TRST, sreda i. marca 1956 Leto XII - Št. 63 (3301) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93 808, 37-338 UREDNIŠTVO* 1 —----—_____ _________________ Viiinl'3f8 ~ Podruž.’ GOr7cEA-CUI 7' p.m na?\f 3.E,LEI?^ 93"*“* IN 94'638 ~ poStnl predal 559 - UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. v Slrlni I Stolpca: treovski an 82 ~ OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm “ * ančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLHJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. * o enem P^postavnega zapora tG nici relacije šeshh škedenjskih antifašistov tene ^stih ££&***! smo ni predstavnik obrambnega 1 10 bili areti- e3,avcev< ministrstva izjavlja, da ne more spremeniti sklepa o odlikovanju za vojaške zasluge najhujšega nacističnega kolaboracionista, brutalnega mučitelja partizanov, antifašistov ter slovenskih in italijanskih patriotov, ki je poslal na stotine in stotine borcev za svobodo in demokracijo v zloglasno rižarno in nacistična taborišča smrti. Dejstva torej govorijo, da šest škedenjskih antifašistov že eno leto protipostavno leži v tržaških zaporih, medtem ko obrambno ministrstvo ponoPno potrjuje svoje odlikovanje za vojne zasluge takšnega vojnega zločinca, kakršen je bil zloglasni Col-lotti iz Ulice Bellosguardo. Tržaška demokratična javnost zahteva, da se s takšnim ravnanjem preneha ter da je vsaj danes po enem letu protizakonitega zapora škedenjskih antifašistov, nastopil skrajni čas, da se jih izpusti na svobodo. QU bili r. “imi rneseci'eUrJ‘ni pred ie' 50 le '‘deležir obt°žbo, da "festac ij,*1 polit*nih m a- ie izlL1,945’ med *«' tlocelo) * življenje ne-m &*ier,?J,lSale žene še-J*« šestimi '■'* iealT„lZeirepUblike' ki ly »a ZT'1' da je °p°- Wlma Pra«nt J10 niihovega * J*«!t< !°L°d"eea ministra . "ha njihove prošnje, k0 teleta u0Šik mož sta Po Sedmih nretirana ? kpmena\meSecih ™P°-^ei*fcane ' ker 3e bd nid Pisma e9_aUven», nada- «0 '^e° gfeysedniku re- Biede na dejstvo, v kar prav nič » ned°lžni ia -• 1 ; le ne«.!”1.'.”10- . smatramo, lp»' Zm0ije. ki <'iaeprttvično sRh žena lini,; ‘ “troh tn nečlove-imajo po-še skupno r.PlJO » ječ; -a vz"rževanje, ec- ne r„ [.Ze toliko mese- Za sodno ni “ da hi - °dloči[j , sodni orga-pfan J0 a s°dno razpra- ** vT tega se ^ra- i **’ d“ bi ’v°ospod Prcd- ks0’0 avt°ritetn PT°SiU’ d“ It. hi bil , Posreduje-Tehn, kera primcr čim-J.,n° tern ri ,so n°ši mož- tm °e n* bo d v iz9ublli >>■ in v“ kmalu ,z- ii ie. če i Veste' kako dei„ Čp0rh ■ v n “* nav , c Tiiso za~ \^l°Se “}nh prošnje Se.®11 korni,„ oeneralnega Sh 'k Z, P0' Tndi in-i^tifašis, kov obt°-h 7- naj sodi- ' ‘°Cn° SVnhŽenCe VSai |'Sl7rt Ta2»rau ’ če 'ze Se ' nlo ?-°dXaBO o .“tilj lcm s nic pomaga-rj Prh Je sHšalo go-•’» j ^odng ®°d'šče vprasa-S6r,e*’‘‘c‘ ri“,rninistra. ali \ “ndonsk in° izvajati ,e tn Je , ? memoran-y ti Brobo ?CJasTl°- da ■)! p« e?ia- Tv, rsite» prav St t sever,p0vPraševu-n jo. »ena Popolnoma v J vsa trža- Ki. ‘»n; ■ da ,'"ni apr, ua ie že 24. .Sa v jrs ^ralni vladni % i0enera( u Posebnem l pr°kura- ‘ondn nd-oril, da .^b \ . nskega me- *‘ta. » t)!tnjU jormal- °nsga iznosu tu- «mni. L°b'janje -kl “* »% ater„ le zločinskih Ifl. . U o_ , . spo- SN dStt Pa ?u' Y zad-o(ji°P.. * Prim* llls,j° iz- ^Sn'n da je’kp]e sod~ Ji o. *0(tt.„ *° vzrok ^ e70,|oa r razprave! n‘«en, sPicna, me- S "Viha *li# Po- lo Siknili*36’ kale-«edž« jtieni iu ,kl «ntifaši-S ilaarad> Cesar >lk *n C d Pne- * i".;- ..-""-' -» In > a 'jSedem me- ^n0ste _ °n° p°- f°aodbe in S 7°. fcf 4 donskega p slednji v s« ° P> P , °* politjč-0«e7,Qc,nostre2i 2 dr- ^>^^10 /J30 Tržaške-NSo 36 sleherZn fcatero '»^ p, 'n , ” diskri- ‘Ci° 0bp2ščeni SJ' * n%ni ob- V' 7.*0e««jo e'3Ub te- V »0~a**ci j' a bi za-*ttte)o °Pefc( ,n ustavili ^ .N/!. n**i, je; Ne \SLHy ida hi za- t dlagajo u MALI OGLASI: 2p lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.dletna 4100 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekeči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1. Z - 375 - Izdaia Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst SGŽRUE IH SIMPHTUH ZDH GRŠKI VLHDI MOSKOVSKI RADIO HVALI ZHRHPI HEDHVHIH DOGODKOV HK CIPRU Mochov razorožitveni načrt Britanski poslanik zahteva pojasnila v Washingtonu - Danes debata o Cipru v spodnji zbornici - Grčija je uradno zahtevala sprejem zadeve na dnevni red skupščine OZN - V petek splošna protestna stavka v vsej Grčiji ATENE, 13. Grški zunanji minister Theotokis je izrazil zadovoljstvo zaradi zagotovila ameriškega poslanika, da ameriška vlada ni bila obveščena o načrtu, za deportacijo Makariosa. Grška vlada je tudi z zadovoljstvom sprejela na znanje zanimanje ameriške vlade in ljudstva za vprašanje Cipra ezlasti pa zaradi njihovega priznania pravičnih zahtev Ciprčunovs. Turški ministrski predsednik pa je izjavil, da je angleška vlada šla predaleč pri pogajanjih z Mukariosom. ATENE, 13. — Grčija je danes uradno zahtevala od Združenih narodov, naj postavijo vprašanje Cipra na začasni dnevni red prihodnjega zasedanja glavne skupščine, ki bo septembra ali novembra. Spomenica, ki jo je grški predstavnik v OZN Palamas izročil glavnemu tajniku Ham-marskioeldu, ostro obsoja britansko politiko na Cipru in kolonializem na splošno. Spomenica pravi, da Angleži niso nikoli imeli namena dovoliti avtonomijo Cipru kljub pogajanjem, ki so jih v ta namen začeli z nadškofom Makario-som, ter dodaja, da morajo Združeni narodi sedaj razu-, meti, da pogajanja in tajna diplomacija, kakor jih razumejo Angleži, vodijo do izgnanstva in deportacije nji- hovih sobesednikov. Spomenica izreka presenečenje nad dejstvom, da je britanska vlada sklenila depor-tirati Makariosa, čeprav je vedela, da uživa vso poaporo grške vlade, in čeprav se je v celoti zavedala posledic takega ukrepa za celotni položaj v vzhodnem Sredozemlju. Spomenica se sklicuje tudi na protikolonialistična čustva glavne skupščine. Predstavnik britanske delegacije v OZN je v zvezi z grškim korakom izjavil, da ciprsko vprašanje ne spada v pristojnost OZN, ter je dodal, da britanska vlada ((dela in bo .še dalje delala v korist ustave, ki naj se pripravi v interesu ciprskega ljudstva, naj bodo začasne te. žave kakršne kolin. Po mnenju britanske vlade je treba o končnem položaju Cipra odločati pri razgovorih s predstavniki ciprskega ljudstva, ko bo avtonomna vlada ((dokazala, da je zmožna ščititi inte-lese vse ciprske skupnosti«. Predstavnik ameriškega državnega departmaja Lincoln IVhite je v VVashingtonu danes sporočil, da so ((ameriški funkcionarji na Cipru priporočali ciprskemu ljudstvu, naj obnovi pogajanja z Veliko Britanijo o bodočnosti otoka«. Dodal je, da je bil korak storjen «pri vseh prizadetih strankah«. Izjavil je tudi, da ne more izrecno povedati, pri kom je bil ta korak storjen dodal pa je, da je ameriška vlada ((obvestila o svojem stališču tako britanske voditelje kakor Ciprčane«. White je tudi izjavil, da je imel britanski poslanik v Washingtonu Danes bo Segni zahteval zaupnico za«povečani količnik« pri volitvah Zdi sc, da se bo lei/ica spet vzdržala glasovanja in da bo proti vladi spet samo skrajna desnica - Senat bo v četrtek začel diskusijo o občinskem volilnem zakonu (Od našega dopisnika) RIM, 13. — Notranjepolitična komisija senata je že odobrila ves zakonski načrt zfe občinske volitve in to praktično na eni sami seji. Diskusija v dvorani palače Ma-dama se bo začela verjetno v četrtek in se bo zaključila, vsaj po mnenju optimistov, soboto. Optimizem je povzročilo predvsem dejstvo, da se demokristjan! danes niso kdo ve kaj upirali neugodnemu izidu v zvezi s tremi spreminjevalnimi predlogi, ki so jih predložili poslanci častni straži ob mrtvaškem odru. Jutri bodo Bierutovo ■truplo prenesli v Varšavo, kjer bo ležalo na mrtvaškem odru na sedežu centralnega komiteja združ. delavske stranke. Bierut se je udeležil na čelu poljske delegacije 20. kongresa Kp ZSSR. Med kongresom je obolel in se ni mogel več vrniti v domovino. CK KP ZSSR in svet ministrov ZSSR sta izdala skupno poročilo o BLerutovi smrti. Poročilo so podpisali vsi voditelji partije in vlade. Obenem so CK KP ZSSR. mi- Gianauinto' (KM), ' Agnmi |'listrski svet tin Erezi,d*i Yr' (DC) in Preti (PSDI). Prvi ffvnefa. s°u1 izraf,h ,soza- se tiče nreDOvedi vsakršne lje polJskl delavski stranki m se tiče prepovem vsakršne yladi puljske republike propagande s cerkvenih pnz-l . nic na dan volitev (tudi pfo-1 . J*}erui se je rodil 18. aprila & „V'» sp»O iz dneva ™ >*wu vedno y> Sm kontov Z1%anih in lTn. proti Posebno C^ičnf0 triaški Vl Do. po „ . ttsk ki ‘t« it ®lis btoi si,-,*' ,.'Vb tl. e«al svetovni Zypih "o. I SpN Vskih m°v ilSSL^HL^niza. ftii 3«; <°ndo,ls."i poskus NX>a *ke0o spora- vv^^i fn°sku’ "sednnni pagande v prid udeležbe na volitvah), drugi volišč v bolnišnicah, tretji pa možnosti, da občinski svetovalci opustijo mandat. Zdi te, da je relativna de-mokristjanska mirnost posledica dveh preudarkov; prvič negotovo stališče nekaterih senatorjev, tako da bo njihovo zadržanje do Gian-quintovega predloga verjetno služilo kot znak, ali je vredno vztrajati v ostalih dveh točkah. Drugič pa čaka vlado jutri preskušnja v poslanski zbornici in politična prikladnost je vsaj danes narekovala opustitev odvečne polemike z levico. V poslanski zbornici pride namreč jutri na vrsto znani 3‘2 političnega volilnega zakona, ki določa tako imenovani ((povečani količnik«. Ministrski predsednik je bil na zadnji vladni seji pooblaščen postaviti vprašanje zaupnice. Zdi se sicer, da Segni za to ni navdušen, da pa demokristjansko vodstvo odločno vztraja pri z.athevi, da je treba spet apreskusiti večino«, Enako je sklenil danee tudi odbor demokristjanske poslanske skupine. Na drugi strani je danes popoldne vodstvo PSI preložilo diskusijo o tem, ali naj vztraja pri Luzzattovem spre-minjevalnem predlogu, ki zmanjšuje količnik. Praktično razlagajo ta sklep kot znak, da socialisti ne bodo vztraja-in da se bodo torej gla-ovanja vzdržali. Zdi se, da se k podobnemu stališču nagibajo tudi komunisti. Končno je povečani količnik obema strankama samo v prid, oškodoval pa bo manjše stranke iz vladnega centra, ki so obljubile v primeru zaupnice glasovati z vlado. Tako se zdi, da bodo v glasovanju proti vladi ostali predstavniki skrajne desnice o-samljeni. Danes je poslanska zbornica razpravljala o ustanovitvi ministrstva za vladne udeležbe v gospodarstvu, v palači Madama pa so nadaljevali diskusijo o vojaških sodiščih. A. P. 1892 v manjši vasi blizu Lub lina na vzhodnem Poljskem. Izučil se je za črkostavca, javno pa se je začel udejstvovati v poljskem zadružnem gibanju, nato pa tudi v KP Poljske Leta 1933 je bil zaradi komunistične propagande obsojen na sedem let ječe. Po prestani kazni je odšel v ZSSTi, kjer je ostal do leta 1943, ko se je ilegalno vrnil na Poljsko. Po osvoboditvi je postal predsednik narodnega sveta v Lublinu, leta 1947 pa predsednik LR Poljske. Pt> združitvi socialistične in delavske stranke je bil Bierut decembra 1948 izvoljen za generalnega sekretarja Združene delavske stranke. Po uvedbi nove ustave je postal predsednik Prezidija ljudske skupščine, 19. marca 1954 pa je odstopil in ostal samo prvi sekretar CK Združene delavske stranke Poljske. Titovo sožalje ob Bierutovi smrti BEOGRAD, 13. — Predsednik republike Josip Broz-Tito je poslal predsedniku ministrskega sveta Poljske Josefu Cyrankiewiczu naslednjo brzojavko: «Ob smrti tovariša Bo-ieslacva Bieruta. državnega in političnega voditelja Poljske, vas prosim, da v imenu zveznega izvršnega sveta in mojem osebnem imenu sprejmete izraze globokega sožalja.« Malenkov bo sprejet pri Edenu in Lloydu LONDON, 13. — Podpredsednik sovjetske vlade Malenkov, ki bo v kratkem prispel v Anglijo na čelu delegacije energetskih strokovnjakov, bo imel razgovore z ministrskim predsednikom Edenom, z zunanjim ministrom Selwynom I-loydom in z ministrom za goriva Jonesom. Uradno bodo ti razgovori sicer protokolarni, vendar sodijo, da bodo na njih obravnavana razna mednarodna vprašanja. PRAGA, 13- — Novi sedež Svetovne aindikalhe zveze bo v Pragi. Izvršilni odbor je sprejel zadevno vabilo češkoslovaških sindikatov. Bierut umrl MOSKVA, 13- — Včeraj je v neki moskovski bolnišnici umrl prvi sekretar združene stranke poljskih delavcev in bivši poljski predsednik Bole-slaw Bierut. Poročilo poljske agencije PAP pravi: «Ob koncu februarja je tovariš Bierut obolel za influenco in pljučnico, 11. marca je prišlo do okvare srčne mišice, '2. marca ob 21,30 pa je po simptomih naraščajoče krize srca in kroženja krvi nastopila smrt.« Bierutovo truplo sb prenesli v veliko stebrno dvorano palače sindikatov v Moskvi, ki je od danes popoldne odprta za občinstvo. Najvišji sovjetski voditelji, med njimi ministrski predsednik maršal Pa na nistrski predsednik maršal dgovor- Bulganin, so stali danes na PINEAU IN NASER se danes sestaneta v Kairu V Kairu pozdravljajo prihod francoskega zunaDjega ministra zlasti zarodi francoskega stališča do bagdadskega pakta in zaradi francoske miroljubne politike - .Hindustan Times" o razgovorih v Novem Deihiju - fluriol prispel v Progo PARIZ, 13. — Zaupnica, ki jo je Mollet dobil z ogromno večino, je še bolj utrdila njegov polcžaj, tudi kar se tiče mednarodnih odnosov. Sedaj natnerava Mollet vzporedno začeti napovedane reforme v Alžiru in nadaljevati živahno diplomatsko aktivnost. Govori se, da namerava v kratkem priti v Pariz britanski ministrski predsednik Eden, da z Molletom nadaljuje razgovore, ki sta jih začela v Londonu. Poudarja se tudi, da so Au-riolovi razgovori v Moskvi dober uvod za bodoče angle-ško-sovjetske in francosko-so-vjetske razgovore. Auriol je sicer bil privatno povabljen v Moskvo, vendar pa je imel tam važne razgovore zlasti o Severni Afriki in o Bližnjem vzhodu. O vsem tem naj bi se Eden razgovarjal z Molletom, in tudi o razgovorih, ki jih bo jutri imel Pineau z Naserjem v Kairu ter pozneje z voditelji Sirije, Izraela in Libanona. Auriol je medtem odpotoval iz Moskve in je da-' nes prispel v Prago. Pineau je nocoj odpotoval z letalom iz Novega Delhija v Kairo, še prej pa se je ponovno sestal z Nehrujem. Ju-Jri še bo razgovarjal z Naserjem. P:ve dni prihodnjega meseca pa bo Pineau obiskal Izrael, Sirijo in Libanon. V francoskih krogih so div kaj optimistični glede perspektiv razgovora, ki ga bo Pineau imel z Naserjem. Egiptovski politični krogi pozdravljajo prihod francoskega zunanjega ministra. Kliub obtožbam Francije, da se Egipt vmešava v alžirske zadeve, pričakujejo, da bo Naser znova zngoiovil Pineauju. da E-gipt ne intervenira v alžirskem pr,meru, da pa ceni pomen bratstva in solidarnosti z Arabci Severne Afrike. V istih krogih poudarjajo, da je Pineau dobrodošel v Kairu posebno zaradi francoskega stališča do bagdadskega pakta in zaradi svojih razgovorov z Nehrujem, ko je prišla do izraza francoska miroljubna politika. Pineaujev obisk je prvi francoski stik z egiptovsko republiko in menijo, da bo ta obisk veliko prispeval k ■ izboljšanju odnosov med obema državama. Današnji «Hindustan Times« piše, da so med razgovori Nehruja in francoskega zunanjega ministra ugotovili sorodnost v stališču obeh državnikov y nekaterih momentih mednarodnih vprašanj. Po mnenju lista je ta sorodnost predvsem v oceni splošnega mednarodnega položaja in v oceni pomena 20. kongresa KP SZ. Politični krogi indijske prestolnice tudi poudarjajo zadovoljstvo zaradi Pineau-jevega obiska. V Novem Delhiju menijo, da bo Indija v celoti pcdprla francoski načrt za razorožitev, če bo bolj sprejemljiv za obe strani kakor dosedanji načrti. RABAT, 13. — Španska vlada je uradno povabila maroškega sultana, naj pride v Madrid. Vabilo je ustno izročil španski konzul v Rabatu. Gronchi obišče Pariz od 25. do 27. aprila RIM, 13. —, Uradno spoTo-čajo, da je bil čas obiska predsednika republike v Franciji dokončno določen. Gronchi bo v Parizu od 25. do 27. aprila Iz New Yorka pa poročajo, da je moral Gronchi odpovedati del svojpga današnjega programa, ker se je počutil slabo. Vendar si je kmalu opomogel in je zvečer že prisostvoval sprejemu v hotelu Waldorf Astoria. Dullesovo potovanje brez zaželenih sadov BANGtvOK, 13. -— Ameriški državni tajnik John Poster Dulles je prispel danes z letalom iz Djakarte v Bangkok. Ob prihodu v siamsko glavno mesto je izrazil zadovoljstvo zaradi ((bistvenega napredka, ki ga je dosegel Siam v ustvarjanju mogočne vojaške sile, s pomočjo katere je skupno z ostalimi člani SEA-TO sposoben upreti se odkritemu komunističnemu napadu«. Dulles je dodal, da je ((gospodarski razvoj prav tako važen kot vojaški« in da bodo ZDA še nadalje dajale pomoč Saamu, da bo lahko zgradil »stabilno in svobodno gospodarstvo«. Pred odhodom iz Djakarte (kjer ga je ob prihodu prebivalstvo izžvižgalo) je Dulles izjavil indonezijskim novinarjem — iz katerih vprašanj je bilo čutiti zaskrblje nost, da bi Dulles hotel prepričati Indonezijo, naj se pridruži SEATO — da ZDA ne želijo, da bi se katera koli država pridružila tej organizaciji, če ni prepričana, da je to v njenem interesu. V Bangkoku je Dulles podpisal sporazum o razvoju o atomskem sodelovanju med Siamom in ZDA in o razvoju atomske energije V miroljubne namene v Siamu. Siam spada med one redke azijske države, ki dokaj zvesto podpirajo ameriško politiko; vendar se je siamski zunanji minister na konferenci v Karačiju le zavzel za Pineaujevo tezo večjega gospodarskega sodelovanja med državami SEATO. Jutri bo Dulles obiskal Sai-gon. V političnih krogih pričakujejo, da bo potrdil svojo podporo Diemovi politiki in to kljub kritikam, ki jih je bilo na račun te politike slišati na konferenci v Karačiju. V petek bo Dulles na For-mozi. kjer bo razpravljal s Cangkajškom in njegovim zunanjim ministrom Jehom o ((vprašanjih skupnega interesa«. Moskovska «Pra*da» ostro kritizira izjave ameriškega državnega tajnika Dullesa na tiskovni konferenci v Novem Delhiju. List poudarja, da je Dulles poskušal zavesti javno mnenje s trditvami, da se Sovjetska zveza ne zavzema več za rešitev nemškega vprašanja in da je proti nagli rešitvi problema razorožitve. Razen tega «Pravda» navaja, da je Dulles z izjavo, da so ZDA pripravljene nuditi vojaško pomoč Indiji pod enakimi pogoji kakor Pakistanu, dejansko predlagal Indiji, naj se odreče svoji neodvisni politiki in naj se priključi oboroževalni tekmi in vojaškim blokom. Ob zaključku se ((Pravda« sklicuje na indijsko časopisje in poudarja, da se Dullesu njegovo poslanstva v Indiji ni posrečilo. KARTUM, 13. — Sudan in SZ sta sklenila izmenjati diplomatske predstavnike na ravni veleposlanikov, sir Roger Makins razgovore s funkcionarji ameriškega državnega departmaja v zvezi s Ciprom. White je izjavil, da le bilo ameriško stališče glede Cipra obrazloženo Makinsu med temi razgovori. ((Predvsem pa je potrebno, je dodal White, ustvariti ozračje, v katerem se bodo pogajanja lahko obnovila in spori prijateljsko rešili«. Na vprašanje, ali so stopili v stik z grško vlado, je White izjavil, da je to vprašanje, ki se tiče Velike Britanije in ciprskega ljudstva in da ni vzrokov, da bi prišla zraven Grčija. Predstavnik je dalje dejal, da je odpoklic grškega poslanika iz Velike Britanije «drugo vprašanje« in da tega ne bo komentiral. Glede načina, kako je bilo ciprskemu ljudstvu sporočeno ameriško stališče, da bi se morala pogajanja obnoviti, je \Vhite izjavil, da so na Cipru ameriški predstavniki, ni pa hotel povedati, na kakšen način ti predstavniki lahko sporočijo svoje stališče prebival stvu otoka. Kakor je v Atenah sporočil predstavnik ameriškega poslaništva, je tamkajšnji ameriški poslanik Cavendish Cannon imel danes razgovor z grškim zunanjim ministrom in mu izrekel sožalje ameriške vlade zaradi dogodkov na Cipru. Poudaril je nato dejstvo, da je bil med pogajanji o Cipru dosežen sporazum glede načela o samoodločanju in da so se v veliki meri sporazumeli tudi o prehodni dobi avtonomne vlade ter o dokončnem sprejemu teženj ciprskega ljudstva, ter je dodal, da upa, da bo ((spričo bistvenega napredka, ki je bil dosežen glede teh temeljnih načel, mogoče brez dvoma najti način z* sporazum, kar se tiče podrobnosti in njih izvajanja, naj se to zdi še tako zapleteno in težko«. Poslanik je dedal: «Važno je znova ustvariti izračje. v katerem se bo to vprašanje lahko mirno znova proučevalo«. V zvezi z izjavo, ki jo je danes objavilo ameriško poslaništvo v Atenah, poroča Fo-reign Office, da so dali navodila britanskemu poslaniku v Washingtonu, naj zahteva pojasnila glede izjave, ki izraža ((simpatijo in zanimanje ameriške vlade in ljudstva« zaradi nedavnih dogodkov na Cipru. Omenjena izjava je bila objavljena po ragovoru, ki ga je ameriški poslanik , imel z grškim zunanjim ministrom. Danes pa se je sestala britanska vlada, da določi stališče, ki ga bo večina zavzela na jutrišnji debati o Cipru v spodnji zbornici, ^.den sicrbno pripravlja svoj govor, ki naj ga zopet dvigne v očeh konservativcev, ki so ostali razočaram nad njegovimi izjavami o Jordanu in nad načinom, kako je obravnaval debato in vso kriio na Srednjem vzhodu. Jutri do opozicija v spodnji zbornici temeljito napadla vlado zaradi deportacije Makariosa. Eden glavnih govornikov bo Aneurin Bevan. Zveza grških sindikatov pa je za petek napovedala po vsej Grčiji splošno štiriurno stavko. Tedaj se bo začel tudi «ciprski teden«, v katerem bodo seznanili svet s položajem na Cipru. Glavni tajnik grških sindikatov je medtem izdal proglas delavcem vsega sveta. V proglasu je med drugim rečeno, da se je na Cipru «znova porajal . hitlerjevski režim«, kar dokazujejo deportacija ' nadškofa Makariosa in »vandalska dejanja angleških okupatorjev v škodo tamkajšnjega prebivalstva«. V pozivu je tudi rečeno, da britanska vlada s svojimi u-krepi krši moralna in pravna načela. «S teptanjem idealov, za ka tere se je Anglija borila v zadnji vojni, pravi dalje proglas, se angleška vlada kaže največjega sovražnika neodvisnosti naiodov in miru«. Medtem se na Cipru nadaljuje splošna stavka. Danes zjutraj so z zvonenjem obvestili trgovce, naj ne odprejo svojih trgovin. V Nikoziji je povsod mirno. Sole so zaprte. časopisi niso izšli. Na podlagi zakona o obsednem stanju so odprte samo trgovine jestvin. V stavki sodelu jejo tudi uradniki pri napravah glavnega štaba za Srednji vzhod na področju Lima-sola. Stavka je popolna na vsem otoku in govori se, da bo trajala en teden. Predsednik vlade Karaman-lis se bo v tem tednu posvetoval z voditelji opozicije glede skupne enotne politike, ki je potrebna v zvezi z nastalim položajem. Medtem je angleški uradni predstavnik izjavil, da pričakujejo Makariosov prihod v Mahe na Sejšelskih otokih (Seychelles) za jutri. Makarios in ostali izgnani cerkveni dostojanstveniki bodo živeli v podeželski hiši britanskega guvernerja v Sanssouciju, ki je 4 kilometre od prestolnice Victoria. Do Seišelskih otokov se lahko pride samo po morju. Z njimi ni nobene letalske zveze in tudi ne telefonske zveze z vzhodnoafriško cbalo, ki je od otokov oddaljena 1000 milj. Uraden naziv te angleške kolonije je Seychelles. Francoski naziv pa je Scbelles, Ime so ti otoki dobili leta 1756 po francoskem grofu Moreau de Sechelles. Na te otoke so se najprej naselili Francozi, nato pa Angleži od leta 1794. Leta 1810 so bili otoki priključeni pod upravo otoka Mavricij. Kolonija ima 37.000 prebivalcev, ki so potomci prvih na-seljencevi n sužnjev iz otoka Mavricij, ki ga je Francija leta 1815 prepustila Angležem na podlagi pariškega miru, ter potomci afriških sužnjev, ki jih je osvobodila britanska mornarica. Govorijo francosko ali neko kreolsko narečje. Med drugo svetovno vojne je britanska vlada pošiljala internirance v to kolonijo, ki jt bila gusarsko pristanišče, preden so Francozi v 18. stoletju otoke zasedli. Velika Britanija si je to skupino 92 otokov in otočkov prisvojila leta 1794 in jih leta 1903 proglasila za svojo kolonijo. Prihodnji teden se bo v Londonu sestal pododbor OZN za razorožitev - Eden podpira Eisenhovrerjeve predloge LONDON, 13. — Zahodne va tega načrta in poudarja Zaiicdne velesile proti volitvam v Beri nu BONN, 13. — Veleposlanik treh zahodnih velesil v Bonnu so danes obvestili zahodno, nemško vlado o nasprotova« nju svojih vlad načrtu, da bi v novi * volilni zakon vnesli določilo, po katerem bi tudi Berlin izvolil redne zastopnike v Bundestag. Zahodne velesile poudarjajo, da imajo po štiristranskih dogovorih še vedno odgovornost za položaj v Berlinu, kar so si tudi pridržale v sporazumih, ki so vrnili zahodnonemški republiki suverenost. Doslej zastopniki Berlina niso bili polnopravni člani Bundestaga, temveč so imeli samo posvetovalni glas. Tiskovni urad nemške socialdemokratske stranke pa je o tem izdal poročilo, ki pravi, da bi ((morebitni veto zahodnih veleposlanikov pokazal, kakšno vrednost je treba pripisovati tako imenovani suverenosti nemške zvezne republike«. Neposredne volitve poslancev v Berlinu ne bi kršile štiristranskega statuta, nravi nadalje socialdemokratska izjava. ANKARA, 13- — Angleški zunanji minister Selwyn Lloyd je danes odpotoval iz Ankare v Tel Aviv. Pred odhodom je imel tiskovno konferenco, na kateri je izrazil svoje zadovoljstvo nad razgovori, ki jih je imel s turškim ministrskim predsednikom in zunanjim minstrom. delegacije v podkomisiji OZN za razorožitev so danes začele v Londonu s pripravljalni-nimi razgovori. Zasedanje komisije se bo začelo v Londonu 19. marca. Francoski . predstavnik v pododboru Jules Moch. ki je prispel danes predpoldne v London, se je v Foreign Oi-ceu sestal z državnim ministrom Nuttingom, ki vodi angleško delegacijo v pododboru. Popoldne pa je bila plenarna seja načelnikov štirih zahodnih delegacij (Velika Britanija, Francija, ZDA ;n Kanada). Foreign Office je sporočil, da ZSSR še ni sporočila svojega pi'stanka na angleški predlog, naj začne pododbor za razorožitev z delom 19. marca. Vendar upajo, da bo pozitiven odgovor iz Moskve kmalu prispel. Angleški ministrski predsednik Eden pa je danes v spodnji zbornici na vprašanje bivšega laburističnega ministra Hendersona izjavil, da angleška vlada brez pridržkov odobrava nedavne Eisenhowerje-ve predloge, naj se bodoča proizvodnja cepljivega materiala ne uporablja za povečevanje zalog nuklearnih bomb Eden je dodal, da bi o vseh teh vprašanjih, kakor tudi o vprašanju poskusnih eksplozij vodikovih bomb, lahko koristno razpravljali na bližnjem zasedanju razorožitvenega pododbora OZN. Moskovski radio pa je oddajal komentar o razgovorih o razorožitvi med Auriolom, ki je na obisku v Moskvi, in sovjetskimi voditelji. V tem komentarju je radio prikazal stališče ZSSR do novega francoskega načrta za razorožitev. Radio je opozoril, da bo načelnik francoske delegacije Jules Moch predložil na prihodnji plenarni seji pododbora za razorožitev načrt, ki vsklaja stališča ZSSR, Velike Britanije in ZDA, nato pa dejal; «Eno je že jasno; francoska pobuda bo omogočila ponovno proučevanje vprašanja razorožitve, ker zbližuje stališča raznih držav. Trenutno sta stališči ZSSR in Francije načelno precej blizu, tako da ne bi bilo težko doseči sporazuma o proceduri za dosego resnične razorožitve« Moskovski radio opozarja nato, da je Foster Dulles zavrnil sovjetske predloge od 10- maja 1955 in zahteval izvedbo Eisenhowerjevega načrta o vzajemnem letalskem nadzorstvu. ZSSR ne odobra- važnost načrta, ki ga je januarja 1956 v Združenih narodih predložil Jule;, Moch. «To je spravljiv načrt, ki bi ga bilo mogoče izraziti z naslednjo formulo; nobenega nadzorstva brez razorožitve, nobene razorožitve brez nadzorstva. temveč postopno raz-oroževanje pod učinkovitim nadzorstvom.« je izjavil radio Moskva. siiopolnjen indeHs o Ziuiienjshm strošKin v dngiiji LONDON. 13. — Vlada je sporočila, da je sklenila uvesti nov uradni indeks o življenjskih stroških v Veliki Britaniji,’ ki bo upošteval nove elemente, katerih do sedaj niso upoštevali pri računanju za določitev oosega tega indeksa. Pri določitvi indeksa, s katerim bodo povezane mezde dveh milijonov delavcev, bodo namreč prvikrat upoštevali tudi izdatke, kakršni so na primer izdatki za nabavo televizijskih aparatov in pralnin strojev, to je predmetov, ki so do sedaj veljali za luksuzne. Upoštevati je treba, da je bil stari indeks, ki je bil sicer leta 1947 nekoliko popravljen, določen leta 1938 na podlagi kriterijev, ki so sedaj .zastareli. Novi indeks bo določen na podlagi priporočil posebnega vladnega posvetovalnega od- bora. Odbor je pregledal odgovore na svoje vprašalne pole, ki jih je izpolnilo okoli 15.000 družin v mestih in v vaseh vse države. Te družine so pozvali, naj registrirajo izdatke posameznih svojih članov ali celotne družine vsaki dan. Značilno je, da so številne od teh družin vključile v svoje tedenske obračune tudi izdatke za igranje na športni stavnici. Toda posvetovalni odbor je v poročilu vladi priporočal naj se ti izdatki ne upoštevajo pri računanju novega indeksa. Bebler pri Molletu PARIZ, 13. — Predsednik francoske viade Guy Mollet je sprejel danes jugoslovanskega veleposlanika v Parizu dr. Aleša Beblerja in se zadržal z njim v polurnem prisrčnem razgovoru. Državnika sta razpravljala o vprašanjih, ki ■zanimajo obe državi. S PLENUMA CK ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Tito in Rankovič o nalogah in vzgojni vlogi komunistov Pravilnost sklepov VI. kongresa ZKJ o decentralizaciji - Kritične pripombe glede vzgoje mladine in raznih dogmatičnih gledanj (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 13. — Pod predsedstvom generalnega sekretarja ZKJ maršala Tita se je začel danes predpoldne v Beogradu VI. plenum CK ZKJ. Na dnevnem redu je poročilo Aleksandra Rankoviča o problemih iz dela Zveze komunistov in poročilo Petra Stamboliča o problemih dela z mladino. V uvodnem govoru je generalni sekretar Josip Broz-Tito poudaril pozitivne in negativne pojave v delu Zveze komunistov. Poudaril je, da je ZK Jugoslavije dosegla ogromne uspehe na mnogih področjih, med njimi tudi v zunanji politiki in da so to politiko in delo podprli vsi nared: Jugoslavije. Jugoslavija jo spremenila svoje podobo z izgradnjo in industrializacijo, toda spremembe bi bile še večje, ko bi bile odstranjene razne subjektivne pomanjkljivosti. Pri tem je Tito ugotovil, da je po VI, kongresu ZKJ, na katerem je bila izvršena temeljita preusmeritev v delu, prišlo do manjše stagnacije V delu komunistov. Nekateri komunisti so mislili, da zaradi decentralizacije ne bodo imeli več tako težkih nalog in da bo s prenašanjem funkcij na širše kroge ljudi avtomatično prevladala socialistična zavest. Mnogi komunisti niso razumeli, da je prav zaradi decentralizacije potrebno, da se komunisti še bolj zavzamejo za pravilni razvoj družbenega sistema. Mnogi kj-munisti so pozabili na svojo vlogo revolucionarjev in političnih vzgojiteljev. Mnogi od njih, ki so se naučili samo ukazovati, se niso mogli vživeti v vlogo vzgojiteljev, ki je glavna naloga vseh komunistov v svetu sploh. Da bi komunisti mogli biti res vzgojitelji, morajo biti na določeni teoretični in politični višini. Praksa je pokazala, da je bil sklep o decentralizaciji, ki je omogočil udeležbo širokih množic v oblasti in upravi, pravilen, Tito je opozoril, da je bil prehod k demokratizaciji v notranjem družbenem življenju mogoč ne le zaradi spora s Sovjetsko zvezo, temveč tudi zato, ker so bile Jugoslaviji stalinske oblike uprav- I Ijanja odvratne in ker so v Jugoslaviji obstajali potrebni pogoji za demokratizacijo. Razume se, da demokratizacija v Jugoslaviji ni nekaj deklarativnega, temveč ima vse osnove, materialne in družbene, za razvoj, ima res socialistični značaj in se razlikuje od zahodne demokracije. Toda kljub pravilni liniji v notranjem razvoju se občutijo razne druge ideje in destruktivni vplivi, ki vplivajo na vzgojo državljanov, zlasti mladine, katere vzgoji je treba posvetiti večjo pozornost. Generalni sekretar je poudaril, da so se mnogi komunisti spremenili v navadne praktike in svojo pozornost koncentrirajo samo na svoje ozke lokalistič-ne kroge. Komunisti, je poudaril maršal Tito, ne smejo nikoli, ne glede na to, kje so, pozabiti na to, da je njihova osnovna naloga, da delujejo kot komunisti, kot m-ternacionalistij in da se stalno borijo proti vsem pomanjkljivostim. V poročilu o problemih dela ZKJ je Aleksander Rankovič poudaril, da je praksa potrdila pravilnost sklepov šestega kongresa v Zagrebu. Glavne naloge članov ZKJ temelje na postavki, ki je oi-la postavljena na kongresu, to je, da ZKJ ni in ne more biti neposredni operativni voditelj niti dajalec ukazov, temveč da mora s svojim političnim in idejnim delovanjem in prepričevanjem delovati za uresničenje linije in postavk partije. Komunisti so na celi fronti prispevali, da se vse širše množice delovnih ljudi vključujejo v borbo za socialistično demokratično prakso. Družbeno upravljanje je zajelo vsa osnovna področja življenja delovnih ljudi in postala glavna gibalna sila pobude delovnih ljudi. Samo v delavskih svetih po podjetjih je danes nad 200.000 delovnih ljudi V okrajnih in občinskih ljudskih odborih je 62.000 odbornikov. Mnogi so državljani, ki delujejo v raznih ljudskih odborih, organizacijah, v upravi šol, zdravstvenih ustanov socialnega zavarovanja, kultur-no-prosvetnih ustanov itd. Dogajalo pa se je, da delovni ljudje niso mogli vedno razumeti pravičnosti in nujno-1 sti ukrepov za nadaljnji socialistični razvoj. Pojavljala so se tudi socializmu tuja pojmovanja, ki so jih izkoristili sovražniki za svojo propagando. Ta propaganda je imela vpliv samo tam, kjer komunisti in organizacije Socialistične zveze niso bile dovolj aktivne in pravočasno pojasnile pomen raznih ukrepov, zlasti na gospodarskem področju. Ko je govoril o vprašanju mladine, je Rankovič poudaril, da je treba povečati število mladih ljudi v organih delavskega samoupravljanja in v upravnih organih. V organizaciji Ljudske mladine je danes včlanjenih 72.800 komunističnih mladincev. V nadaljevanju svojega poročila je Rankovič poudaril pomen ideološke in politične vzgoje in idejne borbe proti vsem ostankom raznih birokratskih in dogmatičnih gledanj. Naloga komunistov ie, da ta teoretično obdeluje številna vprašanja izgradnje socialističnih odnosov na načelih samoupravljanja. Organizacije ZKJ morajo načrtno organizirati idejno-vzgojno delo in borbo, ki bo lahko uspešna samo, če bo marksistična a ne dogmatična. V zvezi s tem je Rankovič poudaril potrebo vzgoje visoko izobraženih marksističnih kadrov, marksistične inteligence in potrebo, da se ideološko delo ne omeji samo na ZKJ, temveč mora zajeti vse ostale organizacije SZDLJ, sindikate, mladinske organizacije, ljudske in delavske univerze in druge ustanove. Po podatkih A- Dankoviča je štela ZKJ konec lanskega leta 624.806 članov. Med letom je bilo sprejetih 24.889 članov, izključenih pa 34.181 članov. Med novo sprejetimi jč. 26,29 odst. delavcev. Rankovič je opozoril na neenake kriterije in nepravilnosti pri izključevanju iz ZKJ. Zaradi šibkosti mnogih organizacij po vaseh so se številni člani pa-sivizirali, kasneje pa so bili brez podrobne analize izključeni. Po Rankovičevem poročilu se je razvila diskusija o delu komunistov. Plenum bo jutri nadaljeval z delom. b, a, PRIMORSKI DNEVNIK 14. marC! 10 2 — VREME VČERAJ Najvišja temperatura 5, najnižja 0,3. ob 17. uri 3,2, zračni tlak 1013,5 stanoviten, veter 27 km na uro, vlaga 65 odst., nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 5.5. Danes, SREDA 14, O"« Matilda, kr., Sveto^ Sonce vzide ob 6.21 10 . ^ni 18.10. Dolžina dneva 1‘- ■ gg, vzide ob 6.44 in zatone Jutri', ČETRTEK «• ** Longi,n. muč., Desitn^,^, SKUPNO POROČILO SINDIKATOV KOVINARJEV FIOM-COII, IN CISL, Jutri enotna protestna stavka v podjetjih kovinarske stroke Delavci zahtevajo izenačenje mezd z genovsKimi delavci ter ureditev vprašanj v raznih podjetjih - Možnost stavKe tudi v Tržiču Tajništvo tržaškega odseka FIOM - CGIL in Sindikat kovinarjev Delavske zbornice CISL sta izdala včeraj naslednje skupno poročilo; »Danes so se sestali predstavniki obeh kovinarskih sindikatov. Na sestanku so se sporazumeli, da napovedo protestno stavko vse kategorije, ker ni bila sprejeta zahteva po izenačenju mezd z mezdami v Genovi. Stavka se prične v vseh podjetjih kovinarske stroke v četrtek 15. marca ob 14. uri. Ob 14.30 bo na Trgu Sv. Jakoba zborovanje, ki ga sklicujeta sindikata kovinarjev.« Takšno zborovanje bo tudi v Miljah, in sicer isti dan ob 17. uri. Na obeh zborovanjih bosta govorila tajnika kovinarjev, in sicer Tominez za novo, Cosulich pa za staro Delavsko zbornico. Kot vidimo, pravi poročilo, da bodo kovinarji stavkali z zahtevo po izenačenju mezd tržaških kovinarjev z mezdami genovskih. Toda s stavko bodo kovinarji poudarili tudi zahteve po izplačilu doklade za menzo, po spoštovanju pravic notranjih komisij in po sprejetju zahtev, ki so jih delavci postavili po posameznih podjetjih, zlasti pa v CRDA, o čemer smo že večkrat pisali. Tržaška FIOM poziva vse kovinarje, naj se udeležijo e-notne stavke in zborovanja ter naj v vseh podjetjih Krepijo enotnost, da s tem prisilijo delodajalce, da sprejmejo u-pravičene delavske zahteve. Ker narašča nezadovoljstvo tudi med delavci tržiških ladjedelnic in ker ni ravnatelj- stvo CRDA sprejelo njihovih zahtev, je možno, da bodo stopili v četrtek v stavko tudi tržiški delavci. Po zadnji ločeni stavki v CRDA in po negativnem stališču stare Delavske zbornice do te stavke, ki pa je kljub temu uspela, je vsekakor zelo lazveseljivo, da sta se oba sindikata sporazumela glede skupne akcije. Ta sporazum je pač rezultat odločnih za- htev vseh delavcev po enotnih nastopih ter hudega nezadovoljstva, ki je nastalo zlasti med delavstvom CRDA. Ti delavci so hudo prizadeti posebno po znižanju akordnih dodatkov in tarif ter povečanju proizvodnih norm. Prejemki delavcev pa so se občutno znižali tudi zaradi ukinitve nadurnega dela, kar je sicer samo po sebi upravičeno, toda ne bi smelo vplivati na mezde. Razen tega pa vi- jim zvišajo mezde za 4 odstotke ter dobe tako okrog 1.200 lir poviška na mesec, ko pa so zgubili zaradi znižanja akordnih tarif in ukinitve nadur po več tisočakov ter ne vedo, kako naj bi se s povprečno mezdo 30.000 lir na mesec preživljali. Gmotni položaj delavcev bi se namreč popravil le z izenačenjem tržaških mezd z genovskimi ter / izboljšanjem položaja v samih podjetjih. Intervencija FILM na ladji .Toscana" Na zahtevo tržaškega odseka Zveze pomorščakov (F.I. L.M) je higiensko-zdravstve-na komisija tržaškega pristaniškega poveljstva opravila na ladji «TToscana» pregled, da ugotovi higiensko stanje v prostorih, v katerih biva kuhinjsko in postrežniško o-sebje. Komisija je ugotovila, da primanjkujejo školjke z mrzlo in toplo tekočo vodo. Hkrati pa je tudi ugotovila, da je odmerjeno osebju premalo vode, da bi se temeljito umilo in okopalo v času počitka po delovnih izmenah. Ker pa ladja kmalu odpotuje in ni mogoče takoj namestiti školjk in pip s tekočo vodo, bodo dali na razpolago pomorščakom več posod za u-mivanje. Razen tega pa bodo namestili na posteljah jeklene mreže namesto dosedanjih platen. Ladijsko poveljstvo pa bo poskrbelo, da bodo odmerjali osebju vodo za čistočo ob urah, ko jo lahko uporablja. Sindikalni sestanki Drevi ob 18-30 se sestane nice CGIL- Na dnevnem redu je poročilo delegatov o četrtem kongresu CGIL v Rimu. V četrtek ob 18-30 se v Ul. Zonta 2 sestane glavni odbor sindikata gradbene stroke CGIL. Nad 10 milijonov za lond zimske pomoči Kot je bilo že sporočeno, so prispevki za fond zimske pomoči, ki je bil ustanovljen pri tržaški prefekturi, do 25-januarja t-1. dosegli 5 049.192 lir. V razdobju od 26- jan. t.l. do konca februarja so prispevki znašali 5,329-138 lir. Skupno so tako prispevki v fond za zimsko pomoč do 29. februarja dosegli 10,378.240 lir. Od te vsote so največ na Trgu Goldoni 3 izvršna, prispevali nameščenci tržaške komisija nove Delavske zbor-1 občine. S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA DOLINSKE OBČINE Soglasna dolinske odobritev proračuna občine za leto 1956 Proračun izkazuje nad 44 milijonov lir primanjkljaja - Sporazum z Ustanovo industrijskega pristanišča o prodaji srenjskega zemljišča Sinoči je občinski svet v valci vprašali za nekatera po-Dolini nadaljeval razpravo o jasnila in postavili nekaj občinskem proračunu za leto predlogov občinski upravi. Ob 1956 in ga nato soglasno o- j činski svetovalec Marc je ob dobril. Razprava o občinskem proračunu se je začela že na redni seji občinskega sveta, ki je bila v petek. Na tej seji je župan med drugim sporočil, da je bil pred dnevi sklenjen sporazum z Ustanovo industrijskega pristanišča za prodajo zemljišč ricmanj-ske in dolinske srenje, o čemer je občinski svet razpravljal že pred nekaj meseci, za skupno vsoto 28 milijonov lir- Od te vsote bo dolinska srenja dobila 9,300-000 lir, o-stalo pa ricmanjska srenja, ki namerava zgraditi s tem denarjem moderno oljarno. Občinski svet je odobril sklenitev te pogodbe, nato pa začel razpravo o raznih postavkah letošnjega občinskega proračuna. Na sinočnji seji so sveto- S SINOČNJE REDNE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Izmikajoči odgovori odbornikov na kritike letošnjega proračuna Protest dr. Dekleve zaradi namestitve italijanskih vrtnaric v slovenskem vrtcu pri Sv. Ivanu - V soboto sestanek občinske komisije za gospodarska vprašanja dijo delavci, da se z ukinitvijo nadurnega dela ni dosegel namen zadevnega zakona, ker niso zaposlili po tej ukinitvi, Dekleva: «Da res jel Toda ta nobenega brezposelnega de- slovenska «»»»« Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je dr. Jože Dekleva protestiral v imenu svetoivanskih staršev, ki pošiljajo otroke v otroški vrtec, zaradi začasne namestitve italijanskih vrtnaric, ki ne znajo niti besede slovenščine, na mesto bolne slovenske vrtnarice. Dr. Dekleva je poudaril, da slovenski svetoivanski starši zahtevajo, da občina začasno namesti v slovenskem otroškem vrtcu vrtnarico, ki zna slovenski. Protest slovenskih staršev je popolnoma upravičen, ker je znano na kakšne težave naletijo otroci z vrtnaricami, ki jih ne razumejo v njihovem materinem jeziku. Protest dr. Dekleve je zadel v živo župana, ki je skušal zmanjšati krivico storjeno slovenskim staršem pri Sv. Ivanu z naslednjo pripombo: «Gospod svetovalec, vam lahko postavim eno vprašanje?» Dekleva: «Da, vprašajte/». Bartoli «AIi je res, da so v Križu na mesto bolne italijanske vrtnarice začasno imenovali neko slovensko vrtnarico?» lavca. Spričo vsega tega je prišlo nujno do zaostritve položaja in do prve enotne stavke, kateri bodo sledile še druge, dokler ne bodo delodajalci ugodili upravičenim zahtevam delavcev. Kaj namreč pomaga tem delavcem, če se vrtnarica govori perfektno italijansko in ima tudi italijansko šolsko diplomo, medtem ko italijanske vrtnarice, ki ste jih začasno imenovali v otroškem vrtcu pri Sv. Ivanu, ne znajo niti besede »louenščine«. Na ta odgovor je župan spo- ZARAOI STfliNFRft SLABŠANJA GOSPODARSKEGA POLOŽMI » V petek odpotuje s «Toscano še 220 Tržačanov v Avstralijo Med odhajajočimi je 137 delavcev, med pjimi večja skupina specializiranih V petek bo S parnikom «Toscana» ponovno odpotovala v Avstralijo skupina tržaških izseljencev, ki bo tokrat štela 220 oseb. Skupino bo sestavljalo 23 družin in 137 delavcev, ki so bodisi neporočeni ali pa bodo pustili za sedaj svoje družine v Trstu. Do sedaj je namreč CIME, ki organizira izseljevanje, težila za tem, aa ne bi prišlo do ločitve družinskih članov, pri tem zadnjem odhodu pa prvikrat kisi to načelo, zaradi česar so bili številni izseljenci prisiljeni zapustiti svoje družine. Ladja bo poleg tega vkrcala 15 otrok, ki so vsi starejši od enega leta. Z odhodom te skupine se ho nadaljeval val izseljevanja, ki zavzema v zadnjih letin vedno bolj zaskrbljujoči obseg, raj za sedaj m nobenih perspektiv, da bi se izseljevanje začelo zniževati, lo je razumljivo, če pomislimo, da tržašKo gospodarstvo preživlja prav v zadnjih časih vedno težjo krizo, zaradi cesar so odgovorni organi zabeležili v letošnjem januarju rekordno število 21-000 brezposelnih in se je torej število brezposelnih v enem mesecu povečalo za več kot 20U0 o-seb- Tudi s to rkupino izseljencev bo odšla večja grupa specializiranih delavcev, katere bodo namestili v industrijskih podjetjih, medtem ko bodo ostali dobili različne zaposlitve. Tržaški izseljenci se bodo pričeli vkrcavati v petek ob uri na pomolu ob pomor- Urad CIME računa, da bo «Tostana» odplula iz tržaškega pristanišča že ob 12- uri-Ladja bo plula do Melbourna 42 dni. V nedeljo občni zbor Slov. gospodarskega združenja Slovensko gospodarsko zdru ženje vabi vse svoje člane na V. redni občni zbor, ki bo v nedeljo 18. marca 1958 ob 9. uri v glavni dvorani Tržaške zbornice za trgovino, industrijo in poljedelstvo v Ulici della Borsa 2- Dnevni red; Poročilo predsednika, tajni ka in blagajnika- Poročilo nadzornega odbo- i a ■ Razrešmica dosedanjemu odboru. Volitve izvršnega, upravnega in nadzornega odbora. Sprememba čl. 1 in čl, 8 pravil združenja. Slučajnosti. Priporoča se vsem članom da se občnega zbora z gotovostjo udeleže, ker sovpada letošnji občni zbor z deset, letnico obstoja združenja. Odložitev stavke v rafineriji Aquila Delavci v rafineriji Aquila so pred nekaj dnevi sklenili da bodo napovedali danes 24-urno stavko, ker jim ravnateljstvo je ni izplačalo vsote nuna tantum«, ki je bila ski postaji- Pričakujejo, da priznana vsem petrolejskim se bo vkrcavanj# izvršilo zelo hitro, zaradi česar je že ga 9.30 napovedan prihod skUPtne 50 izseljencev iz bližnjih italijanskih pokrajin. Skupno z njimi se bo vkrcalo tudi okrog 75 beguncev. O-krog 10.30 pa se bo Pncela vkrcavati skupina okrog 200 Avstrijcev, ki bodo prišli v Trst že jutri in ki bodo prenesli sami svojo prtljago na krev Jadje. delavcem ob sklenitvi nove delovne pogodbe. Ker j?a je ravnateljstvo izjavilo, da bo dalo delavcem dokončen od govor v četrtek, so se včeraj sestali na enotni skupščini in se sporazumeli, da odložijo stavko. S tem so delavci še enkrat pokazali svojo sprav ljivoik in bo padla vsa od govornost na ravnateljstvo, če ročil, da se bo odbornik Scio-1 is zanimal za stvar. Svetovalec Giampiccoli (TU) je hotel vedeti, kaj bo odbor napravil za dokončno vprašanje pokojnin 31 občinskih u-službencev, ki so bili sprejeti \ občinsko službo po 1923. letu. Vladni komisar je z odlokom zavrnil vključitev teh uslužbencev v vrste ostalih občinskih uslužbencev, češ da nimajo pravice do te pokojnine. Odbornik Cumbat je odgovoril, da se bo odbor posvetoval z občinskim pravnim zastopnikom in da se bo morda pTitožil na državni svet ali pa na predsednika republike. Svetovalec Pogassi (KP) je zahteval posredovanje župana za čimprejšnjo delovanje otacijskega sklada. 2upan ni hotel neposredno odgovoriti in .e začel pripovedovati, da je vladni komisariat lani izdal 7 milijard posojil, hkrati pa je priznal škodljivost zavlačevanja delovanja rotacijskega fonda iz katerega bi razna tržaška podjetja črpala denarna sredstva za razvoj gospodarskih iniciativ. Pri tem je župan Bartoli poudaril, da bodo za zidanje stanovanj v novem naselju «San Sergio» industrijskem pristanišču izkoriščali samo vračila in in. terese od 4 milijard lir, ki jih je ZVU izdala kot posojilo za zidanje stanovanj. Nato je izrazil željo, da bi čimprej u-stanovili upravno komisijo rotacijskega sklada. Glede občnega vprašanja zidanja stanovanj je Bartoli ponovno dejal, da bodo na Rocolu zgradili okrog 400 stanovanj INA-Casa za vrednost 2 mliijard lir, da INA-Casa poleg tega sklenila zidati 120 stanovanj na odplačilo in zaključil s spo-ročilojn, da je bila te dni v Trstu posebna komisija pocl vodstvom inž. Valleja, ki je tu proučevala možnosti zidanja funkcionalnih stanovanj-skih naselij v raznih predelih mesta. Svetovalec Teiner (PSI) je posredoval glede nekaterih javnih del na Greti, ki se preveč zavlačujejo in opozoril cbčinski odvor na 24 upokojencev bivših uslužbencev u-mobolnice, ki je bila nekoč pod občinsko upravo, ki ne dobivajo ustrezne pokojnine. Podžupan Visintin je odgovoril, da so glede teh uslužbencev pisali vladnemu komisariatu in da čakajo na odgovor Glede prvega vprašanja pa 'je zagotovil svoje posredovanje pri SELAD. Svetovalec Radich (KP) je zahteval posredovanje župana pri vladnem komisarju glede večje zaposlitve brezposelnih delavcev pri SELAD in pri prekva-lifikacijskih tečajih. Opozoril je, da je v januarju letos število zaposlenih delavcev v teh dveh podpornih ustanovah padlo na 1926 enot, ko jih je bilo lani januarja zaposlenih 5141. Hkrati je svetovalec Radich omenil stalno večanje brezposelnosti in zmanjšanje števila zaposlenih oseb. Zupan Bartoli se je tudi v tem vpia-šanju skušal izogniti neposrednemu odgovoru in je dejal, da je glavna naloga vladnega komisariata zaposliti delavce v produKtivna podjetja, da je pilo v zadnjem letu zaposlenih 3.000 delavcev v produktivnih panogah in poudaril, da danes ni mogoče točno ugotoviti števila brezposelnih, češ da so v zadnjih časih začeli vpisovati v sezname brezposelnih tudi številne istrske begunce, ki so na osnovi zakona dobili v Trstu stalno rezidenco. Glede registracije brezposelnih pa je svetovalec Franzil (KD), ki je tudi na čelnik statističnega urad« vladnega komisariata, pove dal da bodo letos aprila za čeli' uradno štetje zaposlenih m brezposelnih oseb. Svetovalec Gombnč (KP) je zahteval popravilo in ureditev kanalizacije Vrdelske ceste. Po končanih vprašanjih sta tike svetovalcev glede letošnjega proračuna. Prof. Cum-bat, ki odgovarja za osebje, jr skušal dokazati, da se občina trudi zmanjšati število zaposlenih oseh po naravn poti. Iz posebnega obrazca, ki ga je razdelil tudi časnikarjem, je razvidno, da se je število zaposlenih oseb v občinski upravi od 1953. leta do letos zmanjšalo za 220 enot. Udbornik je poudaril, da občinska uprava ni dosegla s lem zmanjšanjem nobenega finančnega učinka, ker so se v tem času mezde občinskih uslužbencev povišale. Glede kritik in zahtev, ki so mu jih postavili slovenski svetovalci za zaposlite! slovenskih uslužbencev v občinski upravi in še posebno slovenskih uradnikov, da bi občinski uradi poslovali ’ li», B. CrosbV, Viale. 16.00: »Zadnji Cravvford, J. De^(jo- ‘!f Vittorio Veneto. 1 jen i zaklad«. J; Roland ■ie m Belvedere. 15.30: *T.rl"cuR|S' kanci v Parizu«. • f Calvet. u-zem 6 ,!■ Marconi 16.00: «H°E„ ji1* ja«. A. Gardner, n- ^ f Massimo. 16.00: “Tan. ^i, yum.be«, M. Masti0 rima. nnvr«l*t ovo cine. 16.00: bojnika Jessa«. f-. c>: Odeon. 16.00: RanJly G, Lollobriglda. E>e ga>. Radio. 16.00: Iv Vrtale. Venezia. 15.30: KG Sevalec«. N. Tara n • j,)*' Skedenj. 18.00: «D°Iin SREDA, 14. »afC’ i ro* ij):/ TKWT . , 11.30 Lahki orkestri:. M 1JL.OU E/ailUM L***-- . y- M svet: Na farmi noj*5* V f vsakogar nekaj; t kulture: 12.55 JUB^tiVCs tivi; 13.30 Lahke Dl3.5C (J duo Harris-Primaoi.pjjjiiL: operne arije; 17AU > ba; 18.00 Mendeisso j8ii za klavir in orkester. ^ ner: Leteči Holande^’ 18.30 Radijska - „ Operne duete I*;, ? komi in basist AW‘ orkester Andre j9.30 rf Pomenki o kulturi- ^,(8 f .jrKKi spori, glasba; 20.00 Spor1 motivi; 20.30 j. cet Metuljček; c jtrfl V, Rcmanza št. 2 V 01'■} 100 let anilinskin „tatJ Deli us: Tok morja, J Ritmične popevke: B venske književnost a# sti: Franc Jeza: številkah Naše Meddobja»; 22,15 foni ja št. 3 v 0^V"a* Uspavanke: 23.30 P** 14.30 Tržaška k1avietffy\ ka; 18.45 Koncer« 2l,00 Jd doarda P er pic fr* j*. w Me.verbeer: 4 uej' ............... 5.00-6.00 Spored 6.00 Jutranja gla5P za dobro jutro; <■ ofTt iz Ljubljane; D-jCnre’! f-tiček; 1L35-12.19 tJ&sK«, 1», lj»e; 12.10 FurirfK« 13.00 30 minut 0*.1(3 skimi pevci; 13.3® ^ gU do melodije, vmes jj.ll« jf, bena kronika; }?■ p itn11 ■ iz Ljubljane; igr« jjF rni; 16.20 Slušna 17.20 Glasbeni čJJfjj rj 18.00-19-" gjttiA termezzo; I8.w~rr u«->. Ljubljane: ti^nn ska rapsodija zenska ' ig.ji j Trije preludiji; Vdot&Jfjt tangu: 20.00-22.15 iffft liane; 22.15 Ri«?e 22«5, / % Kddie Heywood: ‘"i i Smetana: Kvintet »• 23.15 Za ples. - '• ” v * 11.00 Radi jski _I j? Priljubljene r-rw.|UPijene v--hek opoldanski » „a5'A J 12.30 Kmetijski imUr5|'jA Pavel Sivic: i«, oA OD UGEMJ 00 DAIIES UUJSTVA. SMRTI IN POROK«. Dne 13. marca 1956 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo ie il4 oseb, poroka pa je bila 1. POROČILA STA SE: upoko- jenec Umberto Borghi in upokojenka Homana Draghicchio. UMRLI SO: 60-letni Milan Zer-|al. 72-letna Anna Maria Vec-chiatto vd. Telberti, 78-letna Irma Ferfolja vd. Zafret, 79-lttna Anna Guarrlni vd. Cumin. 45-leina Mercede Villatora vd. Valenti, 79-1 etn a Silvia Petronio por. Conitento 79-letna Elisabet-ta Pascoli vd. Pose h en o. 70-let-na Maria Penovirh por. Kerse-vanl, 80-letna Adele Carcasci vd. Mattel, 77-letna Vittorla Haller, 76-letna F-mma Manos vd. Bus-sani. 81-letna Vittoria Ruvan, 63-letni Antonio Paulina. 46-letni Marcello Deretich. NOČNA SLUŽBA LEKARN V MESECU MARCU Codermatz, Ul. Tor San Plero 2: De Colle. tJl. P Revoltella 12; Depangher, Ul. S. Giusto 1; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2: Zanetti. Testa d’oro. Ul. Maz- lo; 13.35 V pefj»raVi; Jugoslaviji; 14-35 , Herman Hagestedi jbfti,, rand; 15.15 ZabaV" fU. re ' Utrinki iz liler^la al* w za-ntsakis: Svobod nji«i i,j Popoldanski si,Tl(J^caitfjjA j 18.15 Melodije J, bacha; 18.30 M°f,nKe P> Srbske in hrva^er« G. Bizet: «Lovcl v 3 dejanjih. .)S 14.50 Reportaž* J nogometne ‘fKsS«1®, \ landska v Du* Jfj, Sp,.red za otr°&> 7-a generai- tu ? aV Stanje delavcev je dovnP-VSa -*eta po vriin' neza- kfat n'-1*0 'n Se ze neka3-,, ,. 5 ro i2razilo v podobnih Jasno.,-’ naperienih proti po- 1)1 v skisa32"111 V’ad' ki na:i lavcev Z dopr’-nos°m detlovi V gosP°darski dejav-Preiiv"3 Ustrezen način rešile 6dVSem gmotni pole Pr°li delodajalcem Pa prS„? gmotni Položaj Poben in ki v Pravb!m primeru niso pri- ?an«>rannit0odOVOmi- T°da °r" de'ovskeo japonskega dne do a razreda postaja od tiva na močnejši, perspek-tahtev 3 g0 upravičenih a° ij Pa bolj jasna, poseb-».j S6 za delavske intere-Itiin- P° zalfiga tudi sociali- ®tavija SD!,ankaa' Ta pa pred‘ desnih ■ ruz'tvi levih in Polkih S°C'aIistov ze’° močno ■{p° skupino «Sohios je Uvs^ zahtevV program de-ki bi jih bilo leta n resn'čiti še v teku tega zahtevo°&taVil na Prvo mesto Polni , P° zv'®anju mezd, po šanju appslenosti 'Pr izboli- Jr°Sram i un'h pogoiev- Ta Pandim, v obliki memo- x r- Podrohnn J , Ve dela azane vse zahte-s>PdikafnCeV' organiziranih v 1 0r8anizaciji «Sohio». tudi japon-v njem so bile II °tapstvo nevest v Hongk ong v ,e°* tohtk°ngU ie zadnje me-’ 'akati žn ° .porok> da morajo lih vrs/")!1* 'n neveste v dol-Vrsto. v 3 da pridejo na 'srno ^ga Poroke je določen J^orislJ Jajci ha _ ZDA lfde od 10. do 16. inC v2VeZe sklepajo Ki-"■dajke, Kitajci pri- šlo lz Brazilije, Ka- l ^Onekr!”1108111 drugih dežel rl>he „ g’ kjer upajo najti 85 hitrnevesbe- Po poroki pa doir,„ Vračajo v svoje no-ni Ker .v Hongkon- 'Jekiet"1 ‘ihl^bvoTj za možitev god- L ^ Jil1 ACi' ! e- Ja* PC1 dovažati iz Kitaj- * so jih začeli spret- «sno la,lpžih>e’ da pri tem d0' «Sohio» tudi zahteva, da se preneha s slehernim poizkusom revizije obstoječe delovne zakonodaje, ki je bila sprejeta ter potrjena takoj po vojni, Z njo so bile prvič v zgodovini moderne Japonske zagotovljene določene osnovne sindikalne in demokratične pravice japonskih delavcev. «Sohio» se postavlja za odpravo vseh dosedanjih omejitev pravice do stavke, kot je bilo to sicer ? določenimi časovnimi omejitvami sprejeto za nekatere kategorije delavcev in nameščencev. Dejansko gre na eni strani za poizkuse reakcionarnih japonskih političnih sU, da se zmanjšajo in utesne delavske pravice, izvojevane prva leta po končani vojni, po drugi za odločno voljo delavskih organizacij, da se ohrani, kar je bilo doseženo. Stalno slabšanje gmotnega položaja japonskih delavcev, nižanje njihove življenjske ravni in naraščajoča nevarnost brezposelnosti, vse to je bistveno vplivalo pri sestavi liste zahtev, ki jih postavlja «Sohio». Ta organizacija zahteva določitev minimalnih prejemkov « na 800 jenov, a hkrati tudi znižanje davka na plače in mezde, da hi se tako olajšala bremena oseh v delovnem odnosu. Posebna pozornost je posvečena življenjskim pogojem državnih nameščencev. pri čemer se poudarja. da bi morali bi-tj predlogi za rove plage, ki so jih sindikalne organizacije postavile že pred časom, uresničeni v najkrajšem času, Upoštevajoč pomanjkljivosti, ki obstajajo na področju socialnega zavarovanja, je «So-hio» postavila zahtevo, naj na osnovi zakona o zdravstvenem zavarovanju nosi tretjino stroškov finančno ministrstvo, kakor tudi, da se zakon razširi na vse delavce, da se hranarina ter invalidnina povečata za 80 odstotkov, pravica do izkoriščanja te pravice pa podaljša na tri leta. Prav tako se postavlja predlog, da se za 80 odstotkov poveča tudi pomoč za brezposelne, ki bi morala trajati le*o dni, s čimer bi se vsaj deloma popravil težki položaj deset in deset tisočev delavcev Z ozirom na velikansko pomanjkanje stanovanj se je »Sohio« obrnil na vlado z zahtevo, da izdela ter uresniči širok program stanovanjske izgradnje. Po mnenju te sindikalne organizacije bi bito treba zgraditi v neposredni bodočnosti najmanj okrog 400 tisoč 'stanovanj, če se hoče vsaj deloma rešiti težka stanovanjska kriza, ki jo še prav posebno občutijo delavci. In končno, ker sta intensifikaci-ja ter racionalizacija delovnega procesa v tovarnah privedli do izredno visokega števila nesreč, je bila postavljena vladi še zahteva, da da nadzornim organom vsa potrebna pooblastila za uveljavitev potrebnih ukrepov, s katerimi bi se število nesreč znižalo. Zahteve, ki jih postavlja japonsko delavstvo, so več ko umerjene, navzlic temu se zdi, da jih vlada, ki vplivajo nanjo delodajalci, ne namerava izpolniti. Nasprotno je neki predstavnik vlade v zvezi z napovedanimi stavkami izjavil, da bodo proti njim podvzeli »ustrezne ukrepe«. Izraz »ustrezni ukrepi«, rabljen v taki ali podobni priliki, pa se ve. kaj bi utegnil pomeniti. Za tem se po navadi razumejo policijski pendreki in nasajeni bajoneči državnih oboroženih sil. Toda nasilje poraja odpor in protinasilje, težko pa je verjeti, da bi se v tako nakazani situaciji moglo kaj resn.čno rešiti. Sredi nelahkega položaja, ki se je v njem po vojni znašla Japonska, bi težnja vlade morala biti usmerjena proti notranji stabilizaciji dežele, kar pa je nedosegljivo ob trmastem in slepem neupoštevanju sil, iz katerih živi in raste država ter se kopiči družbeno bogl-stvo. Pa tudi je treba računati Z' dejstvom, da se bo, v kolikor bi se takšna protidelav-ska dejavnost vlade nadaljevala, poostril tudi odpor in napadalnost delavcev, a oa tega si vladajoči sloji dar.es nimajo ničesar več obetati. f. ■ -- . V Sussexu v južni Angliji je 11. t. m. reakcijsko letalo «Fairey-Delta 2», ki ga je vodil poizkusni pilot Peter Twiss, doseglo novo svetovno prvenstvo v brzini 1845 km na uro. Na sliki: eden predstavnikov podjetja, ki je letalo gradilo, čestita Twissu. Politične razmere v Švici in njihov odraz v gospodarstvu Najmočnejša stranka Švice * socialdemokrati - je v opoziciji ■ la dežela ne pozna brezposelnosti, njen nacionalni dohodek pa iz leta v leto naglo raste Leta 1955 je pomenilo v političnem življenju Švice leto volitev v zvezno skupščino in leto «pobud» raznih strank V gospodarskem življenju; skratka: leto velike konjunkture. Politično življenje te dežele označuje že več desetletij utrjenost odnošajev med strankami in sorazmerno u-merjena politična borba. Med glavnimi strankami se pojavljajo sicer nasprotja pri reševanju konkretnih vprašanj, a le-ta niso navadno posledice nekih globljih razlik v ideoloških stališčih in prihajajo do izraza zlasti, ko gre za sprejetje zakonov, ki jim je namen zaščita konkretnih koristi poedinih družbenih elojev (zlasti kmetov) in profesionalnih skupin, ali pri katerih gre za manjše spremembe v porazdelitvi nacionalnega dohodka, ali ki vnašajo kako spremembo v socialno zakonodajo. Radikalnejši predlogi, ki imajo za cilj večje politične in socialne reforme, se postavljajo navadno neposredno pred volivce, ki se KAKO SE ODRAZA PLEMENSKA DISKRIMINACIJA V »AMERIŠKI DEMOKRACIJI* « Sam bog j e ustvaril segregacijo » Za guvernerje južnih držav ZDA Georgije, Virginije, Mississippi in Južne Caroline so sklepi vrhovnega sodišča brez veljave - Vprašanje enakopravnosti 15 milijonov črncev je še vedno nerešeno Nedavni škandal na tusca-l drhal «ubila, če bi jo le bila looški univerzi v državi Alabama je odkril do kakšne meje se trpi rasna mržnja in segregacija črncev v ZDA. Demonstracije študentov in meščanov, pobornikov rasne delitve so divjale nekaj dni pred univerzo v Tuscaloosi, dokler niso odstranili z univerze prvega črnca, namreč, visokošolsko Autherine Lucy, ki se je drznila priti na predavanje. Razburkane strasti so privedle demonstrante, da so grozili z r.ajbrutalnejšim nasiljem. Krajevni list «Tuscaloosa Neios« ni mogel prikriti dejstva, da so se dogodki na tej univerzi »tragično približali uboju«. O pisujoč vzdušje, v katerem so poborniki segregacije preganjali črnsko visokošolko. ta list pravi, da bi jo podivjana STr'mr Zbrano delo,VI. knjiga no, se ’ Pa vendar vztraj-^Tatiih rfC*e knjige zbirke tniJcou • e* slovenskih pe- i>n° do hi PlsatelJev- Zdaj y ,na kniizm tr» *Pa St* branega dela r*ifl F~!Tnarja, ki ga je u-*ek je . Ce Koblar. Ta zt>e- 5' je „C *es*L kar kaze, da 'M spon red71*fc marljivo lo->m0 deta in da se a|,’ta,'jeii-ade^at’ celotnega k«koarVtOT’' te e0a dela med prvi- ni zbirke. Več s0 i>« tej ,? knjig namreč še Se9lo ®tienft ™ zbrano delo no-wu drur Sega avtorja, ki Svojj rZavna založba t> l^Ponip-.f ki zbranih del slovenskih ln pisateljev. Šesta, sedaj izšla, knjiga Stritarjevega zbranega dela, prinaša kritične in polemične spise in slovstveno-vzgnj-ne razprave, obenem pa zajema tudi njegovo uredniško delo, kolikor sega v slovstveno in splošno kulturno območje. Kot pravi urednik v svoji uuodm.be-sedi o obsegu in značaju knjige, velja št danes, da predstavljajo Stritarjevi spisi pomemben prispevek 'fc našemu kulturnemu razvoju. Z njimt je Stritar napravil ostro zarezo v slovensko kulturno samodopad-Ijivost in patriarhalno oblastnost Bleiuieisovega časa, ter povzel tisto kritično pre- ^gjz VOJNIH IN PRVIH POVOJNIH LET ^omlad vnukov *fWSl>0ie . “thlsH e,a n°uem romanu r!11 «P.orVnv?ov» se >e nje’ t ***' da Bdo Habjan 1 z-iskati ki°re za *včerajšnji tl dneh» končuže v nu' u l°tik0 1 zajema pro-s^ih g,, ,z vojnih in po- % ten1 hdal i« ne-J Z(|Porj,U "Slovenski knjii->U u Ljubljani, V ro- t*1* nači>, SpTPtn° povezana ,dn,ki a Življenja, parti- « t« U oni . ... til ‘šhic ve; r :Ntor~yl*Jrazvoju. po vojni, ki »atu ado Habjan, ki je g, ,„PQrtlzanski borec, N’kairafu"“j‘ u "Kaj ■•■/'Do, o tem Po^vvenrr' °n°' k in #popotna pisma«. Seveda so vsa ta dela danes pomembna le za tiste, ki se posebej zanimajo za ta vprašanja, to je predvsem Za slaviste in literarne zgodovinarje. Tem predvsem so namenjene obširne urednikove opombe, ki zaradi svoje obsežnosti (čez sto strani) in tudi tehtnosti, že presegajo okvir navadnih o-pomb. Knjiga je enako opremlje-,na kot ostali zvezki zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. dobila v roke«. Dasi je list «New York He-rald Tribune» označil v svojem uvodniku incidente v Tuscaloosi za «sramotni dogodek« in brezpravnost; dasi co aNeto York Times» in drugi ameriški časopisi zabeležili te najnovejše izgrede proti črnskemu prebivalstvu, vendar v ameriški javnosti, ni bilo slišati energičnega protesta, niti so bili omenjeni stvarni razlogi in resnični krivci za tako stanje. V Alabami se na primer krivda pripisuje neznanim rasističnim agitatorjem in »neodgovornim osebam«, kar najprotuje dejstvu, da so v tej državi sprejeli zakone v korist segregacije in dejstvu, da so »neodgovorne osebe« mogle nemoteno izvesti tako sistematično kampanjo in prisiliti , u^ pravo univerze, da se je — tudi proti prepovedi vrhovnega sodišča ZDA — pridružila rasni segregaciji. Primer v Alabami ni osamljen, odkar je ameriško vrhovno sodišče prepovedalo v maju 1954 rasno segregacijo v javnih šolah ZDA. V južnih državah je prišlo do odkritega nasprotovanja temu odloku sodišča, in to ob podpori najvišjih političnih in državnih funkcionarjev. Guvernerji južnih držav Georgije, Virginije, Mississippi in Južne Caroline so, ob prisotnosti guvernerja Severne Caroline kot opazovalca, sprejeli nedavno v Richmondu sklep, da ne bodo spoštovali odločbe vrhovnega sodišča ZDA. Objavili so namen, da se bodo skušali- izogniti temu predpisu na primer s tem, da bodo pospeševali zasebne šole, na katere se odlok sodišča ne nanaša, da bodo uvedli posebne izpite za vpis črncev, da bodo obnovi- li predpise iz 18. s toletja in | To gre v korist pobornikov | na Jugu ZDA gospodarski či- ui. d v. franolika 20 Dospele so nove knjige: 1. K. Maj: Lov za milijoni (Satan in Iška-riot), broš. L 240 2. E Wallace: snet, broš. Zelena L 480 3. A. Martič: Lišček, broš. L 320 4. J. Verne: Carski sel, ppl. L 680 5. Walter nar, Scoit: Stari-ppl. L 1.040 6. A Slodnjak; Neiztroh-•rjeno srce, pl. L 1.100 1RŽAŠHAKNJIGARNA I i mI - (II. Sv, I rnnčlška 21» I Telclon I druge «psihološke ukrepe«, da bi še nadalje delili črnce od belega prebivalstva. V tej kampaniji južnega prebivalstva je oživela tudi dejavnost zloglasne organizaciji Ku-Klux-Klan, katere pripadniki organizirajo demonstracije in naslavljajo grožnje črncem. Nedavno je v Nashwildu v državi Tenne-see povorka rasistov demonstrirala proti črncem in proti sprejemu črnskih otrok v skupne šole, no£eč transparente «Sam bog je ustvaril segregacijo«. Višek brutalnosti v protičrnski kampanji so zabeležil; preteklo jesen v državi Mississippi, kjer sta dva belca v mestu Summer z mučenjem ubila 15-letnega črnskega dečka Tilla, ker je baje pomežiknil neki ženski- Oblasti v drugih državah ZDA so se prav tako pridružile tej kampanji kršenja odločbe vrhovnega sodišča, tako da le-ta nima danes praktične vrednosti v tem delu Združenji držav. V Alabami so sprejeli zakon, s katerim se rasna segregacija utrjuje z ločenimi šolami za belce, črnce in mešance. Kongres v državi Georgiji je izglasoval šest zakonov o rasni segregaciji, in podobno je napravil tudi kongres v Mississippi Segregacijo aktivno podpira tudi katoliška cerkev, ki skuša izkoristiti plemensko mrž-njo za krepitev svojega vpliva v šolskem sistemu. Proti lasizmu. ki se je ponovno razpasel v zadnjem času, niso nastopili z učinkovi-, to akcijo. Popuščanje proti temu pejavu narekujejo ozke strankarske koristi političnih organizacij, ki se sedaj borijo za to, da bi za predsedniške volitve pridobili glasove konservativcev iz južnih držav. f ■■ "/■% 't Ta starček ni nikak berač, ampak znan pariški gledališki kritik Paul I.eautaud. ki je bil bolj znan pod imenom Mau-rtce Uoissard in ki je pred dnevi umrl v starosti 84 let segregacije, in le-ti vrše pritisk, da bi se celo spremenila ustava in omogočila nadaljnja segregacija in pritisk na črnsko prebivalstvo. Zaradi tega ostaja odprto in celo poostreno vprašanje 15 milijonov črncev, ki ne uživajo enakopravnosti v ameriški. družbi. Tudi mimo določanih pozitivnih ukrepov Eisenhovverje-ve administracije, se položaj črncev v bistvu ni izboljšal. Segregacija ne obstaja le v šolah, ampak tudi v gospodarstvu, prometu. v pogledu možnosti zaposlitve, plač itd. Proti črncem se nemoteno vodi propaganda, o kateri jasno priča primer bivšega guvernerja Georgije I,e-t.a je napisal knjigo, v kateri zagovarja segregacijo. In to knjigo so razprodali v zelo kra*kem času. Kljub temu, da imajo črnci svoje časopise, kot n. pr, «Chicago Defeuder« in druge: kljub temu, da v severnih državah dobivajo postopno vedno večje pravice po zaslugi liberalnejšega pojmovanja in hitrejšega procesa integracije, in da je v ameriški kongres, kakor tudi v nekatere druge institucije, bil izvoljen prvi črnče— vendar se ne more reči, da imajo črnci v ZDA povsem enakopraven položaj. Strpnost proti segregaciji, ki jo izražajo uradni krogi in razne družbene organizacije, ima svoje pojasnilo predvsem v sistematičnem pritisku konservativnih krogov v južnih državah. Ti krogi stalno izsiljujejo vodilne stranke s svojimi glasovi na volitvah, zahtevajoč za protiuslugo pravico, da imajo povsem proste roke pri tem, da še nadalje zadržujejo črnsko prebivalstvo v neenakopravnem položaju. Po najnovejših ves*eh' je u-prava univerze Tuscaloose si-ecr izključila enega visoko-šolca, tri pa suspendirala, ker je bilo ugotovljeno, da so organizirali nerede proti sprejemu črnske visokošolke Au-theri-Lucy. Gre za dvajsetletnega študenta Leonarda Wil-sona, ki je takrat javno govoril in zagovarjal potrebo, da se manifestira proti sprejemu črnskega dekleta. A ta ukrep je le posledica dejstva, da so se omenjeni študenti disciplinsko prekršili in da jih je zaradi tega doletela disciplinska kazen, nikakor pa ne moremo iz tega »aključiti, da je upia-va univeize spremenila svoje stališče glede načela o rasni segregaciji. Tako je kljub o-pevani ameriški demoicraciji še daleč dan, ko bomo mogli reči, da se v ZDA tudi giede •črnsk$j[a prebivalstva spoštujejo in uveljavljajo načela sodobne socialne zakonodaje. Faulkner in Črnci Znani ameriški književnik in Nobelov nagrajenec za književnost \Villiem Faulkner je izjavil dopisniku londonskega «Sunday Timesa«, da obstaja resna nevarnost, da bi prišlo v ZDA do državljanske vojne ob poizkusu popolne u-kinitve segregacije črncev v južnih državah. Faulkner, ki ima bombažne plantaže v državni Mississippi, kjer je napetost zaradi vprašanja dese-gregacije največja, je omenil, da je bil on «vedno na strani črncev, vendar da bi se t‘ primeru če bi prišlo do spora, boril na strani «Mississip-j. i proti Združenim državam«. Po mnenju književnika Wil-liema Faulknerja so glavni vzrok plemenskih predsodkov nitelji. «D a bi južne države lahko gojile bombaž, se morajo opreti na veleposestniški, sistem. Plantažniki, ki imajo' na tisoče akrov zemljišča, želijo ohraniti črnce v položaju pddložmh kmetov, dti bi pa to dosegli, govorijo siromašnim belim prebivalcem, do je črnec poskušal posiliti njegovo hčer«. Sovjetski način vrtanja Kakor piše «New York Ile-rald Tribune« se je mudil pred kratkim v Moskvi znani ameriški industrialec C Connor. Tu je nameraval odkupiti sovjetsko odkritje za vrtanje petrolejskih vrelcev. Nov sovjetski način je mnogo bolj ekonomičen in učinkovit od konvencionalnih metod, ki jih uporabljajo v ZDA. Ro tem načinu se vrtanje posamezne vrtine opravi desetkrat hitreje, kot je bilp doslej v navadi. 0'Connor je pri tem izjavil, da je že leta 1947 zvedel, da delajo v SZ poizkuse s tako imenovanim «turbovrtanjem». vendar da ni zvedel nič več. Pred kratkim je bilo v sovjetskem časopisu «Problemi gospodarstva« poudarjeno, la se je s pomočjo nove metode pri vrtanju prihranilo okoli milijardo rubljev. morajo o le-teh izjasniti z referendumom v roku .treh let. Od lanskih pobud je omeniti predvsem dve — ena socialdemokratska, druga pa od strani stranke dela (komunistov) — ki sta se potegovali za uvedbo zavarovanja proti invalidnosti in na prepoved kartelov, druga pa jg priporočala spremembo davčne zakonodaje. Veliko pozornost švicarskega javnega mnenja je pritegnil nase odlok zvezne skupščine, da se iz formalnopravnih razlogov ne more izvršiti referendum glede pobude ,da bi se obrambni proračun zmanjšal na polovico v letu 1955 in 1956- Pobudniki te iniciative, med katerimi je tudi generalni sekretar socialdemokratske stranke, so obtoževali vlado, da je poteptala z ustavo zajamčene pravice ljudstva o sprejemanju pobud. Volitve v zvezno skupščino, ki so bile v oktebru lanskega leta, so pokazale določeno spremembo v levo. Socialdemokratska stranka je povečala število svojih poslancev za štiri, tako da je s, 53 poslanci postala najmočnejša rtranka v Švici. To napredovanje socialdemokratov je šlo v škodo treh večjih meščanskih strank in stranke dela, od katerih je vsaka izgubila po en mandat. Radikali so dobili 50 mandatov, katoliški konservativci 47, stranka kmetov in obrtnikov 22, stranka dela 4, medtem ko je «Lan-desring« — skupina, ki jo financira velekapital — uspel obdržati dosedanje število mandatov (10). • Socialdemokratska stranka je zahtevala, da bi se ji ob priliki rekonstrukcije vlade, ki se običajno izvrši po volitvah, dodelili dve mesti v vladi. Meščanske stranke so to zahtevo, odbile z izgovorom, da ni na razpolago nobeno od zahtevanih mest, ker ni nihče od njihovih predstavnikov v vladi podal o-stavke. Ponudile so samo eno mesto. Zaradi tega je socialdemokratska stranka ostala v opoziciji. Na področju sindikalne politike predrtavlia važen dogodek ustanovitev Akcijske skupnosti švicarske zveze sindikatov (delavskih). Zveze združenj nameščencev in Zveze uradnikov javnih uprav iti javnih podjetij; Naloga Akcijske skupnosti je boriti se za - uresničenje- polne zaposlenosti, proti podražitvi življenjskih stroškov, za skrajšanje delovnega urnika, za ob-držanje kontrole nad stanarinami in cenami ter za povišanje realne mezde. Izredno povol.ina konjunktura v Švici, — dejansko odraz razvoja konjunkture v svetu — predstavlja nedvomno primeren teren za uresničenje zahtev, ki jih je postavila Akcijska skupnost. Po nekem posebnem indeksu, ki se uporablja le v Švici je stopnja zaposlenosti v industriji dosegla ob koncu leta 120 (1994- 1001. Položaj na tržišču delovne sile označuje izredno majhno .število registriranih brezposelnih — povprečno 2713 za leto 1948; to je najnižje število, odkar se vrši registracija brezposelnih. Število ponujanih delovnih mest je dvakrat večje, namreč 5 tisoč 900 (povprečno za leto 1955). Kako intenzivno je povpraševanje po delovni sili nam pove tudi dejstvo, da je bilo v- letu 1955 registriranih povprečno 220000 inozemskih delavcev, pretežno v gradbeništvu, hotelski industriji, poljedelstvu m v kovinski predelovalni industriji- Na čelu velike konjunkture v Švici sta predvsem gradbeniška industrija in, težka industrija v širšem pomenu besede. Povojni razvoj konjunkture se odraža v stalnem večanju nacionalnega dohodka. V razdobju od leta 1948 do 1953 še je nacionalni dohodek povečal od 17,6 milijarde švicarskih frankov na 21 milijard, v tem ko je v letu 1954 zabeleženo nadaljnje povečanje za 1,1 milijarde, t. j. na 22.1 milijarde šicarskih frankov. Švicarski zavod za konjunk-turna vprašanja ceni, da je ritem naraščanja nacionalnega dohodka v letu 1955 enak kakor v letu 1954, tako da je mogoče računati z vsoto 23.3 milijarde švicarskih frankov. To povečanje nacionalnega dohodka se po eni strani odraža v visoki potrošnji, po drugi strani pa v štednji. Povečanje potrošnje je mogoče videti tudi iz uvoznih številk. Z izjemo leta 1954 in 1953, ko so zabeležili določen višek izvoza nad uvozom, je bila švicarska trgovinska bilanca redno pasivna. V letu 1955 so zabeležili dvakrat večjo pa-sivo, kot v prejšnjih letih, namreč 779 milijonov švicarskih frankov. Pri vsem tem pa ostaja plačilna bilanca še nadalje aktivna, ker vse ostale postavke, razen zunanje trgovine, kažejo za vsako leto aktivo, ki se vrti okrog 1,300 milijonov frankov. Dohodki od «nevidnih postavk« težijo k stalnemu naraščanju, ker Švica investira vsako leto v tujini znatne vsote svojega kapitala, V letu J955 je skupna vrednost od emitmania tujih vrednostrpu papirjev na švicarskem tržišču kapitala dpsegla višino d2B milijonov švicarskih frankov. Poleg tega so švicarske banke in razne Holding družbe izvršile velike naložbe v tujini, o katerih še nimamo podatkov. Treba je še dodati da so leta 1955 izvršili več emisij vrednostnih papirjev za račun države in gospodarskih podjetij, v višini nad 609 milijonov frankov. Hranilne vloge v bankah se gibljejo v višini od 600 do 700 milijonov frankov. Skupna vsota hranilnih vlog in novih kapitalov — kakor menijo švicarski ekonomisti — ustvarja ugodne pogoje za nadaljnji razvoj investicij in za finansiranje kratkoročnih trgovinskih poslov. Za dva dolarja dobite 1 ha zemljišča na Mesecu Kako je predsednik Družbe za medplanetarni razvoj gospod Co-les prodal že 4.500 ha severozahodne površine sosednega planeta Pravijo, da je v Ameriki vse mogoče, zato naj vas ne začudi, da v ZDA lahko kupite hektar površine na Mesecu. Ce. imate dva dolarja odveč, in ne veste kam bi jih «pametno» vložili, je dovolj da jih pošljete gospodu Hubertu R. Colesu, bivšemu predsedniku Društva za medplanetarni razvoj s sedežem v Glen Cove na Long IslC-ll-du pri New Yorku. In ne mislite, da gre tu za 'salo. Gospod Coles je že prodal 4.50U ha površine Meseca raznim »daljnovidnim« ljudem, ki so v tem nakupu videli dober posel. Cena vsekakor ni visoka, kljub temu si oglejmo, kaj vse nudi gospod Coles svojim klientom: predvsem nudi Coles pravico, da si kupec izbere en ha zemljišča na severovzhodnem delu Meseca. V kupoprodajni pogodbi je poudarjeno, da ima kupec tudi pravico na rudno bogastvo svoje »parcele« vključujoč sem tudi uran ter pravico na izkoriščanje posebnih terenov v športne namene. Posebno ie poudarjena vloga zimskih športov glede na hladno klimo, ki vlada na tem delu Meseca. Nadalje dobi kupec brošuro, ki opisuje lepote Meseca in z vrsto najrazličnejših podrobnosti. Brošura je ilustrirana še z vrsto lepih slik v barvah. Poleg tega dobi kupec še mapo, na kateri je podrobno označeno kupčevo «posestvo«, in napodila, kako si ga lahko s pomočjo močnega teleskopa ponoči ogleda. Vse to je zelo eamerikan-sko«. Pri tem pa sta zanimivi še sledeči dve podrobnosti. Na eni strani je, predvsem za lahkoverne ameriške ljudi, ki skušajo najti povsod možnost plasiranja svojih sredstev, povsem razumljivo,, da izkoristijo priliko, da si za tako nizko ceno zagotovijo morebitno bodočo možnost velikih koristi, z druge struni pa je v vsej tej zadevi zanimivo še to, da se z njo ukvarja celo sam vrhovni državni tožilec ZDA, ki je postavil glede tega vprašanja, ali so te kupoprodajne pogodbe med gospodom Colesom in njegovimi klienti pravno polnoue(jcv-ne ali ne. V kolikor bi namreč ugotovili, da te pogodbe niso polnopravne, bi Colesa lahko obtožili in, obsodili zaradi prevare. Na račun rešitve tega izključno juridičnega vprašanja sta se rpzpili v ZDA dva tezi. Prva teza, ki ima mnogo pristašev, se postavlja na stališče, da so kupoprodajne pogodbe med Colensgrn in njegovimi klienti neveljavne, ker se po ameriškem pravu — kar velja tudi za številne, če ne prav vse zakone v svetu —-ne more prodati to, kar se nima. Druga teza pa se postavlja na stališče, da ta zakonska norma velja na Zemlji, ne more pa veljati na Mesecu. Ce bi to gledali s stališča večine pozitivnih zakonov v evropskih deželah, bi morali ugotoviti, da so vse te pogodbe zares brez vsake veljave, ker je za kupoprodajno pogodbo neobhodno potrebna tudi izročitev predmeta odnosno stvari in zato je jasno, da gospod Coles ne more prodajati predmeta, ki ga nima in za katerega je sploh vprašanje, ali ima sploh pravico do površine, ki jo prodaja. V zvezi s tem je Coles izjavil sledeče: «Ker ni doslej še nihče sprožil vprašanja posesti nad Mesecem, smatram, da gre za stvar, ki nima lastnika, in nad takimi tem, da se stvar zaseže. 7. vprašanjem medplanetarnih poletov sem se dolgo ukvarjal in se prepričal, da bo v nuj-krajšem času prišlo do poleta na Mesec. V tej ekspediciji bom prav gotovo sodeloval tudi jaz in zasegel zemljišča v pravem pomenu besede. Potemtakem ne vidim razloga, zakaj ne bi že sedaj lahko prodajal svoje pravice do površin na Mesecu, ki jih bom zasegel. Da ne gre za prevaro, je dokazano tudi v tem, da sem se omejil na severovzhodni del Meseca, to je na oni del, planeta, ki je viden z, Zemlje. Zato tu ni nikake 'prevare; ker vsakdo ve, kjt je Mesec in tudi kakšen je in v kupoprodajni pogodbi je po-^idarjeno, da družba prepušča izključno svoje pravice na en hektar Mesecalin zato ne prenese n a kupca nič več pravic, kot jih ima sama. Kupoprodaj, na pogodba je omejena samo na last in ne predvideva md drugega, zaradi tega se tu ne da govoriti o prevari«. Sicer pa gospod Coles svojim klientom ne brani, da takoj prevzamejo svoj del površine na planetu. Nasprotno! ln dokler se ne bo javil kak kupec s pritožbo, da je njegova «parce!a» že zasedena, bo gospod Coles pred zakonom povsem zaščiten. PKEJEL1 SMO Documenti di vita italiana — Leto VI., štev. 52, Izdaja: Centro di documentazione pri predsedstvu vlade v Rimu. Sovjetske nove knjige — februar, 1956, Vsezvezna zalol-stvarmi se posest pridobiva sjba Mednarodna knjiga Moskva PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 14. marca l*56 Z ZADNJE SEJE GORIŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA Odbor ne prizna doklade uslužbencem v iimolinliiici Če imajo opraviti z bolniki tbc, jim pripada 15 5 lir dnevno Na zadnji seji pokrajinskega sveta so razpravljali o dokladi za uslužbence goriške psihiatrične bolnišnice, ki imajo opravka s tuberkuloznimi bolniki. O vprašanju je poročal odbornik dr. Quermi, ki je prikazal odborovo mnenje, po katerem omenjenim uslužbencem ne pripada zahtevana doklada. Dejal je, da v drugih italijanskih norišnicah ne izplačujejo doklade, če ne delajo v oddelku z jetičnimi bolniki; v Gorici po izjavah poročevalca ta primer ne ob staja. V diskusiji so se oglasili številni govorniki. Zdravnik dr. Delpin od MSI je dejal, da so doklado priznali v bolnišnicah v Vidmu, Tržiču in Gra-dežu. Ce v Gorici ni posebnega oddelka za tuberkulozne bolnike, so le-ti vendarle v bolnišnici in je zaradi tega treba izvesti določila okrožni ce visokega komisariata za zdravstvo, po kateri imajo u-službenci pravico do 155 lir dnevne doklade za svoje delo med jetičnimi od 1. julija 1951. leta dalje. Svetovalec Poletto pa je dejal, da odbornik Querini nt upošteva, Kar je bilo izrečenega na zadnji pokrajinski seji Zadnje tedne so številne bolnike tbc iz umobolnice poslali v druge bolnišnice zaradi tega je po okrožnici visokega komisariata za zdravje in hi gieno pravica na strani u službencev goriške umobolnice. Zahteval je, naj občinski svet odobri doklado vsaj za prejšnja leta. Svetovalec Bergamas je dejal, da skuša odbor odlašati rešitev vprašanja, ki ga je pred dvema letoma sprožila sindikalna organizacija in da so v tržaški umobolnici, kjei je stanje povsem enako, vprašanje rešili v korist uslužbencev. Svetovalec dr. Sambo od KD jt dejal, da je svoj čas upal v pravilno rešitev vprašanja med prizadetima strankama vendar sedaj ne more napraviti drugače, kot da se po3ta vi na stran pokrajinskega cdbora. Ker je bilo razvidno, da bo tabor skušal zavrniti zahteve uslužbencev, je Poletto pied lagal sestavo posebne komisi je iz predsednika Culota. odbornika Querinija in dr. Sam 'oa od večine, ter Poletta, Ber-gamasa in dr. Delpina od opo zicije za proučitev vprašanja Proti predlogu odbora je glasovalo devet svetovalcev ir. sicer tov. Viljem Nanut Kudi Bratuž, Marini od PSD1 pet svetovalcev leve opozicije in predstavnik MSI dr. Delpin; 12 svetovalcev večine pa j? glasovalo zanj. IZ BENEŠKE SLOVENIJE Ostrešje novega šolskega poslopja pušča V Gornjem Triblu v občini Srednje v Benečiji so svoj cas zgradili novo šolsko poslopje, za katerega je bilo potrošenih precej milijonov lir. Vsi so bili zadovoljni, da je vas dobila tako lepo šolo. Ko pa je pred dnevi pritisnila odjuga, so bili učitelji in otroci nemalo presenečeni, ko so ugotovili, da je pričelo ka-pati od stropa v tako velikih curkih, da je bil pouk skoraj nemogoč. Do tega pojava je prišlo zato, ker je v vasi zapadlo veliko snega, ki je verjetno poškodoval ostrešje. Zelo možno pa je, da je bilo poslopje tudi slabo zgrajeno; v tem primeru bi morala gradbeno podjetje na lastne stroške ostrešje popraviti. Občinska uprava naj zadevo temeljito pregleda. Seja občinskega sveta Povečali bodo državni prispevek ustanovi ONAIR Danes nadaljevanje seje s proučevanjem zahteve podjetja ATA Na zadnji seji mestnega občinskega sveta je bilo najvažnejše vprašanje razprava o zahtevi vrtnaric ONAIR po plačnih poviških. V tem smisli- je predložil svojo interpelacijo demokristjanski svetovalec Bizjak. V svojem odgovoru je župan dr. Bernardis dejal, da vodilni ljudje ustanove ONAIR že od leta 1954 dalje proučujejo možnosti, da bi ugodili zahtevam svojim uslužbenk. Takrat so sklenili izplačati uslužbenkam nagrado v obliki polovične mesečne plače. Potem so začeli proučevati možnosti dokončne ureditve vprašanja, vendar so spoznali, da s sredstvi, ki jih imajo na razpolago, tega ne morejo napraviti. Zato so sklenili vprašati državo za prispevek. Ze je pripravljen poseben zakonski osnutek, ki ga bodp predložili parlamentu. V diskusiji se je Bizjak zahvalil za pojasnilo, Pedroni pa je dejal, da je sedanji pri* spevek ONAIR odločno premajhen in da ga je treba od sedanjih 120 milijonov povečati na 170 milijonov. Svetovalec Batti od KPI je zahteval, naj otroški vrtci ONAIR preidejo pod občinsko upravo, svetovalec dr. Birsa pa je izrazil upanje, da nameni ONAIR niso več tisti ki so bili leta 1919, obenem pa je podprl zahteve otroških vrt. naric. Svetovalci KD, PNM in MSI so predložili pismeno zahtevo po čimprejšnjem sprejemu zakona o predvidenem povečanju vladnega prispevka o-menjeni ustanovi, da se povečajo plače uslužbenkam, in se“ omogoči ustanovi «plodno delo v občutljivem qbfnejnem pasu«. Predlog je bil sprejet z glasovi večine, glasovanja sta se vzdržala Bratuž in Birsa, Bat-ti pa je odobril samo tisti del, ki goveri o ekonomskih izboljšavah. Danes ob 18. uri se seja nadaljuje. Predvidoma bodo razpravljali o zahtevi ATA, da se podražijo vozni listki na mestnih avtobusih. Zadnja seja odbora prefekture Na svoji zadnji seji je odbor prefekture odobril vee sklepov občinskih uprav v pokrajini, poleg tega pa je odobril tudi nekatere sklepe pokrajinske uprave med katerimi dodatek cestarjem za izredno nočno delo v .anskem letu, obenem je dovolil komandi goriških gasilcev, da uredi nadurno službo svojih podrejenih v prvem tromesečju tega leta. Goriški občini je odobril pravilnik za dodelitev stanovanj v hišah, ki so last občine, ter tožbo, ki jo vodi občina proti baronici Lantie-r- zaradi najemnine lokalov na Trgu sv. Antona. V Ronkah bodo lahko napovedali natečaj za pogreboiško službo. Sovodnjam pa je odbor prefekture odobril posojilo za ureditev obračuna za leti 1953 in 1954. Pianistka DAMIJANA BRATUŽ priredi v soboto 17. t. m. ob 21. uri v Prosvetni dvorani na Korzu Verdi 1 Na programu Mozart, Rameau, Schubert, Schu-man, Chopin, Bravničar, Debussy. Prodaja vstopnic na na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 vse do sobote opoldne. I. sedeži 250 lir, II. sedeži 150 lir, stojišča 100 lir. Z VRHA Pokopali so Andreja Cotiča V petek so na Vrhu pokopali 86-letnega Andreja Cotiča. Možak je bil izredno zaveden in je sodeloval pri raznih gospodarskih ustanovah Med drugim je bil med ustanovitelji posojilnice v Sovod-njah. Na njegovi zadnji poti ga je pospremilo izredno veliko število vaščanov ter njegovih znancev iz okoliških vasi. Pred krsto je bilo tudi veliko vencev in rož. Pevci so pokojniku zapeli več žalostink, medtem ko se je od njega poslovil pri odprtem grobu govornik, ki je prikazal zasluge dragega pokojnika. . tl •: -5- .n ■ w n ItasfPI KOŠARKARSKO PRVENSTVO TIK PRED KONCEM Triestina mora zapustiti družbo najboljših moštev Usodo Triestine deli še Coma iz Livorna Nadaljuje se borba za boljša mesta, med tem je tudi drugo že oddano Borlettiju. Nesreča dijaka med igro na šolskem dvorišču V Bolnišnico Brigata Pavia sc- včeraj dopoldne pripeljali 15-letnega dijaka Michela Ba-rila, gojenca zavoda «0. Lenas-si» v Gorici. Ko se je deček v včerajskih dopoldanskih u-rah igral s sovrstniki na dvorišču zavoda, je med igranjem zadel ob drevo ter si ranil sredinec leve roke. V bolnišnici so mu rano obvezali, nakar je odšel domov. Ozdravel bo v 10 dneh. S ceste je padel in si potolkel nos V nedeljo se je Attilio Kro-mac iz Brdca v sovodenjski občini v Benečiji odpravil peš v sosednjo vas, da bi se s prijatelji pozabaval. Med potjo ga je skušal prehiteti neki avtomobil, ki je bil tik zs njim. Da bi se mu ognil, je stopil na kraj ceste, kjer je izgubil ravnotežje in se zavalil po strmem bregu. Ko se je ustavil, je ugotovil, da je z nosom udaril ob nekaj trdega ter si ga hudo poškodoval Nekoliko se je očistil in uvidel, da s takim nosom ne mo. re dalje, še celo pa ne na zabavo; odpravil se je domov. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesuni, Ul. Carducci 12 - tel. 22-68. KINO CORSO. 16.30: »Zadnji ljubimec«, A. Nazzari. VERDI. 16.00; «Lov na tata«, G. Kelly. CENTRALE. 17.00: «4 rdeče rože«, O Villi in J. Pascal. VITTOR1A. 17.00: «Oddelel; ubijalcev, pozor'«, Mac La-glen. MODERNO. 17.00: «V morjih Alaske«. Darovi Za Dijaško Matico so darovali Milka Ljubič iz Gorice 500 lir, ter N. N. iz Doberdo-za 500 lir. Vsem najlepša hvala. REZULTATI Roma-Gira 77:68 Borletti-Pavia 68:57 Cama-Varese 72:56 Benelli-Motomorini 58:50 Virtus-SGT Arrigoni - 78:57 Reyer-Stella Azzurra 72:72 LESTVICA * ' Virtus 21 18 0 3 1388 1090 30 Borletti 21 13 1 7 1527 1328 27 Pavia 20 11 1 8 1114 1124 23 Roma 20 11 0 9 1322 1231 22 Gira 21 10 1 10 1267 1276 21 Motom. 21 9 1 11 1239 1216 19 St. Azz. 21 9 1 11 1351 1434 19 Benelli 19 9 0 10 1172 1300 18 Varese 2r 8 2 11 1411 1454 18 Reyer 21 7 3 11 1287 1382 17 SGT A. 21 7 0 14 1208 1388 14 Cama 21 7 0 14 1263 1396 14 Sedaj lahko rečemo, da je košarkarsko prvenstvo končano. Se eno kolo je ostalo in razen tega je še nekaj zaostalih tekem. Toda vse te tekme ne bodo več prinesle nikakih važnih sprememb. Že davno vemo za prvaka in oi nedelje vemo tudi čisto gotovo za tista dva nesrečnika, ki bosta morala zapustiti najvisjo kategorijo. Poleg Came, moštva iz Livorna, ki je eno samo sezono gostovalo v I. seriji, je na žalost tudi, SG Triestina Arrigoni. Da bo tako, se je pravzaprav že lep čas vedelo, kajti v nemogoče čudeže pač ni mogoče verovati niti pri košarki. Eden izmed čudežev bi namreč bila zmaga Triestine v Bologni nad državnim prvakom Virtus. To se ni zgodilo kljub raznim glasovom, ki bi mogoče želeli Tnestini da bi se ohranila v prvi seriji. Tržačani so gledalce v Bologni prepričali, da bi s svojo igro spadali v to serijo mnogo bolj kot marsikatero moštvo, toda sedaj je bilo že vše prepozno. In priznati je treba, da je bilo gledalcem kar žal, ko so videli, da se je nad Triestino uresničila bridka u-soda: izpad iz skupine najboljših. V nedeljo bo Triestina zadnjič v tej ^sežortb‘tlastbpilh pred domačim občinstvom, ko bo odigrala še zadnjo tekmo z Benellijem. Livornsko moštvo je že toliko zaostalo, da mu tudi nedeljska zmaga ni mogla vec koristiti. Borba se sedaj vodi le še za plasma sredi lestvice. Tudi drugo mesto je praktično oddano Borlettiju. Vsekakor ima za tretje mesto dobre izglede Pavia, ki bo igrala doma se z Romo, V nedeljo je Pavia v Milanu klonila v tekmi z Borlettijem. Ta tekma je bila znatno bolj izenačena kot kaže rezultat, toda na koncu so domači nekoliko dlje zdržali in predvsem niso imeli izključenih igralcev zaradi petih prekrškov. Tekma v Benetkah je imela svojevrsten konec Ko so zvedeli, da je Virtu3 v Bologni zmagala, niti domačim niti Stelli Azzurri ni bilo do tega, da bi spremenili neodločen rezultat 72:72. In tako so se poigravali z žogo na eni strani, ne da bi jih drugi napadli in potem so si menjali »vloge«. Občinstvo je seveda takemu ravnanju žvižgalo. Roma je s svojo zmago skoraj odvzela Giri možnosti, da bi se plasirala na tretje mesto. Tretje bolonjsko moštvo Motomorini je s porazom v Pesaru tudi nekoliko odrinjeno s prvih mest. * * * Finalna tekma med Vele Viareggio in Mobili Cantu, zmagovalcema skupin serije A, se je končala z zmago prvega moštva 89:61. Povedati pa je treba, da se je Jugoslovan Curčič, ki igra v Cantši, konec prvega polčasa ponesrečil in so ga odpeljali v bolnico; dokler je igral, je dosegel 11 golov. Ker se je prva tekma končala z zmago drugega moštva, bo potrebna se tretja tekma na nevtralnem terenu. V ženskem košarkarskem prvenstvu je bila se zaostala tekma med Omso in Ozo. Ekipi sta tekmo odigrali v nedeljo v Faenzi in se je končala z zmago domačih 70:32. # * # Ekipa Split se bo udeležila mednarodnega zenskega košarkarskega turnirja v Torinu. Nogometna tekma vojaških reprezentanc Italije in Grčije v Neaplju se je v nedeljo kon-1 valci premalo pokropijo.) ITALIJAN SHO SMUČARSKO PRVENSTVO Zanolli (30 km) in Vera Schenone (slalom-ž.) sta postala nova državna prvaka Compagnoni odstopil, koje vodil, Carla Marchelli pa je zgrešila vrata SESTRIERE, 13. — Italijansko smučarsko prvenstvo se je pričelo danes dopoldne s tekom na 30 km. Startalo je 26 tekmovalcev, med katerimi ni nekaterih znanih smučarjev: Delladio, Chatrian. Luigi in Gianni Carrara. Po prvi tretjini je bil na prvem mestu Compagnoni pred De Florianom. Pozneje so se pa stvari spremenile. Pri 20 km je bil Compagnoni še prvi. kar kmalu zatem je pa odstopil. Na čelo je prišel De Florian. Toda na cilj ni prispel prvi De Florian, temveč Zanolli, ki je bil pri 20 km dobro minuto zadaj na petem mestu. Zmaga Zanollija predstavlja presenečenje. Čeprav m novinec v smučanju, vendar doslej še ni dosegel posebno pomembnih uspehoV. Tudi na drugem mestu je smučar, za katerega ‘pred tekmo nihče ne bi rekel, da bo tako končal. Compagnoni. ki je imel zmago že skoraj v rokah, je odstopil zaradi krčev, ki so ga prijeli, kot se zdi, zaradi — lakote. (V napornih -tekmah se često zgodi, da se tekmo- čala z gladko zmago domačih 3:0. (1:0). Gole so dali Bru-gola, Campagnoli, Colombo. V Ankari pa je bila tekma ma Turčije in Holandske, ki se je končala brez gola. Zaradi boljšega količnika pojdejo v finale Turki. Nadalje je bil danes na sporedu ženski slalom. Prva je startala Carla Marchelli, ki pa ni dosegla dobrega časa, ker med vojaškima reprezentanca- -se je na progi zmotila in se je morala vračati. Mala Jole Poloni je padla kakih 50 m pred ciljem in se je udarila v glavo, tako da so jo morali odpeljati v ambulatorji. (Izkazalo se je, da ni nič hudega.) Kljub temu pa je še prej uspela prevoziti v cilj in dosegla je se vedno zavidno dobro mesto. Državna prvakinja pa je postala torinska plavolaska Vera Schenone, ki se je še enkrat odlikovala s svojo stilno dovršeno vožnjo. Jutri bo v moškem velesla-Rezultati TEK NA 30 KM: 1. Zanolli 2.03.11; 2. Vuerich 2.05 55; 3. De Florian 2.07.03; 4. Tamagno 2.08.35; 5 Chatillard 2.08.58; 6. Vuerich Italo 2.10.25; 7. Cusini 2.10.40; 8. Mismetti 2.10.50; 9. Busin 2.12.06; 10. Steiner 2.12.46; 11. Colli 2.12.55; 12. Barrel 2.13.48; 13. Lacedelli 2.14.05; 14. Ruffinoni 2.17.29; 15. Scalet 2.18.32; 16. Gaio 2.19.21. SLALOM ZENSKE: 1. Schenone Vera 1’53"6; 2. Ebner 1’57”5; 3. Micheluzzi 2’05”8; 4. Vidossich 2’06"2; 5. Poloni 2’08”1; 6. Marchelli Carla 2’09”7; 7. Sacco 2’12”2; 8. Be-rera in Bertolaia 2’13”9; 10. Salminci 2’16”5. Plasiranih še 19 tekmovalk. Letošnji Kandahar triurni Moltererja Letošnje tekme »Kandahar« pomenijo popoln triumf za Moltereria in poraz za Sai-lerja in Pravdo. Sailer pravi, da po elimpiadi ni več treni- ŠPORT GORICI Tek čez drn in strn slovenskih šol Kot vsako leto, je tudi letos slovenska šola izvedla v soboto 10. t. m. popoldne tekmovanje čez drn in strn na Livadi, kot pripravo Za pokrajinske tekme na 1500 m, ki bodo letos v Krminu. Prav tako se tudi ostale šole na isti način pripravljajo na to tekmovanje. Sorazmerno z drugimi solarni je bil čas naših mladih tekmovalcev precej dober. Tekme se je udeležilo 22 tekmovalcev, ki so tekli v dveh skupinah, in sicer mlajši v eni, starejši (letniki za letošnje pokrajinsko tekmovanje) pa v drugi skupini. Kot se je ze računalo, je Ernest Anselmi iz IV. gimnazije prav tako kakor lani dosegel najbpjjši čas. Njegov čas je bil celo za 11 sekund boljši od lanskega, sicer pa so bili tudi ostali rezultati boljši od lanskih, kar nam daje dobro upanje. Prva skupina (1000 m), ki je bila sestavljena iz mlajših, je prišla na cilj v sledečem redu: Krpan L. - III. strokovna: 3’22"1; Kusič A. - IV. gimnazija: 3’25”; Kodermac V. - II. strokovna. 3’29”1; Gergolet A. - III. strokovna: 3'30”8; Sfiligoj - I. licej: 3’31"5; Lavrenčič J. - II. gimnazija: 3’32": Frandolič M. - II. strokovna; Makuc J. - I. strokovna; Pe-terin B. - III. gimnazija; Devetak V. - III. gimnazija; Nanut J. - I. strokovna; Mavren-čič P. - III gimnazija. Druga skupina (1350 m), starejši, je pritekla v sledečem redu: Anselmi E. - IV. gimnazija: 3’54’T; Leban B. . III. učiteljišče: 4'3”7; Černič I. - II. licej: 4'4"5; Ceino V. . II. učiteljišče: 4'7"4; Terpin J. - III.' strokovna: 4’7”8; Del Medico D. -III. gimnazija: 4'9”7; Vidimar J. - III. gimnazija; Terpin A. - III. gimnazija; Bregant I. -II. licej. Pro Gorizia-Bassano 3:1 Pro Gurizia si je v nedeljo pridobila obe točki kljub temu, da je riiorala nastopiti z nekaterimi rezervami. Rezultat pa bi lahko bil brez dvoma še višji, kajti Goričani so se večkrat znašli v ugodni pozicij za gol, a niso znali te ugodnosti izkoristiti. Sicer pa je treba reči, da gostje niso bili kdovekaj dobri v obrambi, kar je olajšalo delo Gon čanom. V -prid Goričanom pa govori dejstvo, da so igrali skoro vso tekmo v desetih, kajti že po petnajsti minuti prvega polčasa je moral Puu v slačilnico, ker si je spahnii nogo. Domači napad je tako izgubil svojega režiserja, a kljub temu ni odpovedal. Kronika tekme beleži stalne napade Goričanov. Precejšnjo besedo pa je imel tudi veter, ki je zanašal večkrat žogo. kamor se mu je zljubilo. Že v prvih minutah so Gorčani bili pred nasprotnimi vrati, a trikratna prečka jim je zmešala račune. V 35. minuti pa zabije Mazzero prvi gol tekme. Igra izgubi nato na privlačnosti, čeprav opazimo, kako goriški igralci večkrat pošljejo zogo v prečko. V drugem polčasu vidimo Goričane v ponovnem napadu. V deveti minuti Mazzero zabije svoj drugi gol; potem pa preidejo gostje v napad in v 33. minuti dosežejo svoj gol. Ta uspeh jih opogumi in jim da upanje na zmago, a Forte jim zbije vsako tako upanje iz glave, ko zabije štiri minute pred koncem tretji gol za Gorico. ' Pro Gorizia je po tej tekmi še vedno na drugem mestu in ima 32 točk. Na tretjem mestu pa sta Dolo in CRDA, oba z 29 točkami, ki sta v nedeljo medsebojno tekmo odigrala neodločeno (2:2). Neka novica pa daje upanje, da bi prvenstvo pridohilo na privlačnosti. Do konca tekmovanja manjka deset tekem in na prvem mestu je Bolzano z 41 točkami. Govori pa se, da je v osmih tekmah, v katerih je Bolzano zmagal, igral v tem moštvu neki avstrijski igralec, ki naj bi se nahajal v nezakonitem položaju. Za ta primer se že zanima Nogometna zveza. Ce bi bile obtožbe utemeljene, bi Bolzano avtomatično izgubil vseh osem tekem in z njimi vred 16 točk, ter bi padel na kvoto 25. Pro Gorizia bi tako avtomatično postala prva vsaj za sedaj, ker sta ji tik za petami Dolo in CRDA. Prvenstvo bi postalo *ako bolj zanimivo. Sicer je vest za sedaj le govorica. SANT’ANNA-JUVENTINA 0:0 Juventina se je v nedeljo srečala v Trstu z ekipo, ki potrebuje prav tako kot ona točke za rešitev. Posledica iskanja točk je bila, da je vsako moštvo odneslo domov po eno. Tekma je bila sicer zelo razburkana, zlasti v drugem polčasu, tako da je moral sodnik večkrat opozoriti igralce na pravilno igro. Ostali rezultati: Ponziana -Mossa 0:0, San Giovanni - Ro-mans 2:0, Edera - Libertas 2:1, Muggesana - Isontina 6:0, Sagrado - CRDA 3:2, Ronchi-Cormonese 1:0, Fortitudo - Po-stelegrafonici 1:0. Na prvo mesto je zopet skočila Muggesana. ral; navaja tudi neko avtomobilsko nesrečo. Naj bo kakorkoli že, Moltererju je le treba priznati, da je bil odličen. Osvojil je seveda po nedeljski zmagi v slalomu tudi prvo mesto v kombinaciji. Slalom’ 1. Molterer (A.) 115”2, 2. Obereigner (A.) 118”, 3. Vuar-net (F.) 118”5, 4. Mark (A.) 118”9, 5. Bozon (F.) 119”6, 6. Schneider O. (A.) 120”2, 7. Schneidar Georges (S%.) 120”8, 8. Rieder (A.) 121”; 9. Leitner (A.)121”8, 10. Behr (N.) 122”8, 11. Zimmermann (A.) 122”9, 12. Forrer (Šv.) 123"1, 13. Bur-rini Gino (It.) 123”8. 14. La-nig (N.) 124”1, 15. Perret (Fr.) 124”6, 16. Ghedina (It.) 128”6. 17. Duvillard (Fr.), 17. Blaesi (Šv.) 19. Grammshammer (A.), 20. Miller (ZDA). 21. Schrani (A.), 22. Fellay (Šv.). 23. Col-let (F.) 24. Obermuller (N.), 25. Amstutz (Šv.), 27. David (It.), 28. Pravda (ZDA), 32. Alberti Bruno (It.), 33. Rup-pert Fritz (It.), 35. Zecchim Lino (It.) 36. Sailer Toni (A.), 37. Pianelli Franco (It.), 38. Viotto Piero (It.). Kombinacija: 1. Molterer (A.), 2. Obe- reigner (A), 3. Vuarnet (F.), 4. Forrer (Šv.), 5. Lanig (N.), 6. Bozon (Fr.), 7. Mark (A.), 8. Rieder (A.), 9. Zimmermann (A.), 10. Leitner (A.), 11. Bur-rini Gino (It.), 20. Pravda Christian (ZDA), 21, Ghedina (It.), 25. David (It.), 31. Alberti Bruno (It.). 34. Sailer Anton (A.). 35. Zecchini Lino (It.), 36. Ruppert Fritz (It.). 37. Viotto Piero (It.), 38. Pianelli (It.). NEDELJSKE DIRKE Kubler še ve*w dober dirkač Na nedeljski dirki Torino je zmagal Švicar Kubler, ki je sedaj član štva Carpano-Coppi- Tudi gijec Derycke, ki je bl gi, je sedaj član italija«5* moštva Faema-Guerra. Na cilju so se zvrstili 1. KUBLER Ferdi (CajP11 ' Coppi), 225 km v 5.48'45 , PF vprečno 38.661 km; _ 2. Dervcke Germain t' ma-Guerra); 3. Falaschi Roberto (w8 4. Coletto Agostino (Frej ’ 5. Fabbri Nello (^e8na 6. Messina Guido; 7. Nas bene Pietro; 8. DefiliPPlS ^ no; 9. Gaggero Stefano.^ ^ Schils Josef; 11. Del Schaer; 13. Monti: 14- *aB 15. Pi tvtarelli 5.50’41 • , ^ Gismondi Michele 5.521 > . Poblet 5.52-36”; 18. 19. Ferrari; 20. Zambon'’AB. Padovan; 22. Guerrini; . reggi; 24 Grassi; 25^ Seg, 26. De Rossi; 27. Forna' 28. z enako oceno: Rosse Bartalini, Gervasom, '”ura|(i, ! Ir Nencini, Benedetti, Grosso. Barozzi, Salvi*«®! fi satto, Trombin, Noelle, Strehler, Clerici, Holl2uliani< Maule. DalTAgata in še 21 dirkačev. * * m iosr Jugoslovan Valčič je^ diletantov za pokal Cal8>rinS gel dobro osmo mesto v ■ ■stah t* po lombardskih ce*--- ^ km). Zmagal je Sabad,ink!T1 »a vprečno hitrostjo 40.645 uro. Valčič je bil prv’ 0 j,ili zemcev. medtem ko s° .s Francozi slabši, Belg'Ja j, sploh niso nastopili. e jja. imajo premalo lren’n®?„Mir stopilo je več kot valceV. odgovorni urednl* STANISLAV RENKO ^ Tiska Tiskarski zavod ZTT * V nedeljo je bila mednarodna nogometna tekma med Švi- j co in Belgijo v Bruslju. Zmagali so Švicarji s 3:1 (1:0). V Frieburgu pa je Švica B igrala neodločeno z Belgijo B 3:3 (1:0). * * • V Mehiki je v okviru pa-nameriškega prvenstva Argentina premagala Cile s 3:0 (1:0). Na prvi etapi dirke Pariz -Nica (Pariz - Clamecy, 195 km) je zmagal Belgijec De Bruyne. Drugi je bil Italijan Bertoglio. Prvih šest ima čas zmagovalca. Klltll ŠKKDEjj predvaja danes 14. *• ®. ob 18. uri RANK «1b1' Dolina Mavrov KINOPROSIK-KONlOj predvaja danes 14. *• ,' ob 19.30 uri Metro fini. JUNAK NA p°l Igra: Red Skelton predvaja danes 14. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni msmm Igrajo: JOHN DEREK — JOAN EVANS oooooooooooooooooooooosoooocooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Vladimir Bartoli MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 27. = Drugo poglavje» Nadaljevanje - Sošolci in tovariži • Sarajevski atentat Druga njegova navada je bila, da se je spakoval ali »rezal obraze«. Spakoval se je kdaj proti celemu razredu, kdaj, redkeje, proti posamezniku. Poznal je vse izraze salonskega satanizma, k čemer so mu pripomogli njegova črna brada, njegove velike, kdaj naravnost diabolične oči in njegovi beli, volčji zobje. Režal se je, kakor da bi bil hudič v njem, šobil svoje rdeče ustnice, ki so mu silile Izpod brkov in brade, kazal zobe in kdaj celo jezik. Včasih se je brez kakega vidnega povoda zakrohotal na ves glas, vražje, sardonsko, kakor človek, ki bi igral z nekim nevidnim partnerjem na šah ali na karte in bi bil nasprotnik nepričakovano napravil napačno potezo. Spominjam se prizora, ko je sredi pouka naenkrat položil noge na pult, se vrgel daleč nazaj na naslonjalo stola, se nam peklensko zarežal nasproti, nam pokazal jezik in stegoval proti nam roke in »rožičke« (z iztegnjenima kazalcema in mezincema). Ko sem o tem nekoč pripovedoval prijatelju v Ljubljani, mi sploh ni hotel verjeti in me je vprašal: «Pa kaj se niste zakrohotali? Pri nas bi se mu bili tako, da bi ga bile njegove navade za zmerom minile.« Pri nas se ni zasmejal nihče. Bil Je ta Freud nekakšen nevaren psihološki eksperimentator, ki se Je igral z nami kakor mačka z miško. Naše nagnjenje k smehu je pritiral na rob zmogljivosti in potem užival, ko Je videl, da nam samo nekakšen paničen strah brani, da bi bili sledili instinktu smeha. Ne vem, ali je našega Freuda silila k takim abstruznostim kaka živčna preobčutljivost, kaka podedovana psihopatija, kaka latentna norost ali pa čisto preprosto veselje do psihološkega poigravanja z učenci. Vsekakor je bil Artur Freud izrazita osebnost. Bil je pravzaprav prvi, ki je zbudil v meni resnično veselje do literature. Kar koli je pripovedoval in o čemer koli je govoril, vse je bilo zanimivo in je nosilo pečat izvirne osebnosti. Njegova predavanja iz starogermanske literature so bila vzorna. »Merzeburške čarovne izreke«, odlomke iz »Nibe-lungov«, začetek pesnitve o »Hildebrandu in Hadubrandu« m še marsikaj drugega znam še danes na pamet. Dvomim, da sem pn njegovih urah preslišal ali presanjal eno samo besedo. Govoril in predaval je z neko globoko in zagrizeno notranjo prizadetostjo, ki je vsaj mene vselej potegnila za seboj. Imel jo globok, žameten in malce diaboličen glas, iz katerega je zvenel neki srdito zadrževani notranji ogenj. Videti mu je bilo, da se je sam rad poslušal in da je užival ob lastnem prednašanju. Starogermanske vokale je izgovarjal polno, doneče in z nekakšnim heroičnim zanosom. 5. Kdor je sledil dosjej mojim spominom, je gotovo uganil, da se je izražal moj odnos do profesorja Freuda v neomejenem občudovanju. Ce mi je dr. Hiibel s svojim imperativom po volji imponiral, potem mi je Freud s svojim vse bolj pisa- nim, nenavadnim in zapletenim karakterjem še bolj imponiral. Doma sem se večkrat zasačil, kako sem se nasproti bratom in vrstnikom prav tako spakoval, kakor sem videl, da se je spakoval Freud v šoli. Bil sem s svojim profesorjem v nekakšni živčni relaciji, ki me je silila k nehotenemu posnemanju. Sam zase, pred drugimi le redko, sem pogostoma recitiral starogermanske pesnitve in verze in pri tem poskušal posnemati glas in poudarek, ki sem ga bil slišal pri profesorju v šoli. Ko sem pozneje bral »Fausta«, sem našel v Mefistu marsikatero Freudovi sorodno potezo, v našem profesorju oziroma v njegovi ironiji m duhoviti zafrkljivosti je bilo v resnici nekaj diaboličnega, še več: njegov paradoksalni karakter je imel naravnost demonoidne poteze. Vendar Freud ni bil niti zloben niti hudoben. Predvsem ni bil nikoli zahrbten in si je tistega, ki si ga je bil zaradi česar koli vzel na piko, takoj in pri priči izposodil. Moje občudovanje si je pridobil tudi zaradi nekakšne svoje magične moči, s katero nas je popolnoma obvladal. Gotovo ni šala, počenjati vse tiste spakljivosti in norčije pred razredom, kjer so doraščajoči fantje, med katerimi so poleg resnih Slovencev in Nemcev tudi živahni, kritični in zmerom na smeh udarjeni Italijani, in pri tem doseči, da ni nihče v razredu trenil z očesom. Freud je imel resnično nekaj lastnosti krotilca zveri ali kač. In nas, objekte svojih eksperimentalnih norčij, je postavljal resnično na trdo preizkušnjo. Morda nas ni bilo veliko v razredu, ki se ga nismo bali. Spominjam se, da sem imel v prvih urah strah pred njim, saj sem bil sam dovolj nagnjen k smehu in mi ni bilo ravno lahko, krotiti to svoje nagnjenje. Pozneje pa so me začele njegove posebnosti in njegova svojstva, ki pa niso napravljala vtisa čudaštev, zmerom bolj zanimati in pritegovati. Dokler nisem v njem odkril izvrstnega predavatelja, ki me je vselej in pri priči iztrgal iz mojega budnega sanjarstva. Strah pred njim je v meni popolnoma skopnel in njegovih ur sem se začel veseliti kakor razkošnih daril. Nekaj od te moje nagnjenosti do njega je verjetno začutil tudi sam ki mi je prišel tudi sam nekako naproti. Nisem imel sicer v nemščini prav dobro (isto kot današnji odlično), pač pa dobro, kar je bilo za moje učne razmere ugoden red. Neke šolske naloge pri njem se zlasti živo spominjam in sem jo bil že omenil v svoji noveli «Lipa pred staro ce Ne vem več, ali je bila to prosta naloga, ali nam je (Jujjšf5j sati kateri koli izlet. Jaz sem popisal neki svoj me1 jTšjjj pohod k Stari cerkvici in na Razklani hrib. Ko nam J . pij vračal naloge, se je pri mojem Imenu namuznil in me jrSij»J ’ zanj nenavadno ljubeznivi način opozoril na dva sP°nji» 'L Oba% sta se mi, ker sta mi pognala kri v glavo, vtis ^ p izbrisno v spomin. V nalogi sem namreč popisal, kako ^ ^ deblu velike lipe pred staro cerkvico zagledal nekajijjjlU . mi je najprej zazdelo kot kak ostružek lesa, a senl, to (e svoje največje veselje in iznenadenje ugotovil, da sta. ^ ^ k metulja, samec in samica vrste Phalera bucephala, * TAieva1 držala — rabil sem latinski znanstveni izraz za opi°Jc jji ‘-'j, in copulam. Nato da sem vzel stekleničko z »etrom» repF tulja z njim umoril ter ju tako usposobil, da ju P° v » ranju uvrstim v svojo zbirko. . Profesor Freud mi je najprej povedal, da se je dol?® pp kaj naj bi bil to »Etter«. Nato da je vprašal profesofJ ^ V dopisa in z njim da sta končno z muko ugotovila^^1 ^ejiiS^ to iz grškega izvirajoča beseda »eter«, ki se piše P° Aether. Takoj sem se izgovoril, da sem na steklenički »Ettere«. Freud me Je zavrnil, da je tudi v italijans gias,A pisana beseda napačna in da bi se morala kvečjem «etere» z enim samim t. A tudi taka italijanska tran ^ za grški »aetherus« da se mu ne zdi zadovoljiva. Nato je Freud prišel z ljubeznivo ironičnim muz® predragi točki, češ, ali me ni nič ženiralo, ko sem tak >1 i dušnp napisal, da sem zasačil »Ein Weibchen und e UKj nchen« (samico in samca) in copulam. Ne vem, Ce sl kdo v razredu, da bi se bil zasmejal. Pač pa je tK.f> vsa kri v lica, ker sem se šele tisti trenutek (bilo mi Lgprjp okrog štirinajst let) zavedel, da ima ta nesrečni h* vendarle nekaj opraviti s tistimi »grdimi stvarmiu %ii i sem včasih poslušal govoriti vrstnike in kdaj celo {j£4 o njih govoril. Moja naivnost se Je bržkone krepko ^j, mojo metuljarsko vnemo in tako nisem bil do tistega -ptl™ pomislil, da bi bilo v tem, če zasačiš dva metulja in kaj spotikljivega. »rfi* (Nadaljevanje