334                                                   Slovstvo.
RVAŠKO   SLOVSTVO. Knjige „Matice Hrvatske" za leto 1891.
(Dalje.)
»V izvještaju« za 1. 1890. pravi »Mat. hrv.«, da hoče pomlajati  spomin »na  prve svoje po-bornike iz ilirskoga doba«. V knjigi, ki obsega LXXXVIII -f- 185 str., seznanja »Matica« ude z dvema proizvodoma Dimitrije De m etra, ta sta:   »Teuta«, pa »Grobničko polje«. »Teuta, tragedija u pet čina.« Vrši se po priliki od leta 238 — 227. pr. Kr. Vsebina ji je ta-le: Teuta, druga žena ilirskega kralja Agrona, ki je svojo prvo ženo zavrgel in spodil,   kraljuje po Agronovi  smrti na ilirskem prestolu. Njen značaj slika pesnik v prvem činu: Svaki prostor,  bio i po svieta, Tamnica je za njezinu dušu, Kad ga samo prekoračit ne smje. Da kraljuje, rodjena je ona, A ne dragom da se pokorava.
Prava amaconka! Vanjo se zaljubi Dimitar Hvaranin, poglavar ilirskega brodovja, in jo zaprosi; ona pa se mu odreže:
Dok ti ne zasvietli kruna
Vrh tjemena, moj  viteze hrabri,
Rukavica nagrada ti budi,
Ruka pako, kad postaneš kraljem.
Strast premoti Dimitra, da izda kraljico, pa le, da bi jej, polastivši se prestola, mogel dati krono za njeno roko. Posreči se mu, pa le na pol, zakaj prično se druge spletke. Triteuta in njen sin Pinez nastopita ter ovirata Teutino pa Dimitrovo srečo. Dimitar se v vojni ponesreči, Teuta pa skoči v morje od žalosti.
Pesnik sklepa tragedijo z besedami, ki jih govori Svevlad:
Strogo kazne boži.
Za življenjepisom pesnikovim, ki ga je sestavil sorodnik njegov, Vlad. Mažuranič (- LIU. str.), kritiško ocenjuje oba proizvoda, Teuto pa Grobničko polje, hrv. estetik prof. Franjo Markovič (Lllt. — LXXX1II. str.). - Kritik se drži umetniških načel, pojasnjuje zgodovinsko jedro, ki je podlaga pesnikovima proizvodoma.
Zgodovina se v marsičem ne vjema s pesnikovim umotvorom, kar pesnik sam priznava: » . . . nemam nista primjetiti, nego da mi je više stalo do istine poetičke i psihologičke, nego li historičke, i da želim, da se djelo s toga gle-dišta sudi.«
Dimitrija Demeter pa vendar le ni tako našemil zgodovinskih oseb, kakor Schiller svojo »Jungfrau von Orleans«. Zgodovinske osebe v Teuti se spoznajo v pesnikovem proizvodu lahko. Kritik nekolikokrat očita pesniku, da v prvih činih ni dovolj osnovan nadaljni razvoj. N. pr.: da se amaconka Teuta zaljubi kar brž v svojega izdajalca. Očita mu tudi. da so nekateri značaji prenedoločno narisani, n. pr.: Gromovid v III. činu ni podoben Gromovidu v V. činu; tamkaj ves vnet za srečo naroda, tu sotrudnik narodovega nasprotnika. Vkljub nekaterim majhnim nedostatkom prekrasne tragedije rečemo po pra-
vici, da je Teuta dragocen biser hrvaškega slovstva. »Po izvrstnosti dramatičnoga sastava i sloga, po obilju pjesničkih krasota ,Teuta' ostat če dičan spomenik Demetrova oduševljena rada za hrvatsko kazalište . . . Ona je jamstvom, da je Demeter bio vrstan obogatiti hrvatski kaza-lištni repertoir mizom izboritih drama . . . «
»Grobničko polje«.
Ta pesem obsega osem listov.
Ja od Brente vidjeh obale zelene,
Cuh žuborit njene bistre vode,
Pokraj kojih grleči se hode
Umjetnost i narav ko sestre rodjene.
S temi besedami začenja navdušeni pesnik najslavnejše delo svoje. Spominja se krasote. ki jo je zrl v severni Italiji, potem ga duh vodi na polje domače, na polje hrvaško; tu ni rajske Italije:
.  .  .  Kudgod oko stiže,
Nista drugo, nego kamen goli.
Ipak si mi, polje, milo, polje krasno.
Amo, kom' je život Hrvatica dala!
Našeg roda to je sveta Meka;
Ciste krvi djeda naših rieka.
Pesnik proslavlja hrvaški narod, hrvaško bla-gosrčnost, hrvaški pogum.   Opeva boj s Tatari.
Kritik Franjo Markovič deli pesem v deset slik: 1. Užasni razor bogate Ugarske od divljih Tatara. bieg kraljev u prezrenu Hrvatsku; 2. Zagreb od Tatara razoren; 3. tatarski tabor kod Zagreba; 4. Batukan, strašni vodja tatarski; 5. Bjegunac kralj u Dioklecijanovoj palači u Spljetu; 6. poraz tatarski pod bedemi Klisa i pod gradom Spljetom; 7. bieg tatarske horde sve do Grobničkoga polja, bies strašnoga Batu-kana; 8. bojna pjesan: »Prosto zrakom ptica leti«; 9 slika hrvatske vojske, sa svetim rodoljubnim žarom na boj polazeče; 10. slika bo-jišta po svršenoj bitci. Markovič pravi: Osobiti sastav »Grobničkoga polja« osobiti splet opisne, epske, dramske i lirske vrsti pjesmene, biti če posljedak trojega uzroka: osobite duševne situacije, iz koje je mkla pjesan, dramatičke žice, koja je u Demetra bila mnogo jača od epske, i onoga izgleda, koji je Demeter našao u ve-likom englezkom pjesniku Byronu.
Ocena Markovičeva obdeluje izvrstno este-tiška načela, ki so lahko umevna, pa se naslanjajo tudi na mojsterske slovstvene izdelke.
<*«>>                    Severus.
»Zagreb i okolica.« Kažiput za urodje-nika i strance. Složio A. Hudovski, gradski viečnik. Sa 43 slike i 2 načrta. U Zagrebu. Tisak Dioničke tiskare 1892. 8°. 96 str. — Ciena 1 for.
To je naslov knjižici, ki je bila hrvaškemu svetu že davno potrebna in je pred dvema mesecema zagledala beli dan. Kakor so sploh laki kažipoti v inorodnih jezikih osnovani, tako je tudi ta spis sestavil A. Hudovski prav za praktično porabo. Stram-em bode izvrstno služil, ker jim podaja o Zagrebu in njega okolici bodisi v preteklih stoletjih ali iz najnovejše dobe zanesljiva poročila. Zgodovinske podatke je pisec povzel iz Tkalčič-evega »Spomenika grada Zagreba« pa iz Smičiklasove »Poviesti Hrvatske«, druge podatke pa iz  službenih  objav.   —   Slovencem
,,DOM IN SVETJ' 1892, štev. 7.
335
prav toplo priporočamo to knjigo, osobito onim. ki kanijo obiskati bujno se razvijajoči kraljevski Zagreb. Sramotno je za Slovenca, ako se poučuje s kakim nemškim kažipotom, ko ima v bratovskem slovstvu boljšo knjigo. Kdor pa hoče kako mesto tako obiskati, da mu kaj koristi pot, mora se vsekako poprej seznaniti z njegovimi odnošaji. — Prav lične slike so posnete po fotografijah. Novi načrt ima že tudi skupni kolodvor, ki se razteza prav za akademijskim trgom. — Glede na to, da Slovenci radi obiskujejo svojo prestolnico, kazalo bi pač, da se čim najpreje izda tudi kažipot po »beli Ljubljani«, ki bi prav dobro služil nam i Hrvatom. Tudi Hudovskega spisu želimo, da bi se daleč razširil med Hrvati in Slovenci. Gena 1 gld. bi se utegnila na prvi pogled komu previsoka zdeti, a če pomislimo, da je v knjigi toliko lepih slik, ni pretirana. — Nekaj izvodov je pisatelj poslal v razpečanje gosp. Ant. Žlo-gar-ju, kuratu na Gradu; kdor želi knjige, dobi jo lahko pri njem.                                         i.
ČEŠKO    SLOVSTVO.
Ilustrovano delo: »Zemska jubilejni vf-stava v Praze 1891«   je dospelo   ravnokar
Naše slike. Frančišek Pustavrh. (Str. 289.) Ta slika je narejena točno po fotografiji, katero nam je iz dobre roke poskrbel sam gospod pisatelj. — Šubicev »Sv. Martin«, (Str. 296, 297.) Naročniki nam bodo hvaležni za posnetek slike, ki spada med najboljše v naši domovini. Podoba nam je prizadela mnogo stroškov, ker nismo imeli dobre fotografije za porabo in je bilo torej ž njo obilno dela. Glede na sliko samo opozarjamo čitatelje na str. 146. in 147. našega lista. Kaže nam svetnika, ko obuja umrlo hčer žalostnih starišev. — Danes podajemo v slikah štiri obraze iz japonskega življenja. Japonsko je jako zanimiva dežela. Kakor hitro bo-demo mogli, objavimo spis o sedanji Japonski. — PoglednaAleksandrijo. (Str. 329.» Ogledo-valec gleda proti severu in ima velik kos Aleks-andrije pred seboj. Na desni vidi Pompejev steber in Kom-ed-Dik, na levi pa daleč po mestu in tudi veliki jezuitovski kolegij.
»Matica Hrvatska« je imela redni občni zbor dne 19. junija Predsedoval je načelnik gosp. Tade Smičiklas. Spominjal se je v govoru napredka »Hrvatske Matice« odi. 1836. sem. Imetek znaša poleg hiše 50.628 gld. 45  kr.
Muzejsko društvo   za Kranjsko  je zborovalo
dne  21. junija pod predsedništvom   gosp.  Andreja Senekoviča.   Udov je   198 podpornih, štirje častni,
do 19. snopiča. V 16 sn. je dopolnjeno poročilo o (poljedelskem) gospodarstvu in živinoreji od prof. Frana Sitenskega, kateremu slede še poročila: »Vinoreja« (piše Josip Šimaček, ravnatelj vinoreje kneza Ferd. iz Lobkowic). potem »Vrtnarstvo in sadjereja« od M. Fulina, urednika časopisa čeških vrtnarjev. V tekstu je 22 lepih ilustracij, med katerimi se posebno odlikuje slika »Souzen« od Rudolfa iz Ottenfelda. Cena snopiču je 36 kr. — O 17. in dr. prihodnjič.
»Iiisti illologicke.« Vvdavaji se nakladem Jednotv českvch filologu v Praze. Odpovedni re-daktofi Jan. Gebauera Jos. Krak Ročnik osemnactj. Ta list je strokovnjaški, za filologe, izhaja na leto v šestih zvezkih po pet pol v osmerki. Naročnina 3 gld. na leto. Naročuje se v Pragi,  Klementinum.
»Časopis pro pi sto vam Mathematiky a Fysiky«, kteryž se zvlaštnim zfetelem k stu-dujicfm rediguje prof. Augustin Pavek a vvdava Jednota českjch mathematiku. Ročnik XXI. V Praze. Nakladem Jednotv česk. mathematiku. Ta mesečnik izhaja na štirih polah v 8°. in stane na leto 5 gld. — Oba časopisa pričata, kako skrbno se goji pri Čehih strokovnjaško znanstvo.
trije dopisujoči. Dohodkov je bilo v letu 1891. 1444 gld. Izdalo je tri zvezke »Tzvestij«, o katerih bodemo poročali v prihodnji številki.
»Matice Slovenske« občni zbor je bil dne 22. junija. Predsedoval je gosp. kan. Jos. Marn. Občni zbor je pričal o vsestranskem napredku Matice.
Nove iznajdbe. Nekatere vednosti in umetelnosti jako urno napredujejo. Skoro ne preide mesec, da bi ne poročali časniki, kako se je zopet kaj izboljšalo v fotografiji. Na Angleškem so sestavili tako pripravo, ki sama naredi človeško podobo s fotografijo. Treba se je vstopiti pred tisti stroj, vreči v neko luknjo denar (blizu 6 kr.), tam počakati kakih 40 sekund, in na dan pride slika, ki ni slaba. Polagoma bodo tudi pri nas postavili take stroje, saj ima njihov posestnik pri vsaki podobici še 3 kr. dobička. — Lepo znajo užgati fotografije (portrete) v porcelan. Da se posebno lepo prirediti taka slika na grobne spomenike. Slika, v porcelan užgana, je natančna in stanovitna. Ko bi bila ta stvar bolj znana, gotovo bi dal marsikdo napraviti na grobni spomenik tako podobo. — Vedno bolj obetajo, da se bode dalo fotogra-fovati tudi v barvah. Take poskuse je delal s precejšnim uspehom G. Lippmann, in veščaki menijo, da se bode polagoma vendar-le dalo dognati, kar se je zdelo skoro čisto nemogoče. — Se bolj čudno je to-le: Upajo, da se bodo dale podobe ali risbe prav tako sporočati in prenašati v daljavo, kakor dandanes telegrafujejo in pa govore s telefonom v daljavo po železni  žici.
Razne stvari.