Leto XXVII. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), z.a pol leta 50 lir, za Set rt TRGOVSKI UST Številka Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava : Gregorčičeva ulica 27. Tel. 33-03. 23 ur, mesečno Časopis za trgovino, incf ustr - Plača in toži se v Ljubljani nici v Ljubljani št. 11.953 Izhaja ’Mk torek w ' In petek Ljubljana, petek 13. oktobra 1944 ............................ 'illlll I I Ulil MaaaaMtCTHMma Preis - Cena L 0*80 Prodajne cene za domači krompir Šef pokrajinske uprave v Ljubljani je določil naslednje najvišje cene za domači krompir: • Pri producentu skladišče pridelovalca oz. nakladalno mesto Prevoda: krompir beli (oneidovec, bintje itd.) za 100 kg 280 lir, krompir rdeči (Woltman itd) 100 kilogramov 260 lir. Prodajna cena pri trgovcu detaj-listu vključno vse javne dajatve brez embalaže: od 11. oktobra 1944 beli in rdeči krompir 1 kg 4 lire. Cenik z najvišjimi,cenami mora biti na vpogled občinstvu na vidnem mestu v vseh obratnih prostorih, kjer se prodaja blago, navedeno v ceniku. Vsako neposredno ali posredno zvišanje cen je prepovedano. Kršitelji se kaznujejo po zakonitih predpisih. Zoper to odločbo ni pritožbe. Najvišje cene za prevozništvo Šef pokrajinske uprave v Ljubljani je izdal to odločbo: Na podstavi čl. 1 naredbe proti navijanju cen št. 19 z dne 1. marca 1944 (Sl. list št. 63/22 iz 1944) določam za prevozništvo uradoma naslednje najvišje cene: Prevozi s tovornimi avtomobili: a) Vožnje na teritoriju Ljubljanske pokrajine v neogroženem območju - za kilometer za tono 8 lir; b) za vožnje po ogroženih krajih za kilometer in tono 9.50 lir. Za prevoze s konjsko vprego: a) Za enovprežni voz pri obtežitvi do 1.5 tone na dan (8 ur) 200 lir; b) za dvovprežni voz pri obtežitvi do 3 tone na dan (8 ur) 400 lir; c) za vožnje, ki trajajo nad 8 ur se sme zaračunati 25%ni pribitek; d) za posamezne vožnje z enovprežnim vozom na uro 37 lir; e) za posamezne vožnje z dvo-vprežnim vozom na uro 52 lir; f) pri obtežitvi enovprežnega ali dvovprežnega voza nad 1 in pol tone oz. 3 tone se sme računati l0%ni pribitek. Akordne vožnje v območju mesta Ljubljane*. a) Za prevoze z avtomobili ali konjsko vprego z delavci vred za enega naslovnika za 1 tono 50 lir; b) za akordne vožnje za vagon-ske pošiljke na več naslovnikov do 1 in pol tone za 1 tono 70 lir; c) iste od 1 in pol do 3 tone za 1 tono 60 lir; d) iste nad 3 tone za 1 tono 50 lir. Za prevoze kuriva v območju Ljubljane za 1 tono 40 lir. Cenik z najvišjimi cenami mora biti na vpogled občinstvu na vidnem mestu v vseh obratnih prostorih, kjer se prodaja blago, navedeno v ceniku. • Vsako neposredno ali posredno zvišanje cen je prepovedano. Kršitelji se kaznujejo po zakonskih Predpisih. Zoper to odločbo ni pritožbe. Razvoj soc zavarovanja v Nemčiji imate noge ali roke mrzle? Poznamo zdravilo, ki bo zanesljivo in poceni. Proizvodnja seruma v južnovzhodnih deželah V nekaterih deželah južnovzhodne '-vrope se je v zadnjih.letih uspešno razvila proizvodnja seruma za pobija-"je raznih živalskih bolezni. Madžar- Iz članka, ki ga je za »Das Reich napisal državni minister za delo Franz Seldte, posnemamo naslednje misli o bistvu socialne politike v Nemčiji ter podatke o razvoju najvažnejših panog socialnega zavarovanja: Zguba dela je veljala sto in stoletja za osebno nesrečo, za katero je imel svet samo pomilovanje in miloščino. V Nemčiji so že zgodaj zavrgli to naziranje, kajti socialno čustvovanje je kot lastnost nemškega naroda že zgodovinsko dejstvo. Že pred 60. leti, 6. julija 1884., je izšel v Nemčiji prvi zakon o zavarovanju za primer nezgode. Od takrat se socialno zavarovanje razvija ter izpopolnjuje po naslednjem načelu: V narodnem občestvu mora vsak dobiti delovno mesto, ki omogoča udejstvovanj vseh njegovih sil in sposobnosti v korist skupnosti, in kakor je vsak posameznik dolžan vse svoje sile posvečati skupnosti, tako je tudi skupnost dolžna, da skrbi zanj v primerih onemoglosti in nesreče. V začetku je bilo varstvo državnega zavarovanja v primerih nesreč omejeno na nekatere panoge obrtnega gospodarstva, polagoma pa se je razširilo na promet, na kmetijstvo in gozdarstvo, na stavbinstvo in plovbo, okrog leta 1900. tudi na-.delo ključavničarjev, kovačev in kolarjev in šele leta 1911. je bilo zavarovanje za primer nezgod preosnovano tako, da so ga postale deležne vse panoge in vrste dela, v katerih se lahktif pripetijo nezgode. Seveda so tudi potem nastale vrzeli, ki jih tudi načela današnje socialne j>olitike ne morejo odpraviti. Državno ne-zgodnostno zavarovanje je bilo' z zakonom od 1. januarja 1942. šestič izpopolnjeno .ter razširjeno na vse uslužbence v podjetjih in javni upravi. Nemško nezgodnostno zavarovanje je bilo širokopotezno izgrajeno, ko je na mesto obratnega zavarovanja stopilo osebno zavarovanje. Kaj to pomeni, je razvidno iz številk: 1. 1885. je bilo 3.5 milijona zavarovancev, 1. 1900. nad 17 milijonov, 1. 1914. okrog 26 milijonov, 1. 1939. pa n&d 34 milijonov. Med razvojem nezgodnostne zavarovalne panoge se je spreminjalo tudi pojmovanje in merilo obrtnih nezgod in tako zvanih poklicnih bolezni. Obratne nezgode so po številu močno naraščale, ko se je zavarovanje razširjalo na nove obrtne panoge, poklicne bolezni pa so večkrat ugotavljali in določali z voljo in namenom, da se ta vzrok delanezmožnosti čim bolj zatre. Tako se je število poklicnih bolezni, določeno 1. 1925., že leta 1929. podvojilo. Ker je*boljše, če se nezgode preprečijo, kakor pa popravljajo, je posvečena vsa skrb varstvenim napravam v vseh obratih in baš statistika socialnega zavarovanja dokazuje, da je nezgod in nesreč v nemških podjetjih od leta do leta manj in da je tako delo v vsakem pogledu vzorno zavarovano. V zdravstvenih ustano- vah socihlnega zavarovanja je poskrbljeno, da se žrtve obratnih nesreč čimprej usposobijo za delo. Bolnišnice in okrevališča poškodovancev so najpopolnejše zdravstvene ustanove, ki v drugih državah ne najdejo primera. Pri največji skrbi za varnost dela* v obratih in pri najboljši negi poškodovancev nudi zavarovanje tudi izdatno pomoč žrtvam nesreč in njih svojcem. Pravico do rente imajo delovne moči, ki so zaradi nezgode ali poklicne bolezni zgubile najmanj 20% svoje delovne sposobnosti. Pri popolni delovni nesposobnosti pa znaša renta dve tretjini letnega zaslužka, ki ga je imel poškodovanec pred nezgodo ali boleznijo. Poleg tega dobijo rentniki tudi doklade za otroke, ki znašajo po 10% od rente. L. 1939. je bilo v Nemčiji okrog 800.000 rentnikov nezgodnostnega zavarovanja, ki so dobili na rentah in dokladah za otroke in svojce 365 milijonov mark. Vsi izdatki nezgodnostne zavarovalne panoge pa so znašali 1. 1939. približno pol milijarde mark. Vse stroške nezgodnostnega zavarovanja nosi nemško gospodarstvo ter ne plačajo uslužbenci za podpore in rente v primeru nezgode in nesposobnosti nobenega posebnega prispevka. Nova naloga južnovzhodnih V deželah južnovzhodne Evrope je sadjarstvo važna gospodarska panoga, ki pa še ni dovolj upoštevana in izkoriščena. Od svojega sadnega pridelka bi lahko imele dežele dosti večje koristi, če bi bilo sadjarstvo modernizirano in če bi se pri pridelku posvečala kakovosti večja pozornost. V tem pogledu je Bolgarija še najbolj napredovala, v drugih deželah pa se kaže še velika zastarelost. Sadjarstvu v Srbiji so se šele zdaj med vojno odkrile nove smeri in naloge pod vplivom in vodstvom nemških strokovnjakov. Sadje je postalo važno izvozno blago in sadjarji so spoznali razne načine kon-serviranja sadnega pridelka. Pred vojno se je v tem pogledu mnogo grešilo in zamudilo: Po statistični ugotovitvi so v bivši Jugoslaviji v zadnjem predvojnem letu pridelali okrog 300.000 ton sliv in češpelj. Od tega so več ko dve tretjini porabili za slivovko in dru- go žganje, domača potrošnja je bila 34.000 ton, 22.000 ton svežih sliv so izvozili, okrog 40.000 ton so jih posušili, 3600 ton pa so porabili za pekmez. Pri malenkostnem izvozu domačega pridelka so pa uvozili nad 80.000 kg dragega sadja iz Kalifornije. Od sadjarstva bivše države je ostal precejšen del v Srbiji, od pridelka sliv in češpelj približno 57 % in od dohodkov vsega kmetijstva pride v Srbiji na sadjarstvo skoraj ena osmina. Ko je sadjarstvo že pri vsej svoji zaostalosti zelo važna gospodarska panoga, je jasno, da bi lahko imelo še dosti večje uspehe in koristi, če bi se sadni pridelek po kakovosti zboljšal ter v večji meri uporabljal v moderni konservni industriji. Sadje Srbije in drugih južnovzhodnih dežel spada med tako zvano »gospodarsko sadje«, prav lahko pa se uvrsti med »namizno sadje« ter postane važno izvozno blago. Lesno bogastvo ska producira že toliko seruma in cepiva, da ima že precej presežka za izvoz. Tudi na Hrvatekern napreduje ta živinoreji zelo potrebna dn koristna proizvodnja. Državni zavod za proizvodnjo zdravil v Zagrebu je ‘dvignil svojo proizvodnjo seruma že na letnih 2500 litrov. 24.8 milijona hektarjev ali 71 odstotkov vse finske površine je pokrito z gozdovi. Letni prirastek teh gozdov, ki se razprostirajo precej enakomerno po vsej deželi, znaša 46,7 milijonov kub. metrov. Klimatične razmere v deželi pa pospešujejo rast samo petih drevesnih vrst, namreč bora, smreke, breze, jelše in trepetlike. Delež teh drevesnih vrst v finskih gozdovih je naslednji: bor 41 % smreka 33 % breza 21 % jelša 3% trepetlika 2 % Te kratke številke kažejo, da more Finska izvažati ravno tako iskane iglavce v zelo velikih količinah. V predvojnih letih je Finska izvozila vsako leto tudi približno 1-1 milijona standardov rezanega lesa iglavcev. To je več ko 5.1 milijona kub. metrov. Žagarska industrija Finske obsega številčno le majhno število obratov. Tako šteje n. pr. Društvo finskih lastnikov žag le 90 obratov, ki imajo 271 žag, v' katerih obratuje 545 jarmenikpv, in vendar izvažajo člani tega društva 95 odstotkov vsega finskega lesnega izvoza. Te številke jasno dokazujejo, da ima finska žagarska industrija v nasprotju z ono v srednji Evropi veleindustrijski in ne obrtni značaj. Druga važna lesno gospodarska panoga, na kateri je Finska zgradila svojo velikansko izvozno industrijo je izdelovanje vezanega lesa. Čeprav je ta gospodarska panoga primeroma mlada — prva tovarna za vezan les je bila odprla) 15. 9. 1922 — »o vendar Finci leta 1938., torej po 16 letih, izvozili že 221.934 ‘m* vezanega lesa. Čeprav je v sedanji vojni zaradi vojnih dogodkov izvoz močno nazadoval, je vendar izvozila Finska v zadnjih letih v razne evropske države zelo znatne količine vezanih plošč. Db-čim sta obratovala v 1. 1912. samo dva obrata za vezani les, ki sta zaposlovala le 165 delavcev in je vsa bruto-proizvodnja vezanega lesa bila vredna samo 227.000 finskih mark, je* bilo v 1. 1938. že 21 takšnih obratov, v katerih je delalo 9829 delavcev, letna vrednost vse proizvodnje pa je znašala 497,607.000 finskih mark. Pri lem velikem gozdnem bogastvu Finske je naravno, da se je v te>j deželi razvila zelo pomembna industrija celuloze in papirja. Tudi ta industrijska panoga ni tako stara ko žagarska, čeprav pa je nekoliko starejša ko industrija vezanega lesa. Prva tovarna za celulozo se je ustanovila na Finskem 1. 1879. ter se je naslonila na neko brusilnico lesa. Pripomniti treba, da so tovarne za celulozo in papir na Finskem in v vseh skandinav- skih deželah v mnogo bolj ozkem kontaktu z žagarsko industrijo kakor pa na evropski celini. Večina podjetij se bavi sploh z obema gospodarskima panogama. Izvoz celuloze je bil zelo znaten in je dosegel v 1. 1937. 1,180.000' ton. Papirna proizvodnja Finske je starejšega datuma, razvila pa se je iz zelo skromnih začetkov. Leta 1870. so proizvedli približno 1000 ton papirja, 1. 1900. 45.000 ton in 1. 1936. že 666.000 ton. Tudi finska papirna industrija je izrazita izvozna industrija. Zelo'znatne so bile finske dobave jamskega lesa. Ze v 1. 1913. je izvozila finska 1,818.387 kub. metrov jamskega lesa, 1. 1937. celo 2,084.709. V prvi vojni z Rusijo je izvoz finskega jamskega lesa zelo nazadoval in znašal v 1. 1941. samo 314.879 polnih metrov. Posebnost finskega izvoza so le-mezi in latve. Pred vojno je proizvajala Finska štirioglate lemeze izključno v angleških merah, danes pa izdeluje lemeze v nemških merah. Najbolj važno nakladalno pristanišče za lemeze je bila luka Rauma in najbolj iskani Lemezi so bili na mednarodnem lesnem trgu znani ko »Rauma-lemezi«. Zelo važen izvozni predmet Finske so nadalje zaboji. L. 1938. je bilo na Finskem 25 tovarn za zaboje, ki so zaposlovale 2307 delavcev. L. 1938. je izvozila finska 58.000 standardov desk in garnitur za zaboje. Posebno važnost je pridobil med vojno finski izvoz mizarskega lesa. Ker danes rte more Evropa uvažati eksotičnega lesa, je bil mizarski les Finske tem bolj dobrodošel, zlasti, ker je kakovostno na višku. Samo letos je uvozila Nemčija tega Lesa za 1 milijon mark. Staro tradicijo ima finska industrija vžigalic. V Helsinkih so začeli izdelovati prve vžigalice že 1. 1844. L. 1938. je bilo na Finskem 5 tovarn za vžigalice, v katerih je delalo 550 delavcev, ki so proizvedli 377.513 zabojev s po 1000 paketov vžigalic. Čista izvozna vrednost teh vžigalic je bila 15.9 milijona finskih mark. V razliki s staro vžigalično industrijo j:er razvila Finska čisto novo lesno izvozno panogo, namreč izvoz za montažo gotovih lesnih hiš. Fabrično izdelane lesene hiše so bile ravno v sedanji vojni zelo važen izvozni predmet Finske. Poleg starih odjemalcev so se tu pojavili tudi novi odjemalci jz jugovzhodnih evropskih dežel. Tako je sklenila Finska večje dobavne pogoje za gotove stanovanjske lesene hiše z Madžarsko in Romunijo. 20 velepodjetij Finske, ki izdelujejo lesene hiše. na tovarniški način, si je ustanovilo skupno osrednjo organizacijo. « Čeprav je Finska tazvila celo vrsto lesnih panog, ki vse v velikem slogu delajo za izvoz ter je s tem Finska zelo mnogo prispevala k evropskem lesnem gospodarstvu, s tem finska delavnost v lesnem gospodarstvu še ni izčrpana. Posebno priznanje gre Finski za njeno delo na polju lesnega proučevanja in »Dom gozdov« v Helsipkih je moderna stavba, ki bi bila v čast tudi vsaki velesili. Vse levo krilo tega Doma je namenjeno gozdnemu proučevanju in znanstveniki ter gozdarji delajo tu v lepi slogi za napredek gozdarstva in za najboljše izkoriščanje lesa. (Po »Internationaler Holzmarkt«.) IMATE NAHOl), da vam že robcev zmanjkuje, in bi se ga radi v enem dnevu znebili? Povedali vam bomo. kako se to doseže. Stran 2. »TRGOVSKI LIST«,13. oktobra 1944. Štev. 88. Denarništvo in ziMUfilstM Stoletnica hranilničnega regulativa Dne 26. septembra 1944 je bilo sto let, ko je bil izdan s cesarsko odločbo regulativ za hranilnice. Prva hranilnica v Avstriji se je ustanovila 1. 1819. na Dunaja, kmalu nato pa tudi v drugih mestih, med njimi tudi v Ljubljani (Kranjska hranilnica 1. 1827., sedaj Hranilnica Ljubljanske pokrajine). Do 1.1844. je bilo v Avstriji že 17 hranilnic in je bil zato hra-nilnični regulativ nujno potreben. Ta regulativ je bil okvirni zakon za upravo hranilnic in velja v glavnem še danes. Z regulativom so bile vse hranilnice postavljene pod državno nadzorstvo. I’o regulativu so ustanavljali hranilnice v prvi vrsti občine in okrajni zastopi. Sprejemati so morali tudi najmanjše vloge in dajale so zlasti komunalna in hipotečna posojila. Vlogam v hranilnicah se je priznavala pupilarna varnost. Posli hranilnic so se omejevali na določene kupčije, ki so veljale koi var