večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob €5. uri zvečer.
Uredništvo In upravnlfitvo: Kolodvorsko uliae itev. 16. — Z urednikom bo more govoriti vaak dan od 11. do 13. ure. — Rokopisi bo ne vračajo. — Inaeratl: Seatstopna pBtit-rrBta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje Be popuBt. — Velja za IJabljano v upravniltvu: ta oolo loto 6 gld., ra pol leta B gld., ra četrt leta 1 gld. 50 kr., na moseo 60 kr., poiiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. Po pošti velja »a oelo
leto 10 gl., za pol leta 5 gld., za četrt leta 2 gld. BO kr. in za jeden mosco 86 kr.
Štev. 141.	V Ljubljani v sredo, ‘24. junija 1885.	Tečaj	II.
Vabilo na naročbo.
Z julijem 1885 prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj w™čboj>bj»niven^^
^tane^retr^cL Najbolje se to učini po poštni nakaznici, na čegar odstrižek treba prilepiti naslov, ki je na p&sku vsacega lista. Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Po poiti:
zft celo leto....................gltl.	10'—
„ pol letn.......................... 5*—
n četrt leta.......................„	2-50
„ en mesec...........................  —-85
Za I^jubljano:
za celo leto.....................gld.	e—
„ pol leta............................  3-—
, četrt leta.......................„	1-BO
„ mesec..............................  —‘50
za donašanje v hišo vsak mesec 9 kr.
V presojo, je-U državnozborska vo lite v v dolenjskih mestih veljavna ali ne.
(Dalje.)
Oglejmo si sedaj nekoliko § 13. volilnega reda za državni zbor. Ta paragraf se glasi: »Poslanci v § 3. imenovanih mest in trgov se imajo vo-j*ti po naravni (direktni) volitvi vseh tistih občanov, ateri so po posebni občinski postavi ali pa občinski postavi od 17. februvarija 1866. 1. k volitvi občinskega zastopa v mestih in trgih, kateri eden volilni okraj narejajo, pooblaščeni in po § 18. volitvenega reda za deželni zbor od pravice voliti niso izključeni, ako ti občani a) v občinah s tremi volečimi razdelki spadajo k prvemu in drugemu
volečemu razdelku, in v tretjem volečem razdelku najmanj deset (sedaj pet) goldinarjev naravnega davka plačujejo; b) v občinah pa, katere imajo manj co tri voleče razdelke, prvi dve tretjinki vseh po visokosti njih letne dolžnosti na naravnem davku uvrstenih občinskih volilcev. K tem se imajo prištevati častni meščani ali častni občani in tisti občani, ki imajo po občinskem volitvenem redu dežele § 1., točka 2., pravico, voliti brez ozira na davek, caterega plačujejo."
Ta paragraf govori dovelj pogostoma od o b -'Sin in občanov. Isto nahajamo pa tudi v §26. volilnega reda za deželni zbor, ki se glasi: »lme-nik volilcev v § 3. navedenih mest in trgov ima občinsko predstojniStvo, držeč se natanko določb 13. in 18. sestaviti, predstojnik politične ob-astnije pa, pod kojo občina spada, iipa imenik primerjati z volivskimi imeniki za občinski za stop, potrditi njegovo prav03t in podpisati ga. Pri sestavi teh volivskih imenikov držati se je pri zadnji volitvi občinskega zastopa popravljenih imenikov občinskih volilcev."
Yidi se tedai. da se	yH	deželai.
Listek.
Janezek, kateri ni hotel umreti.
(Kapff-Essonther. —a.)
(Dalje.)
čil if r°^6 moral s te6a sveta, kateri ga je mu i a eri mu ni mogel nič dati — proč v tih > Pričakovat Bmrti. Hotel je iti v samostan.
hodu f'tr° je izvolil' Pred letom videl ->e na sPre
sjj	kjer so 80r^ skoro pri vratih stolice
tere« i0’ V zeIen-'i samostan 8 cerkvico, nad ka neozdVj^ 8tales0 besede: »Zavetišče za stare
polurnem3^ bolnike-“ ^ se Je DaP°W. in po P	P°govoru	izrekel se je predstojnik za-
(ovojnega, sprejeti ga. »Če ste le res hrepenenje po svetu po polnem premagali!" dejal je starček »Ni mi je bilo treba ge le premagati, bilo ga ul nikdar v meni, odgovoril je mirno. In starec je bil s tem zadovoljen. Doma smijali so se od-krito ali na skrivnem samostanskemu kandidatu pavel je dejal: „Ce se hočeš vrniti, dragi brat
gVinr_ liro w jairi večkrat xposlužiue izraza^^jb čip a,
kgdai^mirijJ-^nieflU^ in ^rgih in da je trditev »Slov. Naroda" po vsem neistinita, ako pravi, »da se sploh v vsem volilnem redu govori le o mestih in trgih."
Ako § 3. volilnega reda govori o mestih in trgih, stavi se s tem le volivski razred mest in trgov drugim volivskim razredom nasproti, nikakor pa se ne omejujejo s tem volilni okoliši posameznih mest in trgov, kar bi »Slov. Narod, tako rad s tem paragrafom dokazal.
Če tedaj od nas navedena postavna določila deželnega reda kranjskega in volilnega reda za deželni zbor kranjski tudi ne izrekajo nič določe-
nega o tem, kakč imajo tisti kraji, vasi itd. voliti, ki so združeni s kakim mestom ali trgom v jedno občino, dokazujejo vender še manj to, kar bi bil rad »Slovenski Narod" dokazal, da ti kraji, vasi itd. z mesti in trgi namreč ne smejo voliti. Mi ponavljamo tedaj še jedenkrat, kar smo uže prvič v dotičnem našem članku izrekli, da pogrešamo v volilnih redih za posamezne dežele, in posebej za Kranjsko, vsako izrecno določilo o volilni pravici onih krajev, vasi itd., ki so združeni z mesti ali trgi v jedno občino. Vsled tega je in ostane določilo § 7 volilnega reda za državni zbor jedino merodajno za to, kako je ravnati pri sestavi volivskih imenikov onih mest in trgov, ki so združeni še z drugimi kraji, vasmf itd. v jedno občino. In to določilo gnt.nvn np. nasprotuje temu, da. smej a-, j vnlilnfim »k™" in trgov voliti tudi cele občine. Pri tem bodi opom-neno, da volilni red za državni zbor isto tako, kakor volilni redi za deželni zbor posameznih kro-novin, vedno le govori o volivskih razredih mest in trgov, oziroma industrijalnih krajev itd., a nikdar o dotičnih občinah, in vender pripoznava § 7 vo-ilnega reda za državni zbor z mesti in trgi združenim krajem, vasem itd. pravico, voliti v voliv-skern razredu mest, oziroma, jim te pravice ne odreka.
Iz tega tedaj, da se v nobenem volilnih redov za posamezne deželne zbore ne nahajejo sem spadajoča določila, sledi brezdvojbeno, da se zadnji odstavek § 7 volilnega reda v državni zbor ne ozira na volilne rede za posamezne deželne zbore. Iz ravno tega pa dalje tudi sledi, da se zamore in smč ta odstavek razlagati le tako, kakor smo ga razlagali mi v dotičnem našem članku, da se je namreč pri vseh državnozborskih volitvah držati onih navad ali običajev, ki so se udomačili
odprta ti je moja hiša noč in dan. Tvojo dedščino, katero si mi odstopil, smatram samo kot posojilo.
Janezek je ostal tudi zdaj miren. Niso vedeli boljšega. »Ne bodem se vrnil, Pavel!" dejal je, stisnivši trdo bratovo roko.
In samostanska vrata tam zunaj v zelenji zapahnila so se za njim. Nikdar ne pride več ven, kdor je prestopil prag. Pravila so stroga, drugače si Janezek ne bi bil izvolil tega zavetišča. Saj je hotel »pozabiti, da je bil svet", in nikdar več ne bode hodila njegova noga po njegovih potih. Za njim leži, kakor za umrlim. Boja in sile ni več, pred njim je življenje, v katerem se ne godi nič več. Lažje zasope — tako lahko mu je, tako dobro pri srci, skoro kakor tedaj, ko je sanjal blažni Ben o smrti.
Peljali so ga v malo celico, skozi katere okno se vidijo dalnje zeleneče gore. To je bil prijeten, diag pogled zanj. Dolgo je stal in gledal, kako je večerni svit ugasnil na dalnjih višinah, v tem ko je blizu in daleč vladala ČHdovita tišina. Sladak, nepoznan mir vselil se je v njegove prsi — in vroče gorje, katero je leta in leta tlelo tam, se
je le še polahno oglašalo. Ko se je bolj zmračilo, zadonel je zvonček, kateri je klical k večerni molitvi. Prvikrat poiskal je malo cerkev, iz katere skrivnostne temote je svetilnica prijazno pozdravljala, v tem ko je slednji rudeči večerni svit na visokih podobah svetnikov otemneval.
Otožno petje glasilo se je s kora in se ulegalo mehko, kakor tolažilna ljubkovanja, na njegovo srce. Od njegovih otroških dnij mu ni bilo tako mirno pri srci. To bila je v resnici hiša miru, v katero je prišel.
Bratje so bili dobri in prijazni; bolni starčki, kateri so bili izročeni njihovi oskrbi, niso imeli nobenih želja, nobenih nadej več. Bolj počasi, trudneje tekli so tu življenja valovi. Nihče ni prišel, nihče Sel. Po cesti, katera je peljala mimo visokega vrtnega zidu, se je malo vozilo. Samo večne gore zrle so sim čez na tihi, od sveta pozabljeni kraj, katerega ve samo smrt najti.
Ker je bil Janezek telesno slaboten, imel je samo vsak tretji dan pri bolnikih opravilo. Dva dneva zapored sta bila samo njegova. Tedaj sedel je v svoji mali celici in mogel se zamisliti, živeti
v praksi pri volitvah v deželni zbor, oziroma, da ima običajno pravo popolniti, v čemer je postavno pravo pomanjkljivo.
V	tem oziru modruje »Slov. Narod“: »Zakon se ne spreminja po nobenih »običajih“, ko bi se tu ali tam res bili utihotapili, tem manj, če se je to zgodilo le na jednem kraji, drugod pa se je, kakor zahteva zakon, ravnalo." Res je sicer, da se zakon ne spreminja po običajih, a ravno tako res je, da se je na običaje, oziroma običajno pravo povsod tam ozirati, kjer mu zakon sam priznava veljavo. To nahajamo pred vsem pogostoma v trgovinskem pravu in po naši misli tudi v § 7 volilnega reda za državni zbor. Sicer »Slov. Narod“ to sam priznava, ko trdi: »Državni zakon sklicuje se na deželne volilne rede in določuje, da naj se pri sestavi volilnih imenikov ravna tak6, rakor je navada za deželne zbore." »Slov. Narod" tedaj sam priznava, da je navada merodajna, da-si se postava nikakor tako jasno ne izreka, kakor „Slov. Narod", ampak se da na to sklepati ravno iz tiste besedice, katero je »Slovenski Narod" čisto po svoje in napak obrnil.
Državni zakon se namreč ne sklicuje na »deželne volilne rede", ampak na deželne volitve, kar je posebne pomenljivosti in nov dokaz za pravost prej izgovorjene naše trditve. Sploh pa priča ravno kar iz »Slov. Naroda" navedeni stavek, kojemu takoj in neposredno sledi izrek, da se zakon ne spreminja po nobenih običajih, mnogo bolj o veliki zmedenosti, nego bistroumnosti in temeljitosti »Narodovega" jurista.
S tem bila bi naša theoretična razprava o tem vprašanji končana. Kedo ima bolj prav, mi, ali gospodje v »Narodni Tiskarni", o tem sodijo naj čitatelji sami. Prihodnjič pečati se nam bo bolj s praktičnimi slučaji in pri tej priliki odgovarjati nam bo tudi »Slovencu" in »Novicam*.
Bosna napreduje.
Omenili smo uže, da se je državni finančni minister Kallay podal na potovanje po Bosni, da si ogleda zdanji razvoj okupiranih provincij in se z lastnimi očmi pouči o istinitem položaji. Minoli petek prišel je v glavno mesto, kjer je imel ostati tri dni. Povsodi sprejemali so visokega gosta z navdušenjem ter mu skazovali njegovemu dostojanstvu primerne časti; sprejemali so ga kot visokega svetovalca presvitlega vladarja. Saj pa imajo potovanja ministrov navadno tudi skoro jednake posledice, kakor potovanja vladarjev. Zatorej tudi ni čudo, če so se Kallayu prirejali primerni, navdušeni sprejemi, če se je pa visokemu dostojanstveniku posrečilo, skozi radostne slavnosti spoznati tudi pravi položaj dežele, uvideti, kje je narodu treba pomoči, v katerih slojevih najbolj hira
—	kdo bi mogel z gotovostjo kaj trditi, gotovo pa je, vsakdo lehko vidi z lastnimi očmi, da so
svojim spominom, pustiti svoje stare rane izkrvaveti, udati se sladkim, nedoločenim sanjarijam, katere so ga tako rade obiskavale. Nihče ga ni motil, nihče ga klical, nihče povpraševal po njem, nobeno poročilo ni prodrlo do njega. Zdelo se mu je začetkom zelo čudno, da si je to zaželel. Drugače je vender vedno kaka roka od zunaj posegla v njegovo sanjarsko življenje — zdaj ni več. Leta in leta se je boril za svojo rešitev — zdaj jo je dosegel, zdaj je bil boj končan.
Pred njim in okolo njega neskončna tišina in mir. Udal se je po cele ure trajajočemu, skoro letargičnemu sanjarstvu, iz katerega se je vzbudil s čutom praznote, utrujenosti, nezadovoljenosti. Bratje zabavali so se med seboj, kakor so pač mogli, pogovarjali so se, igrali karte, pili vino. Janezek pa se ni mogel prav vdeleževati — bile so pohlevne, a preveč plitve, vsakdanje narave. Tako se je vračal vselej zopet v svojo celico, sedel k oknu ter opazoval tek oblakov, rastoče barvanje neba, tek zvezd, počasno odmiranje gozdov iu travnikov, kajti bližala se je jesen. Te prizore mogel je zdaj mirno uživati, kajti glodajoče
državnega finančnega ministra Kallaya nadzorovalna potovanja imela vselej ugoden vspeh, pripomogla so mnogo narodu do napredka. To je ne-ovržljiva resnica.
Le ogledimo si nekoliko življenje v zasedenih deželab, javno in družinsko, in takoj pri površnem pogledu uže pokazal se nam bode v istini čudovit napredek, katerega je napravila dežela, odkar z bistrim očesom čuva nad bosanskimi in ercegov-skimi pokrajinami avstrijski orel. Neukretna, slaba in zraven še draga uprava odpravila se je, na njeno mesto pa je stopila priprosta, hitra in cena, in ta uprava odvzela je z ramen trdo stiskanih Bošnjakov in Ercegovcev težko breme, odstranila jim mnogo ovir, dala jim je prosto dihanje — in v njihova srca vselilo se je veselje. Pravosodje uravnano je po polnem primerno deželi, primerjeno odnošajem, običajem in mišljenju naroda, in to pravosodje je priprosto, a točno in natančno. V deželo vrnila se je zopet javna varnost; popotnik sme iti mirnim srcem čez prostrane ravnice in skozi temne soteske, ni se mu bati roparskih tolp, saj neumorno in skrbno križajo patrulje ter zasledujejo še slednje ostanke roparskih čet. V mesta uselila se je snažnost; poleg malih nezuat-nih hišic vzrastli so impozantni h6teli in palače po polnem po evropskem vkusu in slogu.
Življenje v mestih postalo je jednako onemu v naprednih evropskih mestih. Med seljaki odpravil se je vedni prepir zaradi najemščine in desetine, olajšalo se je po mogočosti poljedelcu breme, na podlagi zakona odpravili so se prepiri med najemniki in gospodarji. Vsa tri veroizpovedanja živijo vsaj vnanje mirno med seboj ter opravljajo neovirano svoje obrede. Neobdelana, pusta zemlja prišla je v roke pridnih delavcev, mnogobrojnih naseljencev; zakopani zakladi dvigajo se na dan, izročajo se prometu, in v deželo dohaje denar, pogoj napredku. Prostrane ravnice križajo bele ceste, čez polja sope hlapon, obrežja rek vežejo novozidani mostovi — dežela dobila je komunikacijo z vnanjim svetom, in gotovo ne bode dolgo, da se bode tu na visoko stopinjo povspel obrt in trgovina, kajti mnogo zakladov krijejo ta bosanska in ercegovska tla. Narod se je po polnem sprijaznil z avstrijsko vlado, poslušno se uklanja pod nove zakone, ker uvideva njih blagonosnost; mladenči ne bojijo se več vojaške službe, da, skoro so uže tudi oni ponosni, da so izbrani, posvetiti svoje moči domovini v bran.
Res da je vse gori navedene naredbe in uredbe izvela skoro samo prijazna avstrijska vlada z nekoliko pomočjo naseljencev, da se domačini še nekoliko odtegujejo tem novodobnim pridobitvam, da se ne udeležujejo napredka, kakor bi bilo želeti, a to pripisavati je njihovemu prejšnjemu življenju. Narod, kateri je skozi stoletja in stoletja v sužnjosti zdihoval, moral zatirati v bojazni pred tiranom vsak čut do prostega kretanja, pač ne more postati nenadno drugačen, ne more se
hrepenenje njegovega srca se je umirilo. Mogel je gledati zapadajoče solnce, ne da bi bilo njegovo srce divje vzplamtelo, gledati k vencu zvezd tja gori, ne da bi bila divja tožba njegove toge dvigala se proti nebu. Najbolj bolestno je bilo zanj, ko je prišla zima ter zagrnila ljube gore s težkimi meglami. Ti kratki, sivi, zimski dnevi, ti dolgi, temni večeri — brez veselja in žalosti so potekali. Janezek opazil je na sebi čut malomarnosti,	katerega	še ni poznal. Štel	ni več dnij,
menil	se ni nič	več za	njih tek —	malomarno,
skoro	nevoljno	opravljal	je dnevni	red, govoril
navadne molitve, katere so uže zdavna izgubile svojo skrivnostno čarobnost. Skoro se je veselil, če ga je dolžnost klicala k bolnikom. Čutil je z njimi, za njih življenje in bitje, kar do zdaj ni čutil za osebe svoje okolice. Tu je bil pred vsemi 3tarček, katerega je oklenil v svoje srce, ubog delavec, kateri je vse svoje žive dni trdo delal in trpel britko potrebo. Naposled mu je stroj zmečkal nogo,	in celo	vrsto let hiral je brez
upanja. Njegova žena je bila mrtva, otroci po svetu raztreseni. Prinesli so ga v to zavetišče, in
otresti predsodkov ter se udati z vso dušo novodobnim naredbara, ne more jim kazati popolne zaupljivosti, ne more se udati po polnem veri v njihovo istinito korist.
A narod ta je blagega srca, zaupa avstrijski vladi, se klanja poslušno njenim ukazom, s tega naroda, nadejamo se, naredila bode skrbna Avstrija s pomočjo dobro urejenih šol vrle državljane, vredne mesta med civilizovanimi evropskimi narodi.
Dva ministra.
Slednji teden bil je usoden za tri kabia^ dva, angleški iu italijanski, morala sta odstop'^ jednemu, španskemu, posrečilo se je vender, da »e je še obdržal. Mancini in Gladstone odložila stft vladno krmilo! Ko je konservativna stranka na Angleškem podkopala tla Gladstonu, tedaj je bilo gotovo, da bode moral tudi italijanski Mancinijev kabinet odstopiti, kajti Mancini držal se je v slednjem času s toliko vztrajnostjo Gladstonovega vzgleda, da je bil njegov pad pač samo naravna posledica pada angleškega liberalnega minister-stva. Izogniti bi se bil mogel Mancini, kateri kot učenjak daleč slovi, temu sramotnemu propadu, izogniti bi se bil mogel, da se ni tudi v njegovem srci vzbudila vroča želja po vedno novih pridobitvah v tujih deželah. In kako drago je moral plfl" čati ta svoj pohlep 1 Italijani imajo pač uže v srci zascjen oni nenasitijivi pohlep po vedno novih pr1" dobitvah. Ni jim bilo zadosti zjedinjeno italijansko kraljestvo, povsodi bi bili radi zraven, kjer je možno pridobiti kak košček nove zemlje; njim Je le za pridobitev, sila malo pa se brigajo, če ji® to more biti tudi v hasen. Vročekrvna ta politika pa jim čestokrat prinaša kaj pičle, če ne piškave sadove.
Ob mejah italijanskega kraljestva ni bilo možno pridobiti si nobenega ozemlja več, kajti pazno6ki avstrijski orel skrbno čuva svoje meje, ne pusti izpuliti niti jednega peresa od svoje lasti — torej so morali po pridobitvah hrepeneči Italijani v tujino. Francoska podjetja v Tunisu in Tonkingu. nemška v Angri-Pequeni in na drugih krajih ^cl' škega obrežja pričela so v Evropi naselbinsko P°" litiko, katera je postala kmalu moderna bolezen< Avstrija in Rusija obranili sta se te bolezni, Italija je bila okužena. Manciniju se je zdelo, d® stori domoljubno delo, če porabi priliko, da z angleškim dovoljenjem zasede in osvoji za Italij0 ob Rudečem morji pristanišče Massauaha.
Podjetje pričelo se je z velikim navdušenjem* po vsi Italiji se je burno odobravala ta politika osvojevanja, povsodi se je gojila nadeja ugodnega izida. A komaj je preteklo četrt leta, utihnilo j® navdušenje, nastala je tišina, poražene so bile vse nadeje, v zraku zidani gradovi so izginili. Mas-sauah ni bil pridobitev za Italijo. Čete, katere m°' rajo tam sukati svoje orožje, padajo pod žgočimi
on je hvalil svojo usodo, kajti v vsem življenji 111 se mu tako dobro godilo. Janezek sedel je P1'1 starcu po cele ure ter poslušal priprosto popis«' vanje njegovega življenja. Le jedno željo je imel še starec: hotel je videti še jedenkrat zelena drevesa. — »Vi ste mladi, brat Janez — vi boste še večkrat videli drevesa zeleneča — jaz pa Bl' kdar več."
Janezku je bilo pri tem čudno pri srci, •J’ vender — če je bil pošten, moral si je p da je tudi on hrepenel po zelenih drevesih is se mu je žalostno zdelo, zdaj umreti, predn0 prišla krasna spomlad.
Na Velikonočni ponedeljek, popki na d>-eV so se hoteli ravno razpočiti, umrl je starč®^' . mu bilo dano, gledati mlado zelenje. Pre(^tl0fljj] umrl, je še otročje zdihoval po zelenih &e?v ne. Tedaj pa so ga potolažili bratje z rado9>m'_ besih, on pa je zamahnil z roko, klik01' odpoditi muho.	.	.	,
Po noči pal je gorak dež iB ^jut 1 so zeleni peresčeki iz razpokanih popkov.
(Daljo prihodnjič.)
žarki afriškega solnca, orijentalske bolezni uničujejo njihove vrste. Tudi ni uikakega govora, da bi mogle čete dalje v deželo prodirati. Vse podjetje ni prineslo Italiji druzega nego trud, zahtevalo obile denarne in krvne žrtve. Vsa ekspedicija pokazala seje neplodovita, brezvspešna, pogibeljna. In krivda te politike zvrnila se je na Mancinija, obsodila ga je zbornica, obsodil narod. Pasti je moral Mancini kot žrtev svojih napak, a ob jed-nem tudi zaradi napak, zaradi pohlepnosti svojih domačinov, katere je hotel zadovoljiti s pridobitvijo novega ozemlja. Ni se mu posrečilo podjetje in moral je odstopiti. A pri tem se odstopivši minister pač tolažiti more, da se bode tudi drugim za njim še tako godilo. Dokler se v Italijanih ne ohladi pohlep po tujih pridobitvah, ne bodo našli ministra za vnanje zadeve, kateri bi jim mogel ugoditi, jih zadovoljiti.
Mi z avstrijskega stališča moramo prav živo obžalovati odstop Mancinija, kajti priznati moramo odkrito, da je Mancini z vso odločnostjo in vplivom kot minister,« z vso zgovornostjo kot držav-njk postavil se nasproti pogubnemu rovanju »irre-dente"; za njegovega ministrovanja izgubljala je ta strupena kača vedno bolj tla pod seboj. Mancini pa je tudi z vso odkritosrčnostjo delal na prijateljstvo, na zvezo Italije z Avstrijo; trudil se je za blagor svoje domovine, in to doseči, uvidel je, možno je samo po prijateljstvu s sosednimi državami.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Zopet so razširjene včsti po nekaterih časopisih, da Be naš cesarjevič s cesaričino poda sredi meseca julija na potovanje v Petrograd ter od tam čez Moskvo in Kiev obišče Kavkaz. To pa je zdaj še vse le časnikarsko ugibanje.
»Kolnische Zeitung“ govori o bodoči sestavi našega državnega zbora na podlagi novih vo-htev- Ljudstvo volil» j« svnh0f|jm svoje poslance 10 izreklo se ie odločno za pomirljivo politiko ^daiijega kabineta. In list skAnhnn »Vlada more po zdaj ravno izvršenih volitvah stopiti pred vladarja ter dejati, da se je avstrijsko prebivalstvo izreklo v veliki večini na vladi prijazen način."	^
Koliko je bilo hrupa pred shodom levičarjev ua Dunaji, vender se pri tem shodu tako rekoč nič ni doseglo, pokazalo pa se je, da je ^jedinjena levica razdeljena v mnoge kose, katere “ode pač težko zvezati zopet v celoto. V nedeljo zbral je dr. Herbst kot predsednik svoje vernike na Dunaji. Najbolj se je poudarjalo pri tem shodu, da se mora varovati jedinost nemško - liberalne stranke; gospodje pač sami čutijo, da to treba poudarjati. Shodu predložilo se je od različnih stranij tudi več programov, kar pač tudi živo priča o »jedinosti". Vse, kar se je doseglo pri tem shodu, je bilo to, da se je izvolil iz 25 poslancev 8®stoječ odbor, kateri ima nalog vse programe gojiti v jednega. Nemško - nacijonalci zahtevajo Snovanje „nemški klub“, baron Scharschmid se vender odločno izjavil, da ne bode vstopil v ta ub pod nobenim pogojem. m Herbst je torej odložil deželnozborsk pach-«?t w volinem okraJi kmetskih občin Hains-Va , C *Uckenau. Odkar je prišel na svitlo febru-volitv	1861>	kakor	tudi	pri vseh poznejših
»n biI Je tu izvoljen dr. Herbst v deželni zbor z^or' Pednjih volitvah v državni je’ kakor znano> dr' IIerbst Piopal proti der moM K*kor se poroCa iz Praee’ se bode ven-nemu zboru ^ HerbSt °bd'Žal C°Skemu dežel'
Tuje dežele.
V	te ku tega tedna se bode vender uže jeden-krat obravnavalo brunsvisto prestolonasledstvo v nemškem zveznem svčtu. Justični odsek imel *>ode le še nekaj sej, ker se je materijalna stran le zadeve uže po dogovorih z posameznimi vla-^mi rešila.
V francoskem ministerstvu za vnanje zadeve zvršila se je nekaka sprememba, katera kaže, da se namerava z vso resnostjo nadaljevati naselbinska politika. Freycinet je namreč ustanovil »Podravnateljstvo za bkrajni vzhod, za kolonije, tuje posesti in za posesti pod francoskim pokro-viteljstvom“. S tem se je baje storil zelč važen korak gledč naselbinske 'politike, kajti domneva se, da v bodočnosti iz tega „podravuateljstva“ nastane naselbinsko ministerstvo.
V Franciji postaje volitveno gibanje vedno živahneje. Pred kratkim izdal je shod radikalnih poslancev v Parizu program, v katerem se obsoja naselbinska politika, zahteva se suvereneteta splošne glasovalne pravice, ravnotežje v državnem gospodarstvu naj se doseže z zmanjšanjem izdatkov, prikrajša naj se čas vojaškega službovanja, cerkev naj se loči od države.
Kriza angleškega in italijanskega kabineta je torej prestana. Gladstone odstopi s političnega pozorišča, na čelu novemu, konservativnemu kabinetu stopi Salisbury. Med konservativno in liberalno stranko dosegel se je sporazum. Gladstone se je izrekel, da hoče on in njegovi dru-govi podpirati novi kabinet, ali mu vsaj ne staviti na pot ovir. Italijansko Mancinijevo ministerstvo je odstopilo, in Depretis prevzel je sestavo novega kabineta. Kateri možje se pokličejo v kabinet, in ali bode prihodnji kabinet s svojo politiko bolj srečen nego odstopivši, kdo ve.
Špansko ministerstvo s predsednikom Cano-vasom vzelo je demisijo nazaj, ker je kralj izrekel se, da ne nastopi potovanja v okužene kraje.
Dopisi.
Iz Rudolfovega dnč 21. junija. (Izv. dopis.) Dragi čitatelj, bodi uverjen, da mi tudi danes liki druga pota ni ponudila pero kaka strast! N^mte ja^jierugzspm, osobito ne pri ožigosanji prepira
V dnmačfim tahnni
Povod današnjemu dopisu je baš uže tolikokrat opetovano, neopravičeno obrekovanje in natolcevanje za narod naš velezaslužnih m8ž od strani narodnjakov — gobezdakov.
Dragi čitatelj! če si od srede majnika t. I. sem pazno prečitaval uvodne članke in dopise tikajoče se naše Dolenjske — v »Slov. Narodu", v »Slovencu" in v »Ljubljanskem Listu", lehko ti bo sodba, če nesi še obtežen s predsodki in če ti sploh še ni omračen duh.
Kako lep mir.bi lehko vladal med nami! Dk, tudi po uže dovršeni volitvi moral bi se isti po-vračati med vrste narodnih bojevnikov, če bi ne bili med istimi mnogi, da ne rečem premnogi „]&amertinci“, kateri miru v narodu ne želd, ker njim je naroda hlapinia postranska briga.
"Tf narodni »MlflIVgTlInci" provzročili so uže mnogo gorja v narodu, ga provzročujejo in ga bodo še provzročevali, ker so zgrešili pravo pot, pot poštenega, mirnega in vztrajnega delovanja v blaginjo našega naroda.
Koliko grenkega smo uže morali povžiti radi te gospode, a potrpeli smo, meneč, da s tem se več koristi naši sveti reči, kakor pa če se v eno-mčr klepeti in roke križem drži; akoravno vemo, da situ ponora mucorem contrahunt.
Tudi sedaj bi se ne spuščali v pojasnjevanje dogodkov pred in med volitvijo in po volitvi za dolenjska mesta, a povod temu je, kakor uže zgorej omenjeno, opetovano neopravičeno obrekovanje in natolcevanje za narod naš velezaslužnih mfiž — od strani narodnih hudournikov, osebito pa sedaj, ko se vrste zadnjih gost<5 z visokimi in veleučenimi gospodi narodnega okvirja.
Baš dopis iz Rudolfovega v »Slov. Narodu" 16., 17. in 18. t. m., štev. 134, 135 in 136, kaže jasno, kako oskrunjevalno dela človeče z resnico, če se ne more obraniti slepe strasti. Neverjetno, a žalibože! resnično je, da ste bistroumnemu dopisniku tega članka pripomogli do tako učenega sosU\ a tudi še dve drugi nič manj bistroumni t a vi m so toiej skupno dosegli ta velikanski vspeh
—	ali pa iiasko — prosto Vam ua izbor! Pa naj
si je bode kakor koče! Delo je storjeno — dosežen zaželjeni vspeh.
Ko sem omenjeni dopis ponatančneje razkro-jeval ter umoval, kako je li možno bilo tem trem bistrim glavam take veronedostojne podatke nabrati, prišla mi je na spomin neka basen iz okraja Ovt-Sravok na podnožji „Haema", ^tera^ripove*
Ijop-Uenajevič m Najfer Licevic skupno zborovali ter pri tem zborovanji posvetovali se, kako bi s svojim mogočno-votlim besedovanjem ljudstvo pre-varili, da so le oni za njega blaginjo vneti, in tem lehkim in kratkim potem pridobili si slavno ime ali vsaj kako častno mesto. Toda hitimo naprej in oglejmo si omenjeni dopis iz obližja nekoliko ponatančneje.
(Dalje prihodnjič.)
Razne vesti.
— (Statistika naseljoncev v Ameriki.) Novijorška komisija za nasoljovanje izdala jo ravnokar
letno poročilo	številu naseljencev. V		naslednjem
podajemo števila	naseljencev	v raznih letih	
1847 . . .	129062	1866 . .	. 233 418
1848 . . .	189 176	1867 . .	242 731
1849 . . .	220 603	1868 . .	213 695
1850 . . .	212796	1869 . .	258 989
1851 . . .	289 601	1870 . .	212 170
1852 . . .	300 992	1871 . .	227 693
1853 . . .	284 945	1872 . .	294 581
1854 . . .	319 223	1873 . .	266 818
1855 . . .	136 223	1874 . .	. 140 041
1856 . . .	142 352	1875 . .	. 84 560
1857 . . .	183 773	1876 . .	. 68 264
1858 . . .	78 589	1877 . .	54 536
1859 . . .	79 322	1878 . .	. 75 347
1860 . . .	105 162	1879 . .	. 135 070
1861 . . .	65 539	1880 . .	. 327 371
1862 . . .	76 306	1881 . .	. 455 681
1863 . . .	155 844	1882 . .	. 476 086
1864 . . .	180 296	1883 . .	. 405 909
1865 . . .	196 352	1884 . .	. 330 030
— fVslod skopuštva umxla-)			Iz Bochuma
so dne 16. t. m. poroča: Minoli teden umrla je tukaj vdova okrožnega sodnika K., in sicer zaradi tega, kar so potrdili zdravniki, ker si ni privožčila potrabna, Nu, mislil si bode kdo, to pa je hudo, trpeti glad; naj bi joj bili dali vsaj kaj podpore. A pomoči jej ni bilo treba, kajti ona bila je sama in premožna, ne bilo bi jej treba stradati, živela bi bila lehko dobro, a bila je preskopa. TJajJ^ica^fitt^ila je v oporoki ^OjH^O^ark.
— (Posebnež.) V pariškem omnibusu umrl je pred kratkim postaren mož; zadel ga je nenadno mrtvoud. Ko so preiskali njegove žepe, našli so pri njem vse njegovo premoženje, 151300 frankov. Umrli jo bil Španjoc; imel je to posebnost, da je ves svoj denar iz strahu prod tatovi vodno varno s seboj nosil.
Domače stvari.
Za „Narodni Dom“!
V Ljubljani osnovalo je voč rodoljubov » Krajca r s k o podružnico »Narodnega D o m a u z naslednjim poslovnim redom:
§ 1. Podružnica si prizadeva, pridobiti vsacega Slovenca za svojega člana.
§ 2. Vsak član plača na mesoc 1 krajcar ali na leto 12 krajcarjev.
§ 3. Podružnica ima v vsaki fari svojo poverjenike, ki pobirajo krajcarsko donosko in jih pošiljajo blagajniku »Narodnega Doma“, gospodu dr Staretu v L j ubljani.
§ 4. Blagajnik vodi podružnično račune v posebni knjigi tor jih objavlja v vsoli slovenskih časopisih.
Itojakil Pomen »Narodnega Doma" Vam jo znan. Narod slovenski si hočo zgraditi v boli Ljubljani ponosen hram, ki bodo srodiščo njegovemu javnemu življenju in dom narodne slovenske zavesti. Pokloniti ga hočo v last prvoinu našoniu literarnemu zavodu, »Matici Slovouski“. Njej bodo »Narodni Dom“ donašal neposredno koristi ; ona ga bodo čuvala in hranila poznim rodom kot uajlepši spomin slovenskega domoljubja!
' Da ne nam prej uresničijo te srčne nade, osnovali smo „Krajcarsko podružnico". Skoro nopoznate donosko bode pobirala od svojih udov, a vender upa njen odbor, da nabere z malimi darovi izdatne svote. Zrno do zrna pogača,
Kamen do kamna palača!
Ko bi žrtoval vsak Slovenec na mesoc le j eden krajcar, pomnožilo bi se v teku leta imetjo „Na-rodnega Doma“ skoro za dve sto tisoč goldinarje v 1 Tako ugodnega vspeha pač ne pričakujemo; velik del teh denarjev pa se vender lahko nabere, ako nas bodete blagovoljno podpirali, mili rojaki.
Zato se danes obrača odbor na vso domoljube slovenske, vabeč jih, da postanejo udje in delavci „Krajcarsko podružnice". Posebno prosi rojake po deželi, naj podpirajo njegov namen. Poživlja jih, da stopijo z odborom v ožjo zvezo in mu kot poverjeniki pomagajo nabirati doneske.
Oni rodoljubi, ki bi hoteli prevzeti poverjeništvo — lahek in neodgovoren posel — naj blagovolijo naznaniti svoja imena. Odbor se bode potom pismeno ž njimi natančneje dogovoril.
Napis je:
Krajcarska podružnica „ Narodnega I)oma“
(dr. Jos. Stare) v Ljubljani.
Rojaki! Podpirajte nas v obili meri; narod slovenski se bode vedno hvaležno spominal onih, ki so bili zvesti sini njegovi!
Odbor
Krajcarsko podružnice „Narodnega Doma".
— (Pisateljsko podporno društvo) ima jutri (četrtek) ob 6. uri zvečor svoj redni občni zbor v čitalniški dvorani. Društvenike opozarjamo, da se naj vdeležž vsaj v tolikem številu, da bode sklepčen občni zbor, k čemu je treba navzočnosti 15 društ-venikov.
— (Šišenska čitalnica) priredi s prijaznim sodelovanjem slav. društev „Sokola" in »Slavca" v proslavo slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metodija v dan 5. julija 188 5 slavnost s cerkvenim opravilom v domači cerkvi zjutraj ob 9. uri in ljudsko veselico popoludne pri Koslerji. Veselici obseg bo: Slavnostna beseda, telovadba, streljanje za dobitke, plezanje na maj, tehtanje, razne igre za mladino, umeteljni ogenj in godba domačega pešpolka baron Kuhn. Podrobnostni program sledi.
— (Obilo kresov) po nižavi in na gorah opazovali smo sinoči na vseh straneh, skoro več nego druga leta. Stari ta običaj ima pač globoke korenine v narodu. Posebno krasen bil je kres na Rožniku pri cerkvi, kjer so vrli ljubljanski pevci („Slavec") popevali ter se zažigali umetalni ognji. Sešlo se je tam gori obilo ljubljanskega prebivalstva iz vseh krogov.
— (Ponarejalec denarja.) V čabarskem okraji zaprli so delavca Jožeta Krausa, ker je bil sum-niv, da je ponarejal denar. Delj časa uže bili so razširjeni po tej okolici ponarejeni sreberni goldinarji. Kraus se ni mogel izkazati, kje je ponarejeni denar dobil.
— (Samomor.) Predvčeranjim po noči se je v založišči trgovca Rozmana v Šmariji poleg Ljubljane ustrelil s samokresom v čelo kmetski fant Jože Štrus; obležal je takoj mrtev. Štrus, kateremu se je mešalo, ustrelil je uže prej trikrat s samokresom v zrak, da bi preplašil vaščane.
— (.Književnost.) Ravnokar izšel je v Kraj-čevi tiskarni v Novem Mestu 18. snopič „NArodne biblioteke." Ta snopič prinaša na 79 straneh: Spise Andrejčkovega Jožeta, in sicer: „Matevž Klander." — nSpiritus familiaris." — „Zgodovina motniškoga polža." — flGregelj Koščenina." Cena zvezku je 15 kr. Mi prav toplo priporočamo Krajčevo biblioteko v obilo na-ročevanje, saj je cena silno nizka, prinaša pa ta biblioteka obilo zanimljivega, dobro urojenoga gradiva.
Izjava.
Častiti gospodje volilci kranjskega, loškega in tržiškega volilnega okraja!
Dopisi, kateri so došli contralnemu volilnemu odboru v Ljubljani in tudi meni, spričujejo, da namera-
vajo častiti gospodje volilci tamošnjega volilnega okraja v slučaju druge volitve za državni zbor mene za poslanca voliti.
Zaupanje, katero meni častiti gospodje volilci s tom dokazujejo, je meni v največjo čast in jim za to izrekam svojo najprisrčnojšo zahvalo.
Ker se pa posel deželnega odbornika, ki mi ga je deželni zbor naklonil, nikakor ne more vspešno opravljati, ako se mora ob času državnega zbora skoro pol leta pretrgati, zato ne morem prevzeti kandidature za državnega poslanca, in to očitno izjavljam, da bi so pri volitvi glasovi ne cepili.
Zagotavljam pa častite gospode volilce, kateri so me počastili s svojim zaupanjem, da mi bode to ostalo vedno v hvaležnem spominu in da bodem na svojem mestu delal z vso svojo močjo v korist naše drage domovine.
V Ljubljani 24. junija 1885.
Anton Detela,
deželni poslanec in dožolni odbornik.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Praga, 24. junija. „Prager Zeitung" poroča, da jo romanje dn6 28. in 29. t. m. v Velehrad zaradi tam vladajočih nalezljivih boleznij iz zdravstvenih ozirov ustavljeno.
Madrid, 24. junija. Delegiranci madridskih trgovcev zahtevali so od kralja, naj razveljavi dekret, s katerim se je konstatoval nastop kolere, ker je vsled tega oškodovan trgovsk svet. Kralj jeizjaval, da žal! kolera eksistira v Madridu, torej da ne more dekreta razveljaviti.
Budimpešta, 23. junija. Kraljevi sodni dvor je smrtno obsodbo proti Emeriku Valentiču zaradi dvojnega umora razveljavil ter zaukazal zopet preiskavo.
Hamburg, 23. junija. V državni banki so pogrešali 200 000 mark. Sumi se, da sta jih odnesla dva Angleža, katera sta bila včeraj tudi v drugih bankah.
London, 23. junija. V g6renji in v dolenji zbornici naznanila sta Granville in Gladstone, da je ministersko poslovanje prevzel Saliabury ter se danes podal h kraljici v Windsor.
Telegrafično borzno poročilo
z dne 24. junija.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih...............................82*50
»	»	*	» srebru...........................83'10
Zlata renta..................................................108-50
5°/o avstr, renta............................................99-15
Delnice n&rodne banke.................................... 858- —
Kreditne delnice........................................... 288-25
London 10 lir sterling.......................................124-25
20 frankovec................................................. 9	-85
Cekini c. kr................................................. 5-87
100 drž. mark................................................60	-95
Uradni glasnik
z dn6 24. junija.
Naprava novih zemlj. knjig: Pri c. kr. okr. sodniji Metlika za katastersko občino Sodji Vrh; poizvedbe dne 5. julija ob 8. uri dopoludne.
Eks. zemlj. dražbe: V Ilir. Bistrici posostvo Jan. Škerlja iz Topolca dnž 24. julija; — posestvo Jos. Gerla iz Harij dn6 31. julija; — posestvo Pr. Stauorjevo iz Zagorja (7810 gld.) dn6 14. avgusta; — posestvo Jan. Slavca iz Knežaka dne 14. avgusta. — V Mokronogu zemljišče Ant. Krnc« (605 gld.) dne 22. julija. — V Krškem zemljišče Fr. Lekšeta iz Ravnega (3177 gld.) dne 15. julija. — VZa-tičini posestvo Jan. Zajca iz Mevc (3460 gld.) dnč 16. julija. — V Ribnici posestvo Pr. Hočevaijevo iz Blata (1860 goldinarjev) dne 7. septembra. — V Kameniku pol. posestva Ant. Oražma iz Vel. Lašne 1.722 gld.) dne 10. julija.
Tujci.
Dn6 22.junija.
Pri Maliči: Wolf, trgovec, iz Monakova. — Nediolka, trgovec, z Dunaja. — Soufert, trgovec, iz Oberleutersdnrfa. Wrany, potov., iz Warnsdorfa. — Hentschl, trgovec, iz Sternberka. — Kopstein, trgovec, iz Siska.
Pri Slonu: Gyoiffy, Franki, Novak, Bajer, potovalci, z Dunaja. — Frick, potov., iz Gradca. — Buzzi z Studenca. — Moro, trgovec, iz Starega Mesta (Cividale).
Pri Južnem kolodvoru: Zuppingor, tigovec, z rodbino, iz Aleksandrije. — Widmar z rodbino iz Špitala. — Engler, zasebnica, iz Vidma. — Koss iz Verja.
TImrli so:
Dno 23. junija. Elizabeta Polzi, zasebnica, 711., Vo-gove ulice št. 16, črevesno otrpnenje. — Ivan Knific, delavčev sin, 1 mesec, Hradeckyjeva Vas št. 33, božjast.
V civilni bčlnici:
Dn6 19. jun i j a.
13 1., kron. piemija.
Janez Cimperman, kajžarjev sin,
Dne 20. junija. Lovro Svolšak, delavec, 321., možjan-ski edem. — Marija Mulh, soproga rudokopa, 39 1., srčna hiba. — Josip Jost, uradni sluga, 76 1., opešanje.
Dno 21. junija. Jauoz Glašič, gostač, 34 1., občna vodenica.
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
Stanjo barometra v mm
739-16
738-98
738-52
Tompo-
ratura
u-o
160
13-4
Vetrovi
svzh. sl. vzh. sl.
Nobo
jasno
obl.
Mo-krJna t mm
o-oo
Umetne	SJ
zoloe In !zo"boT7"jSu|
j vdevlje po naj novejšem amerlkanskem načinu brez g I vsakih bolečin ter izvršuje plombov&nja in vse g zobne operacije	(39)	24!"
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje.
; asasEsasasasasasasnasasasasasHsasassBSH«
V knjigarni
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
na Kongresnem trgu št. 2
dobiva se:
(90) 7
Ljudska knjižnica.
Do sedaj je na svitlo prišlo 10 zvezkov, kateri posamič veljajo 6 kr., po pošti 8 kr.
S?
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
l£. t. KlEinmayr & Fed. Bambers-ova
knjigarna v Ljubljani.
Specijalitete:
Gumbi za Zavratnike, man^e in naprsni gumbi za sr’ kravatni držeč, kravatne
Največja zaloga, najnovejši in najboljši fabrika1 1 kar m Oči po najnižjih conah.
J. C. HAMANN
Mestni trg.
Odgovorni urednik J. N aglič.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr A F«il Ranilx,rt> v T‘ju^*)aDI'