/ pSatsm« '» gosovfB«. BtfMiI© w*ait «©tu, ittrtcte sn social «©98« ixM«iMtxa< st«v)lkl K l*#o. ■j *. iV Ul. , '.• J I '•£# Š-*':s s *1 'A&i* •Kul; v%s lifcdr^Stv# !» npravnlitvo Je v Ljubljani, Gf' ;Sžče 4tev. «//?. -- Dopisi se ae vračajo. — številka pri čeKovnii.i uradu v Ljubljani 1».953. — Številk* telefona 552. (Varoteina ra e*e<®S« S3S: !«to* K 180, z* p«! ?5ts K 95, rs čet*t !«ts K 50, tneseCtto K 2», sa lnesen:i*v« m«se£no K 10 Več. — Plača In teži se v Ljubljani. Ij55TO IV. LJUBLJANA, dne 4. junija 1921. Štev. 53. Musfrijci, sMsiKi, frgcvci-grosisll! Udeležite se v polnem Številu kot razstavljale! ljubljanskega velikega vzorčnega semnja od 13. do 24. asiusta 11. Vsa pojasnila, sejmski redi in prijavnice se dobe brezplačno pri uradu »Ljubljanskega velikega semnja;' ^ Ljubljani. Turjaški trg št. O/IT. Rak za prijave kot razstavljala v Sloveniji je podaljšan do 10. junija 1921. Nov načrt davka na poslovni premet 'zu 1921-22. Davku na poslovni pi'omet, ki ga namerava, kakor smo že poročali, vpeljati letos finančno ministrstvo v obliki posebnega zakona je podvržen celokupni promet blaga in osebnih uslug, ki se izvrši v svfho zaslužka, bpdisi, da ga izvršijo pravne ali fizične osebe v obliki svojega glavnega ali postranskega poklica ali posla. Uvoz in izvoz se v zmislu tega zakona ne smatra za promet v državi in vsled tega odpade tudi dosedanji način priredbe davka na poslovni promet, ko se je pobiralo ta davek v obliki 100 odstotnega pribitka na uvozno in 50 odstotnega pribitka na izvozno carino. I. Pod blagom, čegar promet ali prenos je podvržen davku, se ra-zumo: .1. vse premično blago, med katero se šteje tudi voda, plin, elektrika itd., dalje vsi predmeti ki so v zvezi z nepremičninami, v kolikor se ločeno prodajajo. Prenos dokumentov, s katerimi se prenaša pravo lastnine (stpvarnice, konosamenti, sprevodni listi), dalje prenos zadolžnic na nepremičnine, se izjednačuje v pogledu tega davka s prometom blaga. Ne nanaša se pa ta določba na zastavnice vvarantov in na živinske potne liste. 2. Pravice, ki so predmet pravnega prometa, kakor autorsko, vzorčno, znamkno in modelno pravo, izkoriščanje vodne sile in osebnih pravic (koncesije, licence, obrtna dovoljenja), izvzemši vse pravice na nepremičninah. 3. Mešani promet pravic in bla- ga. ki jo naveden v prejšnjih točkah, se smatra kot enostavni promet. Promet z nepremičninami in vse pra- vice na nepremičninah se ne štejejo med predmete, ki so podvrženi pro- metnemu davku, ker je za promet ž njimi določena 4 odstotna taksa. II. Pod osebnimi uslugami, katerih promet je podvržen davku v zmislu zakona, se razumevajo: vsj posli, ki se izvršujejo v obliki rednega, samostojnega poklica, posebno obrtno in industrijsko pode-lovanje in predelovanje (surovin, polfabrikatov in fabrikatov), prevažanje ljudij in blaga, podjetniški m inštalaterski posli, dalje posli samostojnih svobodnih profesij (advokati, notarji, zdravniki, zobarji, babice, veterinarji, inžinjeri, geometri itd.) posli hotelirjev, med katere se šteje tudi oddajanje opremljenih stanovanj, posli brivca, maserja in podobni. Usluge na podlagi pogodbe za i/-delanje ali predelavo blaga, se smatrajo za promet, tudi če obrtnik sam dobavi blago. Predelava in izdelava obstoja tudi tedaj, ako se na podlagi pogodbe vežejo premične stvari z nepremičninami. Po tem projektu jo torej uredništvo, državno in privatno izvzeto od plačanja tega davka, enako ludi delavci, pač pa ga_ morajo plačati vsi samostojni obrtniki. Medtem ko je lanskoletni projekt sicer obsegal tudi obrtnike, ki so 1 i pozneje izločeni iz obveznosti, se je letos obveznost razširila tudi na svobodne profesije. Načrt zakona je narejen po avstrijskem in češkem vzoru, - kjer je posebna komisija našega finančnega ministrstva študirala praktično izvedbo in način kontrole. Davčna obveznost nastaja v momentu, ko se blago izroči ali pa izvrši usluga. Torej ni moment plačanja merodajen in se plačanje z denarjem oziroma odobravanje denarnega zneska v knjigah, v zmislu načrta zakona ne smatra za promet. Pri dvostranskih pogodbah, v katerih se po-:ic .stranke zavežejo k dajanju ali storitvi je vsako vzajemno dajanje ali storitev predmet davčne ob-'i eznesti. Davek na poslovni promet znaša 1 odstotek od ugotovljene vrednosti prometa. Člani finančnega sveta so predlagali, da naj bi se za prvo poslušno dobo določilo le pol odstotka, da se dvigne davčna morala obveza vev, nakar pa finančni minister iz fisL.Unh razlogov ni pristal. Davek na poslovni prornet ima biti po leg monopolov in enrine najizdafnejši vir dohodkov, ki ima donesti državi mnogo več kot vsi ostali realni in osebni davki. Že lansko leto je bil ta davek preliminiran na 400 milijonov dinarjev, medtem ko so davki na vojne dobičke znašali le ca 300 milijo nov dinarjev. Letos je preliminar prometnega davka z ozirom na splošno povečanje državnih izdatkov znatno povišan. > Kot osnova za plačanje tega davka se jemlje vse, kar dobi davčni Poslopje Uprave za zaftito IniMlsRe sssjlne. Kakor vsako novo podjetje, tako se je morala tudi Uprava za zaščito industrijske svojine boriti s težkoča-mi v začetku svojega delovanja. Težkoče so nastale v marsikaterem pogledu. Ne govorim o težkočah, ki so se pokazale pri ureditvi" in na- v'fl. uPrflve v Beogradu, in ki jih t,,diUViS -ne ST° zasebniki, ampak tudi javru zavodi pri naselitvi v Beo- giac u, pač pa so nekatere ovire s katerimi je treba računati pri vsaki no- vi ustanovi, in katere odpraviti ni samo dolžnost države, ampak tudi vseh prizadetih krogov, ki se poslužujejo te ustanove. Take težkoče so nezadostno število uradnikov, s katerimi uprava razpolaga. Treba bi bilo, da ima uprava uradnike, zmožne srbohrvaščine in slovenščine, ker se vlagajo Pijave patentov, vzorcev, modelov in žigov (znamk) v vsakem teh državnih Jezikov. Sicer ni dvoma, da se bodo Po večletni praksi naučili tudi uradniki Srbi in Hrvati slovenskega jezika v meri, potrebni za uradovanje Pri upravi, ampak tudi zdaj v začetku bi bilo potrebno, da so pri upravi zastopani ne samo Srbi, ampak tudi Hrvati in Slovenci, da se na ta način olajša poslovanje v vsakem narobnem jeziku. Pomanjkanje uradnikov se kaže posebno glede tehnikov. Sistemizirano je bilo za leto 1920-21 6 tehnikov in sicer 4 tajnikov in 2 pisarjev. Število še ni popolnjeno; prazni sta še mesti enega tajnika in enega pisarja. Za budžetno leto 1921-22, počenši od 1- junija 1921, predvideno je za tehnično izobraženo osobje še več mest inšpektorov in tajnikov. V poštev pridejo absolvirani tehniki iz mašinske, stavbene, elektrotehnične, kemične stroke, absolventi višje poljedelske sole, odgovarjajoče stopinji univerze, rudarske ali gozdarske akademije ali prirodno-matematične stroke, filozofske fakultete, ki imajo večjo prakso. Absolventi visoke tehnične šole z izpiti, ali brez prakse se sprejemajo ot pisarji in izgleda, da bo napredovanje v višje činovne razrede jako ig no, ker se delo razvija. onon^-so do set,aJ za pisarje 1515 do 2020 dm za tajnike 2526 do 4041 ( in. in za TTfspektore 5052 do 6062 din. na leto. Razven plače imajo uradniki dnevnice: s plačo do 2999 din. po 23 din., do 4990 din. po 25 din., z večjo plačo kot 5000 din. pa 30 dinarjev. Zraven tega je stavljen predlog, da dobivajo člani uprave posebne nagrade, da bi se njihov gmotni položaj s tem poboljšal. Uprava občuje vsled mednarodnega značaja svojega poslovanja z mednarodnim Bernskim birojem in drugimi državami, ki so pristopile k Pariškemu mednarodnemu savezu za zaščito industrijske svojine, in ta korespondenca se vrši v francoskem jeziku. Treba je torej, da obvladajo uradniki uprave kolikor mogoče francoski jezik. Poleg tega je zelo koristno znanje drugih kulturnih jezikov, ker je pri reševanju raznih predmetov, kakor n. pr. pri vprašanju prijoritetnega prava, prj raznih sporih merodajen dokument na tujem jeziku. Radi tega je znanje tujih jezikov, posebno angleščine — največ patentnih prijav v inostranstvu se vrši na angleškem jeziku — velike važnosti za uradnike uprave in se bo dalo pri nastavljanju upravnih uradnikov prednost onemu, ki zna tuje jezike. Naloga tehnikov pri upravi je v glavnem preizkušnja patentnih prijav v pogledu, ali se more dati prija- vi patentna zaščita, ali pa obstoje zakonske ovire. Poleg splošnih zakonskih zadržkov so tudi formalni predpis;, na katere se je treba ozirati pri dajanju patentov. Posebno natančno je pojrebno urejevati opise patentov in priložene načrte, ki se po odobrit- vi patentov, potom tiska pomnožujejo. Zanimiv je posel tehnika v slučaju prigovora, pritožbe proti rešitvi prijavnega odbora, ali če se osporava patent, ki se je podelil. V takem slučaju razsoja poseben odbor, ki je sestavljen deloma iz pravnikov, deloma obvezanec od druge pogodbene .stranke na podlagi prometa blaga ali odškodnine za usluge. Od tega se ne smejo odračunali postranski stroški (pakovanje, zavarovanje, prevoz, in-terkalarne obresti itd.). Kakor znano so hrvaški in slavonski gospodarski krogi že podali v tem oziru finančnemu ministru spomenico, da bi se dovolilo odračunanje teh stroškov. Finančni minister pa se dosedaj v tej zadevi še ni izjavil. — Odbiti sc sme samo monopolna taksa in trošarina. Pri javnih prodajah in dražbah, ki jih ne izvršuje oblast, je za plačanje davka odgovoren prodajalec oziroma lastnik. V vseh drugih slučajih je za plačanje davka odgovoren oni, ki izvršuje prodajo. Ako se proda kako podjetje, jamči kupec solidarno s svojim predlastni-kem za poslovni prometni davek in sicer ne samo za prodajo podjetja samega, marveč tudi za celokupen poprejšnji promet prejšnjega lastnika, v kolikor še davek ni plačan. Oproščeni od plačevanja davka so: 1 država za ves državni poštni, brzojavni in telefonski promet. Dalje, državna in javna samoupravna (ko-* munalna) podjetja, kakor so klavnica, plinarna, elektrarna in vodovod. Tu nastaja sporno vprašanje, kaj je z, pridobitnimi podjetji samoupravnih teles, ki nimajo značaja ob-čekoristnosti, ki v načrtu še ni rešeno in ga bo treba v pravilniku objasniti. 2. promet umetniških in duševnih proizvodov slikarjev, skladateljev in književnikov. 3. Premičnine, ki so bistven del nepremičnin, kadar se prodajajo istemu kupcu obenem z nepremičninami (instalacije zgradb etc.). 4. Promet na podlagi najema in dajanja v zakup nepremičnin in pra- iz tehnikov. V prijavnem odboru razsojajo 3 člani, v pritožbenem odboru in v odboru za osporavanje 5 članov uprave. Člani uprave, so pri svojih odlokih popolnoma samostojni in neodvisni in odločujejo samo na podlagi zakonov in predpisov obstoječih za upravo. Radi tega polagajo pred nastopom svoje službe prisego, predpisano za sodnike. Ker je izključeno, da bi mogla nastaviti uprava toiiko stalnih tehnikov, da bi imela za vsako tehnično stroko specijalista, je predvidena ustanova Začasnih (privremenih) članov, ki se imenujejo na predlog ministra za trgovino in industrijo z ukazom za dobo petih let izmed državnih uradnikov-tehnikov in strokovnjakov drugih profesij. V to svrho so sesta-vila ministrstva, pokrajinske vlade, tehnične fakultete univerz in druge ustanove sezname takih praktičnih tehnikov, ki naj bi se sprejeli kot začasni člani uprave. Oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani je s hvalevrednim razumevanjem in s pomočjo poklicanih faktorjev profesorjev tehnične fakultete univerze, udr uženja inženjerjev, zveze industrialcev, poverjeništva za uk in bogočastje in za kmetjstvo v Ljubljani predložil seznam strokovnjakov iz Slovenije, ki so pripravljeni posvetiti se poklicu začasnih članov uprave. (Dalje prihodnjič.) 2 1 R C O V S K ! L ( j T vic, izvzemši najemanje mebliranih prostorov, ki so predmet davka. 5. Promet na podlagi ckzekucije, eksproprijacije in rekvizicije. 6. Prvotni promet proizvodov po-ljedelstva, gozdarstva, vinogradništva, živinoreje, perutninarstva, čebe-loreje, vrtnarstva, sadjarstva in zele-narstva, v kolikor se vršijo neposredno iz prve roke v obsegu običajnega prometa poljedelca. Dalje tudi promet z ribami, v kolikor nima značaja samostojnega obrta. S to točko je izvzet promet vseh komercijelnih strok, kmetijstva in živinoreje, vseli najrentabilnejših panog, ki imajo še vedno najboljšo konjunkturo. Ta osvoboditev se je zgodila ne iz gospodarskih, marveč iz čisto političnih razlogov in s tem je cel zakon izgubil na ceni. Finančnega ministra je k temu činu zapeljala glasovalna aritmetika, ker se je zbal, da bi mu brez te koncesije opoziciji skupščina nikdar ne odglasovala zakona. Vemo tudi, da je bila bas od ene skupine slovenskih poslancev vložena interpelacija radi osvoboditve naštetih strok od plačanja davka in da je ta točka deloma tudi zasluga te interpelacije. Mislimo pa, da morajo v naši državi imeti vsi državljani poleg enaki h pravic tudi enake dolžnosti in zato ni dopustno, da se s tako neiskrenostjo favorizira kmeta, ki je bil od vseh gospodarskih kriz najmanj prizadet in ki je danes notorično premožen, poplačal dolgove in je sedaj v državi najmanjši direktni davkoplačevalec. Kmet bo konečno tudi pri nas uvidel, da je taka oprostitev le enostranska, ker bo moral pri vsem blagu, ki ga potrebuje, pač plačati v nakupni ceni davek, le za svoje proizvode ne. Jasno, da je taka enostra-nost za ekonomski razvoj škodljiva in da je na trajno nevzdržna. Mi smo in bomo zagovarjali vedno sistem di rektnih in enakih davkov in protestiramo tudi to pot proti nameravanemu priviligiranju enega gospodarskega razreda, ko zato niso bili merodajni gospodarski razlogi. Kakor je bila v lanskoletnem projektu neopravičena dolpčba o oprostitvi zadrug od plačevanja prometnega davka, katero sicer letošnji načrt ne ponavlja, tako je z davčno-političnega in fiskalnega stališča nedopustno, da se v agrarni državi oprosti od glavnega davka 85 odstotkov vsega prebivalstva. Potem je naravno, da davek ne bo vrgel državi pričakovane vsote in da se pri nas trgovina ne more vrniti v normalne razmere in razviti. S takim davkom se le' pospešuje zelenaštvo, v katerega se vsled neodkritosrčnosti našili politikov vedno bolj in bolj pogrezamo. (Dalje prihodnji?). Kako se obdačujejo pridobitne in gospodarske zadruge. (Konec.) Davčna merila za posebno pri-dobnino pri zadrugah so sledeča: a) ugodnostne zadruge: Če po davčnopravnih določbah ugotovljeni čisti donos ne presega 1*200 K, so te (ugodnostne) zadruge davka proste. Za čiste donose nad 1200 K j a velja ta-le davčna lestvica: od več nego: do vštevših: % 1200 K 2800 K 2-5 % 2800 K 5000 K 3 % 5000 K 40.000 K 3-5 % 40.000 K 100.000 K 4% 100.000 K 5 % b) Neugodnostim zadrugam, ko- jih poslovni obrat se drži postavnih in v pravilih določenih mej, se odmerja davke z ozirom na čisti donos, ugotovljen po davčnopravnih pravilih, po teh-le postavk ih: Čisti donos vec nego: do vštevših: % — 2800 K 4 % 2800 K 5000 K 5 'fo 5000 K 10.000 K 6 % 10.000 K 20.000 K 20.000 K 8% 10% Če se pa poslovni promet ne drži postavnih in v pravilih določenih mej, odmeri se, naj bo čisti donos večji ali manjši nego 20.000 K, vedno 10 odstotni davek. Nadaljno vprašanje se glasi, od česa, t. j. od kake podlage se odmerja posebna pridobnina. Pri sestavi obdačbene podlage se izhaja praviloma od čistega donosa ali dobička, ki ga izkazuje na podlagi računa zgube in dobička zadružna bilanca. K temu (bilančnemu) dobičku je nato prišteti gotove, v £ 94 zale. o osebnih davkih navedene obdačlji-ve izdatke. Na drugi strani se pa odbije v § 95 navedenega zakona označene neobdačljive prejemke in vporabe bilančnega dobička. Pri tej ugotovitvi vživajo ugod-nostne zadruge gotove davčne olajšave. Te so: 1. ugodnostnim zadrugam se ne odmerja provizorični (začasni davek); 2. obresti vknjiženih dolgov se pri odmori pridobninskega davka ne prištevajo čistemu dobičku, temveč se smatrajo kot odbitni postavki, kakor n. pr. obresti nezavarovanih terjatev. Pri neugodnostnih zadrugah se obresti vknjiženih dolgov ne morejo odbiti od dohodkov. 3. Istotako se ne smejo prevzeti v obdačbeno podlago darila, darovi in druge namembe, ki se dado osebam ali napravam, ki ne pripadajo zadrugi sami, in sicer brez razločka, ali so taki darovi potrebni za opravilni obrat ali ne. (Je se dado taki darovi zadružnikom ali njihovim rodbinskim udom, so obdačljivi. Vendar so nagrade, ki jih prejemajo člani načelstva ali nadzorstva za svoje poslovanje v zadrugi, z zneskom, ki je primeren temu poslovanju, davka proste. 4. Bilančna izguba, ki je nastala v zadnjem, pred bilančnim letom preteklem opravilnem letu, se z zneskom ki se preračuni po davčnopravnih določbah, izločuje iz obdačbene podlage. 5. Knjižni, toda ne realizovani kurzni dobički, ki se ne preodkazu-jejo v posebnih rezervah za kurzne zgube, se smatrajo v vsakem slučaju kot odbitki. 6. Kot dovoljeni odbitki se smatrajo tudi stroški, ki so zvezani z ustanovitvijo ugodnostne zadruge v prvem letu njenega obstanka (takozva-ni ustanovni stroški). Ce se ustanovni stroški razdele na več let, tako da se postavijo med bilančne aktive, se odpisi od takih aktivov v prvih petih letih zadružnega obstoja smatrajo za dopustne odbitke. 7. Če po davčnopravnih določbah ugotovljeni čisti donos ne presega 1200 K, so ugodnostne zadruge oproščene pridobnine po 11. poglavju zakona o osebnih davkih (t. j. posebne pridobnine). Radi tega izkazuje tudi zgoraj navedena davčna lestvica za ugodnostne zadruge davčna merila šele za obdačbeno podlago nad 1200 K. 8. Takozvani minimalni davek se ugodnostnim zadrugam ne odmerja. Minimalni davek znaša 1 tisočinko (eden od tisoč) zneska deležev. Odmerja se v onih slučajih, ako je obdačbena podlaga negativna ali pa tako nizka, da je minimalni davek višji kot pa ona pridobnina, ki bi se odmerila na podlagi (pozitivne) obdačbene podlage. Preostaja nam še vprašanje, kake davke plačujejo zadruge, s posebnim ozirom na finančni zakon za leto 1920-21. Plačati jim je: a) posebno pridobnino in sicer po davčnih lestvicah, katere smo zgoraj navedli, b) 90 odstotni enotni državni pribitek od odmerjene pridobnine, c) 30 odstotni do 80 odstotni donosnostih pribitek, ako znaša renta-biliteta nad 6 odstotkov; odmerja se istotako od predpisane posebne pridobnine. d) doklade za avtonomne oblasli, e) invalidski davek, in pa f) davek na poslovni promet, ako zadruga ni oproščena tega davka. To so glavne točke, katere nam je vedeti glede obdačbe zadrug. Glede načina ugotovitve obdačbene podlage pa opozarjamo, da bomo to vprašanje podrobneje obravnavali v članku o obdačbi delniških družb. Franjo S.: ZLoUiUZiiiSivu. Če tuui smo že pogosto pisali o zadružništvu, hočemo vendar danes priobčiti še naslednji članek našega dopisnika: Načrt, ki ga je predlagal gospod Demetrovič za »socijalno-ekonomski del ustave«, obsega v točki 9. nastopne določbe: »Država materijelno podpira na-cijoiiaino zadrugarstvo. Istotako ur-zuva materijelno podpira tudi ostala nacijonalna gospodarska udruženja, ki ne delajo za dobiček. Zadrugam oz. gospodarskim udruženjem in nji-novim zvezam se daje pod enakimi pogoji prednost pred drugimi privatnimi podjetji.« iv temu načrtu s trgovskega stališča par besed. Najprej povdarjam, da nisem protivnik zadružnih organizacij, ampak v polni meri priznavam njihovo korist za blagostanje in gospodarski razvoj naroaa, dokler delujejo te organizacije v oKviru mej, ki jim jih je začrtal blagopok. dr. Krek m drugi veliki socijologi. Trgovstvo pa se nahaja v samoobrambi v tistem momentu, ko se zadruge ali njih zveze pretvorijo v špekulacijska podjetju in skušajo izpodriniti davke pla-čujoče trgovce. Znano je, da uživajo zadružne organizacije že po avstrijskih zakoniti izredne davčne olajšave, in da so že s tem nasproti trgovcu v dosti ugodnejšem položaju. Zamišljena je zadružna organizacija kot samopomoč gospodarsko šibkejših, bodisi kot posojilnice z neomejeno zavezo, bodisi kot gospodarske in kmetijske nabavne in prodajne zadruge. Oboje ima svojo upravičenost, ker se da z združenimi silami mnogo doseči, čeprav so pojedine sile šibke. Znana je primera o šibkih palicah, ki jih more človek posamič brez težave prelomiti — zvezanih pa ne. Priznavamo do največje izmere pravico samopomoči in organizacije vsem šibkejšim slojem, kakor delavstvu, manjšim kmetom, državnemu in zasebnemu uradništvu in drugim. Priznavamo jim seveda tudi pravico osnovati si centrale za nabavo in prodajo blaga in kmetijskih strojev, kakor ludi za gospodarsko denarno poslovanje, bodisi da se te centrale imenujejo »zadružne zvezen ali kakorkoli. Eno pa smo upravičeni zahtevati: Da ostanejo vse te organizacije strogo v okviru svojih pravil, t. j. predvsem, tla prodajajo blago samo svojim članom, nadalje, da polagajo javne račune o poslovanju in da pride dobiček na ta ali oni način v prid članom, najboljše pri določitvi nižjih prodajnih cen za blago. Pohvalno je treba povdariti, da se večina zadrug drži teh mej in svojih pravil. Dva slučaja pa sta, ki sta se dogodila med vojno in kmalu po preobratu, in ki nam predpisujeta opreznost. To je prvič svoječasno med vojno osnovana Zadružna Centrala«, ki se je notorično spuščala v najris-kantnejše špekulacije in je bila velika dobaviteljica tvrtk, katere ne spadajo v zadružne organizacije in tudi ne med člane Zadružne Centrale«. Torej je Zadružna Centrala prekoračila svoj delokrog; sicer pa je ista radi teli kupčij bila primorana stopiti v likvidacijo in »de mortuis nil nisi bene . Drugi slučaj je slučaj soci-jalno demokratičn. konsumnega društva, čigar odbor votira 100.000 K za podporo zaostalim po žrtvah na Zaloški cesti. Gotovo jako človekoljuben namen; ali društvo kot tako je s tem darilom prekoračilo svoj delokrog. Dvoje je mogoče: ali je bil ta dobiček po 100.000 kron v blagajni in se proti pravilom ni vporabil v korist članom za znižanje blagovnih cen ali pa ga ni bilo, potem so pa morali člani zanaprej plačevati za blago višje cene, da so to darilo pokrili. Oboje je proti pravilom, v prvem slučaju je konsumno društvo organizacija s špekulativnim namenom, ki dela za dobiček;- v drugem slučaju pa svoje člane izkorišča, dasi bi jim moralo blago dobavljati po najnižjih cenah. Kakor rečeno, namen je bil človekoljuben; zložiti pa bi bili morali vsoto odborniki ali pa jo nabrati s prostovoljnimi doneski; članski denar pa se v ta namen ni smel porabiti. To sta dva slučaja. Pa še nekaj je, kar je treba omeniti. — Čuje se, da je zaključila »Nakupovalna zveza« (prej »Vojna zveza«) svoje leto z ogromnim deficitom, in da je pri tem tudi udeleženo »Kreditno društvo«. Odločno protestiramo vnaprej proti temu, da bi se skušalo obe ti dve zadružni organizaciji morda sanirati iz državnih sredstev, dokler niso popolnoma izčrpana vsa premoženjska sredstva odbornikov. — Odobravamo, kakor rečeno, državno podporo za zadružne organizacije, ki ne delajo za dobiček, zahtevamo pa v tem oziru strogo kontrolo. Ne more se tudi od nas zahtevati, da bi molčali, če bi se skrivaj hotela ustanavljati konkurenčna podjetja na škodo trgovcev, in če bi ta podjetja, pod pretvezo zadružnih zakonov, državo izkoriščala, uživala vse mogoče davčne olajšave in državno podporo. Zadruge naj ostanejo lepo v svojih mejah in pri svojih pravilih; potem jim privoščimo najizdatnejšo državno podporo; da pa se ne bo slepomišilo, naj se uvede strogo nadzorstvo. Nekako sumljiva so najnovejša »zadružna. podjetja: » Vriovčevahiica r, »Oblačilnica« in menda sledi tudi »Žitni zavod . Hočemo jasnosti, ali so to res zadružna podjetja, ki reflekti-rajo na vladno podporo, ali pa morda trgovske akcijske družbe! Na dan z jasnostjo! Če se motimo in je vse t redu, toliko boljše! — To je ena plat. Druga pa je, da naj se odborniki zadrug v slučaju deficita brezpogojno z vsem premoženjem pritegnejo k sanaciji, in da naj se pri vseh zadrugah nastavljajo le strokovno izobraženi uradniki. S tem se bode izdatno omejila želja po špekulaciji, in vsaj knjigovodstvo bi bilo v redu!— Zadruge z neomejeno zavezo pa naj bi se omejile le na male vasi in trge, kjer vsak sosed pozna soseda; v večjih trgih in v mestih pa naj bi se zakonitim potom vse zadruge z neomejeno zavezo preuredile v take z omejeno zavezo. Tako se enkrat za vselej onemogočijo slučaji a la ^Glavna«, ki bi bili danes spričo velikega denarnega prometa še dosti pogub-nejši. Toliko glede oblike zadrug. To v splošnem vladi na prevda-rek! Še bi pa želeli pojasnila, kaj se ima razumeti pod besedo »nacijonal-nos zadrugarstvo? Ali je to v obče izraz, kakor na pr. za »narodno gospodarstvo« — »nacijonalna ekonomija«, ali pa naj je ta izraz rabljen v nasprotstvu n. pr. s »socialnodemokratskim' zadrugarstvom? če je poslednje, potem se nam ta označba ne zdi srečna, in bi bilo boljše, da bi se beseda »nacijonalno« črtala, ali pa nadomestila z besedo »občekoristno«. Če pa je umeti pod besedo »nacijonalno« — pojem narodnosti in državnosti v nasprotju s tujimi ali protidr-žavnimi elementi, potem je vse v redu, in potem je prav, da se to pov-darja. Hišna razredarma in naimarina. — P reale d davčnih postavk. Finančni zakon za leto 1920-21, kakor ga je objavil »Uradni list«, št. 136 z dne 25. novembra 1920, pod naredbeno številko 436 določa glede hišnih davkov to-le: Davčne postavke po tarifi hišnega razrednega davka po zakonu z dne 9. februarja 1882, drž. zak. št. 17, in za »novec hiše (t. j. hiše, ki so se začele zidati po 31. decembru 1911) po /akonu z dne 28. decembra 1911, drž. >ak. št. 242, oziroma z dne 23. januarja 1914, drž. zak. št. 14, in tarifne najmarine (§ 5. točka a) zakona z dne 9. februarja 1882, drž. zak. št. 17) se zvišujejo trikratno. Za davek od hišne najemščine se določa davčna stopnja od dogovorjene ali ocenjene kosmate hišne najemnine za dvoletje 1921-22 z 20 odstotki za Ljubljano brez vsakega nadaljnega popusta; davek od hišne najemščine in avtonomne doklade v Ljubljani se pa za leto 1920 odmerja po dosedanjih predpisih. Za druge kraje, ki spadajo pod splošno hišno najmarino, in za zgradbe v najemu po drugih krajih, se določa že za leto 1920 davčna stopnja dogovorjene kosmate hišne najemšči-ne z 12’’odstotki brez nadaljnega popusta. To se ne tiče posebnih stopinj za hišno najemščino, ki veljajo za nove zgradbe po tarifi A, B, C zakona z dne 28. decembra 1911, drž. zak. štev. 242. Namesto dosedanjih deželnih doklad (55, 70 in 80 odstotkov) se pobira od tako izračunanih hišnih davkov za vse zgoraj navedene pokrajine enotni državni pribitek s 70 odstotki, za Ljubljano pa 60 odstotki. Te določbe niso ravno posebno jasne iu razumljive. Dvomimo resno, ali bo kdo v stanu na podlagi teh določb določiti, katere in kolike hišne davke naj plačuje. Da svojim bralcem olajšamo proučevanje zgoraj navedenih določb o hišnih davkih, sestavili smo sledeče tabele. Najprej objavimo tabele va stare davščine in potem še za nove davke in sicer posebej za hišno raz-redarino in posebej za hišnonajemni davek. A. Hišna razredarina. V splošno se opomni, da se plačuje ta davek redoma na deželi od hiš, ki niso v najem dane. Doslej smo imeli sledečo hišno-razredno tarifo: Za hišo, njiznafal hiinorairtdni davek, ako padi ziletek zidanja bife v dobo: Podlaga za doklade je ki ji? tarifnim razredu: in Ima sta-novanjskib delov: predi.1.1912: _ _ po S1.12.1911: (zakon z dni 21. 12, 1911. dil. uk.it.242) K i h znaSalavobeb ilutfljib enako in sicer: K 1 h 1 40—36 385 341 j— 440 — II. 35—30 315 279 '— 360 Ul. 29—28 262 50 232 50 300 IV. 27—25 218 75 193 75 250 — V. 24—22 175 15} — 20u i VI 21—19 131 25 1 16 25 150 1 VII. 18—15 87 50 77 50 100 —; Vlil. 14—10 52 50 40 50 60 1 iX. 9—8 35 — 27 —- ‘10 —' X. 7 26 25 20 25 30 1 XI. 6 17 50 13 50 20 XII. 5 9 63 7 ,43 11 i XIII. 4 8 58 * ,62 9 80 ,XIV. 3 3 68 2 84 4 20 XV. 2 2 98; 2 ,30 3 4 Oj XVI. 1 2 63 2 03, 3 za vsak nidaljoi le! nad 40 si plafi. •. 8 75 7 75 10 —j Veled sprememb finančnega zakona za 1. 1920-21 znaša hišnorazred-ni davek in tarifni davek toliko, kakor kaže sledeča tabela: Nova hišno-razredna tarifa. Za hišo, znaša hišnorazredni davek ako pade začetek zidanja hiše v dobo: kiji« tarifnem razredn: in ima stanovanjskih delov: prid 1.1.1911: n 31.12.1911: (ukoDidm ZB. 12. K h Uit. M. at JI. 242) I. 40—36 11.55 — 1023 ! — 11. 35—30 94 5 — 837 —1 ! m. 29—28 787 50 697 ■ 50! 1 IV. 27—25 656 25 581 i 25' v. 24 — 22 525 — 465 —j VI 21—19 393 75 348 75! VII 18—15 262 50 232 1 SOI VIII 14 — 10 157 50 121 j 50’ IX. 9—8 105 — 81 '—ji 1 X. 7 78 75 60 75! XI. 6 l 52 XII. 5 28 XIII. 1 4 ‘ 1 25 xiv.: 3 11 XV 2 i 8 XVI. 1 7 Za vsak nadaljnji del nad 40 se plača 26 50 89 74 04 94 89 25 40 50 22 ! 29! 19 86' 8 ! 52< 6 '00 6 09l 23 25 množiti s skupnim zneskom avtonom-nodokladnih procentov. Na pr. v občini X imam novo hišo, torej poslopje, ki se je začelo zidati po 31. 12.1911. Hiša ima en sam stanovanjski del. Razredarina znaša S K 09 v. Avtonomne doklade znašajo skupno 122 %. Doklade bi znašale torej 6 K 09 v X 122 % =7 K 43 v. (Dalje prihodnjič.) Izvoz in uvoz. Izvoz vina iz zasedenih krajev. Minister za finance je izdal naredbo, ki dovoljuje, da se uvaža v našo državo vino iz onih naših zasedenih krajev, ki še niso evakuirani, carine prosto. Pojasnilo o izvozni prepovedi za hrastov in kostanjev taninski les, jamski les in hrastove železniške prage. Ministrstvo za gozde in rudnike je generalni direkciji carin priobčilo nastopna pojasnila glede gozdarskih proizvodov, ki so po št. 34 izvozne tarife C broj 9802 z dne 10. februarja 1921 prepovedani za izvoz: 1. Hrastov in kostanjev taninski les. Ker se iz vsakega svežega in čvrstega kostanjevega ali hrastovega lesa za kurjavo lahko pridobiva tanin, je 7. odločbo carinske tarife z dne 19. februarja 1921 prepovedan izvoz vsakega hrastovega ali kostanjevega lesa za kurjavo. Samo, ako je kostanjev ali hrastov les za kurjavo trhel ali izpran od dežja, ako se vidi, da je bil več let pod milim nebom na dežju ali na solncu, se ta les ne more več uporabljati za eks-trahiranje tanina. Vsekakor bi bilo primerno, vselej, kadar gre za izvoz hrastovega ali kostanjevega lesa za kurjavo, odrediti carinarnicam, naj se prej obrnejo za strokovno mnenje na gozdarske organe po dopisu tega ministrstva, poslanem generalni direkciji carin pod št. 5470-2 z dne 5. marca 1921 (razpis C br. 15.080 z dne 11. marca 1921). — 2. Jamski les. Za jamski les se uporablja les vseh vrst drevja, zlasti pa akacijev, hrastov, macesnov, borov, jelov in smrekov les, navadno v raznih manjših dimenzijah 1 do 4 m, pa tudi 6 m dolg in s srednjim premerom 5 do 23 cm, ali z gorenjim premerom (premerom na tanjšem koncu) od 8 do 12 cm. Ker je tudi pri tem sorti-mentu čestokrat težko ugotoviti, ali gre za jamski les, se naroča carinarnicam, naj se vedno obračajo na pristojne gozdarske organe za strokovno mnenje. — 3. Hrastovi železniški pragi. Ti so po obliki gotovo znani vsem carinskim organom. Cast nam je pri tej priliki opozoriti samo na dejstvo, da se po informacijah tega ministrstva hrastov les za prage čpsto izvaža navzlic prepovedi v kosih, kjer je po 2, 3 ali več pragov puščenih v enem panju. Dalje se izvažajo tudi hrastovi panji, dolgi 2.50 do 5 m in debeli 18 do 28 cm. Ti panji so tipični za izdelavo železniških pragov; ker .je izvoz hrastovih hlodov prepovedan, se ne bi smeli puščati čez mejo. Ministrstvo za promet je z dopisom z dne 18. aprila 1921, št. 12.191-4, obvestilo generalno direkcijo carin, da to velja za vse hrastovo gradivo, ki ima pra-govski presek ter je dvakrat do trikrat, pa še večkrat daljše, ker bi se to gradivo po izvozu lahko razrezalo in bi se iz njega dali napraviti železniški pragi. Glede avtonomnih doklad določa zgoraj opetovano navedeni finančni zakon sledeče: Stopnja nedržavnih doklad za leto 1920 se mora razen v Srbiji in Črnigori v vseh pokrajinah na novo določiti po izpremenjenih davčnih osnovah. Z drugimi besedami: državni davek (torej razredarina po 1155 k, 945 kron, 787 K 50 v itd., oziroma pri novih hišah 1028 K, 837 K, 697 K 50 v itd.), tvori ob jednein tudi podlago za izračunanje avtonomnih doklad. Ako hočemo preračunati, koliko da znaša -dokladno breme, tedaj nam je zgoraj v tarifi navedene davčne postavke IfsitHfns SENtlnrfte hn&sk. Naša trgovska pogajanja e Italijo. Po poročilih iz Beograda so 30. maja 1.1. naši delegati za trgovska pogajanja izdelali načrt predlogov, katerega bodo predložili italijanskim delegatom. Po mnenju dobro informiranih krogov bodo trgovska pogajanja v kratkem ugodno končana. Osni vanje trgovskih organizacij v inozemstvu. V ministrstvu za trgovino in industrijo se izdeluje načrt zakona o ustanavljanju trgovskih agencij v inozemstvu. Za enkrat se namerava ustanoviti take agencije le v najvažnejših evropskih centrih. Uporaba solunske luke. Med konzulom naše države in generalnim guvernerjem grške Macedonije je dosežen sporazum, ki podrobno regulira uporabo solunskega pristanišča za jugoslovansko trgovino. To je velik napredek za našo trgovino, ker je Solun najlepša in najkrajša pot na vzhod in na jug. Industrija. Bistra, kovinska in lesna industrija v Domžalah je razstavila svoje dosedanje izdelke v Obrtno-pospeševalnem uradu. Med temi izdelki so zlasti ključavnice za pohištvo in sicer nabitne, zadolbene iu gonilne ključavnice (Anschlag-, Ein-siemm-, Einlass- und Triebschlosser) najrazličnejših vrst in velikosti z navadnim in dozičnim zapahom; dalje so razstavljeni razni okovi za pohištvo in sicer pomedeni, ponikljani, pobakreni in oksidirani; končno nekatere vrste stavbenih ključavnic. Vse razstavljene in tudi druge podobne izdelke dobavlja navedena tovarna v vsaki množini. Kredit za tovarne špirita. Kredit, ki je bil odobren v svrho osnovanja novih lov aru spxnia, je bil do sedaj v kompetenci ministra za finance, sedaj pa je prešel v kompetenco ministrstva za trgovino in industrijo. Novo kovinsko podjetje v Brodu na Savi. Dunajska tvornica Chatidoir d. d. namerava zgraditi v Brodu na Savi tvor-nico valjanega bakra in tvoruico žice. Premog pri Glini. V okolici Gline so najdeni bogati sloji premoga, ki po sedanjih rezultatih presega kvaliteto premoga drugih rudnikov. K izkoriščanju tega premogovnika se bo pa moglo pristopiti le v tem slučaju, če je premog dober za žeieznične potrebe, ker so izgledi za premogovno industrijo za enkrat slabi. K industriji sladkorja. V eni zadnjih številk našega lista smo čitali, da prosijo industrijalci sladkorja, da se poviša uvozna carina na inozemski sladkor, ki davi naše cene tako, da se mora domači proizvod prodajati v zgubo, ker ga po cenah določenih od vlade, nikdo ne kupuje. Občni zbor osječke šečerane, ki se je vršil 26. pr. m. pa nam da popolnoma drugo sliko, ki nas vodi k prepričanju, da gre tu le za »manjši dobiček«, ne pa za zgubo. Cisti dobiček te tvorni-ce, ki izdeluje le kristalni sladkor, znaša 4,217.299.09 K. Dividenda se bo izplačevala v višini 25 odstotkov. Glavnica bo povišana od 10 na 25 milijonov kron in sicer tako, da se vzame iz rezerve 10 milijonov kron, za 5 milijonov kron pa bode izdanih 10.000 novih delnic po 500 kron. Obrt. Edinstven obrtni zakon. Minister trgovine in industrije je sklenil, da se izda edinstven obrtni zakon za celo kraljevino. V kratkem bo sklicana enketa strokovnjakov in obrtnih organizacij cele države, katerim se izroči v presojo načrt novega zakona. Enketa se bo vršila v Zagrebu. Oenarstvo. Železni drobiž zopet veljaven. Ker se je pokazalo občutno pomanjkanje drobiža, je minister za finance odredil, da morajo državne blagajne v bodoče sprejemati tudi kovani železni drobiž bivše avstro-ogrske monarhije, ki je bil pred kratkim razveljavljen. Državne blagajne bodo sprejemale ta drobiž po njegovi nominalni vrednosti, t. j. 20 vinarjev za 5 par. Uredbo o valutah in devizah razglaša Uradni list Deželne vlade za Slovenijo št. 58 z dne 31. maja 1921. V Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca je bila ta uredba priobčena dne 25. maja št. 115. Državni proračun. Razen nekaj zaostalih oddelkov, ki jih je še treba obravnavati, je predloženi državni proračun v glavnem gotov. Oez nekaj dni se prične sestavljati finančni zakon. Finančni minister ne namerava v ta finančni zakon vstaviti kakor dosedaj oddelek o taksah, trošarini in davku na poslovno obrt, ker je treba, da dobe ta določila veljavo za dalje časa in ne kakor finančni zakon, samo za eno leto. Državna investicijska posojila. Po končanih posvetovanjih s svojimi upravami so se delegati bank, ki vodijo pogajanja s finančnim ministrom radi notranjega državnega posojila v znesku 500 milijonov dinarjev, vrnili v Beograd. V soboto so se pogajanja ponovno nadaljevala. Na seji je došlo do popolnega sporazuma, po katerem bo vsaka banka sodelovala pri posojilu z zneskom, ki bo odgovarjal višini njenih vlog. Banke iz Hrvatske in Slavonije bodo kot največje udeležene pri tem državnem posojilu s 5,3 odstotki, iz Slovenije z 20 odstotki, iz Srbije s 15, iz Bosne z 8, iz Dalmacije z 2.5 odstot. in iz Vojvodine s 1.5 odstotki. Država se obveže, da bo plačevala bankam 7 odstotne obresti. Notranje država no posojilo se bo, ko bo realizirano, porabilo v prvi vrsti za zboljšanje prometa, cest in državnih zgradb. Sprejemanje drobiža. Minister za finance je izdal naredbo, po kateri ni nikdo primoran pri izplačilih v državnih' blagajnah ali posameznikov, sprejemati dinarskih novčanic več kot za 50 dinarjev, poldinarskih več kot za 25 dinarjev in drobiža po 25 par več kot za 10 dinarjev. Glavna državna blagajna, pokojninska blagajna, okrožne in finančne uprave ter davčne uprave pa morajo na zahtevo posameznikov zamenjati drobiž v neomejenih količinah za novča-nice Narodne banke. Ustavljen kredit v Angliji. Naša pooblaščena agencija v Londonu je obvestila ministra za trgovino in industrijo, da so vse angleške tovarne ustavile kreditiranje blaga, vse banke pa eskomptiranje menic našim trgovcem,-ker večina naših trgovcev ni izpolnila svojih dolžnosti napram angleškim firmam v pravem času. Sovjetska vlada in banke. Na zadnjih sejah gospodarskega sveta v Rusiji je bil stavljen predlog, da se zopet otvo-rijo banke, posebno one, ki imajo svoje podružnice v inozemstvu. Carina na usnje v Čehoslovaški. — Celioslovaški tovarnarji čevljev in stro-jarji usnja so se sporazumeli, da se za. usuje v polovicah in za črno telečje box usnje določi specifična carina med 10 in 12 odstotki. Na podlagi te carine pa naj določi ožji odbor carino za ostale vrste usnja. Promet. Iz Ljubljane do Vrhnike. Sprejeli smo in priobčamo. Iz Ljubljane do Vrhnike in nazaj vozi vlak navadno trikrat dnevno. Sme se trditi, da promet na tej progi ni preobremenjen, vsaj izza časa ne, odkar je demarkacijska črta preložena, ker je ob tej priliki ponehalo ve-rižništvo. In kaj mislite, koliko časa prevaža ta železnica en zaboj, kateri vsebuje 50 kg blaga? Za prevoz takega zaboja je na tej 20 km dolgi progi potreba polnih šest dnij. To je resnično, vendar ne-verjetno.Priporočati je, da si take nedo-stalke merodajni faktorji zapomnijo ter vzpostavijo prepotrebni red, kateri je temelj dobre države, kakršna mora biti naša kraljevina SHS. O taksi za desinfekcijo ali čiščenje postajnih prostorov smo pred kratkim že poročali. Danes objavljamo le kratko razglas ravnateljstva državnih železnic, ki se glasi: Za vsako čiščenje in desinfekcijo prostorov, ki jih ponesnažijo ali umažejo potniki, se pobira po 25 dinar. Znižane vozne eene za posetitelje orijentalnega sejma v Bratislavi. Ceho-slovaška vlada je dovolila znižanje voznih cen za vse razrede in vlake, razven ekspresnih in luksuznih za 50 odstotkov za posetitelje orijentalnega sejma v Bratislavi. Zveza Slovenije 1. morjem. Še vedno se ne ve, katerim potem bo vzpostavljena železniška zveza Slovenije z morjem. Proti nameravani zvezi preko Cobrana Brod-Moravice so se izjavile občine Stari trg, Spodnja gora, Češplje, Spodnji log, Koprivnik, Radence, Dol, Knežja Lipa, Mozelj in Nemška Loka ter prosile, da se zgradi železnica preko Poljan. V prvem slučaju bi bile te občine odrezane od prometa in bi ne mogle izvažati lesa, vina, železnih rud, premoga in drugega blaga, postojnski jami podobne jame v Graiščici pa bi še naprej ostale le malo znane. Železnica Brod-Moravice je preblizu italijanske meje in radi skalnatega terena mnogo dražja, ker bi le 600 111 dolgi most čez Kulpo stal več kot cela proga preko Poljan. Direktna železniška zveza med Slavonskim in Bosenskim Brodom. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu objavlja, da bosta od sedaj pri vseh br-zovlakih in osebnih vlakih vozila po en vagon 1. in II. razreda tudi iz Bosanskega Broda, tako da bodo imeli vlaki direktno zvezo. Plačevanje telefonskih pristojbin po števili! razgovorov. V Bosni so naročniki radi povišanja telefonskih pristojbin po-največ odpovedali naročnino. Oni pred-lagajo, da se plačujejo pristojbine po številu razgovorov, kakor je to vpeljano na Dunaju, ker naročniki telefona ne vpo-rabljajo jednako, ampak nekateri več, drugi manj. Ta način plačevanja bi odrešil po njihovih računih one, ki telefon redko uporabljajo plačevanja pristojbin za tiste naročnike, ki se ga pogosto poslužujejo. Razstava poljedelskih produktov in gospodarskih strojev v Frankfurtu na Mainu. Med 21. in 27. avgustom t. i. bo v Frankfurtu na Mainu velika razstava poljedelskih produktov in gospodarskih strojev. Naša trgovska agencija v Berlinu se je obrnila do kompetentnih ministrstev s prošnjo, da napravijo vse, kar bi pospeševalo poset in razstavljanje pridelkov od strani naših državljanov na tej prireditvi. Mi bi mogli razstaviti: testenine, razna olja in masti, sveže sadje, zelenjavo, mesne izdelke, mlečne produkte, vina, žgane pijače, konzerve iz sadja, razne marmelade, kiselice, tobak, cigarete itd. Prijave za razstavljanje sprejema do 1. julija g. Vukič, zastopnik naše berlinske trgovske agencije v Zagrebu, Prilaz 67. Upamo, da naši poljedelci spoznajo veliko važnost te prireditve in se je v velikem številu udeleže. Vpliv vremena na rast kulturnih rastlin. Vreme toplo,.oblačno, mestoma z obilim dežjem. Temperatura v obče ugodna za razvoj vseh posevkov. Vsi zimski strneni posevki ugodno napredujejo. Vsa ja ra žita so dobro vzklila in se ugodno razvijajo. Koruza je vzklila povsod dobro, zgodaj posejana pa ugodno napreduje. Po planinskih krajih napreduje zaradi pogostnega dežja in hladu počasneje. Živalska in sladkorna pesa sta po obilem dežju dobro vzklili. Vsi drugi poljski posevki ugodno napredujejo. Predilni in vrtni posevki istotako napredujejo ugodno. Travniške in druge trave bujno napredujejo. Rastlinskih bolezni in škodljivcev za sedaj ni. Iz nasiti organizacij. Poročilo o občnem zboru gremija trgovcev v Radovljici, ki se je vršil dne 15. maja 1921 ob 9. uri dop. pri Kunste-lju v Radovljici. Pri otvoritvi občnega zbora ugotavlja načelnik, da je imelo načelstvo pet sej ter izreka vsem gospodom odbornikom za pridni obisk sej in za požrtvovalnost zborovo zahvalo. Dalje ugotavlja načelnik, da je bil gre-lmj po načelniku zastopan skoro pri vseh sejah Zveze trg. gremijev v Ljubljani, občnega zbora zveze gremijev pa sta se lani udeležila z načelnikom še dva delegata, i. s. g. Ivan Rus in Andrej Čufer. Računski zaključek, ki je bil pregledan od gdč. Anice Žimnic in g. Pretnarja, Sitarja, Finžgarja in Rusa, prečita g. Fiir-sager. Zaključek izkazuje: Dohodkov skupaj 9298 K 60 v in stroškov 3975 K 21 v in gotovine v blagajni 5323 K 39 v. Od te svote je plačati zvezi trg. gremijev približno 5000 K na lanski račun. Proračun za tekoče leto izkazuje potrebščine 18.040 K in pokritja 2.600 K, tako da se ima primanjkljaj 15.440 K kriti z do-Iflado. Po spremembi pravil se je razvila živahna debata, nakar se je načelnik zahvalil navzočim zborovalcem za udeležbo in zaključil dobro obiskani obč. zbor. Osma seja trgovskega gremija v Ribnici tlne 25). maja 1921. Predsednik g. Ciril Picek otvori zborovanje, pozdra- vi izvanredno dobro obiskano sejo, prečila dopis »Zveze trgovskih gremijev«, najnovejšega slučaja »Samopomoči«. — Navzoči so sklenili enoglasno, da naj se v tej zadevi sledeča Resolucija« ministrstvu trgovine in industrije v Beograd, na deželno vlado v Ljubljani ter vsem trgovstvu naklonjenim poslancem predlaga: 1. Trgovstvo našega okoliša prote-testira kar najenergičneje proti politiki favoriziranja zadrug in konsumnih društev, kar mora roditi le gospodarsko nezdrave razmere in povzročiti trajne gospodarske krize in oškodovanje prebivalstva. 2. Protestira proti temu. da smejo konsumna društva in uradniške zadruge prodajati blago tudi nečlanom, ker so s tem odprta vrata vsemogočim zlorabam. — 3. Protestira proti dovoljenju brezobrestnih posojil in denarnih podpor zadružnim podjetjem, ker je zadružništvo v Sloveniji politično orijenti-rano in lahko vsakokratna vladajoča stranka izrabi take podpore v politične svrhe, lei konsumentu ne pridejo v dobro. — 4. Zahteva, da se ukine § 29 načrta ustave, ki obljublja zadružništvu materijelne podpore, ki so gospodarsko neutemeljene in škodljive. — 5. Protestira proti tem, da se zadružništvo obdavčuje v znatno manjši meri, kakor trgovstvo in da se oprošča zadružništvo od plačevanja prometnega davka, ki znaša 100 odstotkov uvozne carine, ker je s tem domači trgovini vsaka konkurenca proti zadružništvu onemogočena. — 6. Zahteva, da se ukine naredba v prisilni organizaciji uredništva v nabavljalne zadruge in o pobiranju enega odstotka fakturne vrednosti državnim ura*dom in zavodom prodanega blaga za podporo uradniških zadrug. Ribnica, dne 30. maja 1921. Dobava, proč Razpis dobave papirja in kartona za tobačno tovarno v Nišu. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje na dan 8. junija t. 1. ob 16. uri ponudbeno razpravo za dobavo kartona in papirja za potrebe tobačne tovarne v Nišu. — Dobavni razpis, pogoji in vzorci blaga se morejo vpogledati v ekonomskem odelenju uprave državnih monopolov. En izvod dobavnega razpisa, pogojev in vzorcev je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Zbornica pa nima na razpolaganje prepisov, da bi jih mogla interesentom izročati. Razpis dobave raznega papirja, li-ma, desk, vrvi, sukanca, žičnikov i. dr. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje: 1. Ofertalno licitacijo za nabavo raznega papirja na dan 7. junija t. 1. ob 16. uri v pisarni uprave državnih monopolov. 2. Ofertalno licitacijo za nabavo raznega papirja, lepenke, kartona, lepa, deščic, vrvi, sukanca itd. za potrebe tobačne tovarne v Ljubljani na dan 22. junija t. 1. ob 16. uri v pisarni upravnika državnih monopolov. Sezname blaga, ki ga je dobaviti, dobavne pogoje in vzorce §e moči v gori omenjeni pisarni vpogledati. En izvod razpisa, seznamov blaga in pogojev je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Zborni-nica pa nima na razpolago prepisov, ki bi jih mogla interesentom izročati. Ponudbe, pismene v zapečatenih zavitkih, je poslati do dne licitacije gori navedeni pisarni. , Razpis dobave cigaretnega papirja. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje glede na to, da se na prvi licitaciji t. j. 25. aprila t 1. ni mogla sprejeti nobena ponudba, ker nobeden ponujeni papir ni odgovarjal dobavnim pogojem, ponovno dobavno licitacijo na dan 15. junija t. 1. ob 16. uri v pisarni upravnika državnih monopolov za dobavo. 10.000 risov cigaret, papirja 11. vrste in 5000 risov cigaretnega papirja UL vrste. Vadi j znaša 10 odstotkov za domačine in 20 odstotkov za druge. En izvod dobavnega, razpisa in pogojev je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Prepisov pa zbornica nima na razpolaganje, da bi jih mogla interesentom vročati. činovnici, a imače rang činovnika Mini-starstva Trgovine i Industrije. Kompe-tenti, koji su več ukazni činovnici pri kome nadleštu, neka podnesu Upravi za Zaštitu Industrijske Svojine, svoje mol-be sa svedodžbaina o kvalifikacijama o dosadašnjem službovanju kao i odobre-nje za prelaz od nadležnih vlasti, — a koji sad prvi put stupaju u državnu službu. pored molbe i svedodžbu i uve-renje o vladanju kao i lekarsko uvere-nje o zdravlju. — Molbe če se podneti najkasnije do 1. juna ove godine. Izpremembe protoko-iaoij v trgovskem registru. Marija Pirc, s sedežem v Mateni, obratni predmet: trgovina z mlekom, imetnica Marija Pirc, posestnikova žena v Mateni. Antonija Kotar, s sedežem v Ljubljani, obratni predmet: trgovina s špecerijskim blagom in z žganjem v zamašenih posodah, imetnica: Antonija Kotar, trgovka v Spodnji šiški. V zadružnem registru sc je vpisalo: Dosedanjemu besedilu: Tiskarna »Sava« v Kranju, r. z. z o. z., se odslej pristavljata besedi: »v likvidaciji«. Živinorejska zadruga za občine Zmi-nec in Škofja Loka, r. z. z o. p. Zadruga se je razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidacijska firma: Živinorejska za- druga za občini Zminec in Škofja Loka, r. z. z o. p. v likvidaciji. Živinorejska zadruga Šmartno pri Kranju, registrovana zadruga z omejenim poroštvom se je razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidacijska firma: Živinorejska zadruga Šmartno pri Kranju, r. z. z o. p. v likvidaciji. Vpisale so se firme: F. Ostrelič, s sedežem v Ljubljani, obratni predmet: trgovina z mešani tu blagom na drobno, z manufakturnim, modnim, galanterijskim blagom in z železnino na debelo. Alojzij Cvenkelj, s sedežem v Ljubnem, obratni predmet: trgovina z lesom in lesnimi izdelki. Golli &Pompe, s sedežem v Ljubljani, obratni predmet: trgovina s pisalnimi in kadilnimi patrebščinami, javna trgovska družba izza 1. januarja 1921, javni družbenici: Fani Golli, trgovka v Ljubljani in Marija Pompe, trgovka v Ljubljani. Josip Stupica, s sedežem v Ljubljani, obratni predmet: trgovina z vozovi, imetnik: Josip Stupica, sedlarski mojster v Ljubljani. A. Čebulj, s sedežem na Jesenicah (Gorenjsko), obratni predmet: trgovina z žitom in moko. Ivan Petrič, s sedežem v Borovnici, obratni predmet: lesna trgovina. I. poročilo hmeljarskega društva za Slovenijo n stanju hmeljskih nasadov. Žalec (Savinjska dolina) koncem maja 1921. V obče se mora stanje hinelj-rkih nasadov označiti kot prav dobro. Rastlina je dospela do polovice, tuintam celo do dve tretjini hmeljskih drogov, se razvija prav krepko, je zdrava in brez vsega mrčesa. Vreme je razvoju rastline najugodnejše. S hmeljem zasajena ploskev se je nekoliko povečala. Društveno vodstvo. Potrebni činovnici. Upravi za Zašti-tu Industrij. Svojine u Beogradu, kao sa-mostalnom državnom nadleštvu, koje stoji pod nadzorom Ministra Trgov, i Industrije, potrebni su činovnici Tehničke struke: ,. Nekoliko inspektora sa platom od 5.052 din. god. 2. Nekoliko sekretara sa platom od 2.526—4.041.60 din. god. 3. Nekoliko pisara sa platom od 1515.60 do 2.020.80 din. god. Uslovi su za ove či-novnike: da su diplomirani tehničari iz mašinske, grad je vi tiske, elektrotehničke struke, ili da su svršili visu poljoprivred-nu škohi u rangu Univerziteta, rudarsku ili šumarsku akademiju'ili prirodno-ma-tematički odsek filozofskog fakulteta. — Osim gori naznačenih data svi ovi činov-nici imače i sve one prinadležnosti, koje uživaju iz toga svojstva i ostali ukazni jelove deske 450—480 lir. Drva 14 -15 lir po metru. Jugoslovanski jelov les slabše kakovosti franko Milan se prodaja po 320 lir, boljše kvalitete pa ima višjo ceno. V zadnjem času je došlo v Italijo poljsko blago, ki se nudi po 300 lir franko Milan. Steklo. Trst. Cene steklu še vedno padajo. Steklene plošče, transit Trst, stanejo 7 in pol lir po kvadratnem metru. 2. junija Zagreb, devize: Berlin 210 do 211, Milan 695 do 6%. London 517,50 do 520, Praga 193 do 193 50, Newyork 129 50 do 130. Švica 2320 d 2360, Dunaj 22 do 22 50, Par.* 1105 do 1110, Budimpešta 56.50 do 58.50. Valute: dolar 127 do ! 28.50, avstr, krone 22.50, rublji 38 do 40. češke krone 190, funti 500, franki 1090 do 1100, napol^ondori 445 do 448, marke 212 do 218, leji 218 do 220. Blagovna borzi: pšp-nica franko lndjija 1000, koruza franko Zgreb 445 ove;; 500 do 505, moka za-krmo franko vagon 380. denar blago Ljubljanska kredit, banka . 900 Jadranska banka ... 1880 1900 Narodna banka.................. 550 560 Slov. tskomptna banka 600 625 R>'Og;rad, valute: dolar 32.50 do 32.75, franki 272 do 272.50. lire'170 do 172, leji 55.50 do 55.75, marke 53.50 do 54, češke krone 47 do 47.50, avstr, krone 5.75 do 5.85, napolcondori 110 do 111. D e v i z e: London 129 do 129.50, Pariz 273 do 274, Ženeva 580 do 585, Solun 195 do 200, Praga 48 do 48 25, Dunaj 5 55 do 5.60, Berlin 52.75 do 53, Milan 173.50 do 174. E 1 e k t i: Narodna banka SMS. 2700 do 2730. Dun_;j, devize: Zagreb 450 do 454, Berlin 944 do 950, Budimpešta 253.50 do 256.50, Bukarešta 997.50 do 1007 50, London 2340 do 2360, Milan 3165 do 3185, Newyork 603 do 607, Paiz 5055 do 5095, Praga 875 do 882, Sofija 695 do 705, Varšava 56.50 do 58 50, Curih 10.625 do 10.675. Valute: dolarji 597 do 601 levi 687.50 do 697 50, marke 94 4 do 050, funfi 2320 Jo 2340, franc, franki 5030 do 5070. in-3155 do 3175, dinarji 1782 do 1802, poljske marke 57.25 do 59.25. leji 990 do 1000, švic. fr-nki 10.515 do 10.575, čehoslov. krone 875.50 do 881.50. Avstr, kronska renta ,, majska renta Ogrska kronska renta V. avstrijsko vojno posoji Turške srečke Angiobanka Bankvere:n Tržna »m™ Poljski pridelki. Sombor 27. maja. Radi suše jadikujejo kmetje in ne privažajo starih zalog na trg. Cene so radi tega še vedno visoke. Pšenica stane 980—990 K, koruza 380 -390 K, oves 420—430 K. Izdaten dež bi pomiril poljedeljce in cene bi se znižale. Sombor. 30. maja t. 1. Dovoz pšenice je slab. Cene ne padajo, pa se tudi ne višajo. Mlini, ki prodajajo moko po visokih cenah, jo plačujejo po 980 do 1000 kron. Promet z koruzo je neznaten. Notira 380 do 400 K za blago na vagone. Dunaj ponuja za koruzo 425 K franko vlač. lirod Donava. Cena ovsu je poskočila,^ ker je malo ovsa v prodaji, ker so se izgledi na bodočo žetev poslabšali in ker je popraševanje po ovsu zelo živahno. Stanje pšenice se dobro presoja. Osjek Dovozi pšenice so izvanredno slabi. Pšenica se prodaja po 1020—1025 K. Lokalnega blaga ni, mlini kupujejo v Vojvodini. Cene moki radi tega ne popuščajo. Nularica notira 15—15.20 K, moka za kuho 14—14.20 K, moka za kruh 13 K; koruza notira 410—420 K, ovsa ni. Los. Italija. V Fiorenci se prodaja les po sledečih cenah: jelov les 10 mm 400 lir po kubičnem metra, 15 mm 360 lir, 20—60 mm 330 lir. Hlodi 340—350 lir. Tesan les luka Trst 265 lir. V Neaplu: 109 — 109 — 315 — 82.— 3505.— 1650’ — 1290 — Avstr. kred. zav. za ti g. in ind. 1530.—- Landerbank.................. 2460’ ________ Avstro-Ogrska banka 4340 Živno‘_;tenska banka 3370'— Bosanska zemaljska banka . 1489 — Državne železnice 4445 — Lombarde....................... 2230 — Alpine-Montan.................. 5982 — Praška železna industrija . 10000'— Zenica-železo .... —'— Kranjska železna industrija 9600'— Trboveljska premogokopna 3700 — Leykam, papirnica 5350 — Curih, uevize: B*rlin 8.975, NewyorK- 569, London 22.22, Pari/. 47. 85, Milan 30.10, Praga 8.35, Budim -p c št a 2.35, Z-igreb 4.30, Bukarešta 9.45, Varšava 0.55 Din a j 1.275, avstr. zig. krone 1 — bp^AHTČERME) 'V?- \ LJUBLJANA / atgjp*" j,T r\l< t m Bkp v kockah in kristal (b*J, suh) nudi po dnevnih cena*. 5 Rudnik — Ljubljana Telefon interurban štsv. 430. Prsl@gs .'Trgovskemu Ustu14 it. 53, Ijjubljana, «lne 4. junija lOsžl. JugosBavenshoift ti oviftarsttu 1 Na »Ljubljanskem velikom saj-in 11« uzoraka, ko j i če sc održavat od 18. do 24. augusta o. g. nuditi če sc u niladoj našoj državi prvi put trgovini, obrti i industriji zgoda, da po-kažu što vrijede. Ova priredba je ne samo iz tog uzroka najveceg narodno-gospodarskog znacenja, nego prije sve-ga zato, jer dava imenovanim krugo-vima praktičnu mogučnost za rnedju-sobno upoznanje i zblizenje. Iz tog uzroka molimo novinarstvo naše države, da izvoli barom ekscerptivno donositi one članke oiicijeluih publikacija, koji če izlaziti kao prilog »Trgovskega lista« kao-i one, koje bi slao sajainski ured. ljubljanski veliki salam odi 13. do 24. augusta 1921. Za ovu velevažnu narodnogospodarski! priredbi! pokazuje se veliki interes i danomice prima sajainski ured sve to veči broj prijava za učešče. Onim krugovima, koji još nijesu odlučeni, da li bi svojim proizvodima na sajmu učestvovaii ili ne, savjetu-jemo neka to u svom vlastitoni interesu učine. Time, da izlože svoje proizvode na sajmu, koji bude bez sum-nje dobro pohodjen, učinit če za svoje poduzeče naj boi ju reklamu. Ova priredba nije istovjetna kakvoj iz-ložbi — na što još osobito upozora-vamo zainteresovane krugove —-gdje ne smije da se obavija trgovač-ke poslove. Ovdje moči če svatko, tko izloži uzorke svoje robe, da na osno-vu ovili na licu mjesta obavija trgo-vačke poslove. Svatko, koji če kao iz-Jožnik učestvovaii na ovom sajmu, bit če u sajamskom katalogu naznačen punirn nazivom svoje tvrtke te primjetbom, koju robu ima na raspo-loženju. Ovaj če se katalog u više ti-suča primjeraka izdavati iz čitave države i inozemstva dolazečim posjet-nicima. Na ovoj če se način učiniti za svakog izložnika potpuno besplatna i najbolja reklama, jer nitko he če sa-jamskog kataloga zabaciti nego čuvati i upotrebljavati, kad bude htio da naruči ovu ili onu robu, koju je vidio izloženu. Nekojima čine se za najam pro-storija odredjene cijene previsoke, pak se iz tog uzroka još nijesu prijavili. Upozoravamo, da su cijene potpuno u razmjeru sa sličnim priredbama inozemstva te su nakon potan-kog razmatranja odredjene tako, da svatko lako učestvuje na sajmu. što več reklama sama vrijedi! Buduči pak, da jc svakom izložniku dopušte-no, da na osnovu izleženih uzoraka obavija trgovačke poslove, svatko če lakocem pokriti troškove za najam prostorija. Ko na č n o još pripominjemo, da sii neinformirani krugovi niišljcnjs, da bude sajam jedne vrste zabavište! To je sasma krivo. Sajam je naskroz ozbiljna, strogo trgovačka priredba. Zabave bit če samo u onoj neophodno potrebitoj mjeri, koja bude u potpu-nom skladu s ozbiljnošču priredbe. Pozivi jemo dakle sve one, koji su primili sajamski red i prijavnice, pak ih još nijesu ispunili i odaslali sajamskom uredu, dalje sve one, koji se još nijesu odlučili da li bi učestvo- vaii ili ne, neka svoje učešče prijave sad odmah dok ima sajamski ured prostorije još na raspolaganje. Osim toga prodje rok za prijave do 15. ju-na o. g. Svi oni pak, koji se za ovu priredim interesiraju pak nijesu još primili prijavnice ili sajamskog reda, neka se odmah obrate na sajamski ured, koji če im sve zaželjeno odmah poslati Sve načrte kao i sve informacije daje besplatno ured »Ljubljanskoga velikog sajma« u Ljubljani, Turjaški trg 6/11. ljubljanski veliki sejem. Kakor smo že poročali, priredijo trgovski in industrijski krogi v Sloveniji prvi vzorčni veliki semenj v Ljubljani v dnevih od 18. do 24. avgusta t. 1. To je pr.va taka prireditev v Jugoslaviji. Sledili smo vzgledu drugih velikih narodov, ki že desetletja prirejajo take semnje, zlasti Nemčija, pa tudi Francija, Anglija, Italija in drugi. [>o prevratu je vso Evropo prešinil nov, osvežujoč duh. Povsod je opažati streml jenje, da se popravi, kar se je med vojno porušilo in da se življenje spravi zopet v normalni tir. Vojna je zasekala globoke rane v mednarodno gospodarsko življenje. Narodi so se odtujili drug drugemu. Trgovinske vezi, ki so prej spajale vse .države sveta in navezale narod na narod, so se med vojno vsaj zrahljale, ako ne popolnoma pretrgale. Na razvalinah stare Avstro-Ogrske so nastale nove države, ki imajo vse pogoje za svoj obstoj in za zdravo gospodarsko življenje. Češkoslovaški narod je v prvi vrsti industrijski narod, in zaradi tega vidimo, da je bas on bil prvi, ki je po zadobitvi svoje neodvisnosti in ustvaritvi lastne državo uvidel potrebo gospodarskega zbliževanja z drugimi sosednimi narodi. Že lani je priredil prvi vzorčni vele-semenj, kateremu je letos spomladi sledil drugi, in kakor čujemo, namerava prirediti v jeseni tretjega. Menda se ne motimo, ako rečemo, da je izmed nasledstvenih držav Jugoslavija ona državna tvorba, ki ima največ pogojev, da postane gospodarska država bodočnosti. Zaradi tega nismo smeli zaostajati. Zavedamo se, kake važnosti so vzorčni veliki semnji za dobre trgovske zveze in za narodno gospodarstvo sploh. Vzorčni velesemnji, skrbno pripravljeni in dobro organizirani, privabljajo trgovce z vseh strani, da si ogledajo, kaj premore prirejajoči narod in kaj bi se dalo pri njem kupiti-Vzgled nam mora biti Nemčija, ki je prva v prirejevanju takih ' velikih semnjev. Lipsko je že desetletja shajališče ne samo nemških, ampak tudi svetovnih trgovskih krogov. Kdor dobro opazuje razvoj trgovine v posameznih deželah, vidi, da so take stalne letne prireditve podlaga za trgovinsko središče dotične pokrajine in često tudi cele države. Naravno je da tudi naša mlada država v tem pogledu ne sme zaostajati. Podaljšanje roka za prijavo za udeležence iz Slovenije. Odbor za prireditev Ljubljanskega velikega semnja, ki se je osnoval •z krogov ljubljanskih trgovcev, si je ' da je prva taka prireditev v nasi državi združena z velikimi tež-koeami, pa tudi z velikimi denarnimi žrtvami. Vedel je, ko je vzel stvar v roko, da bo. prireditev stala mnogo truda in da tudi vsem ne bo mogel ustreči v oni meri, kakor bi rad. Zaveda pa se velikega pomena, ki ga ima vzorčni veliki semenj za naše trgovstvo in za naše narodno gospodarstvo. Zaradi tega se ni ustrašil ogromnih zaprek in tudi ne materi-jelnih žrtev, ampak pogumno je začel in z zadovoljstvom opaža, da je spoznanje in razumevanje za to prireditev prodrlo v širše kroge in da je bila misel povsod simpatično pozdravljena. Do avgusta imamo le še dobra dva meseca na razpolago, in ta čas je treba dobro izrabiti. Vsem trgovskim in industr. krogom, ki bi prišli za aktivno udeležbo na velik, semnju vpoštev, smo poslali prijavnice in obenem tudi sejmski red, ki vsebuje vsa pravila in pogoje za razstavljanje proizvodov. Prijavnice že v velikem številu prihajajo, vendar, da ne bi bil kdo prepozen, je sejmski urad podaljšal rok za prijave za trgovske kroge v Sloveniji do 10. junija, dočim poteče slejkoprej rok za prijave iz ostale Jugoslavije dne 15. junija. Cene prostorom se ne zvišajo. Opozarjamo, da se zaradi podaljšanja roka preko 31. maja cene ne bodo povišale, kakor to določa sejmski red. Po teh določbah se prijavnice, ki bi došle šele po določenem roku (31. maja), upoštevajo samo še po možnosti in se razen tega zvišajo za take prijave vse cene za 50 odstotkov. Ponavljamo, da se zaradi podaljšanja roka za prijave do 10. junija t. I. cene ne bodo povišale in da se bodo prijave, ki jih sejmski urad prejme do tega dne, upoštevale. Ta podaljšani rok velja tudi za prijave zgradb lastnih paviljonov. Zanimanje inozemstva za Ljubljanski veliki semenj. Opozarjamo vse interesente, ki reflektirajo na to, da razstavijo svoje predmete na Ljubljanskem velikem semnju, da dopošljejo čimprej svoje priglasnice uradu Ljubljanskega velikega semnja, kajti prostorov je vsaki dan manj na razpolago. Tudi tukaj je znani izrek zelo na mestu: Kdor prej pride, prej melje. Vpoštev pa prihaja šc drug razlog. Po sejmskem redu razstavijo svoje proizvode, v kolikor je še razpoložljivega prostora, tudi inozemci. Čim manj bo domačih razstavljalcev, lem več bo inozemcev, ki se že zelo zanimajo za to našo prireditev. Inozemstvo jako dobro razumeva važnost takih prireditev in dobro ve, kako bodočnost ima naša država. V Nemčiji je že živahno zanimanje za Ljubljanski veliki semenj, kakor je razvidno iz gospodarskih člankov, ki jih objavljajo ugledni nemški list' Tudi Anglija se že oglaša, Češkoslovaška s svojo tako zelo razvito industrijo gotovo ne bo zaostala. Jugoslavija ni tako revna država, da ne bi ničesar proizvajala. Nasprotno, naša industrija je v primeri z drugimi velikimi in gospodarsko. lahko rečemo na vrhuncu stoje-'•"ni državami sicer šele v povojih, to-(!■ razvija se krepko in za sedanje neprilike ^ nad vse zadovoljivo. Udeležba na Ljubljanskem velikem semnju bo velika — in zanimanje v ostalih delih naše države za prvo prireditev te vrste je zelo živahno. V Jugoslaviji je veliko povpraševanje po industrijskih proizvodih; pomislimo samo na razdejano Srbijo! Na vse kroge iz Jugoslavije bo napravilo zelo neugoden vtis, ako vidijo, da ne bi bilo za to prireditev med industrijci, obrtniki in trgovci-grosisti zadostno zanimanju. V kolikor ti krogi še ne poznajo industrijske in trgovske moči v naši pokrajini, jih bo ta prireditev gotovo potrdila v njihovi dosedanji domnevi, da Slovenija ne more mnogo proizvajati. Ali bi jim potem mogli šteti v zlo, ako si svoje potrebščine nabavijo pri inozemcu, ko vidijo, da enakovrednega in često tudi boljšega ne najdejo na domačem trgu? Iz vseh teh razlogov opozarja urad Ljubljanskega velikega semnja vse* interesente, naj čimprej vpošljejo svoje priglasnice, da more ukreniti vse potrebno za odkazanje prostora posameznim prijavnikom. Sejmski red. Nekaterim se zdi sejmski red preveč strog. Toda opozarjamo na pravila enakih prireditev v inozemstvu, ki so veliko bolj rigorozna in naravnost trda, pa se nikdo nad njimi ne spodtika, ker vsak razumen razstavljalec ve, da mora biti red na semnju in da le popolno vpoštevanje in ravnanje po pravilih more jamčiti za uspeh prireditve. Najemnina. Na prvi pogled se zdi, da je v sejmskem redu navedena cena posameznim prostorom visoka in je zaradi tega morda marsikoga uplašila. Sejmski urad ima vedno le pred očmi cilj, ki ga zasleduje prireditev velikega semnja, in zaradi tega ne išče mate-rijelnega dobička. Ako bi sejmski urad vpošteval dejanske razmere in današnje cene, potem bi morala biti najemnina najmanj šestkrat tako velika. Prirejevalec semnja pa tega ni hotel, marveč je določil take cene, ki jih z lahkoto zmore vsak razstavljalec. Pripomniti pa moramo, da označene cene prostorom veljajo za ves čas prireditve, to je od 13. do 24. avgusta, torej celih dvanajst dni, iz česar je razvidno, da cene nikakor niso pretirane. Važnost velikega semnja za izložnika. Pomislite vendar, kako reklamo si napravi razstavljalec s svojimi proizvodi! Posetniki bodo prišli z vseh strani, ne samo iz Jugoslavije, ampak tudi iz inozemstva. Kdor si želi pri nas kriti svoje potrebščine, se bo na licu mesta prepričal o kakovosti proizvodov in takoj sklenil kupčijo.' In la ne bo majhna, ako pomislimo, kaj vse naša država potrebuje. Vpoštevati je tudi treba dejstvo, da bo sejmski urad dal natisniti sejmski katalog v mnogo desettisočih izvodih, ki bo vseboval vsako razstavljajočo tvrdko z navedbo njenih proizvodov. Posetnik velikega semnja pa tega kataloga ne bo zavrgel, ampak ga bo vzel seboj in ga zopet vzel v roko, ko bo kasneje hotel stopiti v stik z našimi trgovskimi krogi. Na ta način bo ta sejmski katalog reklama, ki se ne bo širila samo po naši kraljevini, ampak tudi preko njenih meja. To bo pač izdatnejša reldama, kakor vsi inserati po časopisih, ki stanejo ogromne vsote, na drugi strani pa imajo večinoma le pomen od ene številke dotičnega lista do druge. In kaj pomeni reklama za trgovca in industrijca, tega menda ni treba podrobno naglašati. Lastne stavbe in notranja oprema prostorov. v Ljubljanski veliki semenj se priredi meseca avgusta v Lattermano-vem drevoredu ob Gosposvetski cesti, torej v najlepšem delu mesta. Ti- 2 L J U B L J A N S K I VELIKI SEMENJ volski gozd s svojimi naravnimi krasotami bo tvoril kaj primerno ozadje. Po načrtu, ki so ga izdelali prvovrstni strokovnjaki, je prireditev zamišljena kot nekaj celotnega in enotnega. Vsak posamezni objekt tvori orga-nicni del arhitektonsko dovršene celote. Zaradi tega je naravno, da sejm-ski urad gleda na to, da objekti, ki jih na določenih prostorih postavijo razstavljalci sami, ne kvarijo celotnega vtisa in da se njihova zunanjost prilagodi enotnemu slogu. Sejmski red glede teh stavb ne predpisuje ni-kakih omejitev in prepušča izložniku, da si ga zgradi po svoje. Vendar pa mora prej sejmskemu uradu predložiti celotni načrt stavbe in zlasti načrt fasade. Kar se tiče notranje ureditve razstavnih prostorov, je vsakemu izložniku prepuščeno, da si po svoji volji uredi notranjost najetega prostora. Kdor pa želi, da se mu prostor opremi s potrebnimi mizami, policami in drugimi pripravami, mu to preskrbi na željo tudi sejmski urad na njegove stroške, pri čemer se bodo zaračunala dela po dnevnih cenah. Sejmski urad bo gledal na to, da bo vsakemu priglasniku odmeril po možnosti toliko prostora, kolikor si ga želi. Vendar pa si pridržuje pravico, da ga po potrebi skrči. Naravno je, da bo o tem sklepu sejmskega urada stranka obveščena. Ravnotako bo šel sejmski urad vsakemu razstavljalcu drage volje na roko, ako želi podrobnejših pojasnil, zlasti pa, ako si želi napeljati vodovod ali elektriko za razsvetljavo in pogon v najete prostore, Na željo preskrbi vsa' ta dela \irad na stroške izložnika, pri Čtjjner se delo, adaptacije, naprave itd. računajo po dnevnih Č0.n.2h. Razširjajte »Trgovski List“. Pomen semnja za narodno gospodarstvo. Opozarjamo na sejmski red, kjer dobe interesenti vse določbe in navodila, po katerih se imajo ravnati, ako se udeležijo velikega semnja kot raz-stavniki. Po našem mnenju bi bilo odveč, z bobnečimi frazami razlagati pomen prireditve za našo trgovino, industrijo in obrtništvo. Vsakomur bo jasno, da bo imel razstavnik velike koristi od vzorčnega velesemnja, ako pomisli, da ga bo posetilo na tisoče interesentov ne samo iz naše kraljevine, ampak tudi iz sosednih držav. 'Pri tej priliki bodi navedeno, da so se na sličnih prireditvah v inozemstvu, posebno v Lipskem sklepale kupčije, ki grejo na milijarde. Res je, da na te številke pri nas ne smemo računati. Toda Ljubljanski veliki semenj je pri nas prva prireditev te vrste. Ako se obnese, in nimamo povoda, da bi o tem dvomili, bodo imeli od tega dobiček vsi. V bodoče se namerava prirediti vzorčni velesemenj v Ljubljani vsako leto, po možnosti celo dvakrat, spomladi in v jeseni, kakor vidimo pri naših bratih na Če-hoslovaškem. In če je to mogoče pri Čehih, zakaj potem ne bi bilo mogoče pri nas? Res je, da je v naši severni zaveznici industrija dokaj bolj razvita kot pri nas, toda to nas ne sme oplašiti. Mi imamo sirovine, za katere nas tudi veliki, industrijsko na vrhuncu stoječi narodi zavidajo. Treba je poguma, marljivosti, vztrajnosti in veselja do dela, in v kratkem tudi mi ne bomo zaostajali za našimi brati Cehi. Za to pa nam je treba reklame, nam je treba reputacije. Najboljšo reklamo pa dosežemo tedaj, ako se interesent prepriča na licu mesta, kaj vse premoremo in kaj mu lahko nudimo. Slovenija je prva pokrajina v naši državi, kjer se je porodila misel za tako prireditev. Uverjeni smo, da se ne bo izneverila sama sebi in da bo vpoštevala okoliščine, ki govorijo za to, da postane središče trgovine, zlasti Ljubljana, ki je križišče prometnih zvez s severom in jugom, z vzhodom in zapadom. Zato pogumno na delo, uspeh ne bo izostal injtrud se bo bogato poplačal! Predpr*prawe m dela v polnem teku. Dela za prireditev velikega semnja, ki bo v Ljubljani od 13. do 24. avgusta t. 1., so v polnem teku. Prostor v Lattermanovem drevoredu na vogalu bivšega dirkališča in Gosposvetske ceste, ki je določen za veliki semenj, je kaj srečno izbran, ker je dovolj velik, je v najlepšem delu mesta in na zelo primernem kraju. Poleg tega ga y, vseh strani obkrožajo senčnati drevoredi, ozadje pa tvori Tivolski gozd s svojimi naravnimi krasotami. Že pogled na ta prostor mora na gledalca napraviti zelo ugoden utis. Načrte za veliki semenj so izgotovili priznani strokovnjaki. Vsa prireditev je zamišljena kot nekaj enotnega, pri čemer je vsakemu razstavniku glede notranje opreme najetih prostorov prepuščeno, da si jih opremi in okrasi po svojem okusu, vendar se pri tem ne smejo prekoračiti določene meje. Zunanji pogled na razstavni prostor bo naravnost impozanten. Arhitekti so imeli pri izdelavi načrtov pred očmi podobne prireditve v drugih državah, ki prirejajo letne vzorčne velesemnje, v nekaterih državah celo po dvakrat na leto, in so zaradi tega tam glavne stavbe zidane. Odbor za prireditev Ljubljanskega velikega semnja se v svojem pravilnem pojmovanju, da mora že prvi, celotni vtis, ki ga napravlja na gledalca že pred vstopom na razstavni prostor^ ugodno vplivati na posetnika, ako hočemo doseči v njem primerno razpoloženje, ni ustrašil truda in veli-Jrjh žrtev in se je pogumno lotil dela. Raz»t?vni prostor se že planira in glavne stavbe v deIu- Tudi dela za opremo notranjih pro*.torov so. oddana in dobro napredujejo- Zanimanje za to prireditev, prvo v Sloveniji* ?!? v Jugoslaviji sploh, je zelo veliko. Za- -radi tega je upravičeno upanje, da bo Ljubljanski veliki semenj imel velik uspeh in da se bo ves trud bogato poplačal. Informacije. Svakojake informacije, koje bi stranke u pogledu sajma trebale, do-biju se besplatno, pismeno ili usme-no, kod sajamskog ureda, u njegovim prostorijama u Ljubljani, Turjaški trg br. 6/II. Uredovni satovi jesu dano-mice osim nedjelja i blagdana od 8— 14 sati i od 16—18 sati. Stranke se umoljavaju, da se u uredu javljaju po mogučnosti izmedju 8 i 14 sati. Informacije davaju se i telefoniškim putem, br. telef. 140. U uredu raspoloženi jesu takodjer svi načrti zgrada, tako da svatko može da se potanko informiše o razdiobi sajamskih zgrada i prosto-rija. Veleirgovi»a manufakturnega in modnega blaga Veletrgovina z manufakturo J. B. Siarii • Mor „merkur a se v najkrajšem času PRESELI iz Gosposka uiice rta AleMrovo cest§ št. 13 na kar opozarja £e sedaj svoje cenjene odjemalce. Maribor Cankarjeva ulica št. 1. ® @ Velika zaloga manufakture, češki, francoski in angleški izdelek. Samo na debelo. M 3K $ $ w ********* iUUUUULB, MANUFAKTURA IN TEKSTILNO BLAGO MA DEBELO IN DROBNO K. WORSCHE MARIBOR GOSPOSKA ULICA JT. 10. w ur W W M w w ^ ***** Uljudno naznanjamo, da se g. E. Sladek, naS potnik monter nahaja v Ljubljani, da popravi kontrolne registrir blagajne naSega izdelka, ki so eventuelno poškodovane. Ako želite, da se Vaše blagajne popravi in oCisti, blagovolite nas takoj obvestiti, da Vam damo mehanika na razpolago. Od monterja zahtevajte vpogled naše legitimacije! Informacije. Vsake vrste informacije, katere bi stranke radi sejma želele, daje brezplačno pismeno ali ustmeno sejmski urad v svojih prostorih v Ljubljani na Turjaškem trgu št. 6/II. Uradne ure so dnevno z izjemo nedelj in praznikov od 8 do 14 in od 16 do 18 ure. Stranke se prosijo, da se po možnosti oglašajo v uradu med 8. in 14. uro. Informacije se dajejo tudi telefonično telef. št. 140. V uradu so razgrnjeni tudi vsi načrti zgradb, tako da se more vsakdo najnatančneje informirati o razdelitvi sejmskih zgradb in prostorov. ■fc • uradni, trgovski, pismeni, DffliVl* ovo’n,> svileni, prepisni, I*mili ogljeni itd., pisarniške H Jn šolske potrebSiine, kuverte, vse vrste umetniške ras* gledffice kupite najceneje pri tvrdki lOfltl GAJŠEK Papirna iržwina - Ljubljana Sv. Petra c. 2, poleg Prometne banke. Na drobno. Na debelo. Sladkor k i kocke v zabojih po 50 kg, kristal v vrečah po 100 kg na vagone kakor tudi v manj-ših množinah Iz skladlita v Mariboru po najnlSjih dnevnih cenah P 1 Družbo Mayer Maribor. m Trgoci pozori DOSPELE SO staroznane družba z o. z., Wlen VI. E. SLADEK, Ljubljana Streliška ulica 22 gostilna pri g. Turku. Ha zadruga v iilah vabi vse člane na občni zbor 20. junija 1921 v Narodnem domu ob 14. uri. Za slučaj premajhnega števila članov se eno uro pozneje vrši občni zbor ob vsakem številu navzočih članov. m m m m m m m m naravnosive KOSE v kranjskih, kočevskih in hrvaških oblikah in. druge vsakovrstne železnine. Za cenj. naročila se priporoča tvrdka trgovina z železnino Gosposvetska cesta št. 10. m m slndna kava, kavlne konserve • •■■■•■■MB s sladkorjem, ® kavlne konserve brez sladkorja In marmelado nudi po najnižji dnevni ceni In v vsaki množini DelnBka družba „triglau“ tovarna hranil v šmarci pri Kamniku. Kupuje tudi tozadevne surovine. Prva jugoslovanska tovarna tehtnic dobavitelj državne in južne železnice v Jugoslaviji, se priporoča za mnoRobrojna naročila. Cene zmerne, postrežba ločna. TRGOVSKI !.. ! r T 5 Trsovsko in o&rtno društvo v Ormožu prired' Manufakturna trgovina na drobno in debelo J. KOSTEVC ... *** 0« B 3 S* ' II OBRTNI DAH Ljubljana, Sv. Petra c. 4 u Ormožu, dne 5. juniju 1921. VSPORED: Dopoldne: ob l/2 10. uri zborovanje celokupnega obrtništva i.a vrtu gostilne Horvat, na katerem poročajo med drugimi: gosp. Ivan Mohorič, tajnik trgovske obrtne zbornice (davki, carina, promet); gosp. Eng. Franchetti, načelnik zveze obrtnih zadrug v Ljubljani (soc:-jalne obrtne zadeve); gosp. Ig Založnik, komisar v Celju (izenačenje obrtnega zakona); gosp. Jak. Zadravec, industri-jalec Središče (reorganizacija zadrug, obrtna zbornica). Popoldne: ob 15. uri (3. uri) velika vrtna veselica, godba, petje, srečelov, šaljiva pošta, prosta zabava. Poživljamo celokupno obrtništvo, tudi iz drugih krajev, z ozirom na važna točke vsporeda in resoii cij, da se udeleži polnoštevilno te prve stanovske prireditve v vzhodnem delu naše domovine. Odbor Vstopnina na veselični prostor 2 (dva) dinarja Erjavec & M PRI „ZLATI LOPATI« trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmidt (Mtihlelsen) nasproti Križanske cerkve. Vsakovrstne slomniKs in Klobuke ima vedno veliko zalogo za gospode, dečke in deklice ter posebno izbiro najnovejših SSS. Franjo Cerar, Stob, pošta Domžale pri Ljubljani. Različne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd — V popravila se sprejemajo različni stari klobuki in slamniki v Ljubljani pri tvrdki Kovačevič in Tršan, PreSerriova ul. 5 na dv., vsako sredo in soboto. Na debelo. Na drobno. I - JI IIZKI11 Ljubljana, Sv. Petra c. 3. Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatam na debelo In drobno. Velika izbira potrebščin za krojače in šivilje. priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah preproge \ srbske domače ročne industrije po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110,64/136, 67/194, 102,158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304. 19,1! 11 n ** a« j« a »a B« ■a a* ■ N ■ e e: *?r ik Vft Mit ra« en UR a« 91 P a* »tr u* 9 H Ur 4« »0 41* Bfi «• mn •s najboljši anierikanski pisalni slroj tv**.-*. ss ss razmnože?! rozmnožuje stroinu in ročno pismo potom neizraaijive mm-?, mit Glavno zastopstvo za Jugoslavijo. 15,20—20 ?tie £©• Uisbllana9 is popravljalen m pisalnih strojev. 10 • u i*P mn •a mm rat* mu a mm -it: iti AH •M m*. n u au mu in *ir Bn tu Ib ec jra “■"•‘»•■oj- •ra»n«<0aaa»»0&ata0«(c«auarvrauM«4wi>M c eeee&e «*ecec®e®ff res©««? o«©?S H Izdeluje vsakovrstno usnje, €eylje, {ffoe il In tsev^dne, same'.©, torbice, listnice, H denarnice In drugo fino galanterijo || ^•NNMMMMMflNCeNM« fl e^MMMUMCflCMHaCCeCMttSl : 1 ||c-ae««®© Cene ni«,Ste, &i >v strežb® locna* ^omm! Anončni is InformačiH Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5 Cena 75 din belo jedilno sol oddaja vsako množino franko Maribor tvrdka Maribor. Zahtevajte cene VELETRGOVINA UublJatia priporoča špecerij' ko, koioni-jalno blago in vsakovrstno žganje. HonKurgnfne rene — ločna poslrežta I Brzoiavf: GSSEUč- IZŠEL JE ADRESAR ZA SI,OVENIJO S i s u k. Sušak. Telefon 1566. Maribor. Jesenice. A 'jf-v v jji -v •»-“'k tt r Ti T T * t “s 3' Caku a N j E ju i In ju K mednarodna prometna d d. ZAGREB. S3S* C A R O & J E L I N E K, A O., W 1 E N I. DEUTSCHMEISTERPLATZ 4. Berlin, Praga, Trst. Bratislava, Breslava, Buchs, Dečin, Eger, Halbstadt, v Č. Hamburg, Karlove Vary, Innsbruck, Passau, Podmokli, Tyn N/V. V zvezi z DANZAS <& CO., Aktiengesellschaft Basel, Ziirich, Genf, Buchs, St. Gallen, Pariš, Lyon, Milano, Strassburg, Miilhausen, London, Mannheim, Frankfurt a/M., Stuttgart, Mainz. Priporočajo svoj skupni REDNI S P E C 1 J A L N 1 PROMET iz in v Švico, Francijo, Italijo, Belgijo, Anglijo in Nemčijo. Posebna organizacija za promet z jajci, perutnino, subimi siiivami, ptknseztr.i i. t. 6. Edina razprodaja vseh vrst specijalnega navor- sipso za celo kraljevino SHS Tvornic: Stanz, Kindberg, Semmering, Schottw en, Pucht erg. Auseevviesen etc., nutl po najaižji ceni i z svciih za' g: Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun Kosin Hovakovtf veletrgovina mavca Milana. Židovska ulita st. l. ^Meaara^asaBMaBBoassiaatf Rao»e0«Keao0»0*0*. 0*0 ’ *<.*•»•TC.ICI*** Trgovskega Lista«. „ ....