci? Ali je dr. Franko kmet? In uradnik Lojze Štrekelj? In fabrikant, krčmar itd., itd. Križnič? To so vam kmetje v fraku. Pa bo še kričal »Kmečki glas« in se širokoustil: »Kmetje naj volijo kmeta!« Da, možje, kmetje naj volijo kmeta, in zato v boj za kandidate-kmete S. L. S. Dobili se bodo še vedno nevedneži, ki bodo pod krinko »agrarcev« kričali: Volite za nas, mi smo za kmeta! Take kričače vprašajte: Kje imate kakega kmeta kandidata ? In tak liberalni — agrarec bo umolknil. Kaj naj pa odgovori? Nič! Osramočen bo odšel.
Tudi vi, Bukovci! In tudi ti, kmet iz bukovske fare, se otresi liberalnega terorizma. Ko pride agitator v pol-fraku iz Cerkna, ga vprašaj, kam so deli vero za dni njih slavnosti. Brez sv. maše, mimo cerkve so imeli svoj triumf. To je nesramno žaljenje verskega čuta naših ljudi. In temu daj odtrovor ti, kmet, dne 26. septembra z volivnim listkom v roki. Pokaži, da se ne daš žaliti in vrhu tega še gospodovati od ljudi, ki jim je ljudski blagor deveta briga in vera »zasebna stvar«.	-X-Y-.
Lep napredek. Zopet nekaj veselega! Mladinska in izobraževalna organizacija na Goriškem se lepo razvija. Sedaj društva tekmujejo med seboj v zgradbi društvenih domov. Prvo društvo, ki je sklenilo zidati društveni dom, je društvo v Št. Ferjanu, ki ima največje število fantov na celem Goriškem. Zupanovo hujskanje ne oplaši šentferjanskih fantov; preveč so pogumni in samozavestni. — Nadalje se razpravlja o zgradbi doma v Solkanu in v Grgarju. Naj bi ti novi domovi bili za našo organizacijo mogočne trdnjave, v katerih se bodo vežbali katoliški fantje in možje za hud boj proti nasprotnikom krščanstva, slovenstva in ljudskega blagra.
Velik strah vlada med goriškimi agrarci iu liberalci pred takozvano »novo
62
strujo« v »Slovenski Ljudski Stranki« na Goriškem. In vendar se mladi krščansko-socialni možje sedaj prav nič ne vtikajo v politiko. Le na izobraževalnem polju delujejo z vso vnemo. Naša izobraževalna in mladinska organizacija naj prekvasi slovenskega kmeta in delavca na Goriškem s pravim krščanskim duhom in ga utrdi v resnem verskem življenju ter ga tako usposobi tudi za zdrav napredek na gospodarskem polju. To jc namen kršč. socialne organizacije. Da liberalci in agrarci kažejo ravno proti tej smeri našega delovanja tako besno sovraštvo, nam to zopet le dokazuje, da sovražijo krščansko ime iu katoliški duh ter da nočejo, da bi se ta katoliški duh utrdil v našem ljudstvu. Toda to-le povemo agrarcem: Ce se bojite te krščanske organizacije že sedaj, ko jc ta še v povojih, ko smo še šibki, kakor je šibka vsaka velika stvar v svojem početku. če se nas bojite že sedaj, kaj boste pa počeli, ko postanemo močni, ko se naša organizacija utrdi in razširi v vsako kočo? Takrat vam pač ne bo pomagalo vpitie proti Kranjcem in kranjski politiki, ne ho vas rešilo, da liujskate Slovenca zoper Slovenca, ampak strti in ponižani boste ležali .kakor črviček. ki je nanj zidar-delavec položil kamen, da sezida in zgradi velikansko poslopje. Kakor zvijanje čr-viča se nam zdi vaše sovraštva polno hujskanje proti naši krščanski organizaciji, ki je vzvišenejša in krasneiša, ko nailepša stavba sveta.
Pred rojstvom
otrokovim najde mlada mati s Scott-ovo emulzijo novo moč in z novo močjo svežost življenja. Izredno nagel in vspešen učinek iznenadi in oveseli.
Scott-ova emulzija
je lahko prebavna in prijetnega okusa. Poskus Vas prepriča, kako je Scott-ova emulzija primerna ravno za ta slučaj. 2614
Scott-ova emulzija
odpravlja utrujenost pri hranenju, pomnoži hrano in napravi dojenčka čvrstega in zdravega. Scott-ova emulzija velja za neprekosno ' 1 1 ■■ vzor-emulzijo. ■ Cena originalne steklenice 2 K 50 v.
- Dobi se v vseh lekarnah. _-
Izvid gospoda dr. Josipa Par za, praktičnega zdravnika
na Dunaju.
Gospodu J. Serravallo
v Trstu.
Prijazno mi poslana preizkušnja Vašega Serravallovega kina-vina z železom mi je povodom neke rekonvalescence po influenci prišla prav v dobro in bom ta Vaš izdelek v primernih slučajih še večkrat rad uporabil.
N a D u n a j u, 29. oktobra 1908.
317 M	Dr. Josip Par z.
52
Prodaja se:
pri priporočljivi slovenski tvrdki Lenasl & Gerk-man v Ljnbljani, Stritarjeva (Spitalska ulica St. 4.) novo najboljše sukno, najlepše blago. Vedno novosti za obleke in bluze. Strogo solidna postrežba in nizke cene. Opreme za neveste.	2169 1
Kupujte!
le pri tvrdki, katero Vam priporočamo, slovensko podjetje Lenasi & Gerkman v Ljubljani,
Stritarjeva (Spitalska ulica St. 1.) Novo najboljše sukno, najlepše blago. Vedno novosti najlepše obleke in bluze. Strogo solidna postrežba in nizke cene.	2469 t
Glasbena šola Kaiser na Dunaju otvori dne 1. oktobra .to. šolsko leto. Poučuje se od JI učiteljev glasovir, petje, vfolino, orgije, harmonij, kontrapunkt posebno za opere in operete. Prospekte daje zastonj ravnateljstvo na Dunaju VII I, Ziegler-gasse 29.
i!W
UMI
n69 2)r. D. 3)erašar
zdravnik - strokovnjak za kožne bolezni
Ljubljana. Mestna hranilnica.
ejojodi jd af|oqfGu efjnijaiii ui rapopj i|S9|oq jado: ui sfueqip e6a^<;uebjo aooHPl J3t)oi
epa/ eujiAejpz m niapi mi'
BPOABUZIUJBIUflSflr
euABjeu (oij 3?
ŽITNE CENE.
Cene veljajo za prodajo blaga od strani kmetovalcev.
Za 100 kilogramov.
Ljubljana, 21. sept. 1909.
Pšenica . ......... 27.—
Rž ..,,,,.,,„, , 18.— Oves ..,.,„„.,,, 16 — Ajda, črna ».,,*,.«, 17.— Ajda. siva ..,„,„,., 16.— Proso, rumeno	16.—
Proso, belo	17.— do 18.—
Ječmen ...,,,,,.„ 16.— Eižol, ribenčan »«««,«» 25.— Fižol, hrvat .«„,,,,,„ 24,— Fižol, koks	26.—
Fižol, mandalon < , , , . . , 20.—
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 18. septembra. 9, 90, 29, 64, 73.
Dunaj, 18. septembra. 25, 1, 51, 62, 32.
Za jesen in zimo!
Važno za trgovce in krošnjarje! Naročajte naravnost iz tovarne! Pošilja se tudi na zasebnike!
26ii Brez konkurence! (3-i)
Ponudim nogovice in žoke zajamCeno izborne kakovosti 50% za navadno prodajno ceno. 1 zbirka za pokus žoki 1 dvanajst, le K 6 30
flko 'ne ugaja,"se denar takoj vrne" naLTl Pri odjemu 5 dvanajstoric, franko, pri 50 —— dvanajstonc 5% popust.
Tovarna nlotonln
fAko hočete svoje dete
ji	imeti zdravo, veselo in duševno se ži-
gi	valmo razvijajoče, dajte mu
I Dr. Hommel-ov Haematogen.
j|	SVARILO! Zahteva naj se izrecno ime
^ dr. Hommel.	b
H. SOTTHER
Ljubljana, Mestni trg
razpošilja: lite, zldf-
nino in srebrnino
na vse kraje sveti,obrnite se zanesljivo na domačo slov. tvrdko.'
Uei novi cenili M.
Novost:
T5JJ
Ploščnata. tenka, prava nikelnasla Mer-Gos-
kopf UPa na fikainnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča.
K 4*50.
Srebrne ure od 6 K naprej.
Večletno jamstvo - Ako blago »e ugaja, sc denar vrne nazaj.
Molslie verižice s sliv. trakovi
nikelnafcia K t'20, srenrna . ., 5*—.
ram %
Hr^ ^
Puške!
Lancaster . od k 26-Flobartpulke . , s S3 PIStole .... Samokresi . , . 5-
Poprave ceno. lllustri-ranl cenik franko. 870
F. I
Najboljši j)r
kurjim
nlMilal MHz za
uril
očesa 1 zavoj 40vinarjev
delilo-riliiui sredstvo za
koria očtsa pičeni viti.
Proti naprej plačilu v znamkah z 20 vin. za poštnino jc pristno le pri
G. Richterjevi lekarni pri ..ORLU' . Wels Stev. 12
Istotmn sloviti veliki oblli proti trganju in revml po K I —. Pozor na rcg. varstv. znamko.
ti
u I* Iti iiihj
nad Mimo, fara Sv. Križ na Dolenjskem; obstoji iz dobroohranjenega gospodarskega poslopja, njiv, travnikov in hoste. K 7400. Vpraša se pri Henriku Zabukovec v Št. Hupertu.	2625 1-1
Sprejme se
samostojen mlinar,
vešč mlinarske stroke. Neoženjen ima prednost, Plača po dogovoru. Več se izve pri flnt. Kobi-ju, Breg, Borovnica.	2342 (I)
Ugoden nakup ostankov) 25 metrov
perilnega kambrika (tiskovine) temno ali 1910	svitlo pisano:	10—1
prve vrste 25 metrov K 12"50 (meter 50 vinarjev) druge » 25 » » 10— »40
pisano blago za srajce: 25 metrov prve vrste K \1'— (meter 56 vinarjev) 25 » druge » » 1150 » 46 » 25 » slabe » » 750 » 30 » 25 » močne bele kotenine K10, meter 40 vin., se pošilja vsakemu naročniku proti poštnemu povzetju tako dolgo, da ostanki ne poidejo.
miliva trgovina R. „,,„,„„„
Ljubljana — Stritarjeve ulice štev. 5. tfcT fcT Obstoj tvrdke 40 let.
Razširjajte Domoljuba.
Zahvala.
Po nad 30 tednov dolgi in mučni bolezni umrl je moj iskreno Ijnbljeni soprog IVAN KOŠIR,
posestnik in gostilničar v Kozarjah, h. št. 30., star 61 let. Bolezen je prenašal potrpežljivo ves udan v voljo Božjo.
Iskreno se zahvaljujem sosedom in drugim, ki so ga med boleznijo ljubeznivo obiskovali; zahvaljujem se presrčno domačima prečastitirna gospodoma duhovnikoma župn. Jos. Plantariču in kapi. Valent. K a j d i ž u (ki je v dan pred smrtjo previdel pokojnika s svetimi zakramenti za umirajoče) ki sta pokojnega spremila iz hiše žalosti na pokopališče na Dobrovi, kakor tudi vsem pogrebcem, sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za tako obilno vdeležbo ob sprevodu in pogrebu ter za darovane krasne vence; konečno izrekam najtoplejšo zahvalo tudi g. Malavašiču z Viča, ki je oskrbel mojemu pokojnemu možu tako veličastni in ginljivi pogreb. Vsem skupaj pa dobri Bog povrni stotero njihova dejanja krščanske ljubezni t
VKozarjali, dne 18. septembra 1909.
Vdova Marijana Košir z otroci.
Dva učenca
sprejme za mizarstvo ročno in strojno, kakor tudi za st rudarstvo Josip Kern, mizar na Beli p. Tnpn-liče na Gorenjskem. Isti se priporoča pri oddaji mizarskih del za nove hiše, šole itd., ker izdeluje vse točno in lepo po najnižji ceni.	2-100 (1)
Odda se lakoj v najem
kovačnica
z vso opravo ali brez nje, kakor kdo želi. Dela ima ista zelo veliko. Več se izve pri Francetu ■Jr(>7 Rebolju, Krka, Dolenjsko. 3—1
Plača po dogovoru. Fran Lenarčič, Nova vas pri Rakeku.	2565 3—1
O sreči lahko govorite
Pffl ,iubo gospodična, da sem imel včeraj v žepu f/KN sodenske pastilje — pristne Faueve — in da sem jih porabil proti Vašemu hudemu pre-hlajenju. Tak kašelj se me še ni lotil. In sedaj? Nič več vsega tega in zahvaliti sc imamo za to samo I atjevim pristnim sode-nicatn. Ne dajte, da Vam v bodoče pastilje še kdaj poidejo. Skatljice po 125 se dobivajo po vseh lekarnicaji, drogerijah ali trgovinah z rudninskimi vodami. Ponaredbe pa 3431	odločno zavračajte.	(38)
Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert, Dunaj IV/1, Grosse Neugasse 17.
Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljni, čistilnice, preSe za sadje i. t. d.
1703
Edino le pri:
26-9
FR. STUPICA
v Ljubljani, Mar. Terezije cesta St. 1., Valvazorjev trg St. 6.
in zakaj: zato, ker so dotični stroji: iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroii so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland-cementa, traverz, železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic.
pošiljam vsakomur moj veliki bogato ilustrov. glavni cenik s 3(100 slikami s -lldnih, dobr h in cenili glasbil
vseh vrst. IMn kr. dv, založnik
Jan Konrad
razpoSiijalnica ,	v Mostu St. 1332
IleSko: Violine /a učence brez Io a po K <|-8ti, 5'50, 6'—, 6 8'. Lok K '80, !•_, 1 <0 c tre. piSCali, ki rin li, harmonike itd , h gata izbira v ; alocji. Nikak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Posteljna vlaga.
,ak?' z "Porabo ,,VST/tNI". zakonilo zavarovano. Starost in spol se naznani. Knjižico posije zastonj „Zavod flesculap"431, Regensburg, Bavarsko.
2281 32-1
Milna in trgovina
se da takoj v najem. Več
pove upr vnistvo tega I sta.
Išče se v najem 25S2
kovačnica
na ugodnem raju, ki daje dovolj dela. Ponube na uprav. ..Domoljub "._
Prašiče
2:)co varujemo pred 5-1
okuženjem,
če se jim 3 krat na dan da žlico ,,Pyrrola" v krmo. 1 steklenica 1 K, 10 stekl. K 9'—. Najmanj se dobita 2 stekl. izdeluje in razpošilja vsa preizkus, zdravila za živino
Lekarnar V.Savost
Maribor V. Frana Jožefa cesta.
Redka prilika
g] Nakupil sem od pogorele tovarne celo ffl g zalogo nekoliko skvarjenih težkih gj
§ flanelovih odejf
01 najnovejših vzorcev, na katerih je opa- 0 g žiti docela neznatne, komaj vidne ma- g]
.m ( /»7(1 sv/1 if.\rlr> in ill-i n/ii"!li',ixi 1 I........	.—.
gj deže od vode, in jih pošiljam 3 komade ffl ^ za 9 kron na izbiro. Odeje so primerne t! U za vsako boljše gospodinjstvo za po- »=»
S /.a »siinu uuijse guspuiimjsivo za po- v=j
OJ krivanjc postelj in oseb ter so zelo tople S
Q 2.%3 in mehke in dolge čez 180 cm. 1-10
flTflM DFIfFff H odsluženi c. kr. nadzornik U1UI1 uLIlLAfl finan. straže, Nachod. CeSko
Zajec & Horn
tovarna umetnega kamenja Ljubljana Dunajska cesta 73.
:: Podružnica ua Pešati, p. Dol pri Ljubljani. ::
priporoča solidne tlakove za cerkve in veže, stopnice, podboje, grobne spomenike, cevi za kanale, umetni marmor in prevzema betonska dela po najnižjih cenah. 1827 1—1
Ulo se je vedno
2595
7-1
dobro postrežbo, lepo blago in nizke cene
vsled tega je trgovina
R. MIKLAUC
pri slav. občinstvu splošno poznana kot najboljša trgovina blaga za moSke in ženske obleke.
Naznanilo!
Zaradi posebno ugodnega priložnostnega nakupa kon-kurzne mase (c spodaj podpisana tvrdka v položaju oddajali Čudovito ceno dobro pristnobarvno, solidno blago. V avoio
S i irl!,?'0'11? hilc" 0d vseh uvedenih reči 'je približno 5 - 6000 kosov ali parov v zalogi
Za gospode!	Za gospode!
Lovske srajce z dvojnimi prsi pre] K 170, sedaj K 1-10 iste niSf P°f prciK. 20, sedaj K 1-50. Turistovske srajce s kožuh ES™»Pre| ,K2,G°; Čcdai K ' Dob" '°vske spodnje hlače iZPIp' "l ®	P.odl P«i K 2'20, sedaj K 1-50 Dobre ple-
tene les. kratke nogavice pre 60 v., sedaj 45 v , gorke volnene k latke nogavice prej K 1-70, sedaj k 1.0. Lepe Ukane sraice z ali brezi ovratnika, {isto bele ali barv. prsa p^ K 3 30 sedal K 2-oO, krasne flanel. turistov, srajce prej K 2 50 sedai K 1*70
40 S°''8lPrelK r,0'.Sedai *»*>■ Moi bralniki za go'spKpreie 40 v , seda, 26 v,n. Krasne Žid. kravate ali zadrge bele ali temne
S I to V SuaL V' P.let,e"e moške telovnike prej K 3 90, sedaj Drel kl Jn S- K-6 1°', .5edai K 4 5,». IMast naramnice prei K i 30, sedai 70 v., se boliše prej K rro, sedaj K l-io u- i^n v z debelimi podplati iz molvoza prej K 190, sedai ni 3,1. Krasne dežne plašče Iz kamelaste kožuhovine preie K 1» sedaj K 12 50. Dobre srajce iz oksforda kompl. vel. pre i K 1-95' sedai K 1-35 se boljše prej K 2-9J. sedaj K l <5 Lepe čepice za spori prej K 1-.-J0, sedaj 78 v. Barvaste robce prej K 1-90 ' d"c. sedaj K 10. Dobre nahrbtnike, rjave ali zel. prei K S-30 inf1''; Dobre spodnje hlafe iz gradla ali b.rhenla, bele ali barv. K 1 90, sedaj 120, še boljše prej K 2 20, sedaj 1-58.
Za gospe!	Za gospe!
Dobre sraice za vsakdanjo rabo iz lirol. platna s čipkami prei hI 9>, sedal K 1-35, iste iz vojaškega platna z vezenim nadpleč-n.kom prej < 2 20, seda| K 141 flanelaste srajce, zelo pripravna nosma, prej K 2'30, sedaj K 150, iste z dolgimi rokavi prei K 2 70. seda] K 1-90. Krasna vol. krila v vseh barvah in velikosti, velik. L prej K 12--. sedaj K ii-5<>. Lepe jesenske bluze velikost I. prej K -2 30, sedaj K 1-50. li. prej K 3 -, sedaj K z .10. Krasne damske pasove prej K T4», sedaj 90 v čisto fine prei K ■-••■0, sedaj K l 4' Najnovejše poprav j. predpasnike preie K 2 90, sedaj K l 70. Široke gospod, predpasnike*dobro modrik. b ago preie K 1 50, sedaj !<0 v., široke dobre predpasnike iz klola preje K 3-6n, selai K 2-70. Krasne garniture iz medvedie kože spodnjo krilo in lilače, prej K 5 uo, sedaj K 3-40 Lepa spod krila iz klota prej K 9 -, sedaj K 550. Močne ies. n<Kaviceprej80v , sedaj 50 v., še boljše pr.jK lic, sedaj 70 v. Krasen loden za obleke, vseh barv IVO cm širok prej K 2 20 sedal K 145. Lepo blago, za obleke, prej K 2 90, sedal K l'9.i vseh eno slavnih barv. Žametast barhant preje K 115, sedaj <8 v Krasne kašm. robc>- za na g!avo prej K 2 70. sedaj K 150 (Jorke robce za na glavo (Schal\ vseli barv, preje K s 70, sedaj K 1 50, se bolje prej K 3 8sedaj K 2 70 dorke čevlje za dom prei K 19''. sedaj K 1 6", z močnimi podplati iz motvoza. Krasna iotska volnena krila preje K 190, sedaj 98 v., 170 cm. široka
Vel. hlače Iz ba hanta preje K 2 40, sedaj K 150.
Zn gospodinjstvo!	Za gospodinjstvo!
Lepe čipk zastore 100 cm široke prej 9 1 v , sedaj 45 v., še holjše prej K 1-40, Bedaj 65 v. Zastore iz blaga bordo ali zeienc dvokrilne prej K 3 8", sedaj K 2 70. Dobre preproge prei 90 v sedaj 60 v , še boljše prej K r4(\ sedaj 9> v. Dobro tirolsko platno prej 60 v , sedai 45 v. Močno kmečko plalnj prej 80 v sedaj mi v. Močne rjuhe cela širina preje K 1-4«, sedaj 98 v se boliše prej K 18', sedaj K 130. Dobre srajce iz oksfordi prel 60 v , sedaj 45 v., še boliše prej 01 v., sedaj 60 v l'lanel post. odeje prej K 3 80, sedaj K 2-7i'. Odeje rdeče ali barvasle podložene iz dobre volne prej K 6 50. sedai K 4'5n. zelo velike prej K 8 —, sedaj 5 50. Zgotovljenc rjuhe brez šiva prei K 2'9f, sedaj K 1-90. zelo težke prej K a r,o, sedai K 2'60 Lepo rumb platno preje 85 v , sed j 5i v Krasno modr. blago z ži-daslo svetlobo prei 80 v . sedaj r,0 v Dobro tkano blago navad šir. prei 60 v , sedaj 4t v , cela širina orej K 1 3", sedaj 90 v. Lepo rožaste preproge za omare iz dobrega povošč. platna 115+70 prej K 290, aedaj K 1 70. Kra ne garniture za neveste 2 postelj. 1 namiz. prt bordo in zel prej K 13 —, sedaj K 9 — Modre plat. predp prej 90 v , sedaj 65 v Velike torbe za na-kupovanje z ročajem prej K 1 70, sedaj K 1- Zgolovljene zgiavnike s čistini perjem, dobro napoljnene prej K 7•-, sedaj K 4 —. Iste pernice prej K 18'—, sedaj K 12 — l.epe bele žepne robce z barv atl. robom ■/• ducata preje K 1-70. sedaj K v—. Telesne hlačke za otroke z kož. podi. i velik 50 v., i zvišanjem '0 v. Krasne zimske obletce 1 vel K 1-S0 z zvišanjem 10 v. Staj. hlačke iz usnja sedaj K 2 70. Fino vijolč. milo vseh dišav sedal 1. duc. 72 v. Barvaste perilne flanele prei 75 v., sedaj 45 v. Težko tirol. plalilo 16« cm široko prej K 2 E0, sedaj K 1 50. Velike klopčlčc zimske volne prej 00 v., sedaj 40 v. Vel. klopčiče dobre volne preje 90 v , fedaj 68 v.
„Kaufhaus zur SUdbahn" Gradec, Annenstrasse 68/7.
Navrtic teh čudovito nizkih cen dobi vsak kupec, ki kuni za več kot lu kron lepo praktično darilo. Pošlljatve nad 20 kron se pošiljajo stroškov proste. Nepovoljno sc brez napake zamenja 2617	Prosi se za natančen In razločen naslov.
Ako Želite kupiti res dobro, Irpc-ž. o zajamčeno p stnobarvno, iz najboljše preje tk no
polem zahtevajte zaslonj in fr.n ko izbirko vzorcev obsežno veliko lzbero oblek, bluz, spod perila in srajc, flanel, barhenta, p steljnine damasta, gradi ', nankinga, cefira, groisa, oksforda, žepnih robcev, brisač, kuhinjskih brisač, platneneg • in bombažastega blag i belo m bar.asto za telesno i poste jro
perilo itd. od tvrdke 1I1CID n P1 H rt tkalnica P at a, bom-dUOir uLdllHhaža in pisanega blaga.
fJST Polica na M. CeSko "jtfl Ugodna izbera na domu ne da bi se slfilo kupiti, pri solidnih pogojih in nizkih cenali. Pošilja naravnost sine 2a žiubnlke nad 30 K poštnine prosto. Zi m!<-njene gospotfe izvršeno perilo po meri. Lastna izdelovalnih damskih srajc od K 3'60 naprej z krasnim ročnim vezenjem. Ker b > ta oglas redko objavljen zaznamujte si blag. naslov. Ta slov. tvrdka sc vsakemu pri nakupovanju priporoči.	2564 3-1
Kongresni trg 19
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
Kongresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od	/ll / O/ brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od
8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje -	^»/2/0 vsakih vloženih 100 K čistili 4 K 50 v na leto.
Rentni davek plačuje društvo samo. Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menjice.
Dr. Fr. Dolšak 1. r.,	Prelat JI. Kalan 1. r.,	Kanonik I. Sušnik 1. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik,	predsednik.	podpredsednik.
t^.rrTT.c-rrj'	t. -J i—.jc-
M>
Čevljarski pomočnik
se sprejme takoj. Ako bo sposoben, lahko samostojno izvršuje obrt. Val. Hotar, Sava lOO, p. Jesenice.	2600 1-1
»ZDI
najdete v trgovini
„Pri Škofu"
J v Ljubljani, Pogačarjev trg (Sadni trg)
zelo veliko izber blaga zadne novosti.
Cene nizke — postrežba mm 2596 znano dobra. 10-1 Z
Hlapec
priden in posten, dobi službo h konjem, lahko je tudi bolj prileten. 21 kron mesečne plače in hrana pri hiši. — Sprejme se tudi poštena deklica kot učenka za trgovino. Hnton Werbole, Medija-Izlake.	2566 3-1
CENO POSTELJNO PERJE.
i kg sivega skubljenega peria K 2, polbelega K 280, belega K 4, finega K o, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8,' belega K 10. prsnega puha K 12, od-5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje SffiS
gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega inlet-nanking-blago, 1 pernica vel, 180,<H6 em z 2 "blazinama, velikost 80X58. napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 10. s polpuhom K 2", s puhom
K 21; posamezne pernice K 12, 11. 16; vzcjlavnica K 3, K 350, K 4.-Pernice 180 -14(1 cm velike K 15, 18, 20; vzglavnica 90 ■ 70 ali 8u - 8(1 cm K 4'50, 5'-, 550. Spod. pernica Iz gradla 180 /116 cm K 13'—, 15'—. Razpošilja proti povzetju pošt. prosto pri naroČilu od 10 K dalje.
M. Berger v Dešenici št. 1011. ČeSki les.
Za neugaiajoCe denar nazaj ali se blago zamenja. — Ceniki o 2imnicah, odejah, prevlekah In vsem drugem F 7i7 posteljnem blagu zastonj In poŠt. prosto. 52—1
40 do 45 metrov za 15 kron
Za trgovce in zasebnike se nudi izborila prilika, da si nakupijo izbrane ostanke
cefira, oksforda, kanevasa
In višnjeve tkanine, vse zajamčeno brezhibno in lirislnobarvno, najboljša kakovost. Dolgost ostankov 6 10 m. Za neprimerno se denar vrne. Najmanj se more naroČiti postni zavoj 10-45m Razpošilja po povzetju
Julij Kantor, tkalnica v BabiMu pri Haefiodu.
Pri naročilu 1 zavoja franko
2380 „ „ 5 zavojev „ 35-1
in 5% pošiljam za potnike, posestnike in zasebnike 1 zavoj 40—45 m ostankov -»t v kosih od 1 — 15 m za K 15 50. Pristni brezhibni in stalnobarvni kanafasi, modrotiski, oksfordi, flaneie, grizeti, barhenti, cefiri, belo blago in dr. v najcenejši izberi v tkalnici
Antonina Maršika,
Č. Čermi pri Nachodu, Češko.
Na željo se postreže vsakomur s potrebno izbiro. Rjuhe brez Sva, platnene, 150 cm Sir., 225 cm dolge, 1/2 tuc. K 15'—. Prosim vsakogar, da naznani natančen naslov ter postno in žel. post. Neprimerno se vzame nazaj in vrne denar ali zameni blago; prevara izklj
za košnjo priporočamo najboljše ameriške kosilne stroje i.
kateri so ne samo po izreku enega samega, nego na Kranjskem že od več sto posestnikov, ki te stroje že več let vporabljajo kot najboljši in za naše kraje najpripravnejši spoznani. Vsakdo naj se torej sam prepriča in kupi le kosilni stroj MC. CORMICK. Opozarjamo posebno na naše nove nože z gostimi zobmi-, ki posebno globoko režejo, za nizko in redko travo.
Edina zastopnika za Kranjsko:	2737
Karol Kavšeka nasl. Schneider &VER0VŠEK, Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Vedno in v vsaki množini je dobiti:
Zarezano strešno opeko prve in druge vrste, z jamstvom za nje Irpežnosl skozi pet let I. Knez-u v Ljubljani.
1160 26-1
naj nemudoma piše po vzorce dokler ne poidejo. Naznani naj se cena in vrsta blaga od katerega se žele vzorci.
Naslov:
2597 9—t
Pošiljateljska trgovina blaga
R. MIKLAUC
Ljubljana. Stritarjeva ulica št.5.
- Vzorci poštnine prosto.
češniinjevo lubje, amiko, lipovo in bezgovo cvetje, sladke koreninice, korenine in perje od beladone in malili noric (lesjaka), je-ternik, tršljik, podlesek i. t. d., kupuje
V. H. Rohrmann
v Ljubljani sv. Petra cesta št, 28 in v Novem mestu, Ljubljanska cesta št. 37. 2068 1
Posestvo na prodaj
obstoječe iz hiše tfr vsega gospodarskega poslopja v dobrem stanu. Njiv za 22 mernikov, travnikov za 4 goveje živine, 6 oralov hoste (gozda). Cena 12000 K. Več se poizve pri lastniku Jožefu Kos-u v Kapljivasi, p. Tržišče, Dolenjsko.	" '
2429 3-1
** cfan&riJco Materi iclijo dobru, po ceni in -X€vnesl/ivo-potovali na/ se obrne/o
v JtyubQun£ Motv&vorsJke ulic*20(
Istotam sprejemajo se dobri in zanesljivi zastopniki.
Edina izborna priložnost za nakup za trgovce!
Razpošilja se tudi zasebnikom.
40 metrov ostankov po želji sortirano 15 K
Barhant v lepih vzorcih za obleke, bluze in spod. obl. Flanele, lepo krlžaste, za srajce in bluze. Delen, z robom, za obleke In bluze.	!
Angleški ce/ir, 80 cm Širok, za pisane srajce, prsa za
sraice in bluze za dame Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače obleke.
Kanafas za posteljne prevleke v živahnih barvah. Oksforda za možke srajce, Izborno trpežne kakovosti, i Krizet, barvan, za spodnja krila, tkan iz debele Ivarlne. I
Nlllflbo rMkof Znesek se takoj vrne, ako blago ■ linunc litine, ne ugaja In te lahko poiiljatev ne-frankirana nazaj pošlje. Cez 1C00 prizr inih pisem od 1. I.
40 metrov finega, pobeljenega rumburškega platna I za najfinejše žlvotno in posteljno perilo, sortirano z belim krizetom za spodnje perilo sanio K 17-90. Gotove, zarobljene rjuhe brez šiva, ?35 cm dolge, 150 cm široke, Iz najnoljse tkanine, trpežne kakovosti, zajamčeno platno, kos K 2 40. Najmanjše naročilo 6 kosov. Pošilja po povzetju.
Oalnica ^.Tjorner, j\fachod (Češko). I
Ptl naročilu 3 zavojev poštnine prosto.
Zbirko vseh mojih izdelnov s tovarn,škiml cenami \ priložim vsakemu zavoju za poskušnjo zasloni, drugače samo proti pošiljatvi 60 vin. v znamkah.	1
24S7 20-1
Priložnostni nakup! ' jjT Krasna žepna ura z verižico K 3 50. jeJHMfe^ 30.000 komadov
BR/B^J kupljenih, zaraditega pošiljam i krasno ŽS
sK^H "r idoCo (»c 2 url -Ciloria" srebrno anker-vB^^V rem.uro, Svic. kolesje z lepo gravir.oklop-jem, s sekundnim kazalcem in lepo pozla-^^^^ čeno ali posrebr. verižico natnačno idočo .c zn K 3-50. Nadalje ponudim eno piavo pozlačeno 36 uc 'dočo anker-rem. prve vrste švic. uro s pozlat. verižico za 5 K. Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. RazpoS. proti povzetju
S. KOHANE, Schw6izer-Uhren-Exporthaus.
,2562	KRAKOV št. 48.	1-t
NeStevilno priznanj indonaročil. - Za neugajajoče denar nazpj

Denarni promet do 31. decembra 1908 čez 72 milijonov kron.
NAJBOLJŠA IN NflJSIGURNEJŠil PRILIKA ZA ŠTEDENJE!	->,4]
Lastna glavnica K 420.537-92
Stanje vlog dne 31. majnika 1909 čez 20 milijonov kron.
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do
Matija
blagajnik
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hran. položnice na razpolaganje-Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo.
Odborniki: Anton Belec, poseslnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu n. L-losestnik in trgovec, Breg p. B. Karol Kausdiegg, veleposestnik v Ljubljani-v 1 lutniani. ivan ivreaar, svemiK uK. n. uurt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posestniK: in •Ljudske posojilnice«. Vvan PoUak X tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Gregor Sllbar, župnik na Rudniku.
1. ure popoldan ter jili obvestit je po ==
usr^V/o^
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Marljin
ilSE
n
Ponudimo vsako poljubno množino:
zarezane strešnike prve_vrste
zidake, lončene peči, portland-cement najbolje vrste, samotne plošče za tlakovanje cerkva, hodnikov i. t. d.
F. P- VIDIC & KOMp., LJUBLJANA.
Na zahtevo pošljemo radevoije vzorce in prospekte takoj brezplačno.
490 1
--Ustanovl|eno 1832.--
It v
zmlelo s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
Adolf Hauptmann, Ljubljana
prva kranjska tovarna oljnalihbnrv, firneža, laka In steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
llustr. ceniki se dobe brezplačno.
Proda sc pod ugodnimi pogojiin za nizkoceno
na Selu pri Ljubljani, Poljska cesta št. 20. Poizvedbe v pisarni dr. Frana Poček,
odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30
1914 (1)
Najnižje cene pri Janezu' na Vodnikovem trgu!
Priporoča se slav. občinstvu domača trgovina
JHNKO ŽELEZNIKilR
Ljubljana, nasproti Vodnikovega spomenika
kjer je vedno velika izbrana zaloga vsakovrstnega
oblaga za moške ln ženske obleke
odnajcenejedonajfinejcvrste, dalje vsakovrstnih rut, nogavic, predpasnikov, najboljše kotenine itd. NAJNIŽJE CENE! NAJBOLJŠE BLAGO! Ta trgovina ni v nikaki zvezi z ono pri Janezu" v Lingarjevih ulicah
zložna, cena in varna
hS?' Cunard Line
Bližnji odhod iz domače luke
Trsta: Carpathia 21. septembra, llltonia, 12. oktobra, Pannonia 26. oktobra 1909.
IzLiverpola: Lusitanija, (najboljši, največji in najlepši parnik sveta) 18. sept., 16. oktobra, Mauretania 25. septembra, 23. oktobra 1909.
Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul.25, blizu cerkve Srcalezusovega.
Ceno češko posteljno perje!
S kq novo skublj. K 9 60. boljše K 12 — belo hI psi mehko skobljeno K 18 —, K 24 —. soeinobe: : p'jh mehko skubljcno K 30 —. K 3ti —. Pošilja frar.k i i povzetju. Zameoa dovoljena proli novrnitvi pošto::.' Benedikt Sachsel, Lobes 159, pri Fl/nu. Češko J K 6-1
	
nva črevlja	irska pomočnika
■ sprejme tak	oj Josip Golobič, črev-
Ijarski mojster, Sv.	firiž pri Kostanjevici. -
Plača visoka. —	24'i'J 2-1
	
NAJBOLJŠI ČEŠKI IZVOR!
Ceneno posteljno perje!
1 kg sivega sknbljencg«, dobrega perja 2 K; 1 kg boljšega K 2-40, pollielega K 2 Hrt, be-iega 4 K. belega skubljencg.i K ■'> 10, i kg i/redno finega, sne/nobciega, skubljenega K ijtM, ;T\\li 4li in m K ; 1 kg sivega pulia ^^JJ)II K in 7 K; 1 kg belega | ; — —	—- ha lli K; najfinejši prsni puh
li K. - Pri odjemu S kg se pošlje franko	IW*i 50 -I
Dovršene postelje ja'kotrpi-žncgajrdcfcga, modrca
belega ali rumenega nanking-blaga, . pernica, IMUcni du„;a, 118 cm široka z a blazinama, vsaka HO cm dolga in SHcm mi ki napolnjena z iako lepim, mehkim perjem Hi K, z izredno fi:..m polpuhom »0 K, z najfinejšim sivim puhom 24 K; posamezne pernice 10, is. 14 in I« K; blazine 3, II .'.0 in 4. - Za iicpnm. denar nazaj Zamenjava dopustna. I'o povz. od 12 K višje franko
S. BENISCH v Dešenicl Stev. 71, Čechi).
Ceniki zastonj in franko.	=
Naročajte »Domoljuba"!
za vino in sadje
z dvojnim pritiskom „Herkules" za ročni obrat
hidravlične stiskalnice
1447 za visok pritisk in velika dela. 9-1 sadni mlini, grozdni mlini, stroji za odtrgavanje, kompl. naprave za pripravo mošta, stalne in premične, sušilnice za sadje in sočivje, stroji za lupljenje in rezdnje sadja, avtomat, pat. brizgalnice „Syphonia" za vrtove, drevesnice, hmeljarne, za prenašanje in vožnjo. - Weinbergove jekl. pluge in vse poljedelske stroje izdeluje m dobavlja pod jamstvom v najnovejši sestavi tovarna strojev
PH. MAYFARTH & Co.
Dunaj II/l Taborstrasse St. 71.
Obširni ceniki zastonj in franko. Zastopnjki se iščejo.;
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij.Žitniki
-f ■.
- - LYRJ1 KOLESA - -
Kolesarske ln športne potrebščine, ure, orožja, mozikallje, šivalni stroji, Jeklene, usnjene ln luk-sosne reči. lepo delo, tek lahek so znaki Ljjra koles.
Priznano najboljši Izdelek. Nedosežena T kakovosti ln
opremi. Odlikovan Z zlato kolajno. 3 letno jamst. gl. kataloga.
Najboljša tvarlna,
Najnižje5 cene I S'e CariM prOStO
a kr' P°5tar M- Junger v St. piSe: Va5 Izdelek v obte dopada. Cudltl se moramo res, da zamore tovarna spraviti na svetovni trg
tekoCe°kolo° po tCako°nlzk™Vam "0Ve ^ ust"ZBfoCe'
LYR A-F AHRR AD- WERKE, Prenzlan Postfach679
'	Zahtevajte moj cenik brezplačno.
Tiskala KatoliSkatiskarna.