•o :obrodile< in zato ima danes Slovenija velike težave na okoljskem, gospodarskem in socialnem področju,« je izpostavil in dodal, da je zato skrb zbujajoče stanje na področju pravnega varstva državljanov in državljank. Slovenska vlada ne samo da je zamudila fran-cosko-nemški vlak, za njo je vzhodnoevropski vlak. »Zeleni Slovenije smo na strani mladih, delavcev, inteligence in upokojencev, zato nas na kandidatni listi podpirajo vse generacije, pa tudi politična stranka Združeni Zeleni, Zelena akademija Slovenije, nestrankarska lista Mladi in upokojenci za delovna mesta, društvo inženirjev in številne civilne iniciative,« je še dejal Čuš in napovedal, da bodo strankine kandidate in kandidatke volili »vsi tisti, ki niso zadovoljni s stanjem pitne vode, zraka, varne in zdrave hrane, pomanjkanjem služb, sodnimi in drugimi krivicami ter socialno pravičnostjo«. Program Zelenih Slovenije sega na vsa področja družbenega življenja, v ospredju pa je seveda zavzemanje za okolju prijazno ravnanje. »Slovensko gospodarstvo bomo tehnološko modernizirali, spodbudili razvoj zelenih tehnologij in zelenih delovnih mest. S tem bo gospodarstvo postalo ener- getike skušali v največji meri zagotovili finančno podporo za obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije, vsem gospodinjstvom v Sloveniji pa bodo zagotovili zdravo, pitno vodo iz pipe. »Slovenija mora ohraniti naravne vire v svoji posesti; konkretno -vodo, zemljišča, gozdove. Z ukrepi kmetijske politike in živilske proizvodnje bomo getsko varčno in konkurenčno, večjo dodano vrednost in nove zagotovili stalni nadzor nad posledično bomo dosegli tudi zaposlitve,« je dejal Čuš in do- prehranskimi artikli na trgo-zahtevane okoljske standarde, dal, da bodo na področju ener- vskih policah.« IS Še ena stranka ... Kandidati za 10+100 rešitev Na volilni konvenciji Slovenske demokratske stranke so v petek poleg programa za volitve v državni zbor, ki so ga v stranki poimenovali 10+100 rešitev za pravičnost, delovna mesta in razvoj, predstavili tudi kandidatke in kandidate za poslance. Na kandidatni listi SDS je 88 imen, od tega je 32 žensk. Kar 15 kandidatov je mlajših od 31 let, najmlajši pa je rojen leta 1990. Po izobrazbeni strukturi lista SDS ponuja 9 doktorjev znanosti, 14 magistrov znanosti, 33 kandidatov oziroma kandidatk z visokošolsko univerzitetno izobrazbo ter 9 z višjo izobrazbo. Na Celjskem se bodo za glasove volivcev potegovali v 5. volilni enoti mag. Štefan Tisel (Šentjur), Sonja Ramšak in dr. Andrej Rahten (v dveh celjskih okrajih), Ljubo Žnidar in Marjan Golavšek (v dveh žalskih okrajih), Janja Napast (Mozirje), Franc Sever in Zofija Mazej Kukovič (v dveh velenjskih okrajih), v 6. volilni enoti mag. Damjana Petavar Dobovšek (Laško) in v 7. volilni enoti dr. Vinko Gorenak (Šmarje pri Jelšah) in Mateja Pučnik (Slovenske Konjice). IS Ni konec, to je nov začetek Program stranke ter svoje kandidate za državnozborske volitve so v soboto na volilni konvenciji predstavili tudi Socialni demokrati. Predsednik SD Borut Pahor je ob tem dejal, da je »mogoče pretekla tri leta, ki so bila težka, surova, oceniti kot relativno uspešna, saj smo varno pripeljali ljudi skozi čeri krize«. Poudaril je, da je stranka v preteklosti že doživela velike vzpone in velike padce, zato »ta trenutek za stranko ni konec, to je nov začetek«. Na listi SD bo skupaj 87 kandidatov in kandidatk, od tega 36 žensk, sedem dosedanjih ministrov in predsednik vlade ter 16 dosedanjih poslank in poslancev, prav tako pa tudi TOREK SREDA deset kandidatk in kandidatov, ki niso člani stranke. SD gre na volitve skupaj s Stranko ekoloških gibanj Slovenije, tako da bo na kandidatni listi tudi nekaj njenih predstavnikov - na ČETRTEK PETEK IS <1 <1 so mta «Ein h mm Celjskem predsednica SEG dr. Marinka Vovk v konjiškem volilnem okraju 7. volilne enote. Sicer so kandidati na Celjskem še v 5. volilni enoti Karl Čadej (Šentjur), Metka Verdev Hoj-nik in Stane Rozman (v dveh celjskih okrajih), Metoda Močnik in Dragica Povh (v dveh žalskih okrajih), Paul Orešnik (Mozirje), Srečko Meh in Andreja Katič (v dveh velenjskih okrajih), v 6. volilni enoti Matjaž Han (Laško) in v 7. volilni enoti še Miran Koštomaj (Šmarje pri Jelšah). IS Mož, pes in pajek Avtor: Dalibor Bori Zupančič »Naš glavni adut je, da nam članstvo iz dneva v dan strmo narašča!« Št. 87 - 8. november 2011 - Dvomi kljub potrjeni prisilni poravnavi Po splošnih težavah v gradbeništvu se vse bolj zapleta tudi položaj v celjskem podjetju SGP Nova, čeprav so upniki minuli teden potrdili prisilno poravnavo. Glasovnice je v roku za glasovanje oddalo 33 upnikov, od tega je bilo 32 glasovnic za, ena pa proti. Skupen znesek terjatev z glasovalno pravico presega 14 milijonov evrov. Upniki, s skupno 9,9 milijona evrov terjatev, menijo, da bo »prisilka« uspela, proti pa je glasoval le en upnik, medtem ko skoraj sto upnikov glasovnic sploh ni oddalo in se je štelo, kot da so proti prisilni poravnavi. Celjsko okrožno sodišče je prisilno poravnavo že potrdilo, v SGP Nova pa naj bi v treh letih oziroma do konca leta 2013 poplačali petino terjatev. Sicer je terjatve prijavilo 130 upnikov. Prisilni upravitelj Leon Benigar To-šič je priznal več kot 22 milijonov, prerekal pa za skoraj 2 milijona evrov terjatev. V SPG Nova, ki je eno od gradbenih podjetij Stanka Božičnika, so s postopkom prisilne poravnave začeli januarja, v težave pa naj bi celjski gradbinec prišel »zaradi težav pri izvajanju pogodbe z največjim naročnikom«. Spomnimo, da je stečajni upravitelj aprila Do konca septembra so v celjskem gradbincu ustvarili nekaj manj kot 100 tisoč evrov izgube, medtem ko so obveznosti podjetja znašale skupno 16,6 milijona evrov. vložil ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave, ki ga je nato maja, zaradi izpolnjevanje obveznosti med samo »prisilko«, umaknil. Sedaj je prisilna poravnava tudi uradno potrjena, vendar pa je upravitelj Benigar To-šič že pred dnevi navedel, da v podjetju izpolnjujejo samo nekatere obveznosti, ki so nastale med prisilno poravnavo. Zaradi slabe likvidnostne situacije v SGP Nova že več kot tri mesece h V ■ V ■■ g ■ v ■ Tus ni vec najbogatejši Danes bo izšla nova lestvica 100 najbogatejših Slovencev 2011. Letos je prvič, odkar jo pripravljajo, prišlo do spremembe povsem na vrhu. Nov najbogatejši Slovenec je z nekaj več kot dvesto milijoni evrov ocenjenega premoženja Sandi Češko iz Studia Moderna. Doslej najbogatejši, trgovec Mirko Tuš, se je s sto milijoni evrov uvrstil na četrto mesto. Med prvo peterico sta se letos prebila dva novinca. Pravzaprav so se štirje, saj se na lestvico uvrščajo v paru in so za slovensko javnost sveža imena. Albin in Tatjana Dober-šek sta inženirsko podjetje Engineering Dobersek razvila v Nemčiji, pri nas pa sta se pojavila med svetovalci pri gradnji bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj. Med hitrostnimi rekorderji v bogatenju je še en novinec, Uroš Merc iz Bisola, ki je za uvrstitev na lestvico potreboval le štiri leta. Povsem novih obrazov je letos na lestvici okoli četrtina, za uvrstitev nanjo pa je bilo potrebnih nekaj več kot 11 milijonov evrov premoženja. Čeprav je skupno premoženje stoterice najbogatejših Slovencev ostalo na približno enaki ravni kot lani (okoli 2,5 milijarde evrov), je že tretje leto zapored več ljudem na lestvici premoženje upadlo kot zraslo, če ne upoštevamo novincev. Med tistimi, ki jih letos med najbogatejšimi ni več, je, pričakovano, precej gradbincev. US Vlada ponuja roko hmeljarjem Vlada se je odzvala na krizo v hmeljarskem sektorju, ki je nastala zaradi neprodanih količin hmelja. Tako je na zadnji seji napovedala denarno pomoč oziroma je Uredbi o ureditvi trga s hmeljem dodano novo poglavje Pomoč hmeljarskemu sektorju za pomoč za sodelovanje na mednarodnih sejmih ali sejmih z mednarodno udeležbo, ki se nanašajo na prodajo hmelja, pomoč za promocijo na novih trgih in pomoč pri pripravi hmelja za prodajo. Za to je predvidena ustanovitev konzorcija. Pomoč hmeljarskemu sektorju se bo izvedla kot pomoč »de minimis«, za katero je v letošnjem in prihodnjem letu namenjenih 360 tisoč evrov. Do pomoči bodo upravičeni vlagatelji, ki bodo člani novo oblikovanega konzorcija in so pravne osebe. Konzorcij bodo po tej uredbi ustanovili trgovci in javni zavod. Pomoč bodo dodelili za aktivnosti, ki so določene v programu konzorcija, h kateremu mora dati soglasje ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. Vsi člani konzorcija naj bi skupaj v posameznem letu odkupili 40 odstotkov slovenskega hmelja. Konzorcij bo pripravil program, ki določa načine, vrste in oblike sodelovanja upravičencev na mednarodnih sejmih in novih trgih ter oblike priprave hmelja za prodajo. Vsi člani konzorcija se morajo pred vlaganjem zahtevkov strinjati z nastalimi upravičenimi stroški, ki so predmet pomoči. US, foto: GrupA (arhiv NT) Pomoč bo namenjena promociji slovenskega hmelja. Paronu na bolje? Kot bi lahko sklepali iz zadnjega poročila prisilnega upravitelja v laškem Paronu Zvonimirja Hudeja, se laškemu pohištvenemu podjetju obetajo nekoliko boljši časi. Potem ko so med prisilno poravnavo sklenili pogodbo o sodelovanju s skupino Aha Emi in podaljšanju obstoječih posojilnih pogodb, se je preskrba z reprodukcijskim materialom in storitvami normalizirala. Od julija do septembra so v Paronu poravnavali svoje obveznosti, tudi pretežni del zaostalih prispevkov za zaposlene. V laškem podjetju so poslovali v okviru načrta, ki so ga predvideli v načrtu finančnega prestrukturiranja, za razliko od prejšnjega obdobja pa so v Paronu v mesecu septembru po dolgem času spet poslovali pozitivno. US V iskanju novih članov Nadzorni svet Premogovnika Velenje je objavil razpis za novega člana uprave. Kot je znano, so na zadnji skupščini delničarji sprejeli sklep o povečanju števila članov uprave niso izplačali plač, delavci pa so menda na čakanju na delo. Kot omenja upravitelj, projektov ne izvajajo, nadaljevanje proizvodnje pa je odvisno od dogovora o nadaljevanju financiranja s strani bank. V podjetju SGP Nova so od začetka julija do konca septembra poslovali z izgubo, kar zmanjšuje kapital in možnosti poplačila upnikov na dolgi rok. Tudi zato ostaja vprašanje, kakšen razplet čaka SGP Nova. US Vzponi in padci Samo v razponu nekaj dni so bili vlagatelji najprej podvrženi izjemni evforiji, nato pa ekstremnemu pesimizmu, ki se je zelo močno odražal na tečajih delnic. Po sprejetju dogovora voditeljev 27 članic Evropske unije o dokapita-lizaciji bank so trgi poskočili v nebo. Banke bodo morale imeti po 30. juniju 2012 devet odstotkov najbolj kakovostnega kapitala za zaščito pred šoki zaradi izgub ob odpisu grškega dolga. Ta ureditev bo začasna in izjemna. Le pet dni po tem, ko so evropski voditelji končno sklenili dogovor o reševanju evropske dolžniške krize, predvsem pa postavili okvire za boj proti grški zadolženosti, je za pretres poskrbel nihče drug kot grški predsednik vlade George Papandreou. Ta je napovedal, da potrebuje širšo politično podporo za znižanje proračunske porabe in strukturne reforme, ki jih zahtevajo tuji voditelji, in to podkrepil z najavo referenduma o dogovoru za rešitev evra. Najpomembnejše borze po Evropi so trgovanje, ko je na trgu odmevala napoved referenduma v Grčiji, končale globoko v rdečem. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU I 14.11.2011 Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v tEUR % spr. CICG Cinkarna Celje 86,00 18,31 -3,37 CETG Cetis 21,00 0,00 0,00 GRVG Gorenje 5,70 106,03 -0,87 PILR Pivovarna Laško 12,00 94,94 -11,11 JTKG Juteks 17,00 0,00 0,00 ET0G Etol 56,00 2.54 1,63 V minulem tednu se je zvrstilo tudi nekaj pomembnih makroekonomskih objav. Britanski statistični urad je objavil novico, da se je bruto domači proizvod Velike Britanije v tretjem četrtletju povečal za 0,5 odstotka. K rasti je prispevala krepitev v sektorju storitev in v industrijski proizvodnji. V drugem četrtletju se je britanski BDP zvišal za 0,1 odstotka. Na drugi strani je ameriško gospodarstvo v tretjem letošnjem četrtletju na letni ravni zabeležilo 2,5-odstotno rast. To je precej višja gospodarska rast, kot so jo ZDA zabeležile v predhodnem četrtletju, ter nekoliko nad pričakovanji analitikov. Gospodarsko razpoloženje pa se v območju evra in EU oktobra ni veliko spremenilo. Vrednost kazalnika gospodarskega razpoloženja se je v državah s skupno evropsko valuto zmanjšala za 0,2 točke na 94,8 točke, v celotni uniji pa za 0,1 točke na 93,8 točke. Svoje poslovne rezultate je v tem tednu objavilo kar nekaj pomembnih podjetij. Največji evropski proizvajalec avtomobilov Volkswagen je v tretjem četrtletju zabeležil 7,15 milijarde evrov čistega dobička, kar je 224 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Koncern je dobiček občutno povečal tudi v prvih devetih mesecih, ko je prvič prodal več kot šest milijonov vozil. To je tudi dobra napoved za BMW, ki bo svoje podatke razkril danes. Nekoliko slabše jo je odnesel francoski avtomobilski koncern PSA Peugeot Citroen, ki je v tretjem letošnjem četrtletju v ključni avtomobilski enoti ustvaril 9,3 milijarde prihodkov od prodaje, kar je 1,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Družba je zato za prihodnje leto že napovedala varčevalni program. Po poročanju Reutersa je skupina PSA napovedala odpuščanje šest tisoč zaposlenih v Evropi. Med ameriškimi podjetji je svoje poslovne rezultate razkril energetski koncern Exxon Mobile, ki je v letošnjem predzadnjem četrtletju zabeležil 10,33 milijarde čistega dobička, kar je 41 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so se zvišali za 31,5 odstotka na 125,3 milijarde dolarjev. »2.11. IN 4.11.2011 Indeks Zadnji tečaj SBI20 628,53 %spr. 2,26 premogovnika, ki ga sedaj vodi Milan Medved. Razpis za novega člana uprave se izteče 17. novembra, drugi nov član pa bo zastopal interese delavcev. US Padec vrednosti indeksov in rast cen surovin Največji svetovni indeksi so v minulem tednu močno izgubili na vrednosti. Frankfurtski Indeks DAX je ta teden končal 3,7 odstotka nižje in je v petek dosegel 5.975 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 2,2 odstotka nižje, medtem ko je angleški indeks FTSE100 v tem tednu izgubil 1,9 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje zaključila 2,8 in 2 odstotka nižje glede na pretekli teden. Na drugi strani se je indeks NASDAQ v tem tednu pocenil za 2,5 vrednosti ter v petek dosegel 2.339 indeksnih točk. Med surovinami je v tem tednu ponovno največ pridobila nafta, ki se je podražila za 3,8 odstotkov in v sredo pristala pri 93,4 dolarja za sod. Kljub padcem na trgih sta vrednost pridobila zlato in srebro, ki sta dražja za 1,6 in 3,2 odstotka. Da težav v evrskem območju ni konec, potrjuje krizni sestanek v Cannesu. Zaskrbljenost je več kot upravičena, saj Grki nasprotujejo strogemu nadzoru in upravljanju iz Bruslja. ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA, borzno posredniška hiša, d. d. Kaj je v imenitni stavbi? V Šmarju pri Jelšah so odprli največje skladišče vijačnega blaga v Sloveniji - Seidlovi z nemškim partnerjem V Šmarju pri Jelšah so v poslovni coni v preteklih dneh odprli imenitno stavbo, za katero se manj seznanjeni domačini sprašujejo, kateri poslovni dejavnosti je namenjena. Zaenkrat jih le malo ve, da je v stavbi največje skladišče vijačnega blaga v Sloveniji. Sodobno stavbo z visokore-galnim skladiščem s 1200 pa-letnimi mesti je dalo zgraditi šmarsko podjetje AS Sistem, ki je na slovenskem trgu na področju veleprodaje vijačnega blaga med večjimi ponudniki. Podjetje AS Sistem, ki se ukvarja z veleprodajo vijačnega blaga in ročnega orodja, je v polovični lasti družine Seidl in partnerja iz Nemčije, podjetja Engel, ki se ukvarja s trgovino na veliko. Direktorica podjetja je Cvetka Seidl, njen soprog Aleš je v podjetju prokurist. Prokurist Aleš, ki je priseljenec z Gorenjske, je z vijaki tako rekoč odraščal, saj je bil njegov oče komercialni direktor podjetja, ki se je še v Jugoslaviji ukvarjalo z izdelovanjem jeklenih sider. »Očetovo delo me je že takrat, kot fanta, pritegnilo,« pojasnjuje korenine svojega zanimanja za svet vijakov, za matice in podložke ter jeklena in kemična sidra. Aleš Seidl se s prodajo vijakov ukvarja od leta 2001 kot prodajni zastopnik nemškega podjetja, soproga je začela kot samostojna podjetnica. Po štirih letih je postal predstavnik nemškega trgovca za trg nekdanje Jugoslavije, v času splošne gospodarske krize, pred dvema letoma pa sta se Seidlova z nemškim partnerjem odločila za ustanovitev skupnega podjetja. »Povod za ustanovitev skupnega podjetja je bila možnost hitrejše izdobljivosti blaga ter približanja za potrebe industrije,« odgovarja direktorica Cvetka Seidl. »idejo smo nato predstavili partnerju iz Nemčije, ki je bil pripravljen projekt takoj finančno podpreti,« dodaja prokurist AS Sistema. Podjetje, ki ima sedež v Šmarju pri Jelšah, so nato ustanovili v začetku lanskega leta ter lani marca najeli skladišče v velikosti 130 kvadratnih metrov. »Zaradi neprestane rasti se je konec leta pojavila zamisel, da bi zgradili lastno skladišče,« dodaja Seidl, ki zaradi obmejne lege Šmarja pri Jelšah računa še na hrvaški trg. Za zemljišče se je ponudila možnost v šmarski poslovni coni in v začetku julija so začeli graditi. V treh mesecih se je na opaznem mestu, ob glavni obsoteljski prometnici, pojavila imenitna stavba s približno devetsto kvadratnimi metri površin, ki je pomembna že zaradi dobrega vtisa na poslovne partnerje. AS Sistem ima zaenkrat trg s približno štiristo kupci v Sloveniji, predvsem v trgovinah s tehničnim blagom, vse več je tudi kupcev iz industrije. Med trenutno dvanajstimi zaposlenimi predvladujejo komercialisti, od tega večina na lokaciji Zakonca Seidl pred novo poslovno stavbo v Šmarju pri Jelšah, kjer je največje skladišče vijačnega blaga v Sloveniji. Ob odprtju nove poslovne stavbe podjetja AS Sistem v Šmarju pri Jelšah je podjetje namenilo skladu domače osnovne šole za potrebe otrok iz socialno ogroženih družin tisoč evrov. v Šmarju pri Jelšah. Seidlova omenjata, da naj bi v začetku prihodnjega leta zaposlili še nove sodelavce. V AS Sistemu je dovolj dela za vse odrasle člane Seidlove družine, poleg zakoncev pomaga tudi starejša od treh hčera. Podjetje prav tako sponzorira izjemno obetavno šmarsko smučarko Claudio Seidl, ki je bila lani dr- žavna prvakinja v veleslalomu in kombinaciji, na svetovnem prvenstvu pa je osvojila šesto, osmo in dvanajsto mesto. Claudia, ki obiskuje prvi letnik srednje šole v Celju, je med Sei-dlovimi hčerami najmlajša. in kaj je Gorenjca Aleša Se-idla, ki je kljub gorenjskemu naglasu postal pravi Šmar-čan, pripeljalo v Obsotelje in na Kozjansko? Njegova stara starša sta bila iz te pokrajine, Seidlovi so nato pred osmimi leti kupili v Šmarju pri Jelšah hišo in v tem kraju se zakonca odlično počutita. Aleš Sei-dl omenja, da lahko govori o vsem, kar je povezano s Šmarjem le v superlativih, od okolja do prijaznih ljudi. BRANE JERANKO Občina naj ne bi odplačala dolga iz proračuna RADEČE - Občina je Savskim elektrarnam zaradi pre-plačanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča skupaj z obrestmi dolžna kar 1,2 milijona evrov, od tega je glavnice nekaj manj kot 400 tisoč evrov. Župana Matjaža Hana so svetniki pooblastili, da spor konča. Zaenkrat kaže, da občina iz proračuna ne bo plačala nič, ampak bodo dolg odplačevali z manjšo konce-snino, ki jo Savske elektrarne plačujejo občini. Če dogovo- Radeče bodo zaradi preplačanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Savskih elektrarn najverjetneje 20 let dobivale manjšo koncesnino. ra ne bo, bo občina v hudih težavah. Zgodba se vleče že od leta 1993, ko so zgradili hidroelektrarno Vrhovo. Tri leta kasneje so v občini sprejeli odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč. Savskim elektrarnam so zaračunavali nadomestilo ne le za upravno stavbo in cesto, ampak za celotno hidroelektrarno oziroma akumulacijsko jezero. Razlog, da so se odločili tako zaračunavati nadomestilo, je bil med drugim ta, da Savske elektrarne takrat še niso plačevale kon-cesnine. To so začele plačevati leta 2002, potem ko je bil sprejet zakon o izkoriščanju energetskega potenciala spodnje Save. Koncesnino so plačevale redno, sprva je bila 7-odstotna, od leta 2006 pa je dobila Občina Radeče 10 odstotkov od prodane električne energije. Savske elektrarne so se na način obračunavanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ves čas pritoževale. Zadnjo odločitev je leta 1999 podalo ustavno sodišče, ki je odločilo, da mora občina vrniti vso pre-plačano nadomestilo skupaj z obrestmi. Občina od takrat Savskim elektrarnam ni plačala nič. Kot kaže, pa se bo županu Matjažu Hanu vendarle uspelo dogovoriti za obročno 20-letno odplačevanje, ki poleg vsega ne bi prehudo obremenilo občinskega proračuna: »Računamo, da bomo obresti odplačevali obročno, tako da bomo dobili okoli 20 tisoč evrov manj koncesnine v občinski proračun. To pomeni, da mi načeloma nič ne bomo dajali iz lastnih sredstev.« Kon-cesnina je sicer odvisna od prodaje električne energije, ta je odvisna tudi od količine vode v posameznem letu. Sicer pa Občina Radeče letno dobi iz tega vira približno 140 do 160 tisoč evrov. Dogovor sicer še ni podpisan, čeprav presenečenj naj ne bi bilo. To so nam potrdili tudi v Savskih elektrarnah. Ker gre v tem primeru za davčni dolg, si tudi v Radečah zelo prizadevajo, da bi dogovor, ki ga mora podpisati tudi Gen energija, ki je 100-odsto-tni lastnik Savskih elektrarn, čim prej podpisali. ŠK Foto: SHERPA (arhiv NT) iz NAŠIH KRAJEV Parkirni raj Čeprav so garažne hiše in modra cona poceni, bi imeli lenjčani še ceneje - Brezplačni Lokalc ostaja Ve- VELENJE - Mestna občina ima enega najcenejših parkiranj v mestih, pa vendar je nanj veliko pripomb. Tako je na zadnji seji mestnega sveta eden izmed svetnikov predlagal, da bi v garažni hiši pod bazenom, ki sicer ni v občinski lasti, ne zaračunavali 20 centov, kolikor je treba plačati za eno uro, če bi otroka le dostavil na bazen. Kot so nam povedali predstavniki lastnika, podjetja Toming Consulting, o tem zaenkrat niso razmišljali, tudi še niso slišali, da bi kje tak sistem obstajal. Občina dodatno odgovarja, da so za kratkotrajno parkiranje ob bazenu uredili sedem parkirnih mest. Poleg sedmih parkirnih sicer relativno poceni modre mest sta še dve parkirni mesti za taksi službo in eno parkirno mesto za invalide. Vodja Urada za komunalne dejavnosti Mestne občine Velenje Tone Brodnik pojasnjuje, da je teh nekaj parkirnih mest čisto dovolj, če starši otroka le odložijo. Sicer imajo na teh mestih lahko avto parkiran največ pol ure. Če se dlje časa zadržujejo, je na voljo garažna hiša. Ceneje ne gre Čeprav si v Velenju nekateri želijo še cenejše parkiranje, brezplačne vožnje skozi garažno hišo in nikakršno širjenje modrih con, je dejstvo, da je parkiranje v Velenju eno najcenejših. Prav garažne hiše so zelo poceni. So še cenejše od cone, ki stane 40 centov za enourno parkiranje, za eno uro v vseh velenjskih garažnih hišah pa je treba plačati 20 centov. Mesečno stane parkiranje 30 evrov. Letno dobi občina s parkirnino, letnimi kartami in abonmaji stanovalcev v svoj proračun okoli 160 tisoč evrov. Brodnik pravi, da gre denar nazaj v parkirna mesta: »Gre za izboljšanje sistema modrih con, tako za vertikalno kot horizontalno signalizacijo, zimsko in letno vzdrževanje, tudi za širitev tako imenovanih modrih con. Letos smo tako uspeli urediti modro cono C, to je parkirišče nasproti pošte in na področju Kardeljeve ploščadi.« Brodnik dodaja, da namen modrih con V garažni hiši pod bazenom se je pred časom zgodila precej nerodna zadeva. Nekdo je namreč avto parkiral prav pred zapornico. Avtobusi, ki so hoteli iz garažne hiše, so čakali in čakali. So dočakali, ampak jeze, kot je pojasnil eden izmed svetnikov, ki je prav tako čakal, je bilo veliko. Na občini so nam pojasnili, da gre v takem primeru za prekršek in v takem primeru reagirajo tako redarji kot tudi policija. V Pilon centru, kjer upravljajo z garažno hišo, pa so nam povedali, da je na zapornici telefonska številka, na katero lahko uporabniki garažne hiše pokličejo, če pride do takih nujnih situacij. ni v služenju denarja, ampak v ureditvi prometa. S tem se sicer nekateri krajani niso strinjali, ko so širili modro cono, saj so bile tudi demonstracije. Brodnik odgovarja: »Veliko sestankov smo imeli v Mestni četrti Edvarda Kardelja, ki se jih to najbolj dotika. 95 odstotkov prebivalcev je izredno zadovoljnih s parkirišči, ker smo jim obnovili parkirna mesta, pa tudi zato, ker je zdaj določen red. Pet odstotkov prebivalcev pa ni zadovoljnih, gre predvsem za tiste, ki imajo veliko avtomobilov in so prej lahko brezplačno parkirali.« Občina sicer vsem občanom, kjer imajo modre cone, nudi dva abonmaja za cenejše parkiranje. Lokalc zaenkrat ostaja Poleg relativno poceni parkirišč v mestu imajo Ve-lenjčani še brezplačni javni prevoz, vsem znanega Lo-kalca. V zadnjem letu je bilo nekajkrat omenjeno, da se še ne ve, ali bo Lokalc ostal brezplačen. Zanj namreč občina letno nameni okoli 560 Tik pod bazenom in pred vstopom v garažno hišo, kjer parkirnina za eno uro stane 20 centov, je občina uredila deset parkirnih mest. Dve sta namenjeni taksistom, eden je za invalide, sedem parkirnih mest je namenjenih vsem občanom in obiskovalcem. Na teh parkirnih mestih, kjer je dovoljeno le kratkotrajno parkiranje do 30 minut, lahko starši počakajo, ko pripeljejo otroka na bazen. tisoč evrov. Brodnik pravi, da si bodo prizadevali ta strošek znižati in sicer tako, da bi za pet let podelili koncesijo: »Koncesionar, ki bo pet let imel zagotovljeno delo, bo, upamo, znižal tudi ceno. Sicer pa zaenkrat ne razmišljamo, da bi vozovnice zaračunali.« O koncesiji bodo odločali mestni svetniki. Prav tako v občini ne razmišljajo o podražitvi modrih con. Pred letom 2013 se to zagoto- vo ne bo zgodilo, kasneje, ko bodo dobili še nove garažne hiše, bo to vprašanje spet aktualno. Podražitev ne načrtujejo niti v garažnih hišah. ŠPELA KURALT Foto: GrupA Zastojev ne bo več LAŠKO - Po načrtih bo decembra ob Vrtcu Laško vendarle urejeno parkirišče. S tem bo konec zastojev na glavni cesti zaradi dostavnih vozil, ki vrtcu vsak dan pripeljejo hrano in ostalo blago. Poleg parkirišča bodo uredili tudi kanalizacijo. Vrednost naložbe je dobrih 146 tisoč evrov. Z urejenim parkiriščem se Parkirišče in kanalizacijo so bo zagotovo izboljšala prometna varnost. Ne bo pa le konec zastojev, dosti lažje bodo tudi starši pripeljali otroke v vrtec. Novih parkirnih mest bo devet. Kanalizacija, ki jo bodo ob tem zgradili, bo osnova za širitev kanalizacije v prihodnjem letu. Takrat bodo namreč začeli graditi kanalizacijski sistem za del Valentiničeve in Kidričeve ulice, za Kajuhovo in Pod-humsko ulico ter Kobivjek. ško pot in obzidje stavbe. Arheologi so vse dokumentirali in zaščitili. ŠK Foto: Občina Laško začeli graditi prejšnji mesec, gradnja pa je precej posegla v vrt ob Goleževi hiši. Pred časom so opozarjali prav na to, da bi morali poleg najstarejše hiše v Laškem zaščititi tudi vrt. Občina Laško je pred začetkom gradnje pridobila kulturnovarstvene pogoje zavoda za varstvo kulturne dediščine, v katerih zahtevajo, da mora občina poskrbeti za arheološko dokumentiranje. Do zdaj so odkrili srednjeve- VARNE VOŽNJE Povečali prihodke in ■ V I ■ ■ ■■■■■ zmanjšali primanjkljaj ŽALEC - Svetniki so na zadnji seji sprejeli rebalans letošnjega proračuna. Obseg proračunskih prihodkov se je v primerjavi s sprejetim proračunom povečal za dobrega 1,5 milijona evrov, odhodki pa so se v primerjavi s sprejetim proračunom zmanjšali za dobrih 167 tisočakov. Kot pravi župan Janko znaša 3,7 milijona evrov. Kos, je rebalans uravnotežen. »Primanjkljaj pokrivamo s Prihodkov je za 22,7 milijo- krediti. A pomembno je, da na evrov ter odhodkov 26,4 milijona evrov, pri čemer se je proračunski primanjkljaj v primerjavi s sprejetim proračunom zmanjšal za kar 1,7 milijona evrov, tako da zdaj smo likvidni, da lahko sproti plačujemo vse obveznosti. Vse občine se s tem ne morejo pohvaliti,« meni Kos. Prihodki se v največji meri povečujejo na račun unovče- nih garancij zaradi nedokončane gradnje kanalizacije in čistilne naprave. »Upam, da bodo ta sredstva zadostovala za dokončanje projekta in odpravo pomanjkljivosti,« pravi župan. Kot dodaja, je bilo nekaj manjših povečanj tudi pri prodaji zemljišč, nekaj manjših prihodkov se je v proračun nateklo od iger na srečo in raznih dajatev. »Ampak tu gre le za nekaj tisoč evrov.« BA Info: ZŠAM Celje, Slomškov trg 1, 3000 Celje Tel.: 080 20 86 Gsm: 041 674 338, 041 646 948 www.zsam-celje.si, e-mail: zsam.celje@siol.net Organiziramo: - CPP 21. 11. ob 15. uri - Izbris točk 10. 11. ob 16. uri - Varna vožnja za voznike začetnike 25. 11. ob 14. uri ŠMARJE PRI JELŠAH - Da je država slab gospodar, priča primer uradno nevarne javne stavbe v kraju, v kateri sta dolgo skupaj domovali upravna enota in občinska uprava. Upravna enota se je februarja za štiri leta preselila v drage zabojnike, medtem ko občinska uprava v nevarni stavbi vztraja. Občane to vse bolj čudi, sprašujejo tudi občinski svetniki. Maja letos je bilo med mi- in občino podpisano pismo o nistrstvom za javno upravo nameri za gradnjo skupnega upravnega središča v Šmarju pri Jelšah, kjer bi bili znova na enem mestu tako upravna enota kot občina, vendar od takrat ni skoraj nič novega. Občina in država sta v projektno skupino za pripravo novega upravnega središča imenovali dva člana, Država je uslužbence Upravne enote Šmarje pri Jelšah iz nevarne stavbe preselila v zabojnike (na fotografiji). Tam bodo za več kot šeststo tisoč evrov štiri leta. Kako nevarna je sploh občinska stavba v Šmarju pri Jelšah? Zaradi uradno nevarne stavbe tam nekatere že boli glava. Big Ben ni nevaren, šmarska občina je Obsoteljske predčasne volitve bodo še v uradno nevarni občinski stavbi - Državni uslužbenci na varnem, občinski v nevarnosti? prva arhitekta Petra Planin-ška, ki je vodja občinskega oddelka za okolje in prostor, druga Majdo de Gleria z ministrstva za javno upravo. Si bosta država in občina v kriznih časih, ko naj bi se na veliko varčevalo, sploh lahko privoščili gradnjo upravne palače? »Po mojem mnenju je država s preselitvijo uslužbencev v zabojnike preveč hitela, Vsi skupaj bi še lahko ostali v dosedanji stavbi ter pripravljali projekt novega objekta ali preureditve Šmarskega hrama v skupno upravno središče,« odgovarja župan Jože Čakš. Državo in njene davkoplačevalce stane najem Trimovih zabojnikov - po pogodbi za štiri leta - več kot šeststo tisoč evrov. Različna mnenja Po uradnem mnenju strokovnjakov iz Ljubljane iz leta 2009 je dosedanja skupna stavba zaradi posedanja v primeru potresa za izvajanje javne službe nevarna. Da je stavba delno posedena, se je vedelo že pred potresom na Kozjanskem, vendar je ta ni prav nič prizadel. Med potresom na Kozjanskem ni bila porušena nobena stavba, čeprav je bilo med nekdanjimi starimi družinskimi in drugimi hišami kar nekaj podrtij, za katere to sploh ne bi bilo čudno. Med kozjanskim potresom, najhujšim doslej, je resnici na ljubo odneslo le kakšen dimnik, prav tako so se na nekaterih stavbah pojavile razpoke. Takšen rušilni potres, kot je bil pred dnevi v vzhodni Turčiji, pa na Kozjanskem sploh ni mogoč. Država je za svoje uslužbence, ki so za zadnje valentinovo odšli v varnejše zabojnike, torej poskrbela, medtem ko občinska uprava že dolgo ostaja v domnevno nevarni stavbi. »Glede nevarnosti stavbe je več teorij in mi bomo pridobili še eno mnenje. Imamo nekaj neodvisnih mnenj, ki tej stavbi ne pripisujejo tako velike nevarnosti, kot je v uradnem mnenju,« odgovarja župan Čakš. Na Celjskem ter nasploh po Sloveniji je seveda še kar nekaj javnih stavb, ki potresnega certifikata zagotovo ne bi prejele. Celo londonski stolp Big Ben se vidno nagiba na eno stran zaradi ugrezanja, vendar bo po mnenju strokovnjakov lahko zdržal še več sto let, opozarjajo nekateri šaljivci v Šmarju pri Jelšah. Šmarčani se bojijo, da bo ostala nevarna občinska stavba v sedanjih kriznih razmerah vrsto let prazna, njeno vzdrževanje pa bo za davkoplačevalce kljub temu drago. »Zaenkrat čakamo, da bomo spoznali, kako bodo glede novega skupnega upravnega centra razmišljali v novi vladi,« odgovarja župan. Občinska uprava bo to zimo v vsakem primeru še ostala v uradno nevarni stavbi, v njej bodo tudi obsoteljske predčasne volitve. BRANE JERANKO Pred termami krožišče PODČETRTEK - V začetku tega tedna bodo začeli graditi težko pričakovano krožišče na državni cesti pri Termah Olimia, kar bo omogočilo varnejšo vožnjo proti hotelom, športni dvorani ter mejnemu prehodu proti Harinim Zlakam. Na glavni obsoteljski cesti bo zato promet med deli delno preusmerjen. Cesto na tem delu bodo delno zaprli. »V tem času bomo spremenili prometni režim v smeri proti Harinim Zlakam, tako da bo promet potekal čez zavarovan železniški prehod po novi cesti,« je napovedal župan Peter Misja. Mejni prehod bodo lahko prehajali le pešci in kolesarji. Pogodba za gradnjo krožišča pri Termah Olimia je bila podpisana že konec pomladi, nato je prišlo do zapleta zaradi državnega proračuna, na koncu je ta naložba v proračun za leto 2012 vendar le uvrščena. Krožišče naj bi bilo v celoti končano do začetka aprila. BJ 4. tradicionalni slavnostni dobrodelni koncert o o o < cc Barbare Celjske Zemlja pleše . ob bližnji 50-letnici festivala Slovenska popevka Četrtek, 10. 11. 2011, 19.30, Celjski dom n Rotary klub Celje Barbara* Celjska v sodelovanju z DLU Celje in HKC Anika Horvat, Nuška Drašček, Monika Pučelj, Ani Frece, Lado Leskovar, Ivo Mojzer, Boštjan Korošec, Oktet 9, Pevski zbor II. osnovne šole Celje, zborovodkinja Andreja Vahen, Big Band Orkestra Slovenske vojske, dirigenta Rudolf Strnad in Simon Dvoršak Prodaja vstopnic: Kopirnica Tomi, Gubčeva ulica 8, Celje, kopirnica@t-2.net, telefon: (03) 49 30 500 Zbiralci na srečanju VELENJE - Festival Velenje je v soboto organiziral drugo mednarodno numizmatično-filatelistično in kartofilsko srečanje. Na ogled je bila filatelistična in numizmatična razstava, obiskovalci pa so lahko menjali in kupovali znamke, kovance, bankovce, stare razglednice, plemenite kovine ... Ob tej priložnosti so izdali priložnostni poštni žig in posebno znamko. Lanskoletno, prvo tovrstno srečanje v Sloveniji, je naletelo na odličen odziv, zato so tudi letos organizatorji sprejeli trideset zbiralcev, ki so razstavili svoje bogate, zanimive in tudi nenavadne zbirke. JOŽE MIKLAVC h ■ ■ v Zapisi časa V Kvartirni hiši v Celju razstavlja Drago Medved Drago Medved predstavlja svoj ciklus Archeo memoria v galeriji Turističnega društva Celje. V prostorih Turističnega društva Celje v Kvartirni hiši v Gosposki ulici je od četrtka na ogled razstava likovnih del Draga Medveda z naslovom Archeo memoria. Serija slik v akrilu na platnu ali na lesu navdušuje in odpira nove poglede na Medvedovo likovno ustvarjanje. Medved, ki je po osnovnem poklicu grafični črkostavec, sicer pa ugleden dolgoletni novinar in v zadnjih desetletjih publicist, se s slikarstvom intenzivno ukvarja zadnjih deset let. Za njegove abstrakcije so značilne intenzivne arhetipske barve od rdeče do oranžne in zlate, medtem ko v motiviki posega po abstraktnih krajinah, sakralni tematiki. Predstavlja svoje videnje človeške civilizacije skozi čas, zdi se, da malikuje črko kot likovni simbol. Ljubiteljski slikar še vedno vztraja pri ciklusu, ki ga je začel pred dav- nimi leti. Arheo memoria so namreč nenavadne, izjemno barvite krajine in simboli, pogosto poganski, a tudi iz let zgodnjega krščanstva. Drago Medved o uporabi barv pravi, da sicer pogosto uporablja zlato v kombinaciji z rdečo. »Toda zlata je na nek način nevarna barva, ker te lahko preveč potegne v zgodbo in je slika lahko potem preveč osladna ali na prvi pogled izpade, da si zlato kličeš na pomoč potem, ko ne gre več naprej. Z zlato ravnam kot z začimbo, nastopa kot ploskovni učinek, zaključuje nek simbol, je posvečeno mesto na sliki. Lahko je simbol stare pisave, nek temeljni zapis misli, ki je začetek civilizacije. Lahko gre za religiozni simbol ali kaj podobnega. Poda se k rdeči, ki me ob oranžni in oker barvi z njenimi odtenki najbolj fascinira. To so namreč prvinske barve, antične, če dodamo še malo modre, smo že pri barvah Egipta.« V Medvedovih slikah zaslutimo neko globoko spoštovanje do civilizacijskega razvoja in zlasti do duhovnosti, tudi religije - takšne ali drugačne. »Svoja dela namreč jemljem kot neke zapise časa, skozi katerega so šli ljudje, ljudstva, civilizacije. Tudi po sami strukturi so moje slike, če se jih dotakneš, kot bi pobožal steno v kakšni stari cerkvi. Tudi zato je ta moj ciklus še vedno tu, se še vleče in še kar se ne morem posloviti od njega. Končal se bo, ko se bo,« pravi Medved. Naravni materiali in črke Tudi pri izbiri materiala, na katerega slika, je Medved zelo izbirčen. Uporablja izključno naravne materiale - platno, les. »Delam z akrilom in akril-nim kitom, da dobim bogato spodnjo strukturo. V tej bogati strukturi nekaj naredijo barve, nekaj površina, vse pa vodi v neko sled, neko stopinjo v času. Lahko je to sled noge, lahko prstni odtis, lahko so to črke, v katere sem zaljubljen od prvega poklica ...« pravi Medved. In doda, da ga ob platnu privlači zlasti les, ki je hvaležen, topel material. »Ne znam si predstavljati, da bi karkoli počel na osnovah, ki niso iz naravnih materialov, na plastiki, ultrapasu. To mi je tuje.« V celotnem Medvedom ciklusu Arheo memoria praktično ni slike brez črke ali besede. Pojavljajo se črke različnih, pretežno arhetip-skih pisav, ki dopolnjujejo slikarsko polje ali celo stopajo v ospredje. »Izhodišče je njihova likovna govorica. Ker premalo poznam te pisave, jih bolj prepisujem. Če pa v sliko skrijem kakšen svoj verz, kakšno pesem, ju zapišem kar s svojim običajnim rokopisom. So pa črke zanimive, ker ima vsaka svojo likovno izraznost. Glagolica je nekaj prav posebnega, cirilica je zanimiva, uporabljam pa tudi stare rune. Vprašali so me, če so zato moje slike škodljive, ker naj bi bile rune negativen simbol v duhu gonje proti Marku Pogačniku. S tem nimam nič, rune uporabljam kot skrivnosten, likovno zanimiv simbol, ki nima nikakršnega tovrstnega namena, razen seveda v povsem vizualni obliki,« pravi Medved, ki je celjskemu likovnemu občinstvu z razstavo v novih prostorih turističnega društva pripravil pravo likovno poslastico. Odprtje je začinil še z dvema poslasticama - s poezijo, ki ji je prav tako vdan kot publicistiki in slikarstvu - in z odličnim vinom. Tudi slednje ne preseneča, saj je velik poznavalec, aktiven član reda sv. Fortunata in tudi njegova publicistika je v prvi vrsti osredotočena na vino kot hedonističen, a hvalevreden užitek v tej minljivi zemeljski vsakdanjosti. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA Kako avtor pravzaprav išče motiviko in pristopa k sliki, še najbolj pojasnjuje letošnja zgodba z likovne kolonije v Virštanju. »Iskal sem vzgib, motiv, kaj bi tam naslikal. Potem sem s hriba zagledal čudovito cerkvico sv. Trojice. Vedel sem, da bodo vsi udeleženci delali pejsaže, sam pa sem odšel v cerkvico, misleč, da bom v tamkajšnjih freskah našel navdih. Nisem ga. Potem sem na tleh zagledal čudovite kamne, razpokane, razhojene, obrabljene, s čudovitimi mejnimi črtami. Fotografiral sem ta tla, jih v sobi prerisal na platno in nastali sta dve sliki. Z barvami, s črkami in z drugimi učinki sem na osnovi teh kamnov naslikal usodo ljudi, ki so šli v času po vseh teh kamnih. To je bil moj prispevek spominu na njihovo pot in na njihov prispevek, da sem sliko lahko sploh ustvaril.« Med Kojzico in Šmohorjem Knjiga Andreja Mavrija Za domačine dokaj preprosta oznaka, za tiste, ki so miselno ali krajevno oddaljeni vsaj nekaj deset ali celo več kilometrov, pa že uganka - kaj bi takšna razmejitev med Kojzico in Šmohorjem lahko predstavljala. Preprosto povedano: območje na desnem bregu Savinje, tam, kjer so najbolj pogumni v začetku druge svetovne vojne stvar vzeli v svoje roke in niso čakali, da bi se zbudili v kakšnem drugem neopaznem kraju na Štajerskem. Tam, kjer so imeli za svojega župana pred drugo vojno krščanskega socialista (Lojzeta Lešnika), tam, kjer je bila skoraj stoletje občina Sv. Krištof. Tam, kjer so ljudje vstajali ob sončnem vzhodu - moški so odhajali na delo v rudnik ali pa so se, ko je bilo poleti sonce že kar visoko, vračali s »šihta« - iz jame (rudnika), ženske pa so šle po svojih gospodinjskih opravilih. Tam, kjer so ljudje sami zbrali Andrej Mavri izhaja iz rudarske družine v Ku-retnem pri Laškem. Do upokojitve je delal v Timu Laško. Je predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Laško, zadnja leta se je vključil v delovanje lokalne akcijske skupine za razvoj podeželja občin Celje, Laško, Štore in Vojnik. denar in material in sezidali cerkev. Tam, kjer so številne družine med vojno plačale svoje odločitve in pogum - tudi z življenjem ... Nekateri so se odločili prav, drugi narobe. Prav na tem desnem bregu Savinje, čeprav je zgodovine veliko in preveč, poklicni zgodovinarji niso kaj prida naredili v zadnjih desetletjih, veliko bolj natančno so se razgledovali po drugih območjih, tudi po levem bregu Savinje. In kaj bi še lahko drugega prehitro upokojenega rudarskega sina, ki je še sam poslušal, kaj se je dogajalo pred vojno, med njo in po njej, bolj spodbudilo in spodbodlo, da o tem še kaj prebere, povpraša, razišče in napiše. Vse to si je avtor Andrej Mavri vzel na pleča kot svoj dolg do zgodovine in ljudi, ki jih opisuje. In vsem nam, ki nam to pripoveduje, da preberemo, vemo in si zapomnimo. Izid vsake knjige je praznik, še posebej takega obsežnega, več kot 300 strani domoznanskega čtiva. Praznovali bodo že ta petek, ko bodo knjigo prvič predstavili bralcem - najprej v sindikalnem domu v Hudi Jami. Nato pa še v Laškem, Sedražu in Rimskih Toplicah. BH Fotografija z naslovnice knjige Med Kojzico in Šmohorjem. NE ZAMUDITE ... ... slavnostnega koncerta Barbare Celjske, ki ga pod naslovom Zemlja pleše v četrtek ob 19.30 v Celjskem domu pripravlja Rotary klub Barbara Celjska v sodelovanju s Hišo kulture Celje. Dobrodelni koncert bo v znamenju bližnje 50-letnice Slovenske popevke in priložnostne razstave likovnih del celjskih dijakov. Soliste mlajše in starejše generacije bo spremljal Big band Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom Rudolfa Strnada in Simona Dvoršaka. Nastopili bodo Lado Leskovar, Ivo Mojzer, Nuška Drašček, Monika Pučelj, Anika Horvat, Ani Frece, Boštjan Korošec, celjska vokalna zasedba Oktet 9 in Pevski zbor II. osnovne šole Celje. Celjski rotarijci bodo izkupiček koncerta namenili dvema celjskima osnovnima šolama za topel obrok otrok iz socialno ogroženih družin, del denarja pa štipendijskemu skladu Barbare Celjske. Na druženju v Celjskem domu po koncertu bodo naprodaj za dobrodelne namene grafike dijakov umetniškega oddelka Gimnazije Celje - Center, prvič pa tudi slovenski med iz Kostanjevice na Krki, s prodajo katerega rotarijci financirajo slovensko čebelarsko šolo v Kambodži. Vstopnina 15 EUR ... ... premiere video-plesno-gledališko-glasbenega projekta Imaginarne Esence, ki bo v sredo ob 19. uri v velenjskem domu kulture. Gre za izrazito večmedijski projekt Staneta Špegla, pri katerem avtor s sodelavci plasti in križa elemente performativnih umetniških praks (ples, gledališče) z video umetnostjo in avtorsko glasbo. Predstava se v celoti dogaja za velikim filmskim platnom, osvetljenim z video projektorjem, kar omogoča igro senc in svetlobe v črno-belih kontrastih. Za platnom, ki služi kot edini medij interakcije med gledalci in izvajalci, je živ nastop plesalk/igralk Plesnega teatra Velenje, kombiniran z video projekcijami računalniško animiranih kulis in plesnih gibov. Predstavo sestavlja šest zgodb, v katerih avtorji predstavljajo svoj pogled v preteklost, sedanjost in prihodnost šestih partnerskih mest projekta Evropske prestolnice kulture 2012. Dogajanje na odru je ritmično in zvočno uglašeno s posebej za ta projekt komponiranim hibridom klasične in elektronske godbe. Avtor je navdih zanjo iskal tudi v delih velikega pianista in skladatelja Franza Liszta, čigar dvestoto obletnico rojstva slavimo prav letos. Poleg Pikinega festivala in Poletnih kulturnih prireditev je to že tretji letošnji velenjski projekt, ki bo izveden v produkciji festivala Velenje v okviru Evropske prestolnice kulture. Vstop prost ... Plesni Abonma plus Začenja se nova sezona koncertnih dogodkov Zavoda Celeia Celje Z današnjim koncertom flamenka v izvedbi odličnega brazilskega kitarista Pabla Guevarja in tolkalca Rafaela Tejade se v Celju začenja nova sezona že uveljavljenega Abonmaja plus, ki je v minulih letih navduševal s svojo tematsko glasbeno usmerjenostjo in z izbiro izvajalcev. Čeprav smo v zadnjih letih v tem abonmaju doživljali po štiri dogodke, letos pa bomo zgolj tri, se je ta abonma uveljavil kot posebnost s svojo svežino in z izjemno spretnim ravnotežjem med (glasbeno) sprejemljivim, na temo uglašenim izborom izvajalcev in z vrhunskimi izvedbami. V njem smo doživljali etno, džez, scensko glasbene predstave, prave muzika-le in še kaj. Letošnja tema so, pravi umetniški vodja glasbenih dejavnosti Zavoda Celeia Celje Nenad Firšt, ples in plesni ritmi. Že uvodni koncert (torek ob 19. uri v Celjskem domu) bo nekaj poseb- nega. »Svojo glasbo, ki jo zaznamuje strastni flamenko, bo predstavil Pablo Guevara, edinstven kitarist, ki se nam bo predstavil z avtorskimi skladbami. Te mu je v zibel položilo očetovo romsko poreklo. Guevaro je rojen v Braziliji, že kar nekaj časa pa potuje po svetu in nastopa z velikim uspehom,« napoveduje Firšt. Prava poslastica bo novo gostovanje Stephana Milenkovicha v Celju. Vrhunskega violinista, nekoč čudežnega otroka, danes vrhunskega koncertnega violinista, ki že trideset let nastopa po vsem svetu in poustvarja najzahtevnejše skladbe klasičnega repertoarja, je pa tudi izvrsten violinski pedagog, ki deluje v ZDA, bomo to pot spoznali kot ljubitelja tanga. »Milen-kovich obožuje tango v vseh njegovih različicah, od tiste, ki je nastajala v zakajenih lokalih Buenos Airesa, do tanga nueva, ki ga je uveljavil Astor Piazzola. Obeta se nam vrhunski večer tanga v sodelovanju z Markom Hatla-kom, ki je eden vodilnih slovenskih harmonikarjev, in zasedbo Ars tango. A ne bo ostalo le pri glasbi. Izvajalci napovedujejo tudi ples in kot posebnost plesni nastop Stephana Milenkovicha,« obljublja Firšt.. Abonma plus se bo prihodnje leto končal s koncertom izjemnega klarinetista Gorana Bojčevskega, natura-liziranega Celjana, ki za svoj koncert napoveduje balkanske ritme. »Bojče-vskega smo spoznali kot imenitnega glasbenika, ki veliko nastopa doma in v tujini kot solist v različnih zasedbah. Ne igra le klarineta, ki je njegovo osnovno glasbilo, predstavlja se tudi kot virtuoz na različnih folklornih pihalnih glasbilih, ki jih pri nas niti ne poznamo. Pripravlja poseben program, pri katerem se mu bodo pridružili prijatelji, različni glasbeniki,« pravi Firšt. BRST Pesniška zbirka s Kozjanskega Na gradu Podsreda so na literarnem večeru predstavili drugo pesniško zbirko Veronike Gradišek, domačinke iz Kozjega. Pesniška zbirka Robinija, z več kot sedemdesetimi pesmimi, je razdeljena na več sklopov: Trnasto prilistni, Suho šelesteči, Trajno lesnati in Medeno pašni. Pesmi Gra-diškove so bile objavljene v različnih revijah, med drugim v zborniku Literarnega društva Šentjur, pred šestimi leti pa je objavila svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Trepetlika. Literarni večer na gradu Podsreda je bil v obliki literarnega performansa kot splet gibov, plesa, glasbe in čustev. Avtorica nove pesniške zbirke poučuje v srednji šoli. BJ Slovenjegradčani nasmejali Celjane Tretja tekmovalna predstava letošnjih Novačanovih gledaliških srečanj je bila prava osvežitev, s katero so člani gledališke skupine KD Stari trg v komediji Matjaža Zupančiča Bolje tič v roki kot tat na strehi, dodobra nasmejali presenetljivo veliko število gledalcev. V tej komediji absurda, ki jo je režiral Sergej Dolenc, je žirijo občinstva Energija prednikov Predstavitev druge pesniške zbirke Veronike Gradišek (na fotografiji) na gradu Podsreda so si zamislili kot splet gibov, plesa, glasbe in čustev. najbolj prepričal Dušan Sto-janovič, ki je v vlogi Davorina tako postal igralec večera. Novačanova srečanja se bodo s četrto tekmovalno predstavo, Črno komedijo Petra Schafferja, nadaljevala v petek. BS Roman Murva Fabianije-vih s podnaslovom Stoletje miru na Krasu je relativno »stara« knjiga, ki pa bralca vedno znova preseneti. Gre za neke vrte romansirano kroniko, ki je nastala pred več kot dvajsetimi leti v italijanščini. V knjigi je opisana ljubezenska zgodba Charlotte von Koffler, hčerke premožnega tržaškega trgovca nemškega rodu, ki se je poročila z Antonom Fabianijem, veleposestnikom v Kobdilju, potomcem italijanske plemiške družine, ki je že več generacij živela in gospodovala v tem delu Krasa. Vedeti je treba, da je avtor knjige tržaški potomec Ferrarijev, katerih posestvo se je razprostiralo zunaj štanjelskega obzidja in dalo ime znanemu Ferrari-jevemu vrtu, delu nič manj znamenitega arhitekta in urbanista Maxa Fabianija, ki je bil eden od štirinajstih otrok Charlotte in Antona. Zgodba se dogaja v prvi polovici 19. stoletja, po mojem pa je v ospredju knjige predvsem prečudovit opis narave, ki bralca popelje v povsem drugačno doživetje za nas pustega in včasih neo-bljudenega kraškega sveta. Knjiga, ki je doživela že tri ponatise, je po eni strani kronika nekega davnega časa, ki jo pisec najprej postavi v Trst in tamkajšnje okolje, nato pa se preselimo v prekrasno in trdo naravno okolje kobdiljskega Krasa, kjer se dogaja ljubezenska zgodba, ki je ne srečujemo vsak dan. »Ko prebira knjigo, se mora neprizadet bralec soočiti z velikim izzivom: ta knjiga je hkrati slovenska in hkrati ne - njena veličina je prav v dvojnosti, v preseganju konvencionalnih tolerančnih meja ... Zdaj, ko sem malce starejša, čutim v sebi Charlotte. Čutim njen poziv k trgatvi, strog, resen, brez odvečnih vprašanj. Poziv k uživanju sadov, ne beganju. Čutim neskončno zvestobo zemlji v vsakršnem smislu. Čutim elementarno zvestobo ljubezni, moškemu, ki je ali pa ga ni. A če ga ni, zvestoba idealu ne ostaja nič manjša,« je v spremni besedi zapisala Anja Muck - Župan, pra-pravnukinja glavne junakinje knjige. »Ko se vračam na Kras, v Štanjel ali v Kobdilj, ko hodim po Ferrrarijevem vrtu, ki ga je naredil Max Fa-biani, ali sedem pod stoletno murvo, ki še stoji kot znamenje največje stabilnosti časov - tega, da se mir na Krasu ohranja - ali ko stopam po čudovitem drevoredu do izvira pitne vode, se napajam z nevidno energijo prednikov. Božajo me s svojo ljubeznivostjo, trdno kot kraški kamen. Več kot to: božajo me s svojo vero v ljubezen!« Prepričana sem, da nevidna energija prednikov daje moči še komu drugemu, ne samo Kraševcem. O avtorju: Renato Ferrari se je rodil tržaškim staršem leta 1908 v Gorici. Leta 1934 se je preselil v Milano in tam živel do smrti leta 2002. Poleg knjige Murva Fabianijevih je izdal še zbirko novel Cani a gatti a Trieste in roman II caffe, ki dopolnjuje avtorjevo družinsko kroniko. URŠKA SELIŠNIK Knjigo Murva Fabianijevih je prevedla Evelina Umek, spremno besedo pa je napisala potomka glavne junakinje: »Meni je pomembno samo to, da rodovi na slovenski zemlji, kolikor je pač mogoče, ohranijo posebnost in ljubezen. To je edino sporočilo potomke, ki se sama ne more odpovedati nobenemu od teh pojmov ...« Prizor iz predstave Bolje tič v roki kot tat na strehi Festival Kamra v Celju V Osrednji knjižnici Celje so včeraj predstavili spletni portal Kamra in njegove vsebine, predvsem pa priprave na festival Kamra, ki bo v petek v celjski knjižnici. Portal Kamra, ki se osredotoča na domoznanske zgodbe, je v Sloveniji edinstven primer digitalizirane kulturne dediščine. Več kot 120 partnerjev v projektu, ki so pretežno iz lokalnih kulturnih organizacij, je na tem računalniškem prosto dostopnem portalu predstavilo del digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin. Vsebine so predstavljene kot zgodbe, s spremnimi besedili in z ostalim gradivom, ki ga hranijo knjižnice in ostali kulturni subjekti iz lokalnih okolij. Doslej so v Kamri predstavili več kot šest tisoč digitalnih objektov, ki so povezani v 90 zbirk, portal pa se je tudi pri uporabnikih odlično prijel, saj so do konca septembra na njem našteli 260 tisoč obiskov. Portal upravlja Osrednja knjižnica Celje, del vsebine Kamre pa lahko bralci prebirate v rubriki Zgodbe iz Kamre v petkovih številkah Novega tednika. Petkov festival Kamra se bo začel ob 10. uri in bo s predstavitvami samega portala, predstavitvijo prve svetovne vojne na portalu in z delom v skupinah trajal do 15. ure. BS Koliko kemikalij je v vašem telesu? Z raziskavo spremljajo koncentracijo strupenih kovin (kadmija, svinca, živega srebra in arzena) in obstojnih organskih onesnaževal (dioksinov, furanov, organoklornih pesticidov, polikloriranih bifenilov, polibromiranih zaviralcev gorenja) v telesnih tekočinah (kri, materino mleko in/ali urin) in v laseh. Naredili pa bodo še nekatere dodatne analize, in sicer bodo v vzorcih krvi določili še nekatere esencialne elemente (selen, baker in cink) ter v vzorcih urina nekatere biokemijske kazalnike poškodb ledvic. Ljudje smo izpostavljeni številnim kemikalijam v okolju, ki pridejo tja zaradi naše dejavnosti, namerno ali nenamerno. Največ kemikalij se sprosti v okolje iz prometa, industrije in kmetijstva, a tudi iz gospodinjstev. Da bi ugotovili, kolikšna je obremenjenosti ljudi s težkimi kovinami in z drugimi kemikalijami iz okolja, so pod okriljem ministrstva za zdravje oziroma njegovega urada za kemikalije pripravili raziskavo, imenovano humani biomonitoring. Izvajali jo bodo v vseh regijah Slovenije. Lani se je končalo preiz- gija, jugovzhodna Slovenija so v raziskavo zajeta obmo-kusno obdobje raziskave, v in Notranjska. Z majem letos katerem so bili vključeni pre- pa se je začel nabor preisko-iskovanci iz treh statističnih vancev še po vseh preostalih regij: Osrednjeslovenska re- regijah. Na našem območju čja Celja, Zgornje Savinjske doline in Šmarja. Do konca leta 2014 naj bi bili znani rezultati raziskave. V raziskavo so vključene ženske od 20. do 40. leta. Pogoj za sodelovanje je, da so v času odvzema vzorca krvi, urina, mleka in las 6 do 8 tednov po porodu. Vključeni naj bi bili tudi njihovi partnerji. Osebe naj bi živele na območju raziskave vsaj pet let. Čim več ljudi se bo odločilo za sodelovanje, lažje Prehrambeni svinjak Pravijo, da je med barvo avtomobila, ki ga nameravaš kupiti, in načinom smrti neka podobnost. Ne enega ne drugega si ne moreš izbrati. So seveda izjeme, le kje jih ni, moja družina sodi mednje. Ne glede barve avtomobila, temveč glede načina smrti. Končali bomo, in to je dokončno odločeno, zaradi strašne smrti od lakote. Krivec naše tragedije so množična občila, od časopisov, revij, preko radia do televizije. Način naše kolektivne smrti je določila žena. V njeni naravi je, da se strašno rada izobražuje. Zlasti zdravstveno. Odkar doktor romani izhajajo bolj poredko, prebira in posluša vsa zdravstvena in prehrambena navodila v naših občilih. Žal se po njih tudi ravna. Že dolgo je tega, odkar smo v naši kuhinji odpovedali gostoljubje svinjski masti in kmalu zatem tudi izdelkom iz drobovine - zaradi vsebovanega holesterola. Zbogom, paštetice, krvavičke, pečeničke, slastna ocvrta slanina ter podobne dobrote. Potem je žena prebrala, da testenine redijo. Ker nesreča nikoli ne pride sama, je nek lump v ženski reviji pisal, da so paradižniki vir rakastih obolenj. Zdaj so z naše mize izginili špageti a la karbonara, makaroni s paradižnikovo omako in še nekaj podobnih dobrot. Ko je neka baraba na televiziji očrnila še olje, češ da je to počasi delujoč strup, smo presedlali na margarino. Toda ali ni vrag, da je nekdo v nekem članku ostro nastopil tudi proti slednji, ker da po škodljivosti ne zaostaja za oljem. Zdaj pražimo čebulo v vreli vodi. Uživanje jajc nam je zagrenil nek strokovnjak, celo sol je pri kuhi domala prepovedal. Nič več ne solimo, v silni želji po soli včasih ližem belo oblogo s cvetličnih lončkov. Pred mesecem je na televiziji neko vegetarijansko »babše« prepričalo ženo, da so vse oblike mesa v prehrani greh proti telesu in da so edina res zdrava hrana korenje, repa, zelje, solata in neškropljena jabolka. Sočasno je nek tip po radiu TO znanstveno razlagal, da so povrtnine dvorezen nož, da je njihova uporaba znanstveno vprašljiva, zlasti če so uspevale na prsti, gnojeni z živalskim gnojem ali z umetnimi gnojili. Zdaj so nam ostali še med, mleko in kruh. Vendar so nam kaj kmalu dali vedeti, da med povzroča sladkorno bolezen, mleko da menda lahko kruto poškoduje vranico, kruh pa da deluje podobno kot testenine. Besedilo neznanega avtorja kroži te dni po elektronski pošti in zabava bralce. V silni prehrambeni stiski se je žena s hčerjo zatekla h kami-ličnemu čaju, k ovsenim kosmičem in na vodi kuhanem rižu, jaz pa k pivu in h krompirju v oblicah. A se je že čez nekaj dni našel nek sadist, ki je trdil, da pivo povzroča protin, v krom-pirjupa da so odkrili nekatere strupene snovi, ki lahko usodno poškodujejo prostato. Za nekaj časa sem presedlal na vino in otrobe; ker pa vino uničuje jetra in ker ovseni kosmiči in otrobi po teoriji nekega zlikovca, objavljeni v dnevniku, zavirajo normalno delovanje hipofize, ne vemo več, kako in kaj. Žena ima zdaj 35 kilogramov, hči kakšen kilogram več, sumiva, da nama občasno pobegne na kakšno zastrupljanje s pico, jaz pa sem vedno bolj podoben pokojnemu faraonu Ramzesu, potem ko so njegove ostanke zdravili v Parizu. Verna soseda je v bojazni pred našim pogubljenjem poklicala duhovnika, ta je z ministrantom prizvončkljal in nas je hotel dati v poslednje olje. Tega pa ne, je z zadnjimi silami zatulila žena, brala sem, da je poslednje olje navadno rastlinsko olje in zato smrt za organizem. Tako zdaj brez napotnice za prvi razred v onostranstvu čakamo zlakoteni, mumificirani, toda zdravi za odhod iz tega prehrambenega svinjaka. bodo raziskovalci dobili podatke o obremenjenosti s kemikalijami in na osnovi tega bodo lahko sprejeli določene ukrepe, če se bo pokazalo, da so potrebni. Več podatkov o raziskavi in prijavnico za sodelovanje najdete na spletni strani www.biomonitoring.si. Glavna prednost raziskave je v tem, da bo lahko opredelila oceno zdravstvenega tveganja zaradi dolgotrajne izpostavljenosti škodljivim snovem v okolju. Nekatere kemikalije se namreč kopičijo v tkivih z veliko vsebnostjo maščob, druge v kosteh ali drugih tkivih, in povzročajo škodljive spremembe. Učinki se lahko pokažejo šele čez dolgo časa, na primer kot zmanjšana odpornost proti boleznim, motnje hormonskega ravnovesja ali celo rak. Dolgoročno bo to omogočilo načrtovanje različnih ukrepov za zmanjšanje tveganja zaradi izpostavljenosti kemikalijam iz okolja. Raziskava bo omogočila tudi oceno izpostavljenosti novorojenčkov pri zaužitju onesnaževal z materinim mlekom. Spremljali bodo lahko dejavnike, povezane z načinom življenja, ki vplivajo na izpostavljenost kemikalijam, in potencialne vire le-teh ter primerno osveščali ljudi. TC Foto: GrupA Raziskava je pomembna za Celje, saj bo pokazala, kako močno so prebivalci obremenjeni s težkimi kovinami in drugimi kemikalijami. Rezultati bodo lahko še ena od možnih strokovnih podlag za utemeljevanje, zakaj sodi Celjska kotlina med degradirana območja, kjer so nujni sanacijski ukrepi. Kemikalije pridejo v naše telo iz zraka, s hrano in vodo, detergenti in čistili, izdelki za osebno higieno, z obleko in s pohištvom. Tudi električni aparati so vir onesnaženja z elektrosmogom. KOTIČEK ZA SMEH Nasveti za varčevanje z vodo Ker je voda dragocena naravna dobrina, česar se premalo zavedamo, morda ne bodo odveč naslednji nasveti, kako lahko z njo varčujemo vsak dan. - Pomivalni stroj in pralni stroj uporabljajte samo, ko sta polna posode oziroma perila. Tako boste prihranili tudi do 5.000 litrov vode na mesec. - Za hladne napitke postavite v hladilnik vrč vode. Ne pripravljajte si jih s tekočo vodo iz pipe, saj bo le tako sleherna kapljica prišla v vaš žejni želodec, ne pa v odtočni kanal. - Vodo, ki ste jo uporabili za spiranje zelenjave, sadja in mesa, lahko ponovno uporabite za zalivanje lončnic. - Poskusite se prhati manj kot 5 minut. Tako boste prihranili tudi do 500 litrov vode na mesec. - Ko boste čistili akvarij, uporabite vodo iz akvarija za zalivanje rož. Ta voda je namreč bogata z dušikom in fosforjem. Tako dobite brezplačno in poceni gnojilo. - Izberite en kozarec, iz katerega boste vsak dan pili vodo. Tako boste zmanjšali število umazanih kozarcev in število pranj v pomivalnem stroju. - Za tajanje zamrznjenih izdelkov ne uporabljajte tekoče vode iz pipe. - Poprimite za izvijač in popravite puščajočo pipo. Preprosto je, poceni, pa še 630 litrov vode na teden boste prihranili. - Naučite otroke, da bodo po vsaki uporabi tesno zapirali pipe. - Namočite posode in ponve, na katere se je prijela hrana, namesto da voda teče, medtem ko hrano drgnete s površine. - Med umivanjem zob zaprite vodo in prihranite do 18 litrov vode na minuto. V štiričlanski družini boste tako prihranili 900 litrov vode na teden. - Papirčke, robčke in podobno mečite v smeti in jih ne splakujte v WC školjki. - Hrano kuhajte v čim manjši količini vode. S tem ne boste samo prihranili vode, temveč tudi zadržali hranilne snovi. - Zaprite vodo med britjem. Tako boste prihranili do 450 litrov vode na teden. - Če vam kocka ledu po nesreči pade na tla, je ne vrzite v korito, temveč jo položite k lončnici, ki bo vodo vpila. - Zob in obraza si ne umivajte posebej, temveč to storite med prhanjem. - Med šamponiranjem zaprite vodo in prihranite do 250 litrov vode na teden. Večminutni aplavz v uvodu in vzklikanje štiritisočglave množice: »Iztok, Iztok ...! Zvezdniki za legendo Ganljivo, a vedro - Družina Iztoka Puca pepel posula tudi v Podkraju Borut in Jasenka Puc Na sobotnih ekshibicijskih tekmah v dvorani Zlatorog se je zbralo več gledalcev kot na derbiju državnega prvenstva. Slovenska olimpijska reprezentanca iz leta 2000 je bila pred štiri tisoč obiskovalci z 29:25 boljša od hrvaške selekcije, zmagovalke na olimpijskih igrah v Atlanti. V drugi tekmi pa je aktualna slovenska reprezentanca premagala Celje Pivovarno Laško s 35:32. Izkupiček od vstopnic, 15.215 evrov, so organizatorji podarili družini Iztoka Puca, ki je umrl 20. oktobra. Na zagrebškem Mirogoju so ga pokopali v četrtek. Na zadnjo pot so ga pospremili najbolj vidni predstavniki slovenskega in hrvaškega športa, tudi trener Miro Požun ter Šoštanjčani in Velenjčani, ki so z njim začeli igrati rokomet. V Celju je sledilo množično slovo. Pobudo za humanitarno akcijo sta dala Celjana, Rolando Pušnik, njegov soigralec v klubu in reprezentancah, in Dragana Jusupovic. To je bilo še pred tedni. »Imel sem že rezerviran polet za ZDA, da bi skupaj z Iztokom spremljala prenos tekme, s katero bi mu finančno pomagali pri zdravljenju. Toda prehitela ga je smrt. Z Dra-gano sva ostala pri prvotni zamisli in prevzela organizacijo prireditve,« je povedal Pušnik. »Zelo čustveno je, obenem smo zelo zadovoljni, ponosni in srečni. Upam, da Iztok vse to vidi od nekod ter da je ponosen na svojo Slovenijo. Seveda bo odslej zelo, zelo težko. Najbrž je še prehitro gledati v prihodnost. Naslednja dva meseca bom na Hrvaškem s sinom Borutom, zaradi podpore pri njegovi teniški karieri in da se privadi življenju brez očeta. Potem se bom bržkone vrnila na Florido in na- daljevala s poslom, ki sva ga začela z Iztokom. Zelo dobro se spominjam, kako sem videla prvi Iztokov gol v živo. To je bilo v Banjaluki. Na tisti tekmi leta 1987 je za Borac dosegel deset golov in seveda sem bila takoj pozorna nanj. Šla sva skupaj na večerjo in vse skupaj se je tedaj začelo ...« mi je pripovedovala Jasenka Puc, nakar pa izrazila željo, da poudari: »Po težkem otroštvu je od zgodnjega obdobja v mladinski konkurenci moral sprejemati veliko težkih in kompromisnih odločitev v svojem življenju, ko ni imel nikogar ob sebi. Velikokrat so ga življenjske situacije prisilile k določenim potezam. V bivši Jugoslaviji se je odpravil v Ba-njaluko, se oženil na Hrvaškem in se na koncu vrnil v Slovenijo ter s tem uresničil veliko željo, da znova zaigra za slovensko reprezentanco. Želela bi, da ga ljudje manj obtožujejo zaradi njegovih odločitev. Morali bi spoštovati, da je kariero vendarle zaključil v slovenskem dresu. Včasih zaradi raznoraznih okoliščin ni mogel storiti tistega, kar je želelo njegovo srce .« Hrepenel je tudi po uspehu svojega sina. Borut Puc je rekel: »Ni bilo lahko v dvorani, spomnili smo se vseh lepih skupnih trenutkov. Nisem niti sanjal, da bo lahko tako prijetno, kot je pač sploh možno v danem trenutku. Očitno je ogromno ljudi zelo cenilo mojega očeta. V tenisu ne bom popuščal, imam silno obveznost zaradi obljube očetu, da se bom približal svetovnemu vrhu.« Jasenka se je poleg Rolanda in Dragane še posebej zahvalila Zoranu Jankovi-ču ter Alenki in Urošu Šerbcu. Družina Iztoka Puca je posula njegov pepel tudi v Podkraju, na grob njegove mame. DEAN ŠUSTER, foto: GrupA Zlatko Saračevic, nekoč strah in trepet celjskih in slovenskih vratarjev, je poskrbel, da je bilo ozračje le malce bolj sproščeno: »Lepo je tukaj, a nekaj manjka. Saj veste, Iztok. Morali bi se srečevati vsako leto, en polčas bi Iztok igral za nas, drugega za vas, potem pa bi se napili. Tako pa ...« Hrvaška reprezentanca je požela aplavz, kot ga pri nas še ni in ga ne bo . Rolando Pušnik se je izkazal na in ob igrišču. Zoran Predin: » .in če bi bil tak dedek Mraz, ki bi znal vrteti čas, bi ga zavrtel nazaj in te vrnil spet med nas ...« Št. 87 - 8. november 2011 - Romih: »Zdaj smo že smešni!« Tretji domač poraz po vodstvih - Državni prvak se je izmuznil iz celjskih krempljev - Blestel J. Handanovič Nogometaši Maribora imajo na vrhu lestvice kljub tekmi manj štiri točke naskoka pred Olimpijo. Velenjčani so četrti, Celjani šesti. Spet so izgubili štajerski derbi, že dolgo niso imeli tako lepe priložnosti, da celo visoko zmagajo. Toda mariborski čuvaj mreže Jasmin Handanovič se ni pustil premagati v ključnih trenutkih tekme. Stara zgodba Gostje so povedli v 7. minuti, ko je Cvijanovič preskočil Akakpoja. Izenačil je tekaško razpoloženi Nenad Dakovič, po asistenci Zorana Pavlovi-ča, ki je precej kasneje, v 74. minuti, skoraj razparal mrežo gostov s prostim strelom - 2:1. Vzdušje je bilo izjemno pred razburljivo končnico, državni prvaki so pred 2.500 gledalci pritisnili na plin in Krljanovič je pordečel (dva rumena kartona). Izenačil je Cvijanovič z roba kazenskega prostora, ko je z blokom zamudil Aka-kpo, ki je v 90. minuti najbrž prepozno zakorakal naprej, Volaš se je morebiti izognil prepovedanemu položaju in z glavo zapečatil usodo Celja. Bi lahko vratar Mujčinovič prestregel predložek? Morda, toda - če odštejemo vratnico Tavaresa - Celjani so pred in po odmoru uprizorili kopico krasnih akcij, s katerimi bi lahko predčasno odločili zmagovalca. Klemen Medved, De- Zoran Pavlovič je fenomenalno usmeril žogo mimo živega zidu ... CM Celje (4-1-4-1): Mujčinovič - Gobec, Akakpo, Krajcer, Radulovič - Krljanovič - Medved, Firer, Popovič, Dakovič - Pavlovič. Igrali so še Bakarič, Vidmajer, Romih. nis Popovič, Zoran Pavlovič, Nenad Dakovič in Sebastjan Gobec so bili blizu idealnim zaključkom, toda vratar Han-danovič je letel za žogo in jo venomer pravočasno odbil. Gostoljubni domačini Pred poskusom, da desetič v DP premagajo Maribor, so celjski nogometaši prejeli polovico zaostalih prejemkov (dve plači). Svojim navijačem so zapustili izjemno mešane občutke; nadigrali so vladarje slovenske scene, nato pa »brcnili v vedro, do vrha polno mleka«. Toda slednje jim je »uspelo« že tretjič zapored: proti Gorici so vodili z 1:0 in gola prejeli v sodnikovem dodatku, z Rudarjem so vodili celo dvakrat. Zelo potrt je bil Amel Mujčinovič, ki je zadnji zapustil slačilnico: »Več kot pol ure je minilo od konca, še vedno ne morem verjeti, kaj se je zgodilo. Ko prejmemo gol, se nas poloti strah. Zapravili smo kar devet točk na zadnjih treh tekmah doma, z njimi bi LESTVICA 1.SNL 16 10 17 8 MARIBOR OUMPIJA HIT GORICA 17 8 RUDAR 16 6 DOMŽALE 17 7 CM CEDE 17 6 LUKA KOPER 17 5 MURA 05 17 5 NAFTA 17 4 bili celo pri vrhu. Upam, da se bo tudi nam odprlo. Pa saj smo igrali zelo dobro. Prepo-ceni prejemamo zadetke, na žalost. Ni nam vseeno, daleč od tega, čimprej se moramo naučiti, kako zadržati vodstvo. Pred nami so tri zahtevna gostovanja, na katerih pa smo letos sicer bolj uspešni kot doma.« V Areni Petrol so ... in v mrežo. osvojili 8 točk, na gostovanjih celo 13 in glede tega zaostajajo samo za Mariborom! Zakaj nazaj? Gostom se je zelo poznala odsotnost kaznovanega vezista Dejana Mezge, toda trener Darko Milanič tega ni izpostavil: »Tri točke so izjemno pomembne v boju za naslov prvaka, toda zame ni pravega veselja. Želel bi namreč, da Maribor suvereno igra skozi celotno tekmo. Po našem prvem golu so bili tekmeci boljši in ogrožali naša vrata, Handanovič je odlično posredoval.« Damjan Romih je na drugi strani praktično ostal brez napadalcev, ko je poškodovan Bezjak, Mo- 2 37:20 34 3 30:22 30 5 28:19 28 4 25:21 24 7 24:24 24 8 25:24 21 6 21:23 21 7 16:25 20 8 20:25 17 TRIGLAV 17 3 2 12 6:29 11 Pri izidu 1:1 so Celjani tričetrt ure nizali priložnosti, tudi Denis Popovič po Pavlovičevi asistenci. Igralci Dobovca (v črno-belih dresih) so bili boljši tudi na drugem regijskem derbiju. Nazarje namučilo Dobovec Deveti krog 1. slovenske futsal lige je ponudil regijski derbi v Rogatcu. Nazarje je proti Dobovcu povedlo z 1:0 v tretji minuti, ko je zadel Urtelj. Nato je imelo še tri zrele priložnosti, ki jih je zapravilo, potem pa so gole za Dobovec za končnih 4:1 dosegli Gajser, Kroflič, Marot in Mordej. Dobovec je zdaj drugi na lestvici, za vodilno Litijo zaostaja zgolj za tri točke. Nazarje je šesto med osmimi moštvi. DŠ Foto: GrupA Sporočilo navijačev Celjskih grofov med tekmo. Po njej so vidno potolčeni obsedeli na severni tribuni. čivnik kaznovan, Firer pa je moral z igrišča že po pol ure v bolnišnico zaradi poškodbe rame: »Po slabem začetku smo onemogočili najmočnejša orožja tekmecev. Izenačili smo po imenitni akciji, do 75. minute smo imeli več zrelih priložnosti. Fantje so se nato navkljub napotkom povlekli nazaj. Ko je Maribor pritisnil na plin, niso imeli ustreznega odgovora. Zdaj smo že smešni, tretjič zapored smo doma ostali praznih rok!« Najboljši pri gostiteljih je bil kapetan Zoran Pavlo-vič, ki zre v prihodnost: »Dobili smo novo vodstvo kluba, izplačan nam je bil del dolgov, obljubljen nam je tudi preostanek. Ekipa je mlada, sestavljena je bila v finančno neugodnem času. Situacija se bo izboljšala. Prišli bodo novi sponzorji, če bomo igrali tako dobro, kot proti Mariboru tudi smo. Upam na določene igralske okrepitve, ne bojim se za našo prihodnost.« Jutri bodo odigrali prijateljsko tekmo v Velenju, nakar bo Rudar zaostalo tekmo 12. kroga z vijoličastimi odigral v soboto. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Šentjur presenetil, Zlatorog spet razočaral Tri lilije že zapustil John Roberson - Omič: »Stresti jezo iz sebe!« V 4. krogu 1. slovenske lige so košarkarji Šentjurja v Mariboru proti Messerju vknjižili zelo pomembno zmago, Hopsi so pred svojimi navijači odpravili škofjeloški Mercator, v Jadranski ligi pa je znova razočaral Zlatorog. Šentjurčani so na gostovanju v Mariboru prišli do težko pri-borjene zmage, ki pa pomeni zelo veliko, saj tudi Messer tako kot Šentjur v letošnji sezoni cilja na ligo za prvaka. Srečanje je bilo vse od uvodnih ter do zadnjih sekund izenačeno, v dramatični končnici pa so bili varovanci Damjana No-vakoviča uspešnejši in vpisali tretjo zmago, ki jih je popeljala v sam vrh lestvice. Najboljši strelec v moštvu Šentjurja je bil Travis William Nelson, ki je dosegel 20 točk. Hopsom druga zmaga Obračun Hopsov in Merca-torja je bil dobro minuto pred iztekom tretje četrtine še izenačen (43:43), potem pa so domači prevzeli vajeti v svoje roke in po zaslugi zelo dobre obrambe ter uspešnega napada prišli do prednosti, ki je dopuščala mirno nadaljevanje. Ko so se Polzelani »odlepili« za dobrih deset točk, je bilo jasno, da je tekma praktično že odločena, ko v gostujočem taboru nikakor ni več stekel met, tako iz razdalje kot tudi iz ugodnih položajev pod obročem. Po drugi zmagi je trener Hopsov Jernej Koba-le dejal: »Čestitam za zmago svojim fantom, ki ni bila dosežena tako lahko, kot kaže na koncu. Zdaj se zbujamo in počasi prihajamo v pravo tekmovalno formo. Tudi nekatere poškodbe smo uspešno sanirali, zato gre vse na bolje. Tudi igra je vse boljša in upam, da bomo tako nadaljevali. Zdaj je pred nami Helios, ki je absolutni favorit in nimamo kaj izgubiti, lahko le presenetimo in nadgradimo Najboljši in najslabši: Vladimir Parne (levo) je najboljši strelec Laščanov, ki jih zaradi bledih predstav zapušča John Roberson. našo formo.« Organizator Igre Dejan Hohler je pripomnil: »To je bila težka tekma, predvsem za nas, saj smo jo morali dobiti. Tri četrtine nam ni stekel napad. Cilj pred zadnjimi desetimi minutami je bil, da goste utrudimo in jih dokončno >zlomimo<, kar nam je tudi uspelo. Če bomo v Domžalah prikazali takšno igro kot danes v zadnji četrtini, potem lahko morda celo presenetimo.« Z 19 točkami je bil najučinkovitejši Dmitrij Sviridov. Že šesti poraz Zlatoroga Laščani v državnem prvenstvu še ne poznajo poraza, v Jadranski ligi pa jim nikakor ne steče. Proti ekipi Širokega so že vsi nestrpno pričakovali prvo zmago, ki pa je bila tokrat, roko na srce, dosegljiva le v sanjah. Zlatorog je prikazal eno najslabših predstav in dopustil, da so se gostujoči igralci poigravali v njegovi dvorani, v zadnji četrtini pa ga povsem potolkli. Domači nikakor niso uspeli sestaviti prave igre, met je bil katastrofalen, tako za tri točke kot tudi izpod obroča. V tretji četrtini se je sicer zdelo, da bi se lahko vrnili v igro, ko so se približali na devet točk zaostanka, vendar so gostje pohodili plin in mirno nadaljevali. Zlatorog bo tako moral še počakati na prvo zmago. Trener Rado Trifunovič je po porazu dejal: »Vsi smo pričakovali to prvo zmago, računali smo nanjo, a tudi tokrat je ni. Ne vem, ali je bila prisotna prevelika želja ali morda posledice še pušča visok poraz proti Crveni zvezdi. Ker imamo mlado in neizkušeno ekipo, prihaja do padcev in ne preostane nam drugega, kot da trdo delamo naprej. Tokrat smo zgrešili ogromno odprtih metov, zato je padla tudi samozavest in potem je skorajda nemogoče slaviti. Že danes imamo domačo tekmo s Slovanom, na kateri moramo Kot Kladivarčanka v London Trenutno najboljša slovenska atletinja Martina Ratej bo zamenjala klubsko sredino. V sredo je dopolnila 30 let. Dolga leta je nastopala za Atletski klub Šentjur in v tem obdobju dosegla svoje največje uspehe v metu kopja v sodelovanju s trenerjem Andrejem Hajnškom. Že pred časom se je začela spogledovati z Atletskim društvom Kladivar Celje, zdaj pa je dozorela skupna odločitev o prestopu v celjski klub. Ta naj bi ji nudil boljše pogoje, predvsem v zimskem času zaradi vadbe v dvorani. Ratejeva je na letošnjem svetovnem prvenstvu osvojila solidno sedmo mesto, potem ko je med sezono morala na operacijo. Pred slovensko rekorderko v metu kopja je olimpijska sezona, od katere veliko pričakuje. Svoje načrte bo jutri predstavila v prostorih svojega novega kluba. DŠ Že po SP sta Martina Ratej in Andrej Hajnšek (levo od nje) na sprejemu pri šentjurskem županu Marku Diaciju vedela, da bosta zapustila AK Šentjur. zmagati, zatem pa znova iskati svoje priložnosti v ABA ligi.« Izjemno razočaran je bil center Alen Omič: »Šest porazov. Tukaj nimaš kaj več povedati. To je treba kmalu izboljšati, saj je niz res katastrofalen. Ne vem, kaj se je dogajalo pri lahkih metih. Težko je kaj več dejati o tej tekmi. Naslednji nasprotnik bo Zagreb in narediti moramo vse, da ga v svoji dvorani premagamo, s tem pa nam bo v naslednjih tekmah lažje. Slovan? Za nas v državnem prvenstvu ni več slabe igre, kaj šele poraza. Treba je narediti vse, da stresemo jezo iz sebe in začnemo rutinirano zmagovati. Dovolj je takšnih predstav.« Najboljši strelec pri domačih je bil Vladimir Panic, ki je vknjižil 21 točk. Moštvo Zlatoroga zapušča ameriški košarkar John Daniel Roberson, s katerim so Laščani sporazumno prekinili pogodbo. MITJA KNEZ Foto: TimE PANORAMA NOGOMET 1. SL, 17. krog: CM Celje - Maribor 2:3 (1:1); Dakovič (20), Pavlovič (74); Cvijanovič (7, 88), Volaš (90), Hit Gorica - Rudar 2:2 (1:1); Žigon (29), Gregorič (48); Klinar (20), Trifkovič (87), Luka Koper - Triglav 3:0 (3:0), Nafta - Domžale 2:1 (0:1), Olimpija - Mura 05 3:1 (2:1). 2. SL, 12. krog: Šmartno 1928 - Krško 4:2 (1:1); Kolsi (18), Bizjak (51, 78), Mujako-vič (80), Dravinja - Radomlje 1:0 (0:0); Vodopivec (79), Rol-tek Dob - Šampion 4:1 (1:1); Dolinar (28). Vrstni red: Aluminij 29, Dob 20, Krško, Interblock 19, Šenčur 18, Celje, Bela krajina 15, Šmartno 13, Radomlje 8, Dravinja 6. 3. SL - vzhod, 12. krog: Kovinar - Zreče 0:0. Vrstni red: Zavrč 34, Dravograd 23, Ma-lečnik, Čarda 20, Tromejnik, Bistrica 18, Kovinar, Zreče 17, Stojnci 16, Veržej 15, Paloma 13, Odranci 12, Rakičan 9, Grad 7. Štajerska liga, 12. krog: Peca - Šoštanj 4:1 (2:0); Bu-lajič (81), Pohorje - Šentjur 5:0 (2:0), Drava - Šmarje 1:2 (1:1); Vraničar (23), Čakš (69). Vrstni red: Šmarje 30, Pesnica 27, Podvinci 25, Drava 24, Pohorje, Marles hiše 21, Peca 16, Šoštanj, Koroške gradnje, Tezno, Šentjur 13, Krško B, Ormož 10, Poljčane 2. MALI NOGOMET 1. SL, 9. krog: Dobovec -Nazarje 4:1 (1:1); Gajser (8), Kroflič (23), Marot (25), R. Mordej (26); Urtelj (3). Vrstni red: Litija 25, Dobovec 22, Oplast 19, Puntar 12, Bronx 10, Nazarje 9, Ajdovščina 6, Casino Safir 3. 2. SL, 4. krog: Velenje - Sevnica 1:5 (1:3); Linič (4). Vrstni red: Slovenske Gorice 10, Vuko 9, Sevnica, Fragmat 7, Kebelj 6, Velike Lašče, Tomaž, Brezje, Velenje 4, Stripy 1, Benedikt 0. ROKOMET 1. SL, 7. krog: Sežana - Velenje 22:28 (10:12). Vrstni red: Krim Mercator, Ptuj, Zagorje 12, Celje 9, Krka, Piran 8, Ajdovščina, Velenje 6, Sežana 4, Naklo Tržič, Olim-pija, Burja 2. KOŠARKA 1. SL, 4. krog: Hopsi - Mercator 73:58; Sviridov 19, Hohler 11, Godler 9, Morina, Podvršnik 7, Kobale, Hannibal 6, Vašl 5, Sebič 3; Mezek 20, Čajič 11, Maribor - Šentjur 71:73; Mučič 18, Jovanovič, Pelko 12; Nelson 20, Držic 13, Rembert 12, Maric 11, Pelc 10, Sebič 5, Primorac 2. Vrstni red: Elektra, Šentjur 7, Zlatorog, Helios, Geoplin Slovan, Hopsi, Rogaška 6, Maribor 5, Mercator, Parklji 4. 2. SL, 7. krog: Konjice - Hrastnik 57:66, Janče - Terme Oli-mia 72:84. Vrstni red: Šenčur, Elektro Gorenjska, Grosuplje, Postojna 13, Branik, Medvode, Portorož, Terme Olimia 11, Hrastnik, Radenska Cre-ativ 10, Janče, Konjice, Litija 8, Nova Gorica 2. 3. SL, 5. krog: Nazarje - Union Olimpija B 93:62, Vrani - Lastovka 78:89. Vrstni red: Plama Pur 9, Koper, Ajdovščina 8, Fenomeni, Tolmin, Jesenice, Pingvini 7, Ježica, Logatec 6, Javor, Globus 5. Jadranska liga, 6. krog, Zlatorog - Široki 53:78; Panic 21, Vujasinovič 6, Nikolič Smr-delj, Lapornik 5, Mali, Omič, Čohadarevic, Škific 4; Pilepic 19, Collins, Butorac 12. Vrstni red: Union Olimpija 12, Ce-devita, Partizan 11, Maccabi, Budučnost, Cibona 10, Široki 9, Crvena zvezda, Hemofarm, Zagreb 8, Krka, Radnički 7, Helios, Zlatorog 6. Jadranska liga (ž), 4. krog: Čelik - Athlete Celje 74:71; Bajic 22, Bejtic 15; Oblak 25, Orozovic 14, Gabrovšek, Trebec 9, Abramovič 6, Gajic 4, Macura, Jagodič 2. Vrstni red: Partizan 10, Hemofarm 9, Athlete, Čelik, Radivoj Korac, Voždovac 8, Mladi krajišnik, Budučnost 7, Vojvodina, Slo-boda 5. ODBOJKA 1. DL, 6. krog: SIP Šempeter - ACH Volley 0:3. Vrstni red: ACH 18, Calcit 17, Triglav 14, Salonit 9, Kropa, Go Volley 8, Panvita 7, Krka, Maribor 4, Šempeter 1. 1. DL (ž), 5. krog: Formis Bell - Aliansa 1:3. Vrstni red: Koper 15, Aliansa 14, Vital 10, Nova Gorica 9, Puconci 6, Formis Bell 3, Prevalje 2, Jesenice Bled 1. (MiK) ŠPORTNI KOLEDAR Torek, 8. 11. KOŠARKA 1. SL, 5. krog, Laško: Zlato-rog - Geoplin Slovan (19). Sreda, 9. 11. KOŠARKA 1. SL, 5. krog, Domžale: Helios - Hopsi (19). 1. SL (ž), 5. krog, Celje: Athlete - Rogaška (18.30). vsa hrana, ko pa je tistega dne prepihalo prav do kosti. Niko Kroflič v razredu Ana Ravnjak in Veronika Deseniška Celje s svojima Romeom in Julijo Stari grad vabi tudi z ljubezensko zgodbo - Pod balkon v Verono ali na Savinjsko nabrežje? Je Shakespeare iskal navdih za svojo nesmrtno tragedijo pod balkonom v Veroni ali morda med sprehodom po Savinjskem nabrežju? Priznam, vprašanje je vsekakor pretirano, a če malo pripreš oči in »odsanjaš« v preteklost, bi morda šlo ... Da je prav ljubezenska zgodba med Friderikom in Veroniko lahko nov magnet, ki bo v Celje in na Stari grad privabil nove in nove obiskovalce, se strinjajo tudi v EU-skupini Mestne občine Celje in Zavodu Celeia Celje. Mladi ustvarjalci pa so prav ljubezen izbrali za temelj, na katerem so ustvarili nov promocijski film o Celju in Celjskih. Promocijski film je nastal na hitro, v zgolj treh tednih. Projekt Celjski včeraj in jutri: Stari grad je bil namreč izbran med tri nominirance za najboljši regionalni projekt v državi, EU-skupina mestne občine pa je prejela tri tisoč evrov za pripravo predstavitve na zaključku Slovenskih regionalnih dnevov v Lipici. Da se s tremi tisočaki ne da prav veliko narediti, je jasno vsakomur. Da bi s tem denarjem nastal film, pa lahko le sanjaš ... A v Celju so ga na koncu tudi dobili! In to celo takšnega, da ga bodo sinhroniziranega v francoščino te dni s ponosom že predstavili na turističnem sejmu v Franciji. Priložnost za mlade »Pri razmišljanju, kako zasnovati predstavitev, smo se obrnili na mlade,« sta ob premierni projekciji filma v Celju povedala vodja EU-skupine Roman Kramer in direktorica zavoda Celeia Milena Čeko Pungartnik. Denarja za »profesionalno« predstavitev seveda ni bilo dovolj, mladi v celjskem Multimedijskem centru Priprava vsega potrebnega za snemanje prizora povitezitve Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije pa so bili izziva več kot veseli. »In zagrabili smo ga z obema rokama,« pove Mateja Zorko, vodja centra, ki je uradno odprl svoja vrata januarja letos. »Časa je bilo malo, a po svoje tudi to ni slabo,« je zadovoljna Zorkova, po sili razmer še scenaristka filma, ker so dijaki dobili priložnost, da se za slab mesec od teorije preselijo v prakso in svoje znanje vpletejo v konkreten izdelek. Režijo 10-minutnega igranega filma je prevzel Alen Pavšer, nekoč dijak, zdaj kot inženir multimedije predavatelj v tej šoli. Filmsko ekipo je sestavljalo 40 dijakov, tudi za masko, recimo, so skrbeli dijaki Srednje šole za stori- Celjski včeraj in jutri: Stari grad V EU-skupini Mestne občine Celje so projekt Celjski včeraj in jutri: Stari grad začeli v letu 2007, zaključili lani, a del seveda še ni konec. Prva naj bi prišla na vrsto ureditev viteške dvorane. Obnovi in urejanju Starega gradu pa zdaj sledijo še dela na Spodnjem gradu ali Knežjem dvorcu, kot tudi pravimo mestnemu domovanju Celjskih. Z obnovo in obogateno ponudbo dogajanja znotraj grajskega obzidja postaja Stari grad spet privlačen za obiskovalce - nekoč eno najbolj obiskanih turističnih točk je tako lani spet obiskalo malo manj kot 75 tisoč ljudi. V sklopu obnovitvenih in ureditvenih del, vrednih 1,6 milijona evrov, so poskrbeli za dostop do Friderikovega stolpa z večnamenskim stopniščem; za ureditev potrebne infrastrukture za prireditve in turistične obiskovalce ter samo sanacijo gradu, zlasti gradbeno sanacijo Friderikovega stolpa. V servisnem objektu v medzidju so zdaj informacijska pisarna, sanitarije in prostor, namenjen podpori prireditvam. Vrh objekta je pohoden in služi kot razgledna ploščad. Obiskovalci lahko posedijo v sosednji Kavarni Veronika, ki je v najemu TRC Celje, pred kratkim pa so za turiste odprli tudi trgovinico s spominki Barbarin kotiček v stolpu nad Pelikanovo potjo. Da se obiskovalci v grajskem kompleksu lažje znajdejo in izvedo še kakšne podrobnosti, so v zavodu Celeia poskrbeli z novo celostno grafično podobo in informacijskimi označevalnimi tablami. Kot zadnja in morda tudi najbolj zahtevna po projektu pa je bila lani poleti končana gradbena sanacija Friderikovega stolpa. Ta je zdaj statično saniran, v njegovi notranjosti je vsadek stopnišča iz jekla in kortena. Vrh stopnišča se konča z izhodom v obliki steklenega kubusa, skozi katerega obiskovalec dostopa na leseno razgledno ploščad. Do novega vhoda, ki je prestavljen na prvotni vhod v prvo nadstropje, je zgrajen lesen mostovž. IS Kaj dosti na zakonsko zvestobo Friderik nikoli ni dal, a v filmu izvemo, da se je kot pravi Don Juan obnašal le, dokler ni srečal Veronike (v rdeči obleki). tvene dejavnosti in logistiko Celje. »Izposoditi« so si morali le nekaj »odraslih« - kar predstavljajte si najstniškega Hermana II. - pri kostumih in tudi sicer z nasveti pa je pomagala Snežana Gabro-vec iz zavoda Celeia. »Pred kamero so bili mlajši, za njo in potem v montaži pa dijaki 3. in 4. letnikov,« še pove Mateja Zorko. Zgodba filma seveda temelji na ljubezni, ves čas pa se sedanjost prepleta s preteklostjo. In tako je filmski Veroniki, Ani Ravnjak, dovolj, da pripre oči in že vsakodnevne kavbojke in majčko zamenja dolga rdeča obleka, za katero se obrača Friderik oziroma v dijaških klopeh Niko Kroflič. Le nekaj utrinkov z grajske ploščadi, vmes še kakšen viteški dvoboj in srednjeveška pojedina ... in je dovolj, da se iskrice ne krešejo zgolj med Friderikom in Veroniko, ampak na filmskem platnu tudi med Nikom in Ano. Če pripreš oči in če si za nameček star 17 let, je Savinjsko nabrežje zagotovo bolj vabljiva možnost kot vzdihovanje pod nekakšnim balkonom v Veroni . IVANA STAMEJČIČ Foto: MATIC TREPELJ Kot so se vozile grofične Anton Mlakar iz Kostrivnice pod Kalobjem posebne goste vozi v dunajskem stilu Udoben pokrit voz s konjsko vprego je dobil ime po madžarskem mestu Kocs, od koder izvira. Os je z jermeni in vzmetmi prožno pritrjena na ohišje, da blaži tresljaje. Prav vzmeti kočijo ločijo od tovornega voza. Po izvedbi poznamo navadne dvoosne, povsem zaprte in zastekljene, odprte z zložljivo streho kot sta koleselj in landaver. Nekdaj so bile prevozno sredstvo dvorjanov, plemstva in premožnejših slojev. Razkošnejše kočije so spremljali tudi služabniki. Pozneje so jih uporabljali za prevoz državnih uradnikov, pošte, potnikov in prtljage. Na Slovenskem je bil leta 1670 s kočijo prvič opravljen javni prevoz blaga in potnikov na poštni cesti Gradec-Maribor-Celje-Ljubljana. Leta 1750 so na isti progi vpeljali dvakrat tedensko redno vožnjo, s podaljškom vse do Trsta. Danes so kočije v rabi le še za turistične in reprezentativne namene. Potem ko so se na njej vozili že župani in ministri, smo se odločili, da se gremo z njo peljat tudi mi. Saj ne da bi bili vprežni vozovi kaj posebnega. Ob vsaki vaški povorki se jih zbere cela vrsta. Ampak da se lahko človek po kozjanskih gričih vozi v pravi dunajski maniri, pa tudi ni kar tako. Anton Mlakar iz Kostrivnice pod Kalobjem je o taki kočiji sanjal skoraj vse življenje. Pred tremi leti pa jo je tudi v resnici prvič zapregel. Tokrat jo je posebej za nas. Z nič manj pozornosti kot za gospoda ministra, se razume. Pri Mlakarjevih imajo tradicijo Antonov pri hišnih gospodarjih. Sin Tonči je namreč že tretji v vrsti. In približno tako trdoživa je pri hiši tudi ljubezen do konj. Leta ali celo mesece, ko jih v hlevu niso imeli, bi lahko prešteli na prste ene roke. Zdaj se jih na pašnik pod hišo zapodi tudi po 20 naenkrat. Oče Tonček je tako že od samega začetka med tistimi konjerejci, ki so se z veseljem udeleževali Jurjeve povorke v Šentjurju in drugih etnografskih prireditev. Imel je lep zapravljivček, ki se je z domačimi konji čisto lepo razumel. Tisto, kar si je v resnici najbolj želel, pa je le redko komu na glas zaupal. Dokler se pred tremi leti nista našla. Srečanje s kočijo tipa landaver, ki so jo pripeljali s Poljske, je bila ljubezen na prvi pogled. »Saj vem, da bi bilo mogoče denar tudi bolj pametno obrniti, ampak to je bilo nekaj, kar sem si resnično želel in vsakič znova jo z veseljem pogledam,« še vedno z žarečimi očmi razlaga Tonček. Prva, ki se je imela z njo čast peljati do cerkve na Kalobje je bila nevesta iz sosednje vasi, Mateja Novak, odtlej Žerjavič. Za njo so se zvrstile še nekatere. Omeniti je treba seveda še župane domače in okoliških občin, med posebnimi gosti pa je bil tudi kmetijski minister Dejan Židan. Le da je ta raje prisedel kar h kočijažu, da sta med vožnjo lahko še kakšno o kmetijstvu in gospodarstvu na sploh rekla. Čisto nič pa ne bomo udarili mimo, če bomo rekli, da so njegovi najbolj zvesti in navdušeni potniki ravno otroci. In z veseljem nase prevzamemo odgovornost, da jih je stari ata spet enkrat malo popeljal po vasi. StO, foto: GrupA Ostanke konjskih vozov so našli že v keltskih grobovih, vzmetenje pa so uporabljali že Rimljani. Po zatonu antičnih civilizacij pa so minila stoletja, da je vzmetenje spet postalo nekaj samoumevnega. Zaprte kočije so začeli uporabljati v 16. stoletju, v 17. stoletju pa so jih tehnično precej izpopolnili. Leta 1601 so v Angliji sprejeli kratkoživ zakon, ki je moškim celo prepovedoval vožnjo v kočijah. V 18. stoletju so s kočijami začeli služiti rezbarji, pozlačevalci, slikarji, ličarji, steklarji in tapetniki. Imenitne kočije niso bile več samo stvar porok in pogrebov. Lahka in okretna vozila so služila tudi za užitek in razkazovanje. Je kaznovanje prekupčevalcev droge misija nemogoče? Zahtevne preiskave in dolgotrajni sodni postopki Javnost na Celjskem pogosto izve, da kriminalisti pišejo ovadbe zoper prekupčevalce z mamili, ki pogosto delujejo v večjih kriminalnih združbah. Malo manj pa je javnosti znano, kateri primeri od teh doživijo epilog na sodiščih. Takšna sojenja so ponavadi dolgotrajna, odvetnikom obtoženih pa pogosto uspe tudi sojenja »zavlačevati« z dvomom v zakonitost pridobljenih dokazov. Čeprav zastaralni rok pri mamilarskih kaznivih dejanjih ni tako dolg, je že javna skrivnost, da je v primerjavi s številom ovadb sorazmerno malo tudi pravnomočnih obsodb. V Celju se je pred meseci njim hitro opravili Hrvati, kjer zgodil poseben primer. Ker se je sojenje združbi enajstih domnevnih prekupčevalcev mamil vleklo kot jara kača, obtoženci pa so bili v priporu, je primer z mrtve točke prestavilo višje sodišče. To je namreč odločilo, da se mora obtožence spustiti na prostost! Razlog? »Zadeva se v skoraj letu dni ni premaknila od ugotavljanja zakonitosti oziroma nezakonitosti dokazov in se torej še ni približala sojenju. so ga v relativno kratkem času obsodili na visoko zaporno kazen zaradi mamilarskih poslov pri njih. Slovenska sodišča pa se zdaj ukvarjajo z njegovo mamo, ki so jo poleti ovadili - prav tako zaradi drog. Večna nezakonitost ... Je pa treba omeniti, da so sojenja tovrstnim združbam tudi težka in zapletena, še posebej, če je na zatožni Slovenija je izrazito tranzitna država. V javnosti je znan izraz »balkanska pot«. Gre za pot čez jugovzhodno Evropo na zahod in pomeni ustaljene kanale za tihotapljenje drog in orožja ter tudi za trgovanje z ljudmi. Največ heroina (okoli 90 odstotkov) pretihotapijo na zahod iz Afganistana. Nekaj se ga ustavi seveda tudi v Sloveniji ... Po oceni sodišča tako ni bilo več mogoče govoriti o sojenju v razumnem roku za vse priprte obtožence,« so dejali na višjem sodišču. Nove obravnave več mesecev sploh še ni bilo. Vleče se tudi sojenje dvojici s Celjskega, ki naj bi bila del mednarodne preprodajalske združbe. Na več kot petih obravnavah zdaj samo berejo listinske dokaze. Po domače: berejo več tisoč strani v kazenskem spisu. Tudi tu še ni znano, kdaj se bo sojenje končalo. Večna uganka za sodišča pa je Kristijan Kamenik, kjer se še ni dobro začelo niti končalo nobeno sojenje, kjer so mu očitali pečanje z drogo. So pa z Dokazi v preiskavah prekupčevanja z drogami so za odvetnike obtoženih pogosto nezakoniti ... klopi več obtožencev in več njihovih odvetnikov. Najpogostejša poteza njihovih zagovornikov (vsaj kar se tiče sojenj, ki smo jih spremljali mi) je, da se sklicujejo na nezakonitost dokazov, ki so jih v preiskavi pridobili kriminalisti. Ti so že navajeni na maratonska zasliševanja na sodiščih, kar se ponekod v tujini na primer ne dogaja, saj se sodišča ne odločajo za zaslišanja preiskovalcev. Tudi v Sloveniji to ni praksa pri vseh sodnikih oziroma tožilcih. V Celju pa se je že zgodilo, da so enega kriminalista zasliševali skoraj 24 ur (več dni zapored). Ker so takšna sojenja dolgotrajna ali se začnejo več let po odkritju, je težko pričakovati tudi dober spomin nekaterih prič ... Policisti poznajo primere dobro organizirane združbe prekupčevalcev in skupine odvisnikov, ki preprodajajo droge. Za prve je značilno, da so v koraku s časom, kar pomeni, da so jim tajne metode preiskovalcev zelo dobro znane in se jim že znajo izogibati. Večje združbe delujejo tudi mednarodno, služijo ogromno denarja, vloge v združbi imajo natančno dodeljene in v večini primerov ne gre za odvisnike od mamil. So pa pogosto stari znanci policije, se pravi že večkrat ovadeni zaradi podobnih grehov. Preiskovalci zato težko dosežejo, da bi kdo v tej verigi karkoli priznal, tudi če zadeva pride na sodišče, tam redko kdaj pričajo drug proti drugemu. Razlog za to je strah pred maščevanjem. Čeprav pri nas prekupčevalci z drogo še niso tako nasilni kot v tuji- ni, prihaja do groženj znotraj združb, predvsem če bi kdo komu izdal kakšne podrobnosti. Slovenci so v takšnih skupinah, če imajo te mednarodne lovke, tudi v vrhu organizacije, pogosto pa novačijo »kurirje« ali skrbijo za prevoz oziroma dobavo. Tudi v telesu Pri skupinah, kjer drogo prodajajo odvisniki, ne gre Med uporabniki drog je vedno več kokaina in mešanic s heroinom ter konoplje. V zadnjem času je na Celjskem menda zelo cenovno dostopen kokain, ki ni več le droga elit. Popularni so tudi amfetamini in ekstazi. za neko večjo obliko organizacije, denar, ki ga dobijo s preprodajo, porabijo predvsem za nakup svoje droge. Kljub temu, da manjši preprodajalci delujejo v skupinah, lahko odlično zaslužijo, zato jih finančno stanje ne sili v vlome ali tatvine, saj za to pač ni potrebe. Medtem ko ti prodajajo morda okoli 100 gramov heroina, gre pri večjih združbah za kilograme droge, ki jo čez meje prenašajo na različne načine. V Slovenijo je tako droga prihajala na telesu, v telesnih odprtinah, gasilskih aparatih in še kje . SIMONA ŠOLINIČ Z varno vožnjo na štart Na Vranskem je bilo več znanih in uspešnih športnikov. WM V Centru varne vožnje na Vranskem je bila v ponedeljek dopoldne akcija Z varno vožnjo na štart. Gre za projekt Smučarske zveze Slovenije, Agencije za varnost v prometu in policije, ki je namenjen predvsem športnikom in trenerjem. Ti so se preizkusili v vožnji v zimskih in nepredvidljivih razmerah na poligonu ter osvežili znanje o prometnih predpisih in ustrezni zimski opremi vozila. SŠol, Foto: SHERPA Zagorelo gospodarsko poslopje V soboto zvečer je zagorelo gospodarsko poslopje v naselju Dekmanca v občini Bistrica ob Sotli. Požar je uničil ostrešje objekta, priročno delavnico, garažo, dva traktorja in različno orodje. Posredovati so morali prostovoljni gasilci iz Bistrice, Polja, Sedlarjevega, Buč, Podčetrtka, Sel, Verač ter Virštanj in Imenega, da so ogenj pogasili. Škodo, ki je nastala, ocenjujejo na 30 tisoč evrov. Pijana sedmerica Minuli konec tedna so na območju policijske uprave Celje zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali osem voznikov avtomobilov in enega kolesarja. Devetim večkratnim kršiteljem so zasegli tudi vozila. V noči na soboto pa so celjski policisti izvajali nadzor na avtocesti. Ustavili so več kot 50o voznikov, sedem jih je vozilo v pijanem stanju. Najvišja stopnja alkoholiziranosti je bila 0,55 mi-ligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Dva voznika sta vozila tudi brez vinjete, eden pa je kršil tudi določila zakona o tujcih. SŠol NOVI TEDNIK OTROŠKI ČA50PI5 17 Uprizoritev Muce Copatarice Jezikovna tržnica V I. OŠ Žalec so pripravili jezikovno tržnico, s katero so nadgradili delo z učenci priseljenci in krepili medkulturni dialog v šoli. Tako so dan odprtih vrat medpredmetno in medkulturno povezali v zanimivo spoznavanje jezikov in sladic drugih narodov. Šolska ekipa za učence priseljencev je na hodniku šole pripravil jezikovno tržnico z geslom Tuje jezike treba je znati, pa tudi tuje slaščice je fino poznati. V šolo so povabili starše učencev, ki so pripravili tipične narodne sladice. Tako so učenci razredne stopnje na stojnicah devetih kultur (angleške, albanske, bolgarske, bosanske, nemške, portugalske, romske, ruske in ukrajinske) s pomočjo okušanja sladic in uporabe besed prosim, hvala, voda, kruh in sladica spoznavali kulinariko in jezike posameznih narodnosti svojih sošolcev. Učence predmetne stopnje pa so obiskali gosti, tujci, ki že dlje časa živijo v Sloveniji; šestošolcem se je predstavila Angležinja Karen Thorne, sedmošolcem Vera Haliti, ki je albanskega rodu, Avstralec Brad Eve se je pogovarjal z osmošolci, z devetošolci pa Meaghan Monfort, ki je diplomatka na ameriški ambasadi v Ljubljani. TT Zabavna jesenska doživetja Letošnja sončna in suha jesen je kar vabila otroke v naravo. V Vrtcu Šentvid izkoristimo vsak dan za sprehode ali igre na prostem, da otroci opazujejo spremembe, čudovite barve, spoznavajo okusne jesenske pridelke, odvisnost živih bitij od žive in nežive narave ter skrb za ohranjanje okolja. Vzgojiteljice smo pripravile zabavno dopoldne v gozdu, srečanje z Gozdnim Jožetom, organizirale obisk kmetije z okušanjem domačega jabolčnega soka in bučnic ter s šaljivimi igrami razgibale otroke na travniku z balami. Njihov vrisk, smeh in prošnja, ali gremo jutri spet, so dokaz, da so uživali, pridobili izkušnje in poskrbeli za svoje zdravje. MŽ Mladi naravoslovci v Socki V letošnjem šolskem letu smo prvič organizirali dvodnevni naravoslovni tabor za učence petega in šestega razreda OŠ Vojnik ter vseh treh podružničnih šol. Socka je postala kraj raziskovanja, Podružnična šola Socka pa dom mladih raziskovalcev. Otroci so z učitelji OŠ Vojnik raziskovali rastlinstvo in živalstvo gozda, opazovali zvezdno nebo in ustvarjali v delavnicah. Pri raziskovanju rastlinstva in doživljanju gozda sta se nam pridružila gozdarja Boris Žerovnik in Boštjan Hren, ki sta nam na zanimiv način predstavila gozd kot življenjsko okolje. Za sodelovanje se jima iskreno zahvaljujemo. V Socki so otroci lahko doživeli naravo v vsej njeni lepoti in ob tem spoznali veliko novega. Ob koncu tabora pa so s kratkim programom in z razstavo presenetili svoje starše. Krajani pa so se izkazali kot odlični gostitelji. Hvala vam za vsakršno pomoč pri izvedbi tega projekta. TH, NČ Knjige ob tednu otroka Kot vodilo pri izboru dejavnosti ob tednu otroka v Vrtcu Prebold je bilo letošnje geslo Poj-diva skupaj v svet s knjigo. Otroci so prebirali knjige, poslušali pravljice, likovno ustvarjali, obiskali občinsko knjižnico in izdelali skupno knjigo. Seveda ni manjkalo skupnega jesenskega druženja s starši, ki smo ga izvedli s kostanjevim piknikom in z otroškim bazarjem. Za konec pa smo strokovne delavke presenetile otroke z igrano predstavo Muca Copatarica. MAGDA MOTOH www.novitednik.com Podari knjigo, pričaraj nasmeh Letošnji oktober je bil mesec dobrodelnosti. Svet knjige je pripravil veliko knjigo-dajalsko akcijo z naslovom Podari knjigo, pričaraj nasmeh. Akciji zbiranja rabljenih knjig smo se v okviru projekta Prostovoljstvo v OŠ Frana Roša pridružili tudi učenci vseh razredov. V dveh tednih smo tako zbrali kar 180 (otroških) knjig, takih, ki jih ne potrebujemo več in so primerno ohranjene. Zbrane knjige smo namenili Mladinskemu zdravilišču in letovišču RKS Debeli Rtič, kjer vsako leto novoletne praznike preživi tudi nekaj naših sošolcev. Ponosni smo na to dejanje, saj je knjigo daroval vsak drugi učenec naše šole. Učenke prostovoljke, ki smo knjige zbirale in jih potem z učiteljico dostavile v Klubski center Sveta knjige v Celju, smo se ob delu prepričale, da je mogoče srečo sestavljati iz čisto drobnih kamenčkov. Novim lastnikom knjig želimo veliko knjižnih dogodivščin. Prostovoljke Nežka, dve Niki in Živa, učenke OŠ Frana Roša, Celje Veliko soka za deklici Ivanka Potočnik, naša dolgoletna zvesta naročnica iz Bistrice pri Lesičnem, nam je poslala fotografijo Maje in Ane, ki sta babici pomagali pri jesenskem pospravljanju korenja. Našli sta pravega posebneža. Korenčkov sok je bil zelo dober. Lep par Najstarejša celjska gasilka V soboto, 22. oktobra, je svoj 90. rojstni dan praznovala med gasilci zelo priljubljena Katica Mihelak. V gasilsko društvo PGD Celje - Gaberje se je včlanila daljnega leta 1945. Je najstarejša gasilka v Gasilski zvezi Celje. Svoj jubilej je praznovala med svojimi najbližjimi v gostišču Kolar. Proti večeru smo jo nepričakovano obiskali še številni člani in članice ter pionirji. Bila nas je zelo vesela. Katici želimo trdnega zdravja in še na mnoga leta. SP Jesenska umetnina V času, ko nas jesen obdari z raznimi pridelki, si nekateri člani TD Nova Cerkev vzamejo čas in okolico polepšajo z darovi narave. Ena takih umetnin je nastala tudi pri Miri in Jožetu Štokovni-ku, tik ob glavni cesti Nova Cerkev-Socka. ZVEZDANA GAL Si predstavljate, da dobite takole hudomušno presenečenje za rojstni dan? To se je zgodilo Roziki Gajšek iz Vrbnega, ki jo je v dobro voljo spravil mož Andrej, »dokazni material« pa nam je prinesel njen brat Ivan Ojsteršek iz Goričice. Da se boste zabavali še bralci. Še včeraj šolarji, danes abrahamovci Obletnice valete in mature so z leti menda vedno slajše. Šentjurska generacija 1961 s skupno fotografijo to samo potrjuje. Čeprav se precej redno srečujejo, pa je bilo tokratno druženje še za malenkost bolj slovesno. In nenazadnje tudi bolj številno. Že sama obletnica 35 let od konca osnovne šole je vredna imena, večina sošolcev pa je pod roko pripeljala tudi svojega abrahama. StO NOVI TEDNIK BRALCI POROČEVALCI 19 Gasilci Nove Cerkve vedno močnejši Da v Prostovoljnem gasilskem društvu Nova Cerkev delamo res dobro, sta pokazala dva čudovita s soncem obsijana konca tedna v oktobru. V soboto, 8. oktobra, je bilo v Vojniku tekmovanje Gasilske zveze Vojnik-Dobrna, kjer so se naše enote odrezale res fantastično. Na tekmovanje se je prijavilo 9 naših enot, slavili smo 7 prvih mest in 2 tretji. Na regijsko tekmovanje se je tako uvrstilo vseh 9 enot, poleg teh so imeli pravico na tem tekmovanju še starejši gasilci veterani, tja so se uvrstili že pred tem na tekmovanju za starejše gasilce. 15. oktobra na regijskem tekmovanju v Kozjem so bili pionirji drugi, pionirke, mladinke in mladinci pa so suvereno zmagali. Vrnitev domov je bila res vesela. Tudi nedelja, 16. oktober, nam je bila naklonjena. V Kozje se je odpravilo kar 6 enot. Tudi tokrat se nismo ustrašili močne konkurence, suvereno smo opravili svoje naloge, zato tudi rezultat ni izostal. Mlajši člani A so dosegli odlično šesto mesto, starejši gasilci so bili četrti, člani B tretji, ostale ekipe - članice A, članice B in člani A - pa so slavile zmago. Izkupiček osmih enot, ki so si s tem zagotovile nastop na državnem tekmovanju, ki bo prihodnje leto, nam je res v ponos. Tak rezultat je za marsikoga nerazumljiv, marsikoga premaga nevoščljivost, dosežke lahko razumejo samo najboljše ekipe, ki vsaj pol toliko kot mi gulijo travo na poligonih za treninge. Pripravljenost redno preverjamo z udeležbo na pokalnih tekmovanjih po celi Sloveniji. Do uspehov nam je v veliki meri pripomogla tudi letošnja pridobitev - nov prostor za treninge. Tudi pozimi ne počivamo. Velika zahvala gre tudi vodstvu društva, v teh težkih časih že samo financiranje prevozov in prehrane ni majhen zalogaj, naše enote pa ob uspehu vedno čaka še kako presenečenje. SREČKO SENTOČNIK Tekmovanje mladih ribičev Ribiška družina Šempeter se s tristo aktivnimi člani uvršča med večje in uspešnejše družine v Sloveniji, ki po svojem delovnem programu tudi skrbijo za ribiški podmladek. Letos so izvedli tekmovanje, kjer je pod mentorstvom Rada Gašpariča in Bojana Lenarta sodelovalo kar 25 mladih ribičev. Pomerili so se na petih tekmovanjih ob enem od treh ribnikov v Preserjih, kjer imajo svoje prostore člani RD Šempeter. Ob lovljenju so se seznanili tudi s pomenom ribištva, z vrstami rib, načini ribolova, obnašanjem in varstvom v naravi ter se poveselili na zaključnem srečanju s podelitvijo priznanj, pokalov in praktičnih nagrad. Mladi ribiči so se udeležili tudi poletnega ribiškega tabora Rz Slovenije v Brestanici ter srečanja v Kopru. V seštevku vseh tekmovanj so bili najboljši Rok Košenina, Tadej Urankar, Gašper Pikl, Mateja Škrabar in Matevž Rebevšek. Po vsakem tekmovanju so stehtali ulovljene ribe, ki so jih potem spustili nazaj v ribnik. Zaključnega srečanja s piknikom so se udeležili tudi starši mladih ribičev ter vodstvo RD Šempeter s predsednikom Zdenkom Makom. TV V Sarajevo po nove izkušnje Ali so so sarajevski čevapčiči še vedno tako dobri, kot pravijo, smo preverili tudi sami, ko smo se udeležili Kick-Off Meetinga za projekt Aces, ki je bil od 25. do 29. septembra. V letošnjem šolskem letu Šolski center Celje kot partner sodeluje v omenjenem projektu. Projektni tim sestavljata še šoli iz Makedonije (Skopje) in iz Romunije (Arad). Skupaj bomo ustvarili karierni center, ki bo našim dijakom pomagal pri pridobivanju izkušenj, uporabnih znanj in jim pomagal do večje samozavesti ob kasnejšem iskanju zaposlitve. V okviru Acesa letos kar 105 šol iz različnih držav osrednje Evrope ustvarja skupaj 43 različnih projektov na temo prostovoljstva. V okviru projekta smo obiskali tudi partnersko šolo iz Makedonije, februarja bomo šli v šolo v Romuniji, udeležence iz obeh šol pa bomo pri nas gostili konec novembra. METKA HOJNIK VERDEV Z leve mentor Rado Gašparič, oskrbnik ribiškega doma Vlado Karalič in udeleženci ribiškega tabora. REKREACIJA/ NASVETI Najhitrejša igra z žogo Namizni tenis, igra z belo celuloidno žogico za zeleno mizo (danes tudi rumeno žogico in modro mizo), se je v naše kraje menda razširil z Madžarske. Sprva so navdušenci igrali po domovih, po letu 1928 pa so se začela ustanavljati društva in igra se je izjemno hitro razširila. V 30. letih prejšnjega stoletja so tudi v Celju pri Olimpu ustanovili namiznoteniško sekcijo pod vodstvom Pavla Božiča. Namizni tenis je igra za Najbolj je razširjen v Aziji, dva posameznika ali dva para igralcev. Igralci z loparji udarjajo majhno, lahko žogico čez nizko mrežico, ki deli mizo na dve enaki polovici. Cilj igre je, da igralec žogico udari na nasprotnikovo polovico mize tako, da je ta čez mrežico ne more vrniti na njegovo. Poleg gibalnih sposobnosti sta pri igri potrebna predvsem hitrost igralca in dobro predvidevanje, saj so reakcijski časi izredno kratki. Namizni tenis je drugi najbolj razširjen šport na svetu, takoj za nogometom, in najhitrejša igra z žogo na svetu. predvsem na Kitajskem. Celjani so bili v tej igri posebej dejavni v prvih povojnih letih. Jože Čoh, Stane Bradeško, brata Božič in Rebeušek so takrat igrali v prvi zvezni ligi, s postopnim odhodom te generacije pa se je namizni tenis v Celju vedno bolj uveljavljal kot rekreativni šport. Ob smrti dr. Franca Rebeuška - Frenka leta 1964 je Partizan Gaberje, danes Športno društvo Gaberje, prvič organiziral spominski turnir Frenkov memorial, se spominja njegov sedanji predsednik Metod Trebičnik. Po smrti bratov Pavleta in Milana Božiča se je spominski turnir preimenoval v Frenkov in Bo-žičev memorial (FIBM), ki je danes namenjen veteranom in veterankam. Športno društvo Gaberje ima stoletno tradicijo. Nekdaj so poleg splošne vadbe gojili tudi atletiko, odbojko, namizni tenis in hokej na travi, zadnjih trideset let pa je zapisano izključno športu za vse. Svoje prostore bi želeli obnoviti in zgraditi sodobno »športno hišo«. »Igra je primerna za vse. Zanimiva je tako za tekmovalno naravnane kot za tiste, ki jim več pomenijo prijazno in prijateljsko druženje, smeh in veselje ter užitek pri gibanju. Prištevamo jo med zdrave in naravi prijazne igre,« poudar- Poleg gibalnih sposobnosti sta pri igri potrebna izjemna hitrost igralca in dobro predvidevanje. ja Trebičnik. Namizni tenis je poceni šport, ki ga preprosto lahko igramo v garaži domače hiše ali zunaj, na vrtu. Mize za namizni tenis so naprodaj že za malo denarja, lopar in športna oprema pa tudi ne predstavljata previsokega izdatka. »Mnogo družin doma premore leseno mizo za namizni tenis, betonske mize pa najdemo v wellness centrih, termah in zunanjih igriščih ter šolah. Igra postaja sestavni del zdravega življenjskega sloga,« še pravi Trebičnik. Z namiznim tenisom se ukvarja veliko več moških kot žensk, so pa ženske pri igri zato toliko bolj resne in vztrajne. »Hkrati ugotavljamo, da je vedno manj organiziranega pristopa k igri, saj je za resno organizirano delo potrebna večja namenska dvorana, v kateri ni potrebno vsakodnevno postavljanje in pospravljanje miz.« Z izjemo šol v Celju trenutno ni bolj organiziranega pristopa. Najbližji klub je v Petrovčah, aktivno namizni tenis igrajo še v prostorih Cinkarne Celje (sindikalna liga) in v Športnem društvu Gaberje, kjer za rekreativno igranje namiznega tenisa članstvo v društvu ni obvezno. MATEJA JAZBEC Foto: ŠD Gaberje IV Zdvava so\ n 20.0° pOO- ¿ tor- •sss •sí? " operater^ Ä'nternetu MODNI UTRINKI Zoran Pasarič Kratko geometrijsko ali dolgo sijoče Z Zoranom Pasaričem o letošnjih frizerskih smernicah iz Londona S krajšimi lasmi boste najbolj »in« z geometrijskimi asimetričnimi pričeskami. Znova je na pohodu frufru, vračajo se tudi prameni. Pri dolgih laseh pa so večno moderni naravni, sijoči in zdravi lasje. »Moda zadnjih let še zdaleč ni stvar stroge zapovedi, kot je to veljalo nekoč. Zdaj dopušča možnost izbire za vsak okus,« razlaga znan celjski frizer Zoran Pasarič. Časi ko je bila zapovedana ca svetovne frizerske mode levja griva in so jo tudi vsi ostaja London. Tamkajšnjih nosili, so mimo. Prestolni- predstavitev se je letos ude- ležil tudi naš sogovornik. Kot pravi, so tudi modne zapovedi pospešile korak. »Včasih je trajalo tudi kakšno leto, da smo modne novosti začeli videvati tudi na ulici. Danes so stranke vse bolj osveščene, vedno bolj prepričane, kaj hočejo. Svetovni splet prenese vse novosti do uporab- nikov praktično v trenutku. Do nas mnogokrat pridejo s končno fotografijo in z vprašanjem - znate ali ne znate,« pravi Pasarič. Da je tudi v svetu mode Zemlja okrogla, je že dolgo znano. Tudi letos se zato znova vrača že videno, s sodobnim pridihom, se razume. Če so frizerji prejšnje sezone lase likali v minima-listične kreacije, je zdaj na pohodu volumen. Spet bodo moderne polnejše pričeske. »Likalnik uporabljamo zelo malo in še to kvečjemu za kakšne kodre.« Paž, ki je včasih veljal za železno klasiko, zadnja leta pa smo ga videvali izjemno redko, se vrača v domiselnih geometrijskih asimetrijah. Za najbolj pogumne tudi visoko pod-strižen. »Novosti so seveda eno, toda vsak dober frizer jih mora znati prilagoditi stranki. Pričeska ni obleka in mora biti zato pisana na kožo človekovemu značaju, delu, lasnim predispozicijam in seveda obliki obraza.« Da to tudi v modnem taktu ne bi smelo biti prezahtevno, dokazujejo letošnje frizerske kreacije v Londonu. Kot bi tekmovale v združljivosti nezdružljivega - ob glavi počesani gladki lasje, ki se v spodnjem delu razbohotijo v bujne kodre, kratko strogo podstrižena pričeska, čez katero padajo dolgi neurejeni prameni. Barve pa naj bodo tople. In da ne pozabimo na fante. Letos se bodo nosili daljši lasje v prednjem delu, ki bodo resasto padali na obraz. Poiščite kaj svežega, kar boste lahko nosili in bo hkrati moderno. StO Foto: SHERPA Britanski frizer leta prihaja v Žalec V nedeljo, 13. novembra, bo v Žalcu nastopil svetovno znani frizer Angelo Seminara. Organizator dogodka Dejan Tamše se je v sodelovanju s frizerjem Gašperjem Sedminekom dve leti trudil, da je frizerski zvezdnik prišel v Slovenijo. Britanskemu frizerju minulega leta svoje lase zaupajo Naomi Campbell, Robbie Williams, sodeluje tudi z Vivien Westwood, Louisom Vuitonom, pri šovih Victoria Secret pa je eden izmed glavnih frizerjev. Tudi žalska predstavitev bo po napovedih zelo glamurozna. (AŠ) NOVI TEDNIK NASVETI / ŠTIRINOŽCI 21 TERAPEVT SVETUJE IŠČEMO TOPEL DOM Hočem ločitev, ampak ... Zapuščene živali na fotografijah vas čakajo v zavetišču Zonzani in si želijo skrbnega gospodarja. Dandanes je vse več ločitev, a še vedno so nekateri, ki vedo, da je njihov zakon propadel, da ni več smisla vztrajati. A vendar ostajata tisti ampak oziroma kaj če. Vsakdo, ki se dnevno sprašuje o tem, zakaj ostaja, ve, kako težko se je odločiti in iti dalje. Vedno se najde kakšen zares pameten razlog, zakaj vztrajati. Ali je to zaradi otrok ali zaradi tega, ker menimo, da nimamo kam. Ker ni dovolj denarja, ker dvomimo, da je še kdo boljši. Ker se bojimo biti sami, morda zaradi nosečnosti in navsezadnje nam tudi ne gre tako slabo. Imamo vse, so lepi dnevi, včasih kakšen spor in občutek, da ne spadamo tja zaradi spleta okoliščin, vpliva lune, nadležnega šefa ... Torej tisoč in en razlog, zakaj ne, in en slab občutek, zakaj se ločiti. Res je, da tudi par, ki ostaja skupaj, vedno kdaj pomisli, da bi se razšel, a ljubezen najde kompromis. Ravno ljubezen, spoštovanje, zaupanje in občutek pripadnosti HUJSAIUJE 8—12 kg mesečno Dr. PIRNAT J2/252 32 55,01/519 35 54 www.pirnat.si _Dr. PiriMtdjj^ ReriagovB 29, Maribor_ Piše: ALENKA GABROVEC, zakonska in družinska terapevtka so stvari, za katere se je vredno boriti. Če tega ni, je vse skupaj zaman in nikoli ne bo bolje. Nobenega razloga ni, ki bi lahko odtehtal čustveno škodo, ki nastane pri nas in neposredno tudi pri otrocih. Konec je lahko nov začetek Ni smisel našega življenja, da imamo za vsako ceno družino v polnem pomenu besede. Mogoče res družbene norme, kultura in vera narekujejo, da se ni dobro ločiti, da se moramo boriti in vztrajati. Vendar nikoli ne zaradi tega, ker nas je strah, kaj bodo drugi rekli ter ker si ne predstavljamo biti sami in nas je sram, ker nam ni uspelo. Ni sramotno končati nekaj, kar nas izčrpava in nam prinaša samo nesrečo, nas spravlja v depresijo ter nam jemlje energijo za življenje. Veliko bolj sramotno je vztrajati pri nečem, za kar že vsi vedo, da bi bilo bolje, da se ne bi nadaljevalo. Nekaj časa se da nesrečo v družini skrivati, a slej ko prej postane znana vsem, nihče nam noče nič reči, a vsi za našim hrbtom opravljajo. Biti v strahu, kaj bodo rekli drugi, je tudi brezpredmetno. Ljudje, ki jih želimo očarati s svojim lažnim zakonom, gredo zvečer mirno spat in jim je malo mar za nas, prav tako oni ne doživijo niti delčka našega trpljenja. Pametu-jejo, a ko postane težko, niso zraven in ne bijejo bitke. Samota je strah mnogih. Ko pa si nekaj časa sam, ugotoviš, da ni nič kaj drugače kot prej, v določenih trenutkih je celo bolje. Nikogar ni, ki bi kritiziral, poniževal, določal, kaj se sme in kaj ne. Svoboda, ki ima za slabost samo to, da zvečer zaspite sami in se zjutraj zbudite sami. Domov pridete v prazno stanovanje. Tudi to se spremeni, ko je čas za to. Navsezadnje je odločitev vaša, kaj in kako naprej. Vsekakor si vsakdo na tem svetu zasluži biti ljubljen, sprejet in spoštovan. To ni pravljica, so zgolj občutki, ki obstajajo, zato se je vredno boriti. Če jih še nismo doživeli, še ne pomeni, da jih nismo vredni ali da to ne obstaja. So, le poiskati jih je treba in predvsem verjeti, da smo jih vredni. Mogoče bomo sprva doživeli nekaj slabih trenutkov, a je treba verjeti, da obstajajo tudi dobri, in nikakor ne za vsako ceno vztrajati v navidezni sreči. S tem uničujemo le sebe in otroke. Krademo upanje sebi in otrokom. Vsak konec je lahko nov začetek, če se mu le prepustimo, ne prehitevajmo in si zaupajmo. Prijazen Majk je 2 leti star mešanec, ki so ga odvzeli v Slovenj Gradcu. Je srednje rasti. Tačko, leto in pol staro mešanko, je lastnik oddal, zato išče novega skrbnega gospodarja. Ajka je mešanka, stara 3 mesece. Našli so jo v Celju. Bo srednje rasti. Zima se bliža, živali so se zbližale Očitno je dokaz, da se približuje zima, tudi ta, da se mačkon Ariel stiska k psički Kaji. Tako je zapisal naš bralec Denis s Proseniškega in nam poslala simpatično fotografijo svojih ljubljenčkov. Kaja je prav tako 3-mesečna mešanka iz Celja. DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7,-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772 T veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si_ Uradne ure zavetišča Zon-zani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA DELAVEC ZA PREPROSTA GOZDARSKA DELA - M/Ž; DELO PRI ČIŠČENJU VEGETACIJE V GOZDOVIH. NEDOLOČEN ČAS, 12.11.2011; LESEMBAL IVAN MLAKAR S.P.. ŽELEZARSKA CESTA 3.3220 ŠTORE OELAVEC BREZ POKLICA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORIJE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO ZAHODNI EVROPI, NAKLADANJE, RAZKLADANJE, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC TER OSTALA DELA IZ OPISA DELOVNEGA MESTA TER NAVODILIH NADREJENEGA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.12.2011; PETTY TRANSPORT D.O.O.. GORNJA BISTRICA 116 C, 9232ČRENŠ0VCI AVTOMEHANIK MEHANIK TOVORNIH VOZIL - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE VSEH MEHANSKIH IN ENOSTAVNIH ELEKTRIČARSKIH DEL TER VGRAJEVANJE DODATNE OPREME NA TOVORNIH VOZILIH, IZVAJANJE DEFEK-TAŽE VSEH MEHANSKIH POPRAVIL NA TOVORNIH VOZILIH, IZVAJANJE DEL S SODOBNIMI DIAGNOSTIČNIMI NAPRAVAMI.PREVZEMANJE NADOMESTNIH DELOV V SKLADIŠČU, ZADOLŽITEV ORODJA IN PRIBORA. IZVAJANJE PREIZKUSNIH VOŽENJ VOZIL V POPRAVILU, PRIPRAVLJANJE VOZIL ZA PREDAJO, PRIPRAVLJANJE PODATKOV ZA PREDRAČUNE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.11.2011; AVTO CELJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D., CELJE, IPAVČEVA UL. 21, IPAVČEVA ULICA21,3000 CELJE MONTER VODOVODNIH NAPBAV VODOVODNE IN PLINSKE INŠTALACIJE - M/Ž; NAPELJAVA VODOVODA IN KANALIZACIJE, (HIŠNE INŠTALACIJE), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 14.11.2011; ESITEL, PODJETJE ZA ELEKTR0 IN STROJNE INSTALACIJE TER TELEKOMUNIKACIJE TER OSTALE STORITVE D.0.0.. DELAVSKA ULICA8,3000 CELJE ELEKTBIKAB ELEKTRIKAR - VZDRŽEVALEC - M/Ž; ELEKTR0 VZDRŽEVALNA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.11.2011; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0., CESTA V CELJE 2,3202 LJUDEČNA ELEKTBIKAB ELEKTBONIK ELEKTRONIK - VZDRŽEVALEC - M/Ž; ELEKTR0 VZDRŽEVALNA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.11.2011; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0., CESTA V CELJE 2,3202 LJUDEČNA SBEDNJA STBOKOVNAALI SPLOŠNA IZOBBAZBA REFERENT V AVTO ŠOLI - M/Ž; VODENJE ADMINISTRACIJE AVTO ŠOLE, SPREJEMANJE STRANK, OPRAVLJANJE BLAGAJNIŠKIH DEL, DOLOČEN ČAS SEPTEMBER 2012, 12.11.2011; ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVT0ME-HANIK0V CELJE, SLOMŠKOV TRG 1,3000 CELJE EKONOMSKI TEHNIK REFERENT SPLOŠNIH ZADEV - CELJE - M/Ž; OBRAČUNI STROJNIH IN PREVOZNIH STORITEV, SPREMLJANJE IN ANALIZE OPRAVLJENIH UR IN PREVOŽENIH KILOMETROV ZA SLUŽBENA VOZILA, SESTAVA POROČIL 0 REALIZACIJI IN RAZČLENITVI PO VRSTAH STROŠKOV, OBRAČUNI TROŠARIN, ZRIRI EVIDENC, VODENJE POSLOVNE KORESPONDENCE S PODROČJA DELA .... DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.11.2011; INTERNALIS, GRADBENIŠTVO. TRGOVINA IN STORITVE, D.0.0., AV-ČIN0VAULICA 19,1000 LJUBLJANA PBOMETNITEHNIK ORGANIZATOR LOGISTIKE V MEDNARODNEM CESTNEM TOVORNEM PR0METD - DISPONENT - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN NADZOR PREVOZOV, SPREMLJANJE IN VODENJE SKUPINE VOZNIKOV, SPREMLJANJE SPLETNIH BORZ NAKLAD0V, VODENJE EVIDENC, DAJANJE POROČIL DRUGA OPRAVILA PO NAVODILU NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 15.12.2011; PETTY TRANSPORT D.0.0., GORNJA DISTRICA 116 C, 9232 ČRENŠDVCI STBOJNITEHNIK OPERATER CNC STROJEV - M/Ž; PREVZEMA DOKUMENTACIJO (OPERACIJSKI LIST] IN IZVAJA PROGRAM OBDELAVE NA CNC LASERSKEM REZALNIKU GLEDE NA ZAHTEVE PODANE Z DELOVNIM NALOGOM NASTAVI CNC LASERSKI REZALNIK IN PRIPRAVI CNC STROJE, ORODJA IN PRIPRAVE ZA DELO PREGLEDA PROGRAM OBDELAVE CNC PO DOKUMENTACIJI NADZORUJE IN SODELUJE PRI PRIPRAVI STROJA CNC IN ORODJA ZA DELO IPD, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.11.2011; K0-VIS-LIVARNA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.0.0., ŽELEZARSKA CESTA 3,3220 ŠTORE ELEKTBOTEHNIK ENEBGETIK ELEKTR0M0NTER NA TERENU - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTROINŠTALACIJSKIH DEL JAKEGA IN ŠIBKEGAT0KA. TER POZNAVANJE NAČRTOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.11.2011; ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.0.0., NA OTOKU 1,3000 CELJE ELEKTBOTEHNIK MOJSTER LUČI - M/Ž; SODELOVANJE PRI PRIPRAVLJANJU LUČNEGA SCENARIJA ZA P0SEMEZNE UPRIZORITVE, ZAPISOVANJE LUČI ZA VSAKO UPRIZORITEV, RAZPOREJANJE DELA OSVETLJEVALCEM, NADZOROVANJE, VZDRŽEVANJE IN POPRAVLJANJE ELEKTRIČNIH NAPRAV VSEH JAK0ST1. UPRAVLJANJE Z ELEKTRONSKIM LUČNIM REGULATORJEM, ORGANIZIRANJE NJEGOVEGA VZDRŽEVANJA IN POPRAVLJANJA, SKRB ZA MANJŠA VZDRŽEVALNA DELA V HIŠI, PO POTREBI UPRAVLJANJE Z VIDEONAPRAVAMI. IZVAJANJE DEL V SKLADU S PREDPISI 0 VARNOSTI PRI DELU IN POŽARNE VARNOSTI, OPRAVLJANJE DRUGIH OPRAVIL PO NALOGU NADREJENIH., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.11.2011; SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE, GLEDALIŠKI TRG 5.3000 CELJE VIŠJA STBOKOVNO IZOBBAZBA UPRAVNIK - M/Ž; UPRAVLJANJE S STANOVANJSKIMI OBJEKTI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.11.2011; SUPRA-STAN, PODJETJE ZA UPRAVLJANJE S STANOVANJSKIMI HIŠAMI, D.0.0., ADAMIČEVA ULICA 1, 3000 CELJE UE LAŠKO LESARSKI DELAVEC LESARSKI DELAVEC - M/Ž; PRIPRAVA MATERIALA ZA STROJNO 0BBELAV0. DELA PRI ROČNI OBDELAVI LESA, MANJ ZAHTEVNA DELA NA LESN00BBEL0VALNIH STROJIH, MANIPULIRANJE S POLIZDELKI IN KONČNIMI IZDELKI (ZLAGANJE IN PREKLADANJE MATERIALOV), VSA OSTALA DELA PO NALOGU NADREJENIH V SKLADU S SPOSOBNOSTMI. DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 13.11.2011; PARON LESNA INDUSTRIJA D.0.0.., SPODNJA REČICA 100.3270 LAŠKO MIZAR UPRAVLJALEC LESNOOBDELOVALNEGA STROJA - M/Ž; PRIPRAVLJANJE IN NASTAVITVE LESNOOBBELOVAL-NIH STROJEV ZA DELO, DELO NA LESNOOBBELOVALNIH STROJIH, ZAHTEVNA DELA PRI OBDELAVI LESA, ZAHTEVNA DELA PRI IZDELAVI POHIŠTVA IN PRI IZDELAVI VZORCEV, ZAHTEVNO VRTANJE, ŽAGANJE, BRUŠENJE IN REZKANJE. MANIPULIRANJE S POLIZDELKI IN KONČNIMI IZDELKI, VSA OSTALA DELA PO NALOGU NADREJENIH V SKLADU S SPOSOBNOSTMI. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.11.2011; PARON LESNA INDUSTRIJA D.0.0.., SPODNJA REČICA 100,3270 LAŠKO UE MOZIRJE SREDNJA POKLICNA IZOBBAZBA NATAKAR/NATAKARICA - M/Ž; STREŽBA PIJAČ V FRANKYS PUBU. NEDOLOČEN ČAS, 12.11.2011; FRANC PFEIFER S.P. DAR, PRIH0VA21,3331 NAZARJE UE SLOVENSKE KONJICE DELAVEC BBEZ POKLICA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORIJE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO ZAHODNI EVROPI, NAKLADANJE, RAZKLADANJE, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC TER OSTALA DELA IZ OPISA DELOVNEGA MESTA TER NAVODILIH NADREJENEGA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.12.2011; PETTY TRANSPORT D.0.0.. GORNJA DISTRICA 116 C, 9232 ČRENŠDVCI SREDNJA POKLICNA IZOBBAZBA HIŠNIK - M/Ž; OPRAVLJANJE TEHNIČNIH IN VZDRŽEVALNIH DEL, NEDOLOČEN ČAS, 9.11.2011; OSNOVNA ŠOLA ZREČE, ŠOLSKA CESTA 3,3214 ZREČE SBEDNJA STBOKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBBAZBA ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - SVETOVALEC PRODAJE - SLOVENSKE KONJICE - M/Ž; SVETOVANJE, TRŽENJE ZAVAROVALNIH PRODUKTOV, PRIDOBIVANJE TERMINOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 10.11.2011; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA. KOMENSKEGA ULICA 4,1000 LJUBLJANA DIPLOMIRANI EKONOMIST(VS) KOMERCIALIST - M/Ž; KOMERCIALIST ZA PODROČJE PRODAJE, NABAVE IN LOGISTIKE. NA PODROČJU NABAVE ZAJEMA ORGANIZACIJO NABAVE OSNOVNIH MATERIALOV, POTROŠNIH MATERIALOV, TER MATERIALOV POTREBNIH ZA DELOVANJE PODJETJA TER VODENJE EVIDENC NABAVE, KONTROLA NABAVNIH DOKUMENTOV IN HRANJENJE LE TEH, IZDELAVA POROČIL IN GRAFOV. NA PODROČJU PRODAJE ZAJEMA VODENJE NAROČIL KUPCEV, FAKTURIRANJE. VODENJE EVIDENC PRODAJE TER IZDELAVA POROČIL IN GRAFOV. NA PODROČJU LOGISTIKE ZAJEMA ORGANIZACIJO LOGISTIKE DOMA IN V TUJINI. TER PRIPRAVA SPREMNE DOKUMENTACIJE OZIROMA PREVZEM VHODNE DOKUMENTACIJE TER KONTROLA LE TE IN HRANJENJE, TER DELO S CARINSKIMI ORGANI DOMA IN V TUJINI. DELO POTEKA V PROGRAMSKEM PAKETU PANTHEON. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.11.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.0.0.. STRANICE 55.3200 STRANICE UE ŠENTJUR PRI CELJU NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE ŠMARJE PRI JELŠAH DELAVEC BBEZ POKLICA STROJNIK TEŽKE GRADDENE MEHANIZACIJE - M/Ž; DELO S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.11.2011; KIT-AK. GRADNJE, D.0.0., KIDRIČEVA ULICA 28,3250 ROGAŠKA SLATINA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA C,E KATEGORIJE, NA PODROČJU ZAHODNE EVROPE - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO ZAHODNI EVROPI, NAKLADANJE, RAZKLADANJE, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC TER OSTALA DELA IZ OPISA DELOVNEGA MESTA TER NAVODILIH NADREJENEGA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.12.2011; PETTY TRANSPORT D.0.0., GORNJA DISTRICA 116 C, 9232 ČRENŠDVCI POMOŽNI DELAVEC VOZNIK U MEDNARODNEM TRANSPORTU - M/Ž; VOZNIK, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 10.11.2011; TRANS DE-JUS, PREVOZNIŠTVO, DENIS JUS S.P., KVEDROVA ULICA 6, 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBBAZBA NATAKAR - DELO V MEST1NJAH - M/Ž; NATAKAR, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.11.2011; DBG-SKUPINA, NESPECIALIZIRANA TRGOVINA NA DEBELO. GOSTINSTVO, D.0.0., BRNČIČEVA ULICA 31,1231 LJUBLJANA -ČRNUČE SBEDNJA STBOKOVNA ALISPLOSNAIZOBBAZBA VODJA STREŽBE - BELO V MEST1NJAH - M/Ž; VODJA STREŽBE. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.11.2011; DBG-SKUPINA, NESPECIALIZIRANA TRGOVINA NA DEBELO. GOSTINSTVO, D.0.0., BRNČIČEVA ULICA31.1231 LJUBLJANA-ČRNUČE PRODAJALEC ZASTOPNIK - M/Ž; ZBIRANJE NAROČIL PRI ZNANIH KUPCIH ZA ODJAVE IN OGLASE V PRODUKTIH PODJETJA; PIRŠ, POTROŠNIŠKI VODNIK, DELO JE TERENSKO NA OBMOČJU ODJAVE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.11.2011; SLOVENSKA KNJIGA D.0.0., PODJETJE ZA PRODAJO IN DISTRIBUCIJO KNJIG, SVETOVANJE IN ZALOŽNIŠTVO, STEGNE 3,1000 LJUBLJANA MIZAB MIZARSKA DELA - M/Ž; MIZARSKA DELA, MONTAŽA POHIŠTVA, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 14.11.2011; MIZARSKI SERVIS FRANC BRANTUŠA S.P., BRESTOVEC 32,3250 ROGAŠKA SLATINA AVTOMEHANSKI DELOVODJA VODJA SERVISA - M/Ž; ORGANIZACIJA DELA, NABAVA MATERIALA, IZSTAVLJANJE RAČUNOV, NEDOLOČEN ČAS, 20.11.2011; AVTO ALKA ALBERT KAMPUŠ S.P., SPODNJE NEGONJE 27 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA VIŠJA STROKOVNO IZOBBAZBA VODJA GOSPODINJSTVA - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN S STROKOVNIH VIDIKOV VODENJE DELOVNEGA PROCESA OZIROMA GOSPODINJSTVA V HOTELU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.11.2011; HOTEL SAVA ROGAŠKA, GOSTINSTVO, TURIZEM IN STORITVE, D.0.0., ZDRAVILIŠKI TRG 6.3250 ROGAŠKA SLATINA UE VELENJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBBAZBA POMOŽNI KLJUČAVNIČAR - M/Ž; ČIŠČENJE DARVNIH KOVIN, RAZREZ KARLOV, DELO NA RECIKLIRNEM STROJU, DELO Z RAZLIČNIMI MANJŠIMI ORODJI, NALAGANJE TOVORA, RAZLAGANJE TOVORA, VOZNIK KOMDIJA IN OSTALA DELA PO NAVODILU DIREKTORJA .... DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 9.11.2011; TRGOVSKO ZASTOPANJE GOCA, PREDRAG PANIČ S.P., ŠALEŠKA CESTA 19.3320 VELENJE DELAVEC BBEZ POKLICA DELAVEC V PROIZVODNJI - M/Ž; PREDIRA IN SORTIRA PLASTIČNE IZDELKE LOČUJE IZDELKE, JIH SORTIRA IN KONTROLIRA KAKOVOST IZDELKOV ODSTRANJUJE DOLITEK IN KONTROLIRA KAKOVOST IZDELKOV TER JIH PAKIRA V USTREZNO EMBALAŽO MELJE PLASTIKO IPD, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 14.11.2011; TRGOTUR KADROVSKI INŽENIRING. POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, D.0.0., LJUBLJANSKA CESTA 13 B, 3320 VELENJE CEVAR - IZVAJANJE DEL POTEKA V NEMČIJI - M/Ž; POTREBNO ZNANJE IZOMETRIJE.. NEDOLOČEN ČAS, 20.11.2011; KIL KOVINE. OBDELAVA KOVIN IN OSTALE STORITVE, D.0.0., EFENKOVA CESTA 61,3320 VELENJE T1G/E VARILEC - IZVAJANJE DEL POTEKA V NEMČIJI -M/Z; VARJENJE PO T1G POSTOPKU, ZAŽELJEN ATEST 141/111 (NI NUJNO POTREBEN). NEBOLOČEN ČAS. 20.11.2011; KIL KOVINE. OBDELAVA KOVIN IN OSTALE STORITVE, D.0.0., EFENKOVA CESTA 61,3320 VELENJE NIŽJAP0KLICNAIZ0BBAZBA(D03 LET) PROIZVODNI DELAVEC III. - M/Ž; OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH DEL PRI IZDELAVI POLIZDELKOV, POVRŠINSKI ZAŠČITI POLIZDELKOV, SESTAVI SKLOPOV IN APARATOV, NA PODLAGI TEHNOLOŠKO DOLOČENIH DELOVNIH OPERACIJ. OPRAVLJANJE DRUGIH DEL PO NALOGU OZIROMA NAVODILU PREDPOSTAVLJENEGA., DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 9.11.2011; ADECCO H.R. D.0.0.; ADECCO H.R. D.0.0., PE CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE B. 3000 CELJE SBEDNJA POKLICNA IZOBBAZBA NATAKAR - M/Ž; DELO V STREŽBI, PREVZEM MATERIALA, ČIŠČENJE LOKALA, KOMUNICIRANJE Z GOSTI.... DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.11.2011; DNEVNI DAR KELT MIRAN KASESNIK S.P., LJUBLJANSKA CESTA 32 A. 3320 VELENJE SBEDNJA STBOKOVNAALI SPLOŠNA IZOBBAZBA ZAVAROVALNI ZASTOPNIK-SVETOVALEC PRODAJE - DELO V VELENJU - M/Ž; SVETOVANJE, TRŽENJE ZAVAROVALNIH PRODUKTOV, PRIDODIVANJE TERMINOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 10.11.2011; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIDOR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA. KOMENSKEGA ULICA 4,1000 LJUBLJANA PBODAJALEC ZASTOPNIK - M/Ž; ZBIRANJE NAROČIL PRI ZNANIH KUPCIH ZA ODJAVE IN OGLASE V PRODUKTIH PODJETJA: PIRŠ, POTROŠNIŠKI VODNIK, DELO JE TERENSKO NA ODMOČJU ODJAVE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.11.2011; SLOVENSKA KNJIGA D.0.0., PODJETJE ZA PRODAJO IN DISTRIBUCIJO KNJIG, SVETOVANJE IN ZALOŽNIŠTVO, STEGNE 3,1000 LJUDLJANA BAČUNALNIŠKI TEHNIK TEHNIČNI ASISTENT NA PODROČJU PODPORE UPORABNIKOM - M/Ž; IZVAJA PREZENTACIJE APLIKACIJ PRI POTENCIALNIH KUPCIH IMPLEMENTIRA PROGRAMSKO OPREMO PRI NAROČNIKIH, IZVAJA IZODRAŽEVANJA UPORADNIKOV TESTIRA ZAHTEVNE APLIKATIVNE REŠITVE IZDELUJE UPORABNIŠKA NAVODILA ZA APLIKACIJE IPD, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.11.2011; PIA INFORMACIJSKI SISTEMI IN STORITVE. D.0.0.. EFENKOVA CESTA 61,3320 VELENJE ELEKTROTEHNIK MONTER STROJNO ENERGETSKIH NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA, DEMONTAŽA, REMONT, VZDRŽEVANJE STROJNIH IN ENERGETSKIH NAPRAV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.11.2011; ELMECCO, ENERGETIKA IN AVTOMATIKA, D.0.0., KARDELJEV TRG 3,3320 VELENJE UE ŽALEC MESAR MESAR - M/Ž; PRIPRAVA IN PRODAJA MESA, NEDOLOČEN ČAS, 27.11.2011; MESARSTVO ČAS, ERVIN ČAS, S.P., SAVINJSKA CESTA 77,3310 ŽALEC KOMERCIALIST(VSŠ) SAMOSTOJNI KOMERCIALIST-M/Ž; ODGOVORNI DOSTE ZA ZA SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO KONČNIH IZDELKOV NAMENJENIH PODZEMNI INFRASTRUKTURI TER INDUSTRIJSKIH IZDELKOV V SLOVENIJI IN V TUJINI, ZDIRANJE, PRIDODIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM PRIPRAVA PONUUD IN POGODD IPD., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.11.2011; APLAST PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., PETROVČE115 A. 3301 PETROVČE 17.00 Avla OŠ Primoža Trubarja Laško Laško skozi oči učencev šola v Laškem nekoč in danes ob sliki, petju, skečih, plesu in glasbi 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic pripoveduje Metka Pivk Srdič 18.00 Mladinska knjiga Celje Rišemo pravljico Ciciklubova pravljična urica 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Vojaška obramba Slovenije 1990-1991 predstavitev monografije; knjigo bodo predstavili dr. Tomaž Kladnik, Boris Knific ter Simona Porš 18.00 Hiša generacij Laško Naj te poboža moja beseda večer ljubiteljskih pesnikov občine Laško 18.00 Knjižnica Velenje Zapuščene živali (resnice in zmote) predava Polona Rančigaj 18.00 Knjižnica Velenje Branje je žur, reading is cool: Delo s prevodi bralni krožek za najstnike 18.30 Splošna knjižnica Slovenske Konjice Pod krilatim Pegazom predstavitev knjige Vlaste Nussdorfer 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Mohorski večer z Zorkom Simčičem ob 90-letnici književnika in izidu njegove knjige Zgodaj dopolnjena mladost 19.00 Dom kulture Velenje Imaginarne esence premierna video-plesno- gledališko-glasbenega projekta 19.30 Vila Monet Laško_ Janja Brlec koncert citrarke 20.00 Zdravilišče Laško Koncert MePZ Jesen Laško ČETRTEK, 10. 11. 12.00 Galerija Velenje_ Pokrajina med piktorializmom in abstrakcijo javno vodstvo po razstavi 16.00 Kvartirna hiša Celje Fotogenične turistične zanimivosti Celja predava Vesna Golner 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic pripoveduje Marjetka Blatnik 16.00 Knjižnica Doma starejših Šentjur Kakovost življenja svojcev oseb z demenco predavanje Sabine Sajtl, dipl. med. sestre 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Oj, čudežni zaboj igrana otroška predstava, za cici abonma in izven 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po svoji sledi predstavitev knjige alpinista, gorskega reševalca in pisatelja Toneta Škarje 18.00 Kulturni center Laško Komorne skupine Laške pihalne godbe koncert 18.00 Hotel Štorman Celje Arabska pomlad, islam in spopad civilizacij gost dr. Aleš Debeljak 18.00 Galerija Mozirje Od sodbe k iskrenosti predavanje Mojce Grešak 18.00 Hotel Dobrava Zreče zaključek likovne kolonije z razstavo 18.00 Dom kulture Velenje Prireditev ob 40-letnici osnovne šole Antona Aškerca Velenje 18.30 Muzej premogovništva Velenje Prešernovi nagrajenci slikarske kolonije Izlake-Zagorje odprtje razstave 19.00 Celjski dom_ O pomočeh in izcelitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga informativno predavanje 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Slovenska rojstna imena predava prof. dr. Janez Keber v okviru sklopa predavanj Ime veliko pove 19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Meditacija ob polni luni in znaku škorpijona 19.00 Slomškov dom Slovenska Bistrica Snubač in medved enodejanki Antona Pavloviča Čehova 19.19 Mestna knjižnica Velenje Pogovor z Vito Mavrič z gostjo se bo pogovarjala Sonja Bercko 19.30 Celjski dom_ Zemlja pleše slavnostni dobrodelni koncert Barbare Celjske ob 50. letnici Slovenske popevke 19.30 Glasbena šola Velenje Harmonikarski orkester Glasbene šole Radovljica koncert 20.00 Zdravilišče Laško MPZ Laško koncert KINO PLANET TUŠ Spored 8. in 9. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Morilska elita - akcijski triler 21.30 Winx club - animirani film, sinh., 3D 15.00, 17.00 Winx club - animirani film, sinh. 16.40 Kužna nevarnost - akcijski triler 21.20 Paranormalno 3 - grozljivka 19.25, 21.25 Trije mušketirji - akcijska pustolovščina 19.00 Jeklena moč - akcija 15.40, 18.25, 21.00 Footloose - glasbena komedija 16.20, 18.50 Stvor - grozljivka 21.10 Oropaj bogataša - akcijska komedija 16.05, 18.20, 20.40 Tintin - animirana družinska pustolovščina, 3D 15.30, 18.00, 20.30 Tintin - animirana družinska pustolovščina 16.10, 18.40 Trgovci s časom - triler 16.00, 18.30, 20.50 ^mumu^m SREDA in ČETRTEK 20.00 Turneja - komična drama I Podjetje I Adamas Mitja Udovč, s. p., objavlja spremembo naziva _podjetja v_ ADAMAS & MINERALI, d. o. o., STROJI PRODAM PRODAM io 4_____„ aupotojfcnt»-HHpMJen*|Q4Q 37 33 3 Ci . LJublJtrtlk* C 7 (iff VMMHI PRODAM 3&K V ZLATARNI KRAGOLNIK V OTYCENTRU CELJE VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA KRAGOLNIKkKRAGOLNIK d.O.O., KatUjtvc 12, Cilj« DVOBRAZDNI hidravlično obračalni plug, od 10 do 16 col, in mulčer za koruzo prodam. Telefon 040 123-549. p PLUG, 10 col in travniške brane, ugodno prodam. Telefon 070 364-288. 4328 STANOVANJE GARSONJERO, 39 m2, na Savinjskem nabrežju, prodamo. Telefon 041 725-119. 4301 HITRI KREDITI ODDAM V PETROVČAH oddajam enosobno in dvosobno stanovanje za ženske in študentke. Telefon 041 961-882. 4278 ENOSOBNO in trisobno obnovljeno stanovanje, lokacija Spodnje Štore, oddamo. Telefon 041 725-119 . 43 01 DVOINPOLSOBNO stanovanje na Hudinji oddam za daljše obdobje. Telefon 051 424-696. 4331 OPREMLJENO, takoj vseljivo stanovanje, 42 m2, oddam paru. Telefon 041 650-737. 4353 OPREMLJENO stanovanje v okolici Laškega, približno 33 m2, oddam v najem. Telefon 070 849-570. 4355 NOVO stanovanje, veliko 68 m2, z atrijem, 100 m2 in kletjo, 1. nadstropje, v novozgrajenem bloku, dodatno dve parkirni mesti, v Šentjurju, Nova vas, oddamo v najem. Cena 250 EUR. Telefon 041 282046, (03 ) 5741-237. 43 6 4 GARAŽA PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p PRAŠIČKE, stare 3 mesece, prodamo. Telefon 5488-158. 4275 ŠKOTSKO govedo, ekološke reje, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-004. n DOMAČE gosi prodam. Telefon 040 899-973. L 352 TELICO simentalko, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon 5794-127, 041 239-514. 4343 BIKCA simentalca, težkega približno 150 kg, prodamo. Telefon 031 497-410. 4346 PRAŠIČE, lastna reja, 100 do 250 kg, z možnostjo dostave, prodam. Telefon 041 561-893. p PONI žrebičko, staro 7 mesecev, osla in oslico, stara dve leti, prodam. Telefon 041 736-248. L 357 KRAVO dojiljo, ls limuzin, brejo v 6. mesecu, 3. tele, prodam. Telefon (03) 5739-115. 4373 VEČ vrst kokoši, golobov, zajcev, za rejo ali zakol, prodam. Telefon (03) 5736-525. 4372 ODDAM GARAŽO v Celju (Vrunčeva) oddam v najem. Telefon 051 210-405. p V ZIMSKEM času oddam garažo v Vojkovi ulici v Celju. Telefon (03) 490-3065. 4348 PRODAM MIZO s stekleno temno zgornjo ploščo, 4 stole, cena po dogovoru in posteljo, kompletno z jogijem, 140 * 200, prodam. Telefon 031 874-485 . 4 3 42 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, brata in strica JOŽETA REZARJA iz Leskovca 5, Ljubečna se zahvaljujemo prijateljem, sosedom, Združenju veteranov vojne za Slovenijo, Gasilskemu društvu Nova Cerkev, godbenikom iz Nove Cerkve, Gasilskemu društvu Ljubečna in godbenikom z Ljubečne. Prav tako se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Hvala vam. Žalujoči: žena Majda, sestra, brat, nečak in nečakinja ter ostali sorodniki KUPIM VSE vrste krav in telic, za izvoz, plačilo takoj, odkupujemo. Telefon 040 647-223. Š 261 KRAVE in telice, suhe in debele, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 488 PEČ na olje Riello, za centralno ogrevanje, 35 Kw, rabljeno tri sezone, za 300 EUR in več ovac, prodamo. Cena po dogovoru. Hilda Kotnik, Dobovec 25 c, Rogatec. 4326 SUHA bukova drva ugodno prodam. Telefon 5798-050. 4351 ZIMSKE gume s platišči, 175-65-14, za fiat punto 1,2, rabljene eno sezono, prodam za 170 EUR. Telefon 041 457-075. 4363 KUPIM PRODAM SUHO seno v okroglih balah in koruzo v strokih prodam. Telefon 031 783-636. 4327 PRAVO domačo slivovko ugodno prodamo. Telefon 031 813-295. 4350 MLADO vino sauvignon, modra frankinja, mešano rdeče in mešano belo, ugodno prodam. Telefon 031 765-466. 4362 OSTALO SING, d. o. o. Zaradi povečanja obsega poslovanja zaposlimo: 1. Strugarja za delo na CNC obdelovalnih strojih 2. Delavca za delo na strojih za obdelavo kovin SING, d. o. o., Petrovče, Arja vas 27 a, 3301 Petrovče tel: 03 7100717 BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p METRSKA bukova drva, cena 200 EUR/klaf-tra, po dogovoru možen tudi razrez, cena za razrezana drva je 220 EUR, prodam. Telefon 031 346-299. 3886 VISOKO kakovostne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683. n BUKOVA metrska drva, možen razrez in dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316. Š 493 Gostišče ZAPOSLI kuharico/-ja z izkušnjami (malice, kosila, a la cart) in z veseljem do dela. Bohorč Marjan, s. p., D. Kvedra 44, 3230 Šentjur KAKOVOSTNO in po ugodni ceni polagamo keramiko. Saltera, d. o. o., Grobelce 33 b, Sveti Štefan, telefon 070 744-452, 041 900-891. 4366 NUDIM pomoč na vašem domu: starostnikom, prezaposlenim, invalidom ..., tudi v trgovini in pisarni. Telefon 031 525-336. Sonja Lavrinc, Kasaze 69 d, Petrovče. 4367 Tvoje srce je omagalo, bolečin več ne trpiš, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal. ZAHVALA Zapustil nas je dragi ata, dedek in pradedek FRANC SANCA iz Rifengozda 23 pri Laškem (10. 12. 1930 - 24. 10. 2011) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se za darovane sveče, cvetje, maše in denarno pomoč. Hvala dr. Meliti Zlatečan in sestri Ireni za zdravljenje in prijaznost, reševalni in patronažni službi ZD Laško, posebej ge. Stanki in ge. Tomici ter kardiološkemu oddelku SB Celje. Hvala kaplanu Kle-mnu Jagru za opravljen cerkveni obred, pevcem in g. Petru Ojstršku za poslovilni govor in pogrebni službi Komunale Laško za opravljene storitve. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali in mu z lepo besedo lajšali bolečine. Iskrena hvala tudi vsem, ki jih v zahvali nismo imenovali, a ste nam v težkih trenutkih pomagali in stali ob strani. Žalujoči: otroci Jože, Franc, Viki in Gelika z družinami, vnuki in pravnukinja Lara VINSKA klet Furlan, vinotoč Šempeter, Šolska ulica 54, vabi v soboto, 12. novembra, od 11. ure naprej na brezplačen prigrizek in pokušino mladega vina. 4370 ninnii.iioiiitiilil.coni VSE vrste lesa na panju kupim. Telefon 041 506-958. 4290 ZAPOSLITEV AGM Nemec, d. o. o., Sedraž 3, Laško zaposli inženirja gradbeništva. Informacije po telefonu 041 625-913. n HITRO NAROČITE I Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej; | Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. tudi letnik 2011 ^^^^ s prilogo TV-OKNO! ^^^^ Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in sanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NOVI TEDNIK Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev 4368 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Šarlah Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Z^M^Wt IV-t-t t V SLJlK U>Wt LV-6-Ç11/ Ljubezen na tehtnici »No, 90 kilogramov pa spet nimam!« se je ujezila deklica, ki je pred 53 leti na železniški postaji v Celju s prijateljicami preverjala svojo linijo. Že trenutek za tem pa je s »fa-kinom« ozmerjala navihanega fanta, ki si ni mogel kaj, da ji ne bi na skrivaj stopil na tehtnico. A ko sta se spogledala, je preskočila iskrica in od takrat se imata rada ... Tako svojo veliko ljubezen na prvi pogled, kot bi se zgodila včeraj, opisuje Zvonko Perlič. Z ženo Romano, takrat se je še pisala Krajnc, sta pred časom obeležila 50 let zakonskega življenja. Današnjim srednješolcem bi se kaj takega zdelo popolnoma nezaslišano, a takrat so bila pravila lepega obnašanja precej bolj stroga. Javno izkazovanje romantične naklonjenosti med šolarji je bilo absolutno čez mejo dopustnega. Zvonko in Romana pa sta se tako rada z roko v roki sprehajala po mestu. In seveda se je hitro našel dušebrižnik, ki ju je zatožil v šoli. In tako je eden od profesorjev neko jutro zapel: »Zvonkoooo! Kaj ti slučajno slabo vidiš?« Začuden mu je odvrnil, da je z njegovim vidom vse lepo in prav. »Zakaj,« je nadaljeval profesor, »te morajo pa potemtakem voditi po mestu?!« Če bi profesor zaslutil, kako se bo življenje obrnilo, takrat zagotovo ne bi rekel nič. Zvonko in Romana pa se še danes rada spominjata tistih srednješolskih začetkov, ko sta lahko mimo »hore legalis« šla v kino samo naskrivaj. Takoj po maturi, leta 1961, sta se poročila. Od takrat sta vse stvari počela skupaj. Skupaj sta študirala, dobila sina Boštjana, končala prvo stopnjo, skupaj pavzirala, pa spet skupaj nadaljevala in končala drugo stopnjo fakultete. Rodila se jima je še hči Klavdija, skupaj sta zgradila hišo. Romana je v več podjetjih delala kot finanč-nica, Zvonko je kmalu postal direktor. Na to obdobje ga veže veliko trpkih spominov in kot pravi, če ne bi imel tako stresnega življenja, morda ne bi oslepel. Tako pa ga je zdravje vedno spominjalo na krhkost življenja. Imel je resno operacijo srca, dobil težko sladkorno bolezen in leta 1999 dokončno oslepel. »Takrat se je v meni nekaj zganilo in začel sem pisati,« o svojih literarnih začetkih pripoveduje Zvonko. V teh letih je izpod njegovega peresa izšlo približno 400 pesmi in nekaj daljših proznih del. Še vedno ustvarja in morda se bo nekoč na papir izlila tudi njuna ljubezenska zgodba. »Zlata poroka je bila čudovita,« se nasmejano spominjata praznovanja v hotelu Evropa. »Takrat pred 50 leti sva bila tako mlada, da pravzaprav nisva vedela, v kaj se zares spuščava. Vse, kar sva imela, je bila ljubezen. Po vseh teh letih pa je njuna medsebojna predanost veliko bolj pomenljiva. Zaveš se, kako pomembno je v življenju zares imeti človeka, ki ti v dobrem in slabem stoji ob strani.« Perličeva sta danes ponosna stara starša petih vnukov; Ane Marije, Pine, Sanje, Dorijana in Zale. »Rada bi jih naučila, da je v življenju pomembno ostati zvest. Sebi in svojemu bližnjemu,« zaključi Zvonko. In nauk te lepe zgodbe? Sebastjan Kamenik, prijatelj iz združenja prijateljev slepih in slabovidnih, ga je izvrstno povzel: »Na železniško postajo bi bilo nujno treba spet namontirati osebno tehtnico!« SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Jesenska nevesta na rojstni dan KAf UUt Lahko bi bil samo še en zabaven večer zunaj. A za Petro Klajnšek iz Šentjurja in Uroša Goričana iz Nove Cerkve je bil usoden. Pred šestimi leti so ju namreč skupni prijatelji seznanili, pred kratkim pa sta si izmenjala poročna prstana. Oba sta po poklicu ekonomista in zato sta imela že od začetka veliko skupnih tem. Po kakšnem letu skupnega druženja sta ugotovila, da sta si zelo verjetno namenjena. In ko je padlo usodno vprašanje, je bila Petra kljub vsemu presenečena. »To je za kakšne obletnice para ali rojstne dneve skoraj običajno, na silvestrovo pa tega res nisem pričakovala.« Tako sta v letošnje koledarsko leto stopila s čisto posebnim projektom - poročila se bova! Za mnoge je pomlad najlepši čas za poroke, vendar Petre ni med njimi. Ker ji spomladi življenje grenijo cvetne alergije, je bilo jasno, da bo jesenska nevesta. Po naključju pa se je vse skupaj ujelo z dnem, ko praznuje rojstni dan. Da bi Uroš tako kdaj pozabil na obletnico poroke, je res malo verjetno. »Čeprav se z organizacijo nisva zelo ukvarjala, je na koncu vse padlo točno tja, kamor mora, in izpadlo še lepše, kot sva si predstavljala.« Že cerkvena poroka v Novi Cerkvi je bila izjemno lepa, pravo presenečenje pa je bila šele civilna. Menda sta se ženinova mama in vojniški župan Beno Poder-gajs še posebej potrudila. Sto svatov pa je ob taktih Mira Klinca z ansamblom rajalo vse do jutra. Edini spodrsljaj, če ga lahko tako imenujemo, si je privoščil ženin. Po nevesto je namreč malo zamudil, ker je doma pozabil - poročni šopek! Pa Petra ob zlati poroki niti tega ne bi spreminjala. Le da bosta takrat od doma šla skupaj in po potrebi tudi zamudila skupaj. StO Ribiškega prostora ne izda V septembru se je sreča nasmehnila spretnemu ribiču, Celjanu Miru Čosiču. Iz Savinje je po 45-minutnem boju potegnil velikega soma, težkega okoli 50 kilogramov in dolgega 180 centimetrov, kolikor je tudi sam visok. Članu Ribiške družine Laško je pomagal 12-letni sin Antonio. Sprva le tako, da je s kamero snemal tričetrturno borbo, nato pa je prijel palico. Oče je zakorakal v vodo, si nataknil rokavico in prijel soma za čeljust ter ga izvlekel na suho. Miro je že ujel nekaj manjših somov, izda le, da gre za desni breg Savinje, kje pa se natančno skrivajo tako velike ribe, pa seveda ne. Vabo, tako imenovani blinker, je izdelal sam. Domneva, da ga v Savinji čaka še večji som. In do odgovora bo skušal priti kaj kmalu ... DEAN ŠUSTER FOTO TEDNA Foto: SHERPA Jesenski utrinek