Bomača knjižnica. I. Knjige družbe sv. Mohorja za leto 1902. Najslavnejša pa tudi najimenitnejša družba na Slovenskem je gotovo družba svetega Mohorja, ki vsako leto da svojim udom šest prelepih knjig pobožne, zabavne in podučne vsebine. Njene knjige so pač najprimernejše za vsako domačo knjižnico, zakaj one v vsakem oziru ustrezajo potrebam slovenskega naroda. Kdor je le nekaj let Mohorjan, pa že ima prav lepo domačo knjižnico. Zato bi je naj ne bilo slovenske hiše, ki bi ne imela Mohorjevih knjig. So župnije, kjer je družba Mohorjeva zelo razširjena, so pa Se — žal — tudi mnoge župnije, v katerih je le malo Mohorjanov. In vendar niso nikjer tako po ceni knjige, kakor pri družbi Mohorjevi. Povsod po Slovenskem sedaj poverjeniki pridno nabirajo ude za to leto. Cez mesec dnij bo nabiranje že sklenjeno. Lansko leto je Stevilo udov najbolj padlo v naši lavantinski škofiji, namreč za 2025 udov. Da se ta upadek popravi, treba napeti vse moči. Naprej, ne nazaj! to bodi vodilo naših poverjenikov, in marsikje se bo število udov pomnožilo. Saj pa knjige za 1. 1902 tudi v polni meri zaslužijo, da na vse načine delujemo za njih razširjanje. Sledeče knjige dobimo od družbe jeseni; 1. Z g o d b e s v. p i s m a, IX. zvezek. S tem zvezkom bo končan prvi del, namreč stara zaveza. To bo sedaj v resnici krasna knjiga, ko bodo vsi devet snopiči močno skupaj zvezani; gotovo bo najlepša v vsaki domači knjižnici. Srečnega se bo vsak štel jeseni, ako je bil skozi 9 let neprenehoma Mohorjan, ker bo imel skupaj celo staro zavezo. Kdor je to ali drugo leto opustil družbo, si pa labko naroči še sedaj snopiče, ki mu manjkajo; vsak stane 1 krono. Ta prekrasna knjiga, ki hrani sploh najlepše zgodbe, kar jih svet pozna, naj bi pač bila last vsake krSČanske slovenske hiše. Ako sicer zelo pobožni Buri, ki pa so žal krivoverci, vsak dan prebirajo sv. pismo, koliko bolj naj bi radi pogosto prebirali krščanski Slovenci »Zgodbe sv. pisma!« Kjer pa te knjige ni pri hiši, je seveda ni mogoče vzeti v roke. Tako lepo sestavljenih, s tako krasnimi slikami olepSanih »Zgodb sv. pisma« za ljudstvo po tako nizki ceni Se niti nimajo naSi sosedje, Nemci! 2. Slava Gospodu! je druga pobožna knjiga za 1. 1902. To bo molitvenik z velikimi črkami, kateri bo izvrstno služil ljudem, ki imajo že slab pogled, posebno starejšim. S tem molitvenikom bo družba zelo ustregla mnogim ljudem. Kdor pa ima še dober pogled, naj se knjige ne straši. Z leti mu bodo kaj lahko opešale tudi oči in potem bo lahko rabil ta molitvenik. Do tistega časa pa ga naj lepo shrani v domači knjižnici. Če kupis molitvenik v knjigarni in hočeš imeti kaj poštenega, Se ti en goldinar ni dovolj, Mohorjeva družba pa ti da poleg molitvenika Se 5 drugih kujig. Kdo bi se torej še obotavljal postati Mohorjan?! Nadalje nam da družba jeseni dve izključno zabavni knjigi in sicer je 3. Zimski večeri. To knjigo je spisal naš slavni pisatelj, Jožef Stritar, ki nam je že poprej po družbi podal dve lepi zabavni kniigi: »Pod lipo« in »Jagode«. Ta knjiga bo tako razDovrstne zabavne vsebine, da jo bo gotovo vsak prebiral z največjim veseljem, posebno še naša odrastla mladina, kateri je posebno namenjena. 4. V e 1 i k i t r g o v e c. To bo pa cela knjiga ena povest. Daljše povesti imate najraiši in jeseni vam družba poda tako. Dve knjigi bosta torej izključno služili zabavi in razveseljevanju. In kjer so dobre zabavne knjige pri biši, tam so dostikrat najdaljši zimski večeri prekratki. Ženske predejo, moški koščice luSčijo, eden izmed domačih pa pridnim delavcem bere krasno povest iz Mohorjevih knjig, o kako je to lepo in prijetno! Kjer pa Mohorjevih knjig ni pri hiSi, tam je po zimi grozao dolgočasno, poaebno če je velik sneg in zima buda. Večina našega ljudstva se peča s poljedelstvom. Kakor v vseh strokah človeSkega znanja, tako se tudi pri poljedelstvu opaža vsepovsod velik napredek. Kmetu je treba spoznavati in se učiti najboljše načine obdelovanja zemlje, pa mu treba pozaati tudi najboljSa semena in najboljše poljske rastline, da bo mogel shajati. 0 vsem tem ga bode učilo 5. P o 1 j e d e 1 s t v o, ki ga kot peto knjigo poda družba svojim udom. Dva snopiča prvega dela je družba že izdala, jeseni pa izda drugi del te za naše kmetovalce prekoristne knjige. Ta knjiga bo izključno podučne vsebine. Vsi skrbni slovenski gospodarji se posebno vesele temeljito pisanih gospodarskih knjig naše družbe, gotovo bodo tudi >Poljedelstva II. del« z veseljem vsprejeli, z zanimaniem prebrali in se po navodilih tudi ravnali. Obilo zabavne in podučne tvarine nam prinese zopet 6. Koledar družbe sv. Mohorja za 1. 1903, ki ga dobe udje kot šesto knjigo. Koledar mora imeti vsaka slovenska hiša. Za naše zavedno ljudstvo pa je res najlepši in naiprimernejši družbin koledar. Jako elegantno je opravljen, da ne krasi samo kmečko, ampak tudi gosposko mizo, vsebina je pa tako raznolična, da ga človek vsikdar rad vzame v roke. Koledar vsikdar najprej pregledam in prečitam, k njemu se še največkrat povrnem. Kolikokrat sem že prebiral in pregledoval imenik udov, posebno še onih, ki so raztreseni po svetu, in z menoi še gotovo marsikdo drug! Ta imenik je v resnici najlepSi dokaz velike nadarjenosti in visoke izobraženosti našega ljudstva. Narod, ki pravo omiko tako ljubi in se zanjo poteguje, kot naš mili slovenski narod, se še nima bati pogina. To je knjižni dar, ki ga prejmejo Mokorjani jeseni. Kako prikladen za vsako domačo knjižnico! Zopet se obračam do vas, sloveaski mladeniči, slovenska dekleta. Lepo vas prosim, skrbite vi po vseh krajih naše lepe domovine, da čim več novih udov pristopi to leto k družbi. Poverjeniki, vaši dušni pastirji, ne zmorejo vsega. Kako veseli bodo vaše podpore, vaše pomoči! Mladeniči in dekleta vsake župnije, dogovorite in razdelite si delo po občinah. Iz imenika razvidite, kdo še ni Mohorjan. Vi, ako ste goreči, lahko vse dosežete. Na delo torej! Casa je le en mesec, pa v tem kratkem času se lahko jako veliko stori za družbin napredek in s tem za splošni dušni in telesni blagor slovenskega ljudstra. Bog blagoslovi vaS trud in vaSe delo! C i r i 1 j e v.