Posamezne številke« Navadne Din 1"—» ob nedeljah Din 2*—• .TABOR- izhaja vsak dan, raxve» nedelje in praznikov, ob 18, uri » datumom naslednjega dne ter line mesečno po pošti D 18*—, za semstvo D 26*dostavljen nac' O 10*—v nn izkaznice D 18*—* inseraii po dogovoru. Naroča sc pri upravi .TABORA*, MARIBOR. Jurčičeva ulica stav. 4. esebc!jiii^TgT^ragMacr taTOrarasc PolHilfiB Aacana' v i@f dvistl. Knjižnica liceja MA Posamezne številke* Navadne Din 1*—, L ob aedelfab Din 2*—, UREDNIŠTVO ac nahaja v Mari* boru, Jurčičeva uk št. 4, JL nadstropje. Telefon intarurb. st. 276. UPRAVA so nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje, desno. Telefon št. 24+ — SHS poštooČckovni račun štev. 11.787. v Na naročila brez denarja #e aa •aira. — Rokopisi se ae vročajo. Leto: V. P!S”r M ——P——■ Maribor, nedelja 16. marca 1924. Številka: 64. ITOfiTO! Tok dogodkov. Maribor, 15. marca. Razpustitev nemškega parlamenta je uvod v veliko volilno borbo, ki bo važnega pomena za razvoj političnih dogodkov v Evropi. Desnica in levica sc bosta spoprijeli na življenje in smrt. Volilne priprave so že v toku- Vojni hujskači in dobičkarji so postali jako glasni in ponosno trkajo na prsi kot bodoči gospodarji nemške usode- Socialistične stranke, ki so v spornih vprašanjih s sosednimi narodi"za sporazumno in pomirljivo rešitev, sc v glavnem opirajo na svojo močno organizacijo in uipajo, da bo >tudi v Franciji zmagala njihova smer. 0-ba volilna tabora upirata svoje oči v Francijo. Tudi tam so v toku volilne priprave. Desnica in levica si prav tako kot (v Nemčiji gledata iz oči v oči. Nemški aeakcijonarji seveda ne želijo, da bi v Franciji zmagala desnica. V Franciji naj ibi prišli na krmilo magari sami boljševiki, iki bi sklenili z desničarsko Nemčijo re-paracijski Brest-Litovslc- Nemški socialisti pa so ninenja, da bi zmaga levice^ v Franciji in v Nemčiji prinesla s pomočjo angleške labouristične vlade končni sporazumi med Nemčijo in Francijo- Trde, da bi desničarska zmaga v Nemčiji prisilila angleško vlado k temeljiti,- izpremembi dosedanjega Nemčiji prijaznega kurza. {Tako nastajajo v zvezi z bližajočimi sc (volitvami v Franciji in Nemčiji raznovrstne politične kombinacije. Vsekakor bo volilni boj v obeh sprtih državah izredno zanimiv: volilne mase bodo obsodile ali potrdile politiko sedanjih režimov. Vzlic temu, da lahko izid volitev prinese tu ali tam kako neprijetno presenečenje 'ki bo vsaj trenutno še bolj zavozlalo evropsko politično situacijo, bo vendar končni facit: razjasnitev. Pet povojnih let je bilo dovolj meglenih, dovolj je bilo kolebanja in negotovosti. Nemčija mora pokazati kante- £e zmagajo demokratične struje, tedaj je pot k sporazuma znatno skrajšana* Ako pa zmaga reakcija in v Franciji levičarji, je pričako- Eati težkih komplikacij, ki pa ne bodo olgotrajnc. Vsa Evropa si iskreno želi Iven iz sedanjega kaosa, na nova pota, kjer se bo začelo pozabljati to, kar je bito v viharnih dneh. Zanimivo je, da sc tudi v Franciji iz-,vest n L krogi bavi.io z vprašanjem diktature. Sem spadajo predvsem klerikalni rojalisti z gotovimi skupinami militairi-vtično orientiranih agrarcev. Velika večina meščanstva pa je brezpogojno za r-epuhliko in za nadaljevanje tradicijonal-rtc francoske ipolitike v zadnjih dveh desetletjih. Ker imajo tudi klerikalci v sedanji koaliciji besedo, je verjetno, da bo to fcelo škodovalo Pomcarejevemu Narodine-tmn bloku in da se bo mnogo radikalnejšo Orientiranih meščanov, pridružilo socialistično-,i strankam. V Ženevi zaseda svet Društva naio-'dov- ! a sporedu so razna tekoča vprašanja iai priprave za plenarno zasedanje Društva narodov. V imenu angleške vlade je podal njen zastopnik lord Pamioor izjavo, ki v nji naglaša, da politika sedanje vlade sloni na Društvu narodov. Dokler bo Labour partv na vladi, je sfguT-•ito, da bo Anglija storila vse, kar je v njenih močeh, da se učvrsti pozicija Društva narodov. Za to politiko stoji velika večina angleškega naroda. Društvo narodov je vi preteklosti rešilo je dejal lord Parmoore — mnogo važnih (vprašanj. V bodočnosti bo treba reševati še več vprašanj svetovnega .pomena, zato je treba, da postanejo vse države člani Društva narodov- Na ta način bo ojačena avtoriteta in vpliv te organizacije- Društvo narodov pomen! univerzalnost, tj. Vpliv vseh interesiranih držav in le potem univerzalnosti utegne priti k popolni Macedonska debata v skupščini. Razprava o proračuna ministrstva za notranje zadeve. — Ostra kritika vladino notranje politike. — Colo radikaljo obsoja- — Vujičič se brani. BEOGRAD, 15- marca. (Izvirno.) Po kaleč Cirkovič iz Macedonije, ki je v izvršenih formalnostih je nastal med mu- svojem govoru ostro kritiziral razmere v slimaoskim po-slanccm Malačičem in po- Macedomiji- Krivdo nad. tem pripisuje dej-slancem Miljkovičem ter podprodsedni- stvu, da se je začelo tamošnji narod, ki je kom narodne skupščine Bačičem hud srbsko armado in zastavo navdušeno po-spor. Poslanca sta sc pritožila, ker jima zdravjjal, takoj po osvoboditvi kruto na včerajšji seji ni podelil besede. Med pritiskati In zatirati Ljudi, ki so bili bol-tekočimi vlogami je trdi poročilo parla- garski rezervni oficirji, se obsoja in zapi-metarnega odbora za kovcncije, sklenje- ra, dasi so bili to le pod sličnim pritiskom, ne z drugimi državami- Po rešitvi še ne- kakor oni v avstro-ogrski armadi, ki ni-kaiterih vlog je prešla skupščina k dnev- so bili nič manjši sovražniki Srbije, kakor nemu redu, ki je vseboval debato o pro- bolgarski; vendar pa se povišuje avstro-računuu ministrstva notranjih zadev. — ogrske oficirje do najvišjih časti v naš! Prvi je govoril demokrat Kujundžič, ki armadi, dočim se bolgarsko-maccdonske J je razpravljal o notrajepolitičnih ratzme- obsoja in zapira- Predvsem pač zahteva; rali, ki so krive vseh neuspehov v zuna- enakopravnost vseli. Govornik se je na-nji politiki. Pri vsakem pogajanju s so- to obrnil proti znanemu, nedavno izdane-sednjhni državami je morala naša država mu Radičevemu komunikeju. »Radič ved-pepuščati. Go-vornik je razpravljal na-da- no priznava, da se oddaljuje od naše dr-ije o razmerah v Maccdoniii ter o pošto- žavne ideje«, nadaljuje govornik. »On si panju oblasti s tamošnjim prebivalstvom, želi revolucije in upa, da mu jo bodo sku-Tam se najbolj kaže potreba poštene u- hali Macedonci- Mi smo sicer pogosto re-prave, ki bo očiščena vsakega politično- v citirali zoper Turke, naše tlačitelje, strankarskega upliva. Notranji minister Moti pa se g- Radič, ki gleda na Macedo-Vujičič je skušal pobijati očitke, vendar nijo kot nekako njegovo provinco, Mož-pa se mu to ni posrečilo- Predvsem je go- no je. da so prihajali k njemu kaki poli-voril o stvarnih in osebnih izdatkih, ki jih fični špekulantje, toda ti še ne predstav-predvideva proračun, povdarjajoč, da so Jjajo .-ljudstva, Macedonski narod ni brez minimalni. Glede 8 velikih županov, ki so politične orijentacijo in inteligence. Te-vpošteti v proračunu preko zakonito do- kom 40 let, ko je bila Macedonija polje ločenega števila, pojasnjuje, da so to o- osmih različnih propagand, je imel ma-kružni načelniki ki sicer res niso veliki cedonski živelj dovolj politične šole- Da-župani, vendar pa jih je upošteval pri tej nes imamo Macedonci razvito politično kategoriji- Glede Macedonije pravi, da je zavest. To bodi odgovor Radiču in vsem, sedanji položaj komitaš&v' najboljši dokaž^ki so njegovega mišljenja.« —, Zemijnrad-za uspešno politiko vlade. Obžaluje, da nik Kokanovič je nato ostro kritizirat pose o orožništvu vedno in vedno govori v, stopanje vlade v Bosni m Hercegovini, neprijaznem tonu, ko je vendar več sto- kjer preganjajo oblasti vsakogar, ki ni tin orožnikov žrtvovalo svoje življenje pristaš radikalne stranke. Za njim sta za 'dobrobit ostalih sodržavljanov. Kleri- govorila še muslimanski poslanec Milj« kalni poslanec Kulovec kritizira admini- kovic in nemški poslanec dr. Kraft. Seja stracijo v Sloveniji, zlasti pa razne poli- ob 14- uri še vedno traja, cijske odredbe. Za njim je govoril radi- Medžimurci za mariborsko oblast. žimrrrskih občin so bili is' sprejemom zelo zadovoljni in1 so vzeli z velikim' zadovoljstvom na znanje, da hoče veliki župan1 g. dr. Ploj v najkrajšem času sam' priti v Medžimurjc. Medžimorc.i se izjavljajo odločno za mariborsko oblast. MARIBOR, 35. maroa. Danes so prišli zastopniki- G medžimurskih občin K bivšemu poslartcu g. dir. Kukovcu, ki jih jo predstavil velikemu županu g. dr. Ploju in agrarnemu' direktorju g. cr. Stefančiču. Prišli, so v zadevi razdelitve- zemlje veleposestva Eeterh;izy. Zastopniki rned- Nezaupljivost Radečevcev. ZAGREB. 15. marca. Današnje »Novo- grad. Radičevski politik je izjavil, da jc sti« prinašajo razgovor svojega sofrudni- bila dotična vest neosnovana. Ni pričaka z nekim vodilnim članom Radičeve kovati, da bi se poslanci podali v, Beo-stranke z ozirom na vesti, da so poslanci grad, preden sc ne vrne z Dunaja stran-IiRSS hoteli že včeraj odpotovati v Beo- kin podpredsednik Prcdavec, ki je odpo- toval k Radiču po informacije. Dalje je poslanec naglaša], da Radičeva stranka promatra Davidovičevo delo z vedno večjo skepso- Članek, ki ga je v beograjskih »Novostih« objavil J-oca Jovanovič iii ki v njem pravi, da je Davidoviču u-spelo zvabiti radičevske poslance v Beo« grad proti znatno nižjim koncesijam, kot jih je nameraval dati Pašič, je izzval v vrstah seljačke stranke novo nezaupanje. Značilno je tudi, da Davidovič ni podal doslej nobene določnejše izjave glede revizije ustave in centralizma, kar v Radičevi stranki vzbuja dvome o odkritosrčnosti njegovega prizadevanja. Za se-. ljačko stranko obstoji dvoje nevarnosti: da se angažira za Davidovičevo rušenje vlade, da pa se pozneje prepriča, da Davidovič ne da veliko na drvarski boj proti beograjskemu centralizmu- Zdi se, da je Davidovič prepričan centralist in da mu ne gre za nič drugega nego za slavo, da sc mu je posrečilo zapeljati Radičevo stranko. Vsled Davidovdčeve neiskrenosti nastaja nevarnost, da se bo fronta Radičeve stranke omajala. Vrhu tega obstoji nevarnost, da bo Pribičevič v zadnjem trenutku ponudil radikalom pomoč, vsled česar bi prihod Radičevih poslancev v Beograd le ojačil nasprotno fronto, namesto da bi koristil seljački stranki, »Mi moramo imeta 100 Argusovih očk —< je radičevski poslanec zaključil svoja izvajanja — »da nas kdo ne opehari- Vzlic vsemu temu pa upamo, dla pridemo v Beograd, če si le Davidovičeva skupina o. hrani premoč med demokrati« —O— POLJSKI MINISTRSKI PREDSED. NIK O JUGOSLAVIJI. 1 BRNO, 14. marca. Dopisnik »Lidovili Novun« se je mzgovarjal s poljskim ministrskim: predsednikom WL Gra-bskirri v bodočih odnosih med Češkoslovaško jrf Poljsko. Ob tej priliki se je ministrsiki' predsednik’ GrabskL dotaknil tu-dd razmer ja z Jugoslavi jo in jc dejal, da ima Polj, ska do nje največje simpatije, le prometne zveze med obema državam-a so zelo težavne in' zapletene. Zveza mld poljskimi in jugoslovanskimi deželami je mogoča le čez češkoslovaško daT avstrijsko ozemlje. Nedavna, rešitev j ugoslovansbo-itali j-anskih spornih vprašan j in direktna pogodba med SHS in Italijo je tudi Poljski omogočila za bodočnost še tesnejša zbližan je SHS. j borza: CUR-lH, 35. marca. (Izv.) P red.borz a-Pariz 27.4.V—27.50, Beograd 7.05—7.125, London 24.75—24.77, Praga 1G.65—16.0, Milam 24,0—24.775, Newyork 577.50—578.25, Dunaj 0.008425—0.008475, Budimpešta 0.080—0.089, Sofija 4.05—415, - .«!d#l nepristranosti, katera mu kmalu pridobi J ležil ob prevratu v gori omenjenem o-podporo civiliziranega človeštva na vseh j zemlju osvobojevalne akcije in bi hotel kontinentih. Izjavo lorda Parmoora je izpopolnil edini slovanski zastopnik, češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki jc dejal, da je Češkoslovaška politika bila, je in bo tudi v bodočo položena na principe, ki so rodili Društvo narodov. Te izjave kaže,jo, da sc misel Društva ske in župnijske urade, Šolska vodstva« društva in sploh vse, ki želijo, da se nji« prispevati s kakršnimkoli poročilom iz hovo delo cčrta: naj pošljejo potrebna one dobe, naj mi to naznani, da mu poš-, podatke na moj naslov v Mari* ljetn okrožnico z vprašanji. j bor do 15. aprila 1924. Posebno naj po- Prcvrat pa je seveda potresel na slov. ročevalci omenjajo prevzetja uradov« Štajerskem, v Prekmurju in v Mežiški j narodne svete, narodne straže, shode itd, dolini tudi mesta in druge podeželske {Neobhodno potrebni so mi zapisniki in podeželske j Neobhodno kraje, ki sicer niso bili v neposredni bli-j uradni spisi narodnih svetov. Po vpora-Jržavnc meje, a se je poj bi jih bom vrnil, ali pa — seveda z dovo« žini današnje dr narodov boljinbolj utrjuje in da jc treba j odločnem nastopu našega življa v njih jljenjem lastnikov — oddal z drugim dob« računati s to organizacijo kot z edino {vendar mnogo izprcinenilo nam na do-' benim-gradivom v hranitev »Zgodovin-stalno točko v izpremenlivcm toku ev-jbro. Dasi takim krajem' vsled nedovolj- j skemu društvu« v Mariboru. ropskih in svetovno-političnih dogodkov. J nega gradiva ne kaže posebej obcloda-* '• "Gnjati svojega prevratnega dela, bi bilo Prevrat 1918. vendar škoda, da se pozabi požrtvovalni 'trud posameznika, ali celo občine« Tudi Prevratne dogodke v Mariboru in tik zadevna poročila po novinah te prevrat-ob naši severni narodni meji na Štajer- nc dobe so večinoma pomanjkljiva in še skem, v Prekmurju in v Mežiški dolini ta zdaj iz spomina, bom popisal v posebni knjigi. Pozive za | V dosego ccloinega pregleda tukajš-podrobne podatke sem poslal osebam, {njega prevratnega gibanja nameravam katerih požrtvovalno delo iz onega časa; tudi to gradivo — seveda ako in kolikor J mi je osebno znano. Morda sem nehote Iga pravočasno dobim — uplestl v isto-:Rnjisti med viri- Poročila naj bodo popolnoma nepristranska In naj jih podpišo več oseb, ako Htičuem i povcli za sobom sav narhšt.aj, icoji jej iza njih jstupio na polje umetne poezije.« Dalje pravi: »Njegove se pesme, naroči-j to lirske, uzdjžu če s to do potpune lepote,! a »Djački rastanak« živa je slika srbsko-J ga djaka i ti a jod lični je delo Brankovo.« I Pozuejše sodbo o tem so v splošnem po- j trdile mnenje Daničiča in Novakoviča., Medtem se je srbska poezija razvijala; i Branko je dobil mnogo tovarišev, ki so’ ga v marsičem prekosili. Izmenjavale so se različno »struje«, pisalo nove Judovi-1 mu minila najle.pša leta. V pesnitvi »Djački rastapak« je opeval lepo in živahno, kakor nihče pred njim, dijaško življenje v malem mestecu med vinogradi in polji, z razgledi daleč čoz sremske in banatske ravni. Bivanje v tem kraju je zapustilo v njegovi mladostni duši neizbrisne vtise. L. 1843. se je Branko z očetojn vred preselil v Tem e Švar in sc ondi vpisal v filozofijo (sedmi in osmi scimmazijsk/i razred). L. 1845. jo odšel na Dunaj, kjer je do 1. 1848, študiral pravo. L. 1850. je opustil pravno fakulteto in se vpisal na medicinsko, Pravijo, da je to najtodu, so sad mlrnjo-stj. le. voknjittrpctin, tcn*yj>«. Tropfoler, ScKmiirgelscKeiiSe, SiigescHarf-scheiben, Glas- i Flintpapier, Stopfbii cb se n pack mig, BandsaKon, Ricmenkitt itd. itd. Jc n es škandal, kako nesramno si gospodje Židi dovoljujejo sc norca doleti iz nnšaga jezika. Veliki nacijonalisti Hrvati seveda to m-iimo trpe, samo bos ne daj. d»bi jim kdo kaj bleknit o Snbih! — Samomor hotelske sobarice, Slovenke v Beogradu. V nedeljo se je v Beo gradu usmrtila v hotelo -London« 36 letna sobarica Marija Švagelj. Izpila je strup. Marica je bila zaljubljena v hotelskega vratarja Danila Davidovima, a Danilo ji ljubezni ni vračal. Marica ,ie ■bila jako občutljiva in razburljivih živcev in se jc vsled tega usmrtila. Umrla 'je med potjo, ko so jo peljali v bolni? jiico. — Koliko analfabetov je ha Poljskem? Kakor piše »Oswiata Poilska«, je sedaj na Poljskem 50 odstotkov analfabetov t. j. približno 1.-5 milijonov ljudi. — Mussolini ne pride na Reko. Kakor ^poročajo iz Rima, bosta italijanskega kralja, ki pride v .petek na Reko, da pri-sustvujo svečanostim aneksije, spremlja, la na potu vojni minister general Dinz in minister mornarice Tlinon di Rc vol. Mussolini pri svečanostih na Reki nc bo navzoč, ker je preobložen z delom za volitve, a bo takoj po končanih volitvah obiskal Reko in Trst, ter bo pri tej priliki izročil Reki zlato kolajno za hrabrost. -r- Tenorist znorel na odru. V gledališču Verdi v Trstu je prišlo pred par dnevi do tragičnega incidenta. Tenorist Tafuro jc začasa predstave začel kričati publiki: »Ruj, vj ste vsi Avstrijanci!« Temperamentna publika je začela metati na -njega vse, kar je bilo pri rokah. Selc ko so posredovali karabinerji in tenorista prijeli,, se je dognalo, da se mu je 'omračil um. Prepeljali so ga v bolnico. — Manevri britanske mornarice se 'vršo od pondeljka naprej v Sredozemskem morju. Glasom poročil iz Rima prekašajo manevri po svoji veličastnosti vsa pričakovanja. Sodeluje 90 velikih bojnih ladij jn več sto manjših hrodov in podmornic ter hidroplanov. V Italiji smatrajo tc manevre za demonstracijo britanske nadmoči. Po manevrih bo do-zdajn-a mala sredozemska mornarica Anglije premeščena v Atlantski ocean, nova sredozemska mornarica bo imela oporišče na Malti. — Turkinje proti mnogoženstvu. Velika skupščina turških žen v Carigradu jc zalito val a, da se takoj za bruni mnogoženstvo. — Carlo Munos H ur t« do umrl. Iz San- tiaga de Chile javljajo, da je nenadoma umrl čilenski poslanik na našem dvoril g. Carlo Mumos Hurtndo v trenutku, ko se je vračal od večerje, katero so. mu smislu. Večina njcgovjli pesmi ima Brič« ai značaj; pa tudi v onih, ki bi jih lahko prištevali v epiko, stopa v ospredje sentiment, lirično nastrojen je. Skratka: bil je mlad in 'je dajat v poeziji samo čisto mladost. Kraji, kjer sc je rodil in preživel najtepša mladostna lota, so bili žo tistikrat bogati tn' veseli, V Sremu in Banatu je kipelo buj.no, anakreontsko življenje. Branko s© ni zapiral pred njim in si' tudi ni hotel mladostno jasnega pogleda v svet. k ali ti- z refleksijami o ničemur-nosti sveta in trn siki človeškega spoznavanja, V njegovih poezijah ni težkih in globokih misli P. P. Njegoša; še ko sc poslavlja od življenja, vzklika svetu: S 'Bogom, Žitku, moj prelepi san če! S Bogom, zoro, zbogom1 beli. danče! S Bogom svete, nck«d«nji raju, •Ja sad moram’ drugom iči kraju! da to tako >a nc ljnbljah žarko, •log -bi gledo tvoje suince jarko... 7i Bran-hom je krenila srbska poezija na nova pota. Branko jj je otvoril vrata ne samo v Evropo, ampak’ hkrati tudi v — srbstvo. Večin« njegovih pesmi jc še oanes sveža in sočna kakor grozdje kar-lovačkih in ban^skjh vinogradov.*) I—us. ) V prvi polovicj aprila ponatisnemo , Predavanje, ki ga bo imel pisec teh vrstic na Brankovi proslavi dno 5. aprila v Kagodjjem Mariboru. (Uned.). prircdili prijatelji za. slovo pred odhodom v Beograd. Pokojnik je bil v domovini na dopustu, ter je bil velik prijatelj našega narodu. — Polom valutnih špekulantov na Dunaju. Dunajski valutni špekulanti so sc enkrat — zašpekuli-rali. Niso računali na tako nagli dvig francoskega franka in so doživeli izgube, ki gredo v milijarde. Obveznosti dunajskih špekulantov se cene na 80 milijonov dolarjev- Največ trpe mali špekulanti. Mnogo eksistenc jc uničenih. — Novi turški kalif? Londonske »Times« javljajo iz Šunelia v Hcdjasu, fla je tamošnii kralj Husein bil v navzočnosti vseh muslimanskih glavarjev palestinskih imenovan za kalifa. — Množica linčala morilca. Prošle soboto popoldne je pričakal zidarski mojster Italijan Emili« Mivhclon na ulici v Parizu svojo ženo, katera je pobegnila od njega radi njegovega neznosnega značaja, in na njo štirikrat ustrelil. Ena krogla je ranila tudi nekega gospoda, ki jc spremljal ženo in njeno sestro. Na ulici jc za nekaj časa nastala zmešnjava, a na srečo jc atentatorja premagal neki mladenič, ga vrgel na tla, in došli stražar mu je odvzel -revolver. V teni času jc vkljub stražarjevi obrambi množica do smrti zbito atentatorja. Težko ranjena žena jc po par urah v bolnici umrla. — Obsojena radi mučenja psa* Sodnija v Marylebonu na Angleškem je obsodila neko ženo na 14 dni zapora, ker je mučila svojega psa in ga konečno vrgla skozi okna iz drugega nadstropja na ulico. Hemški pacifist ovojnem duhu Nemčije. V bcrlinkem listu »Welf am Montag« jc objavil znani nemški -pacifist profesor Quidae članek »Nevarne ure«, ki v njem pravi, da stoji nemška politika pred o-gromno nevarnostjo, katcTe .vladni krogi ne vidijo ali nočejo videti. Kamorkoli greš po državi, povsod slišiš, da se že cele mesece mladi ljudje urijo v orožju. Govori se celo o vojaških vajah v območju državne obrambe. V uradnih listinah sc omenjajo dobrovoljci, ki so se priglasili za iz vest no dobo in dopusti za čas vojaških vaj. Na mer-odajnih' mestih trde, da bi se z dovoljenjem vodstva državne o-hrambe kakorkoli kršil zakon ali mirovna pogodba. Značilno je, da jc francoski vladi vse to znano, da pa o tem molči. Njen molk je zelo sumljiv. Menda se nc motim — pravi prof. Quiddc — če trdim, da bo zbrani materijal uporabila v trenutku, ki bo nji najbolj všeč. Popolnoma nesmiselno je govoriti, da bi mogli voditi v-oino, toda tisoči in tisoči Nemcev sc dan za dnem bavijo s takimi zasnovami. Zdi se, da' vlada ne razume resnosti situacije. Treba je, da se parlament in državni predsednik zavedata svoje dolžnosti. Branko Radičevič: Iz „Djačkog rastanka". (Trgatev y karlovačkih vinogradih). Vinogradi s Bogom n milj ati, S Bogom, groždje, nc ču te ja brati, Ao berbo, tebe žalim kletu, Ta šta lepše od tebe na svetu? Ko tebclca nikad- no video, Šta je jošte sirotah video. Ao braco, anio u to doba Dodji, vidi, čuj, pa ajd’u groba! Zora zori, sve poustajaio, Pa s’ uz brdo veselo pognalo. Svarac svira, puške poououiu, Mome poju, iuomci podvikuju. Jošte malo, eto vinograda, Glodaj sada ubavoga rada: Bori, nesi čas dole, čas gore, Momcj kli-kču a pes me. sc ore, »Živo, živo! jednn drugog kori, Živo s’radi, al’niko s’ne mori; Glcdni- snmo posle uje svake, Gledai samo ono noge lake, Ta teif što se svirac čuje, Vefi u .kolu s’,poskakuje. 'Kolo, kolo, svirac svita, Noga zemljin „© dodana. »Sitno, brate, jjujuju!« Moraci čili poiivikuju. Svj rac svira. Ne da mira, A još višo -devojčico, Njinc oči i noži-ce. , Dede, brale, ujujujl Razpis računske uganke. 5 nagrad za pravilne rešitve. Dve kmetici - sosedi prodajata na trgu v Mariboru jabolka iste kakovosti in vrste, in sicer jih nese na trg vsaka 300. Prva — A jih prodaja 3 za en dinar, druga — B — pa 2 za en dinar. Prva izkupi 100 dinarjev, druga -pa 150 dinarjev. Drugi dan pa zboli kmetica A in pokliče k sebi sosedo B ter jo prosi, da bi ona tudi njena jabolka prodala na trgu in sicer, kakor jih je sama prodajala prej, .po 3 za en dinar. Kmetica B si misli, zakaj pa nc, bodo še raje kupovali. Vzame oboja jabolka, zopet vsakih 30o in računa: »Jaz prodam dve za en dinar, ona pa tri za en dinar- Torej bom d;»a pet za dva dinarja, pa bo.« In gre z vsemi jabolkami na trg in,jih prodaja 5 za 2 dinarja. Kmalu je vse prodano- Ko nrešteje denar, pa našteje samo 240 dinarjev. »Kako jc vendar to?« N lomi glavo kmetica. Za mojih 300 jabolk moram dobiti 150 dinarjev in za sosedinih 300 pa 100 dinarjev, kar da skupaj vendar 250 dinarjev. Manjka mi torej 10 dinarjev- In še enkrat računa: 600 jabolk sem imela. 5 za 2 dinarja jc" 10 za 4 dinarje, je' 100 za 40 dinarjev, potem je 600 za 240 dinarjev. Torej bo le v redu. — In vendar je 10 dinarjev premalo. Kje je napaka? Občržš zbor gostilničar-' ske zadruge v Mariboru. Zadruga zopet v nemških rokah’, oziroma brez odbora. — Slovenci odklanjajo sodelovanje — »Slovenski« gostilničarji glasujejo za nemško listo. Maribor, 1-'* marca 1924. Gostilničarska zadruga v Mariboru je vsled -nerazumljivega postopanja Eanjega načelstva v zadnjem času vzbujala" v javnosti večjo pozornost, kakor je to običajno. Ne le, da se je njeno načelstvo v čisto gospodarskih zadevah (volitve v dohodninsko komisijo!) spuščalo na opolzka politična tla, je tudi v stanovskih zadevah njega postopanje vzbujalo zlasti med slovenskim! članstvom veliko ogorčenje. S tem večjim zanimanjem se jc z. vseh strani pričakoval letošnji občni zbor, na katerem je bilo treba izvoliti novo načelstvo in nov odbor. Tako Nemci, kakor Slovenc; so razvil; že pred občnim' zborom živahno propagando. Nemci so te zavedali, da j-im zna kljub večini na tem občnem zboru slovenska manjšin« iztrgati vajeti, katerih se trdno oklepajo. Nemško politično društvo, ki vidi v gostiluičarski zadrugi eno svojih postojank v Mariboru, jo bilo Razpis uganke velja od pondeljka IS. trn. pa do 2f. aprila. Uvažcvale se bodo samo rešitve, ki bodo najkasneje tega dne v rokah našega uredništva. Upoštevale sc bodo rešitve: 1. od o-uili, ki bodo do 21. aprila najmanj že mesec dni stalni naročniki lista, 2. od onih, ki list dnevno kupujejo, pa samo, če obenem z rešitvo v pošljejo še najmanj 26 odrezkov glave »Tabora« s številko in datumem vred, in sicer številke od 18, marca naprej po vrsti. Za pravilne rešitve razpisujemo sledeče nagrade: 1. nagrada: 190 dinarjev v gotovini. w 2. nagrada: 1 prost izvod »Tabora* za 3 mesece. 3. nagrada: 1 izvod Kellenmajnnovega romana »Predor«. 3. nagrada: 1 prost izvod »Tabora* za 1 mesec. 5. nagrada: knjiga Milana Pugelja: Zakonci- Ak-o bo več pravilnih rešitev, se bo dne 22. aprila v našem uredništvu pod ■kontrolo zastopnikov reševalcev uganke žrebalo za nagrade. Uredništvo »Tabora«- De poskoči, no ludiij! Ko bi jako inomak bio. Pa so ne bi pomamie? Ao .sele bosonoga, Zla ti maja do zla Boga, Ne dala ti čarapica Ni laganlh papučica, Da učiniš lelepa klapa — Za tobome, dušo, s kapa. Oho, sole, vita stasa. Drž’se bracj Oko pasa. Kolovodja kolom vija, Kolo leti, znoj probjja., Al u svojih nedrih tude Oklo snega do dve grudo 11 Čudo, scle, divno čudo, | Al a bi so mlad jan grudo! Kolo, kolo, noša dika, Puška puca: cika, cika! P« sve tako puca j, beri, Pevaj, igraj do večeri. A ikad sunce več« seda, Besna momčad još se ne da, Ide kuči, podviku je, Punt puške, popunuje, Svirac svira, moraa poje: »Kolovodjo, zlato moje!« Pa u krčmo, te do zore, Kolo igra, pesmo s’ore, \ A u zoru s’ z a ju buče. Udri opet ka’ i joče, S Bogom pesme, s Bogom, kolo, S Bogom, m m uci naokolo, S .Bogom, kito nioma mladi’. S Bogom, grozdje, f Bogom, vinogradi! pridno na delu in je tajno pozvalo svoja članstvo k’ polnoštevilni udeležbi. Pa tudi Slovenci tokrat niso — 'kakor navadno — držali križem rok. Dan pred občnim zborom so je vršil sestanek slovenskih' gostilničarjev in kavarnarjev v Grajski kleti, na katerem je bil« določena slovenska kandidatna lista z g. Gj. Valja« kom na čelu. Občni zbor se je vršil v petek ob pol 15. uri v dvorani »'Plzenske restavracije« v Tattonbaohovi ulici. Še pred do-ločem* uro .so slovenski gostilničarji zasedli vse levo krilo dolgega omizja. Sredi mize ja plapolala slovenska trobojnica, na katero je bil pritrjen' napis: »Slovenci! Kdor nž z nami, je proti nam«. V začetku je iz-glednlo, da bodo ostali Slovenci v večini. Nemško vrste so bile zelo ptičlo zastopane. Razen Ha l b wi d la in Friedla je bilo le šc par manj znanih nemških zagrize nce v. Ob po! 35. uri je bil občni zbor sklepčen, toda g. načelnik Klešič je čakal še doma na obvestilo. , Med tem so Nemci na vse mogoče načine klicali svoje somišljenike. Avtomobili in vozovi so drdrali po mestu, sama da pripravijo do volitev zadostno večino, Posebno agilna sta bila pri tem poslal znani Siinmarkovec Wouch s Koroška oeste ter Spatzek. Ko so si zasiguralido-voljno število glasov, so obvestil; gosp. Klešiča, ki je prišel vsled tega komaj obl četrt na 16. uro. Za zunanje goste, zlasti za delegata Gostilničarske zveze v Celju se ni uifcdol zmenil. Načelnika in podnačelnika ni bi« lo na spregled, tajnik pa je — po višjem! nalogu pazil, da se nc bi ukradel v dvo, ranč kak nepoklican in je hotel celo zastopnike časopisja »izgnati«, dokler ga drug; niso poučili o evropskih običajih. Obrtno oblast je zastopal g. dr- Rodošek« Tik pred pol 16. uro je načelnik gosp. Klešič končno otvoril občni zbor. Pogled na dolgo omizje Slovencev, o katerih j« vedel, da mu niso posebno naklonjeni; za je navdal s temnimi slutnjami. Zato je kar v začetku opozarjal na statute ia pozival k redu, d asi je potelč zborovanja! dokazal, da je bila vsa njegova bojazen] prazen strah. Delovno poročilo, ki ga je podal g. Klešič, 'je bilo prav kratko. Povedal je, da se je v Celju in Ljubljani otvorila gostilničarska šola na inicijati-vo ("mošnje gostilničarske zadruge, ki ni čakala n-a državno podporo. Šola hi se imela otvoriti tudi v Mariboru, kar pa so doslej ni zgodilo, ker gostilničarska zadruga ni bila na svojem mestu. G, načelnik je to povdar jal tudi v svojem) poroči lu, izgovarjajoč so na tobožno ne za* vednost članov. Zadruga šteje 139 članov. Tekom leta pa j/pristopilo 5 in izstopilo 5. Zadružno premoženje koncem leta znaša 3.691 dinarjev. Poročila se brez debate odobre. Proračun za leto 1984 izkazuje 13.000 din. izdatkov. Poleg običajnih pristojbin se uvede za tekoče leto še posebna doklada v znesku 0.50 din. od vsakega prodanega Jd yin«j ‘jevca itd. ter letno 3 din. od vsake sobe za tujce. Tudi proračun je bil soglasno sprejet. Na predlog: načelstva je bilo soglasno sklenjeno, da mariborska zadruga izstopi iz ljubljanske Zveze ter se priključi celjski, ki prenese svoj sedež v Maribor. Predlog je utemeljeval podna-čelnik Žnuderl, ki kot narodnosocdjalisti-čni prvak ni mogel kaj, da ne bi predlagal, da se njegov referat prečita tudi v nemškem' jeziku, kakor so se tudi vsa ostala poročila načelstva podajala tudi v nemščini, dasi vsi takozvam nemški gostilničarji s svojimi slovenskimi gosti znajo tudi prav čedno slovensko občevati. Na predlog g. Žnuderla je bila soglasno sprejeta resolucija, s katero se izreka ljubljanski gostilničarski zvezi za njen trud zalivala in priznanje. Po dnevnem redu bi bil moral občni zbor preiti na volitve novega odbora. Toda Nemci še vedno niso bili polnoštevilni, dasi so se ves čas pridno dovažali z vozovi. G. Klešič jim je oči vidno hotel dati dovolj časa, da se pripravijo ter jo začel citati neko dolgovezno resolucijo ljubljanske zveze, v kateri se protestira zoper kršitev zadružnih pravic po novem zakonu o taksah, češ, da po volitvah, pri slučajnostih duhovi ne bodo več tako mirni, kakor je potrebno za pretres teh velevažnih resolucij. Da so se volitve čimbolj zavlekle, je dal prečitati tudi nemški prevod, kar je trajalo nad P°1 ure. Še le nato ro se pričele volitve. Uvodoma je g. Klešič povedal, da je bil on ves čas svojega predsedovanja in načelovali ja kamen spodtike v zadrugi ter da zato ne mara več načelovati. Priporočal je vzajemnost, češ vsi imamo skupne cilje, »ato pa pustimo strankarstvo in politiko. Med tem so se varali v dvorano zadnji nemški privrženci, katere so v zadn jem hipu pripeljali z vozovi, Slovenci so imeli tiskane kandidatne liste, ki,po jih razdelili mrd svoje somišljenike. Ponudiltso slovensko kandidatno listo tud j znani gostilničarki Wiegetz, ki pa jo jo Zavrnika in oddala nemško. Za nemško listo Je tudi glasovala gostilničarka Pgulič v Stojni ulici, ki je prihitela v zadnjem1 hipu in takoj zopet odšla. Oddanih je bilo 79 glasovnic. 'Dobili so: Klešič kot nemški kandidat 44, G juro V ati a k kot slovenski kandidat 31 ter Zemljič 1 glas za načelnika. Kot podna-čelnik j« dobil Žnuderl 52 glasov. Nadalje so dobili Kož torna j 65. Honigman 58, Jančar 35, Spatzek 40, Kiiffer 40, Stickler 32 in Pristavetz 32 glasov. Med slednjima je moral odtočit j žreb, ki je odločil v korist Sticklerja, dasj je g. Klešič predlagal, naj bi Stickler odstopil Pristavcu 1 glas. Volitev je pokazala, da je bilo tudi med dozdevno slovenskimi gostilničarji mnogo poturic, ki R° sicer sedele pri slovenski mizi, v žepu pa stiskale nemške glasovnice. Kep so slovenski člani izjavili, da ne »prejmejo izvolitve, je ostala zadruga brez novega odbora. Tudi g. Klešič je izvolitev odklonil. Radi tega bo morala odločiti obrtna oblast, kdo mora izvolitev »prejeti oziroma, ali naj se vrše nove volitve. P.ri slučajnosti je g. Val jak grajal postopanje načelstva, ki je pustilo zunanje, »lasti celjske goste popolnoma prezirane v kotu in jih ni niti poArabilo k predsed-stveni mizi. Med tem je že večina članov odšla, nakar je g. Klešič pred prazno dvorano zaključil občni zbor. O onih gostilničarjih pa, ki sicer kaj radi vidijo v svojih gostilnah slovenske goste, a so glasovali za nemško listo, bolno še posebej spregovorili. Oigansk{ odgovor. Sodnik reče ciganu, kt jo osumljen, da Je ukradel konja na sejmu. — Nič ti ne pomaga tajiti, pripeljem . 20 prič, ki so te videli na delu. — A jaz vam' jih pripeljem 200, kateri bodo prisegli, da niso ničesar videli — odgovori cigan. Dobro učinkovanje. Zdravnik ob postelji bolnika: »Doktor, vedno vam bom hvaležen!« — »Torej vam je pomagalo zapisano zdravilo!« — »Pa šo kako!« — »Koliko čaš ste pa izpili tega zdravila!« — »Jaz1? Nobenega! Ampak svoji tašči sem dal pomotoma eno čašo, po kateri ji je bilo celo noč slabo,« Dr. R. Pipušf . „ . Opombe k delovanju stanovanjskega cblastva v Mariboru ieta 1923. To delovanje kaže v prvi vrsti nasled-« datkih: n ja lestvica, sestavljena po uradnih po-| Lestvica: Za stanovanje so prosili prošnjiki: Stanovanje so dobili prošnjiki Stanovanje niso dobili prošnjiki brez stanovanja ki hočejo zamenjati stanov. skupaj brez stanovanja ki hočejo zamenjati stanov. brez stanovanja ki hočejo zamenjati stanov. 1. Aktiv. drž. uslužbenci 142 38 ^ 180 50 5 92 33 2. Samoupravni uslužb. 27 3 30 14 — 13 3 3. Železničarji. , . . 193 16 209 42 1 151 15 4. Trgovci, obrtniki in- njih pomočniki . . 197 27 224 18 7 179 20 5. Odvetniki, zdravniki in lekarnarji . . . 12 3 15 4 1 8 2 6. Delavci 93 4 97 9 1 84 3 7. Zasebniki in vpokoj. 78 8 88 9 2 69 6 8. Hišni posestniki . . 40 3 43 11 — 29 3 9. Zasebni uradniki . . / 73 9 82 2 3 71 6 Skupaj . . . 855 Ul 966 159 20 696 91 K tej lestvici je treba pripomniti, da dobi pri stanovanjsjfeem oblastvu novo število v vsaki zadevi samo prva Vloga. Vse daljne vloge, ki se tičejo iste zadeve, se rešujejo pod številom prve vloge. Med prošnjiki, k,j do konca leta 1923 niso dobili stanovanja, je bilo 69 takih, ki so vložili prošnjo za stanovanja že leta 1921, in 128 takih, ki so vložili prošnje leta 1322, med njimi tudi takih, ki imajo v smislu obstoječega zakona o stanovanjih prvenstveno pravico do stanovanja, iz leta 1921 še 16, in iz leta 192- še 52. Za določitev najemnine je leta 1923 vložilo prošenj H99 pročnjikov. Drugih vlog brez prošenj za .stanovanja in za določevanje najemnine je biio 702. Vseh vlog se je leta 1923 rešilo L800, Če primerjamo število prošenj za stanovanja s številom dodeljenih stanovanj, opazimo takoj veliko nesoglasje. — Jasno je, da se mora to nesoglasje pri obstoječih razmerah samo poostriti. Ker nikdo ne gradi stanovanjskih hiš, prebivalstvo mesta se pa vendar množi, deloma vsled -doseljevanja, deloma pa z r ;'stvi, bode pomanjkanje stanovanj vedno večje. Vedno manjše pa bode število tistih stanovanj, s katerimi bi moglo razpolagat! stanovanjsko oblastvo. V zadnjih letih se je prebivalstvo mnogo preseljevalo iz kraja v kraj. Čim bolj pa se vračamo k normalnim gospodarskim razmeram, tem bolj mora tudi prenehati to preseljevanje prebivalstva, tem manj stanovanj bode se torej izpraznilo vsled selitve. Preostali bodo le tisti redki slučaji, ko se to ali ono stanovanje izprazne vsled smrti. Stanovanjsko oblastvo nima moči, da bi pomnožilo število obstoječih stanovanj. Izdalo je pač v smislu obstoječega stanovanjskega zakona več gradbenih nalogov., Če bt se vsi izvršili, bi znali v Mariboru dobiti blizo 100 novih stanovanj. A vse prizadete stranke, ki so dobile gradbene naloge, so se pritožile na upravno sodišče v Celju, ki pa še nobene tozadevne pritožbe ni rešilo. Statistika stanovanjskega oblastva kaže, da imajo tudi tisti prošnjiki, katerim gre prvenstvena pravica do stanovanja, to so pred vsem javni u ndniki, malo upanja, da pridejo v doglednem času do stanovanja. Za druge prošn jike pa bi bilo najbolje, da se napiše nad vhodom k stanovanjskemu oblastvu Dantejev stih: »Lasciate ogni sperahza, voi, ch’entrate.« (Pustite zunaj vse upe, vi, ki vstopate). Stanovanjsko oblastvo je poslovalo brezhibno. Precej utihnile so tudi pritožbe proti njegovemu poslovanju, če stanovanjsko oblastvo prošnjikom za stanovanja ne moro ustreči, to ni njegova krivda. Stanovanjska beda, ki pa splošno v Mariboru ni n'ič večja kakor v drugih mestih Jugoslavije, se pač ne da odpraviti s stanovanjskimi oblastvi. Zadnja leta so pokazala, da števila stanovanj z omejitvami lastnino ni mogoče pomnožiti. Vsa prisilna sredstva, ki so se v tem oziru pri nas porabljala v zadnjih letih, so imela prav neznaten uspeh, v Mariboru skoraj nobenega. Svoboda, ki je glavni pogoj vsakega gospodarskega razmaha, utegne nas rešiti tudi stanovanjske bede, in nam: ustvariti potrebne stanovanjske hiše. Poleg te svobode j® treba za gradnjo hiš prad vsem tudi cenenega kredita. Tega je bilo v izobilju zadnja štiri leta. To ugodno priliko smo zamudili. Danes pa je kredit tako drag, da si je težko misliti, kako bi se pri takem kreditu mogla razviti gradbena podjetnost. Zelo značilno je, da je prav neznatno število prošenj za določevanje najemnine. To kaže, da bi se hišni gospodarji1 1« najemniki prav kmalu pobotali za najemnino, tudi če bi v tem oziru ne bilo zakonitih omejitev. V javnosti slišimo pač večkrat o zahtevah hišnih gospodarjev na eni strani ter najemnikov na drugi strani. Zahteve najemnikov in gospodarjev si precej nasprotujejo, zlasti kar se tiče vprašanja, ali se naj podaljšajo omejitve svobodnega razpolaganja s stanovanji. Med najemniki imajo glavno besedo vodno tisti, kj že imajo svoja stanovanja, za katera pa nitj blizu ne plačujejo take najemnine, ki bj lastniku dala najskrom-nejše obrestovanje njegove lastnine. To so srečni imetniki (beati possidentes). — Da njim sedanje stanj® ugaja, in da si želijo podaljšanje tega stanja, je s človeškega stališča umljivo, če tudi morda niti s pravnega niti z gospodarskega »tališča upravičeno. Zelo zanimivo pa l>i bilo slišati enkrat mnenje tistih, ki sedaj nimajo stanovanja, ki čakajo na stanovanje že po eno ali več tet. Kaj bi bilo t®m ljubše! Ali jim bolje ugaja sedanje stanje, stanje brez stanovanja, ali pabi raje plačevali najemnino, ki jamči lastniku za primerno obrestovanje hiše, da le dobijo primerno stanovanje! Ne dvomim, da bi se velika večina broz-stano-vanjcev z veseljem odločila za drugo rešitev stanovanjskega vprašanja. Srečni najemniki pa, kj že imajo svoja stanovanj, pa bi ne smeli pozabiti, da bode marsikateri izmed njih prej ali slej tudi prišel v položaj, da bode s svojo rodbino vred brez stanovanja na cesti, da bode moral cela leta pred vrntmi stanovanjskega ob'nstva zaman čakati na novo stanovanje. -D- Obvezni plenarni sestanek- V soboto 15. trn. ob 20. uri se vrši v mali dvorani Narodnega doma obvezen plenarni sestanek članstva mariborske in studenške organizacije. Ker je dnevni red jako važen, se s sigurnostjo pričakuje gotove udeležbe in se bode smatral vsak neupravičen izostanek kot kršitev disciplinarnega reda. Nacionalisti, zavedajte se važnosti našega pok reta- Samo v disciplini in enotnem skupnem delu jc pričakovati zmage naših končnih ciljev, za katere se borimo. — Razposlana vabila prinesite seboj! Zdravo! — Tajnik- V OBRAMBO NAŠIH NARODNIH INTERESOV. Pri današnjem plenarnem sestanku se bo med drugim poročalo o NARODNEM ŠKANDALU pri včerajšnjem občnem zboru Zadruge gostilničarjev in kavarnarjev in o akciji za rešitev Narodnega gledališča v Mariboru- Nadalje se bo sklepalo o načinu bojkota proti tujerodnemu življu in našim narodnim mlačnežem-izdajicam. Jugoslovani, bratje, stopimo že enkrat v enotno fronto v boj za naše narodne in državne interese. Pri današnjem sestanku lie sme nihče od članov manjkati. Orjuna Studenci. Uradne ure tajništva vsak pondeljek iri vsako sredo od 7.-8. ure zvečer v Čitalnici Narodni dom. Sprejema so istotam tudi članarin no za letošnje loto. — Zdravo! Tajnik. Narodno gledališče, REPERToiRE-. Soboto 15. marca »Bolheme«, Ah. C (kuponi). Nedelja^ 16. marca ob 15- uri »čaro-strelec«, (kuponi). — Ob 20. »2X2=5«* Ab. D (kuponi)- *-Q— Repertoar. V včerajšnji repertoar se je vrinila neljuba pomota, češ da se vrši nedeljska večerna predstava »2X2=5«' za ab E- Ab. E je imel že to predstavo In se vrši zabavna komedija za ab. D. »Boheme«. Danes v soboto 15. tm. se ponovno vpnizorj ena najlepših oper letošnje sezone »Boheme«. Predstava je za ab- C (kuponi). Nedeljski predstavi V nedeljo 16. tm. popoldne ob 15- uri se vprizori krasna Webrova romantična opera »čarostre-lec«. Ta opera je po svoji prikupliivi in razumljivi melodičnosti dostopna najširši publiki. Razen odraslim priporočamo nedeljsko popoldansko predstavo tudi mladini- — Zvečer ob 20. tiri pa se ponovno vprfeori velezabavna satirična komedija »2X2=5«, ki jc .vzbujala pri vseh dosedanjih vprizoritvah mnogo smeha. Predstava je za ab. D- Noviteta v drami. Drama pripravlja vi prevodu in režiji g. Koviča Hauptman-novo odersko pesnitev »Hanice pot v nebesa«. (Dramo so predvajali letos tudi vt kinu-) Q—• Hudožestveniki v Mariboru. Kakor že javljeno, se je tudi gledališka uprava v. Mariboru odločila povabiti svetovne dramatske umetnike na enovečerno gostovanje- Ker je pa to gostovanje zvezano z velikimi stroški, je treba, da ve gled. uprava že vnaprej vsaj približno število posetnikov. Rok za prijavo je bi! do 10. tm. Sedaj se je odločila uprava podaljšati rok za priiavo do 15. tm. Kdor reilektlra na to izvanredno zanimivo, strogo umetniško gostovanje, naj blagovoli do 15. tm- rezervirati prostor pri dnevni gledališki blagajni- (Telefon št. 382.) Cene prostorom: lože 400—600 D, sedeži 25—100, stojišča 20 D, dijaško 10 D. Turisiika in šport. : Ruška koča- Oskrbnik poroča, da j« pot iz Ruš do Ruške koče izvožena. Tu- -risti na noge! Snega je na vrhu 1.60 m. Obrtni vestnik. Obrtni shod v Ptuju priredi Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug dne 23. tm. z zanimivim dnevnim redom. Nova obrtna zadruga sc je ustanov.la v Celju in sicer »Kovaška obrtna zadruga« za celjski politični in rogaški oudnl okraj- Mariboru, uhe IC. niaVfa 1931' »m a rv riErai! 5, Mariborske vesti. Maribor 15. marca 1924. POSVETOVANJE O NARODNEM GLEDALIŠČU. Sinoči so je vršilo v pisarni ravnatelj* opere posvetovanje o situaciji, lci je nastala za mariborsko gledališče po sprejetju prosvetnega biulžeta, ki je v njem — kakor znano — mariborskemu gledališču določena najnižja subvencija. Posvetovanja se je udeležilo večje število mariborskih intelektualcev in prijateljev našega gledališča, zastopniki žeu-stva, igralcev in tiska. Navzoč je bil tudi velik; župan g. dr. M. Ploj. Po stvarnem poročilu intendanta g. dr. Brenčiča in na podlagi pojasnil opernega ravnatelja g. A. Mitroviča se je razvila obsežna in temeljita debata, tekom katero se je pretresalo mariborsko gledališko vprašanje z raznih vidikov, ki pa je tudi pokazala, da vsi brez izjemo ogorčeno obsojajo zapostavljanje Maribora s strani vlade. — Ugotovilo se je tudi dejstvo, da se slovenski poslane; niso dovolj energično zavzemali za povišanje subvencije mariborskemu gledališču in da je Narodna Skupščina popolnoma prc-zrla peticijo, ki so jo podpisala vsa kulturna in na-cijonalna društva v Mariboru in mesilih občina. Po izjavi intendanta g. dr. Brenčiča je bilo doslej 20.000 Din. mesečnega deficita, poslej pa Id bilo računati z deficitom- okoli 50.000 Din. Vrhu tega obstoji nevarnost, da se s 1. aprilom’ ukinejo dragonjske doklade, dasi se je šef umetniškega oddelka g. Ris ta Odavič osebno zavzel za to, da ostane v tem oziru status quo. Prvotno je že prevladalo mnenje, da bo treba ansamblu službo pogojno odpovedati. Tekom debate.pa so je pokazalo, da bi to pomenilo razpad gledališča, še preden so bila izrabljena zadnja sredstva za rešitev. Odpovedi tedaj no bo. tudi gledališče se ne sme zatvori-1i. dokrir niso izčrpane vse možnosti, da se zadeva uredi s pomočjo državo in zasebnih sredstev. Blagodejno je uplivalo. da je navzoči veliki župan g. dr. Ploj zagotovil vso podporo, koliko je v njegovih močeh in takojšnjo intervencijo v Ljubljani in v Beogradu. Sestavil se j« poseben komite, k; bo pod predsedstvom g, velikega župana izdelal podrobne načrte za nadaljno akcijo. V najkrajšem1 času bo .-klicama širša anketa. Tekomi debate je bjlo iznesenih več zanimivih podrobnosti. Povdarjalo se je, da bj bila potrebna izdatnejša pomoč mestne občino (v Osijeku, Subotici in drugod so mestne občine priznale gledališčem po 300.000 D podpore, v Splitu 'jo meščanstvo samo zbralo toliko, da je bil obstoj gledališča do ugodne rešitve v Beogradu zasigu-ran). Vlada pod,pira z manjšimi prispevki (po 100.000 D) razna nestalna gledališča in' potujoče družbe, s čemer pomaga ustvarjati igralski prolctarijat, namesto da bj utrdila gledališče ondi, kjer ima žo dolgoletne tradicije. Zanimive so bile o-pazke na raču,n iz vestnih ljubljanskih krogov, ki 1Tiso nič 'bolj naklonjeni raari barskemu gledališču kakor gg. Trifuno vid in Stojadinovič. Akcija, ki je bila zasnovana na sinočnjem posvetovanju, bo upamo razčistila zadevo in priborila mariborskemu gledališču enakopravno mesto med oblastnimi gledališči’. Mi bomo situacijo natančno zasledovali in o nji izčrpno poročali. Lahko pa rečemo, da si Maribor ne bo dal zlallka V2eU te, ga, kar mu gre, in bodo tud; gg. v Beogradu morali računat; z mariborskimi kulturnimi potrebami, tako, kot računajo z njegovimi davki in nekateri celo mariborskimi — gumijevimi kroglicami. -a- m »Jadran, društvo Primorcev« Priredi v torek, dne 18. trn. svoj V. zimski večer v čast Rodovnikov vseh Pepetov in Pepin. Društveni lokal, rcstnvrant Kosovo I. nadst. Začetek ob’20. uri. m Mladini na pomoč! Prejeli smo: Akademija letošnjih gimnazijskih maturantov in drugih dijakov v tukajšnjem Narodnem geldališču je dokazala, da sc mladina vrača prav resno k idealnemu streinljenu predvojnih mladinskih generacij. Mladina hoče na svetlo, ven iz u-mazanega povojnega vzdušja, ven iz surovega materijalizma k zvezdam večne resnice, lepote in dobrote, Tudi Kreftov, dramatični poskus »Nemoč« ni bil drtizc-ga ko glasen protest proti momentano dominantni struji gole razuzdanosti iti uživanja. Letošnji maturantje hrepenijo za visokimi cilji- Hoteli bi osebno spoznati krasote vsaj dela svoje domovine Jugoslavije in si na skupnem potovanju ■ogledati Zagreb in njegove kulturne u-stanove, hoteli bi — mnogi prvič v svojem življenju — vzroli valove sinjega Jadraaia, poseliti osvobojeni Sušah z luko kralja Aleksandra, preživeti vsaj par dni v starodavnem Splitu in sosednerm Solinu v bližini starega svetovnoznauega Buliča, hoteli bi videti jugoslovansko A-teno — Dubrovnik, zibel najstarejše naše literarne kulture, njihove sanjo in načrti gredo preko Šari ti če v e ga Mostara v Principovo še h er — Sarajevo in odtam v kraljevi Beograd. — Spotoma nameravajo nastopati s predavanji o zanimivostih Slovenije. S skioptičnimi slikami bi pokazali svojim bratom prirodne čare svoje ožje domovine, obenem pa napredek Slovenije v industriji, obrti itd. Skozi vse leto sc skrbno pripravljajo, da bi se uresničil njihov načrt, ali brez gmotne podpore zlasti pridobitvenih krogov bodo ostali ti krasno zasnovani načrti zgolj mladostne sanje. Radi tega je dolžnost zlasti imo-vitejših slojev, da z denarnimi prispevki podprejo akcijo navdušenih, mladih junakov in da jim ne odrečejo pomoči, kadar bodo potrkali na njihova vrata. m O krizi individualizma predava pondeljck dne 17. tm. v »Ljudski univerzi« g. inž. Janko Kukovec. Predavanje bo nadaljevanje še pred kratkim podanega predavanj* o problemu individualizma v Ibsenovih »Strahovih«. Topot bo g. predavatelj' -r« zmot rival o krizi individualizma v znanosti, umetnosti in v navadnem1 človeškem življenju, kjer so se pokazali njegovi razkrcževalni vplivi. V tretjem' predavanju dno 24. tm. P a bo g. predavatelj seznanili slušateljo s svojimi nazori o rešitvi bolestne krize našega ča ša. Snov predavanja je tako aktuclua in sega tako globoko v zasebno in javno živ Ijenjc, da mora zainteresirati slehernega, ki mu ni vseeiio, kako so razvija miselno, nacionalno in rodbinsko življenje. — Predavanje se'prične ob pol 20. uri (mala Kazinska dvorana). m Veliki zvok stolne cerkve, ki je zadnjikrat zvonil ob pogrebnih svečanostih kralja Petra Osvoboditelja in takrat počil, se ima v kratkem preliti. V to s vrbo se bo vršila prihodnji teden po me situ zbirka prostovoljnih darov- Da občinstvo ne nasede neopravičenim nabiralcem, sc opozarja, da se mora vsak nabiralec legitimirati z izkaznico mestnega župnega urada- Velik zvon v stolnici .ic za mesto Maribor zgodovinske znamenitosti- Vlit je bil leta 1710 in je bil torej nepretrgano 212 let v rabi. Teža poško dovanega zvona se ceni nad 30 met. sto tov. — lVcdstojništvo stolne cerkve. m Gradbena razstava. Opozarjamo občinstvo na otvoritev Gradbene razstave, ki sp vrši jutri, v nedeljo, 16. marca ob 9. uri dopoldne v mali kazinski dvorani na Slomškovem trgu. Razstavo priredi stavbena zadruga »Mojmir«, ki ima uro pozneje v isteiti prostoru svoj' občni zbor. Razstava obeta v časti splošne stanovanjske mizerijo in gradbene stagna cije zlasti v Mariboru postati zelo zanimava, Vstop h ra stavi prost. Za časa razstave se vrši anketa stavbenih zadrug in druge javne prireditve, na katere opozarjamo vse interesente. ni Umrli so v Mariboru v minulem tednu in sicer dne 8. marca: Ana Škerget. 66 let, vhričarka, Pekel 173; Fric Bredsehneider 53 let, magister, Vojašniška ulica 15, Marija Ba-ch-cr 41 let, šivilja. Tržaška cesta 39, Anton Kramer, tesar, bolnica; dno 9. marca: Ema Mesarič, 4 leta, bolnica; dne 10. marca: Jakob Kop-tič, zasebnik, 78 let, Počehova 283; Marija Žunko, 48 let, zasebnica, Krčevina; dne U. marca; Jožef Saveršnik, delavec, IVa-tova ulica 5; dne 12. marca: Roza Kun-wald, 13 lot, Loška ulica 2, Marija Fras, 2 l°ti, Košak 146; dne 14. marca: Ludmila olezingor, S mesecev, Danjkova ulica 8. m Trgovine na dan sv. Jožefa odprte. da bodo trgo-Jarviim Mariboru na praznik sv. Jožefa nJm-,-!l 1>rtc- branjevci na trgu lahko prodajajo na .svojih stojnicah tu dan do nicn. 2. Parma, Pozdrav z Gorenjske Valček. 3. Flotoiv, Stradella. Ouvertura 4. Smetana, Fantazija iz opere »Dalibor« 5. Humperdinek, Janko im Metka. Fanta zija. C. Majcen, Iz slovanskega sveta, Potpou-ri. 7. Fiilekrus, Modre oči. Koračnica. m Uradni dan trgovske zbornice se vrši prihodnji teden radi praznika dan •poprej, tj- v torek dopoldne. m Pouk na drž. moškem učiteljišč:; Mariboru sc prične v pondeljck 17. tm Poslopje, ki je bilo radi škrlatinke zaprto, so temeljito razkužili in očistili. m Zdravniško nedeljsko službo vrši ta teden g. dr- Vinko Drasch, Kralja Petra trg 3. m Lekarniško nečno službo ima ta teden od 16- do 23- marca lekarna »Pri črnem orlu« m. Pru'11, Glavni trg in lekarna »Pri Sv. Magdaleni«, Kralja Petra trg. m Citraški klub Maribor. Prihodnja tedenska vaja se vrši v četrtek 20. marca kakor običajno- m Hotel Halbwidl. Danes 16. marca jutranji in večerni koncert, ter obenem se vabijo cenj. gosti na elitni koncert, kateri se priredi na čast vsem »Jože-kom« v torek dne 18. marca 1024. Odprto do 1. ure zjutraj. m Grajska klet. Sobota 15. in nedelja 16. tm- koncert nar. žel. gl- društva »Drava«. Začetek ob 20. uri. m Restavracija »Narodni dom« ima na razpolago okusno renoviran salon, lepo zračne s-obe za klube in obnovljeno kegljišče. Tzrecno pristna domača vina. Abonenti se sprejemajo po 20 Dinarjev dnevno. m Interesentom za velesejem v Pragi. Mariborska tiskarna dd- oddaje legitimacije za praški velesejem in naročne karte z., stanovanje. Navodila so ista ' at lansko leto. samo glede znižane vožnje se pripomni, da je začasno dovoljena samo za CSR. m Virtuoza »n harfo brata Mostler, znameniti akrobati. 2 Edison. Kaupaty trio in Mara Zlatarjeva z novim programom so glavne atrakcije Klub-barovega programa od L do 15. marca. Na gla-sovir igra komponist Pepo Wintcrhalter. m Knjige, leposlovne in znanstvene. literarne vrednosti, v vseh jezikih, kupuje po najvišjih cenah vedno »Ljudska knjižnica« v, Mariboru, Narodni dom I. m Uradniška menza se nahaja na Slomškovem trgu 17 (v Kazini). Hrana stanc dnevno 50 K. Sprejemajo se državni in zasebni uradniki. 3DS. NEDELJSKE PRIREDITVE (16- marca) 1. Žetale, javni shod po prvi maši: 2. Lemberg, javni shod ob 2. uri pop.; 3. Dramlje, javni shod no maši; 4. Ponikva ob juž. ž., javni shod po prvi maši; 5. Celje, seja srezkega odbora JDS, ob 14. uri v rdeči sobi Narodnega doma. Krajevna organizacija JDS za celjsko okolico jc -priredila minoli četrtek krasno uspeli sestanek na Sp. Hudinji pri Gajše-ku. Obe gostilniški sobi ste bili natlačeno polni somišljenikov. Posebno so se odlikovali sosedje in prijatelji iz Trnovelj- Z zanimanjem in polnim razume-vanjeni so sledili govornikom, v. debati pa jc bilo slišati odločne besede našega delavstva, malega obrtništva in malega posestnika. Posebno učinkovite so bile besede g. Mahena iz Trnovelj, lci je s pristnim kmečkim humorjem pogodil čustvovanje navzočih ter nedvoumno razkrinkal najlurjšega nasprotnika — klerikalizem — kar je izzvalo živahno pritrjevanje. Utis nam je ostal, da se na$a dežela probuja v demokratski smeri, da bo kmalu zmanjkalo tudi tam tal za vsakovrstne, dosedaj poskušaiie zmede s strani političnih pustolovcev. Kultura in umetnost 4. ure popoldne, m Promenadni koncert vojaške godbe. Grajskem trgu'promtuadnilohc^t! - Teko1?? ***** x Umetniški klub Grohar je skleni! v svoji zadnji seji, da se udeleži razstave v Hodoninu zajedno z drugimi slov. umetniškimi klubi- Pomladanska klubova razstava radi tega odpade. V jeseni se priredi v Mariboru običajna jesenska razsta- Spored' J- H"**"" ‘ 1 Dobrni in Šoštanju razstave, ki pa bodo vsekakor v manjšem okviru, člani večernega kurza prav marljivo obiskujejo vsako sredo in petek od pol 7- do pol 9. ure risalničo v drž- gimnaziji. Sklenilo se je tudi, da gre klub zadrugi »Mojmir« kolikor mogoče na roko. — Žagar. - x Strossma-yerova čitanka. Kao stoti, jubilanti svoj sveža k izdala je zagreb-čka »Narodna Knjižnica« izbor iz Stross-niayorovih pisarna, govora i poslanica. Vodila ju je kod toga pohvalna težnja, da misli i djelo majvečeg našeg bisknpa približi što širim Dragovima našeg naroda na najjednost-avniji način: ri.ječi m a sanioga biskupa. Izbor je načinlo sve-učilišni profesor dr. M. Prelog. Naslovni list donosi Sl ussinnvcrovu glavu od' L Mest-i oviča. dok je u tekstu reprodukcija Meštrovideve študije za Stross. spomenik u Zagrebu. Evo nekoliko naslova, iz ove zanimive »Čitanke«: Biskupovo geslo. — Biskup o svojoj materi. — Biskup i Rački. — Ka-kvo treba da bude svečen* stvo? — O crkvenom jedinstvu. — Bis-ku-pov patriot izam. — Biskup o ustavno j slobodi. — O jedinstvu naroda. — O Srbiji. —■ Biskup Ljubljani. — O orijental-uom pitanju. — Čestitka Rušama. — O sveučilišlu. — Bl-skupovi savjeti studen-tima. — Biskup -srednješolski omladini. — O Dalmaciji. — Protiv a us tri jake i madžarske centralizacije. — O hrv, državno m pravu. — O Zlat-nom Pragu. — O Franouskoj. — O ženi. — Krščanstvo ni* jc prodrlo u dušu i svijest ljudi. — Bi-skup i evolucija. — Bdskup na vatikani-skom koncilu. To su samo nekoliki na* slovi, no več iz njih se vidi, -kako jc sve-strano zahvaoe-na biskupova ličrioet I kako je temeljito prikazana njegova ideologija tako, da je to doista Stross-mayerova čitanka. Ne bj srnjelo biti ni je-dne naše Luče, uii jedne naše obitelji, nijednog našeg prinrenog čovjeka bezov« lijepe i koristuc knjige. Naročito je .pre* poručamo našoj omladini. »Narodhui Knjižnicu« ide hvala, da je za svoj jubi-larni bgoj došla na tako vrije dnu zami« sao tim više, što čo ona s tim čitankama d nastaviti. Tako če dosko-rai slijeditil Rački jeva, pa Vukova, Starčevi cev«, £ Mrazovičeva čjta-nka. Ova >.Strossmiaiyo-rova čitanka« jest i vrlo j-eftina: stbjil samo 10 D, vezana u polu,platno 15 D, štampana na najfiinijem' papiru, vezanal u cijclu kožu, sa zlato-rezom' i zlatniml naslovom 60 D, (mali bro-j primjerakak Poštarjua posebno. Godišnja pretplatal na »Narodnu Knjižnica« 100 D. Adresa: Narodna Knjižnica, Zagreb’, .Vojniičkal ulica 13. x Neznana Smetanova kompozicij* najdena. Ob priliki proslave stoletnica rojstva velikega češkega skladatelja Smetane, 6o našli v privatnem) stanovanju nekaj njegovih del in) veliko korespondenco. Razim tega so našli partituro dela »Naša Pisen«, za katero se je mislilo, da je izgubljena, ter popolnoma neznano Goethejevo balado »Ribar«. —» Kompozicijo bodo v kratkem natiskane, x Časnikarstvo v Romuniji. V Romuniji je po vojni — kakor v vseh osvobojenih ali razširjenih državah' — zelo poskočilo število časopisja. Ta pojav pa je imel tudi svoje negativne sttani. Romunski listi so kmalu zašli v finančne težave, eni iz tehničnih, drugi iz političnih razlogov. Romuniski listi se morajo takisto kot naši boriti z visokimi cenami! papirja, doc,im se politična eks* ponirajo za razne politične stranko i« ž njimi tudi padajo. Vsled tega romunski list; nimajo trite objektivnosti, ki'bi jim omogočila razširjenje v najširših1 slojih. Po politični moči stranke se ravna moč njenih organov in ker napredne stranke nimajo mnogo pristašev, so tudi njihova glasila slabo fundirana. Mnoga sc tiskajo samo v nekaj tisoč izvodih, in ker tudi inserati malo nosjjp, se lahko drže zgolj z velikimi denarnimi žrtvami dotične stranke. V nekoliko ugodnejšem! položaju je del neodvisnega tiska, ki jc vedno v opoziciji, pa lahko računa z večjim številom čitateljev. Najbogatejši! isti so last Bratianove libevnlno-kapita-Iritične stranke. Vzdržuje jih več bank. Vendar pa so v Romuniji tudi taki listi, ki se tiskajo v 40—100.000 izvodih. — To dni je bil ustavljen dnevnik »Pressa«, ker ni imel dovolj čitateljev, dasi je b[l dobro urejevan. Velikim listom v Bukarešti mnogo konkurirajo lokalni listi d« notranjosti, pa imajo rdmpgski čitatelji & * a a d u v Xvi ariooimtntrc 10. marca _ r--^— ■• . --■ r-. . ] 1 ' " " ' i jevi dolini se 'določi SPD enkratna pod- ^razmProma več listov na razpolago ka-fleor francoski. Za romunski tisk jo značilno, da danes morda najmočnejši in tnajmgfednejši romunski intelektualec prof. Nikola Jorga v zli c vsemu svojemu mglečhi ini avtoriteti uti mogel priti do uglednega Ijsta. Šel.c sedaj' so sklenili nekateri njegovi (prijatelji in politični tovariši, da stari organi narodne demokracije »Neamu Rmnanefe« pretvorijo v list ilki bo urejevani po zahtevali moderne žurnalistike. Dne 1. marca je list izšel v. inovi obliki in! pod novo redakcijo. Kako je romunski tisk odvisen od kapitala, kaže dejstvo, da namerava neka velika 'banka kupiti* za 41) milijonov levov n e zavistna lista »Avcdcrtd« in »Dkninjaca«. Sokolstvo. o Sokolsko društvo v Mariboru priredi dtne 22. marca 1924 ob 20. uri zvečal* v. Narodnem domu akademijo naraščaja. Spored akademije obsega poleg telovadnih tudi glasbene in druge točke-Naraščaj bo .podajal skoro izključno same nove telovadne skladbe, ki bodo po svoji pestrosti' in življenju zadovoljile občinstvo v polni meri. Naša dolžnost je, da se tc akademije udeležimo polnoštevilno, da pokažemo s tem našemu naraščaju, da so «- njegovo delo zanima in da nam je njegov napredek in razmah pri src. Ne bi bilo lepo, ako bi se ponovi Janški slučaj, ko je naraščaj telovadi pred skoro prazno dvorano. Na svidenje! Zdravo! — Naraščajev odsek Sokolskega društva .v Mariboru. Pofs&rstf©. f .To gesla venski Po-morne. Primili smo jlbr. 5. (IV. godinu) ove izvršno redi gi rame j,1pomorske revi je u redakciji poznatog po-i-morskog publiciste g. Rudolfa Crniča, tpomčnika trgovačke mornarice ra ovjm Zbi ranim! i aktualnim, sadižajem: Dr. Anite Verona, -pod pred s j odtr ik stola sed modrice i docent za .pomorsko pravo na žari gr cbaek-Mni svenčilištn i na vis. šlkoll za 1’trgavirni i promet (Zagreb): Po d upirap je ftrgovačke mornarice po državi. Konven-:'eija o ri-bclovu: u Jadranskom mora. — LVijesti:, Sošaeka teka u našemi posjedu. . 03 nodogr adlti št a u Jugosiaviji. Pomorski .pdsj ek i komorsiki p red zagrebačke trgro-‘Vačkc komore na Sušaku. O d go de n a gla-jtvrra skupstitia »Vesno«, Naša; sl obod na zona n Solunu. Za ribarenje na otvorc-: trnom* mmu1 na Jadranu. Protest d-alma-iitinskilr ni/bara. »Sardina« d. d. za konzerviranje morske ri.be u Splitu, — Viije-jlsti Kr. Književnost. — »Jugoslavenski fPomonac« izlazi dvaputa mjeseeno, a iistoji na godinu samo 80 D; pojedini broj j4 D; za inozemstvo 160 D. Uredništvo i , uprava: Zagreb. — Prilaz D jure Deželica ;lbr. 67. — Reviji jc zadača uspješna po-fimorska propaganda za, našu trgcvaeku jnomarieu u cijeloj državi. »Jugioslaven-!*ki Pomorac« jo naš jediui pomorski !®st, koja jc vzorno uredjivan, te uživa jzamjeran glas i u stranoj- šfampi. Naj-'topiije preportičamo svima privatnim i 'ostalim krugoviuia ovaj tol; potreba n Ifcst. 4 Celjske vesti. f Iz seje celjskega obč. sveta dne 13. trn. |V nadaljevanju seje sc učiteljstvu deške In 'dekliške meščanske Sole dovoli izplačevati odškodnino za stanarino od 1. avg. 1922 do_ 1. marca 1923. Sprejme sc novi poslovni red za uradništvo mestnega magistrata. Vloži se ugovor proti premestitvi upravnega sodišča iz Celja- Grobovi na_ mestnem pokopališču zapadejo po 20 letih, ako se ne obnovi pred tein časom najemna pogodba, mestni občini, glede mateadjaiLa pa se sprejmejo tozadevna dotočita še te v novi pokopališki red. Novih rodbinskih grobov mestna občina nc bo [več pripravijala, pač pa odstopi zemljo .strankam, ako jih zgradijo v lastni režiji. Ski&nc se Sklicati anketa podjetij in zaupnikov, delavstva, da sc ugotovi šie-'vilo brezposelnih in da se določijo tudi sredstva,^ kako jo omejiti. Pri ekse-kvi-ranju obč- doklad se zaračunijo iste pri-jsfolbinc kakor v Ljubljani. Pri velikem županu sc'br> skušalo doseči, da bodo iz Jon da za gostilničarsko šolo, ki se zbira od prispevkov davščine na prenočišča, dobivale podporo tudi splošne obrtno- pora v znesku 1000 D, za nove zvonove v celjski farni cerkvi 5000 D- Sprejme saj parcelacijski načrt Jožefovega hriba, na katerem so odslej strankam stavbišča na razpolago. Sklepanje o oddaji Glazije Slov. šport, klubu onemogoči klerikalni obč. odbornik Janič s tem, da sc odstrani in povzroči nesklepčnost seje. Objave. § Marionetno gledal išče v Maribonft V nedeljo 16. trn. ob pol 15. uri bode igra Sovji grad in Gašperček slikar. — Ga-šperček. § Slikarska šola. Klub »Slobodnik« o-tvori, kakor že javljeno, v najkrajšem času slikarsko šolo. Interesenti, ki so niso še javili, naj store to čim preje, ker rok za opisovanj© je določen do 23. tm. Vse tozadevne informacije daje začasno prof. V. Cotič, Maistrova ulioa 17. II. § Unkm-kino Studenci. V soboto, nedeljo in pondeljek se predvaja »Trnova steza«; drama v 6 činih z veseloigro v enem činu. Predstave se vrše v soboto in pondeljek od. 8- do 10. ure in v nedeljo popoldan od 4-—6. in zvečer od 8. do 10. ure. Gospodarstvo. KAKO GNOJIMO HMELJU? Hmclj- ka rastlina je podobna človeku, ki mora opravljat; dan za dnevom težka dela, za kar potrebuje tudi krepke hrane in primernega počitka. Tudi Irmeljska rastlina ima težko nalogo; ona mora leto za letom tj. 20—25 let pogSnjati tri ,po 10—12 m dolge trte, katere morajo renčati zeleno listje jn nc-broj- zlatih kobul. Vsled tega je nujno potrebno, cia so bmeljski nasadi gnojijo vsako leto. Kdor ima zadostno množino dobro preležanega hlevskega gnoja, temu ni treba segati po umetnih gnojilih. Ker pa pri pas v obče 'primanjkuje hlevskega •gnoja, moramo si pomagati z umetnim. Vsako drugo ali tretje leto jc pa hmelju hlevski gnoj v svrho tvoritve črno prsti neobboduo potreben. Vporaba umetnih gnojil, dasi je prav priprosta, dela hmeljarjem še mnogo preglavic, če tudi se je o njej govorilo na shodih, pisalo po časopisih in so sc dajala pojasnila otl slučaja do slučaja. Pri vporabi umetnih gnojil je treba ^upoštevati sledeča vprašanja: a) Kaj bom dal? b) Kdaj bom dali c) Koliko bom dal? č) Kako boni dal? Aid a) Dati moramo to, kar rastlina potrebuje, namreč: fosfor, kali in dušik. Torej no z enim, nego s tremi gnojili moramo gnojiti. Ad b) Gnojimo v. jeseni in spomladi, ad c) in še spomladi damo vsak; rastlini 8—10 d.kg kostnega su-per-fosfata, 6—7 dgk 40% kalijeve gnojaie soli in 4—5 d-kg žvnplenokisJcga amoni.jaka ali isto množino apnenega dušika Superfosfat, kalijevo sol in amonijak smemo pred uporabo pomešati in obenem trositi. Apneni dušik se pa ne sme mešati b suporfosfatom im s kalijevo soljo im so trosi 8—10 j n šo več dni pozneje. Dušična gnojila uspevajo najbolje ta-trat, če sc trosijo, ko jo rastlina že oživela. Z žagovino, peskom ali rahlo zemljo pomešana gnojila trosimo na prostor med rastlino in drog, kjer jih poletne koreninice lahko najdejo. Drog naj stoji od rastline najmanj ‘2 [n pol d m1 oddaljen. Hmeljarsko društvo dobi v kratkem žvepl-euo-kislega amonijaka po približno 5 D za 1 kg in ga še lahko nekaj odda svojini članom. Kdor ga želi, naj so Libro zglasi. Razpisano poizkušnje z umetnimi gnojili spomladi 1924 se udeleži le sedem hmeljarjev in sicer: Ocvirk Martin, Mala Pirešjca; Dre v Ivan, Ročica na Paki: Hauptman Josip, Dorica; Šlander Ivan, Grajska vas; Jurak Anton, Migojnišče; Prislovšck Franc, Dre Sirija vas in Sporu Viljem, Braslovče. . Uspehi teh poizkusov so bodo objavili. Žalec, 12. marca 1924. Anton Pctriček. g Mariborski svinjski sejem (14. t. m.) Do g on 191 svinj ?,n dve kozi. Ceno: prasci. 5—6 t-Inov stari, komad 225—250 D. 7—9 tednov, komad 275—325 D, 3-4 mesece, .160'!)—1125 D, 8 do 10 mesecev, komad: b"25 do 150o D, 1 leto stari, komad 1750—1839 D. En kg žive teže 17.50—21.23 D, mrtve teže 25 do 27.50 D. Koze 175 do 205 D komad. Ponudba velika. Prodalo pa se je le 70 komadov. g Novosadska blagovna borza 14. marca: Pšenica baška 332.5, banatska 333.5, ječmen 300, banatski 930, tuvščica, baška 2-t5 260, moka »6« 315—8,12.5. g Nova ladjedelnica lia Korčuli. Na Korčuli se je osnovala zadruga, ki ima namen ustanoviti veliko moderno ladjedelnico. Korčula je že od nekdaj središče male brodarske industrije. Izpred sedišča. Z teto po hrbtu. Dne 31. oktobra 1.1. se je vračal okrog 22. ure Jakob Munda skozi Vičance, okr. Ormož, domov. Naproti mu je prišel 21-letui posestniški sin Anton Kimič v Vi-čaneih, ki ga je napadel brez vsakega povoda z lato v rokah. Udaril ga jc z njo preko hrbta tako, d.a je napadeni za-dobil na hrbtu samo na sebi težko telesno poškodbo. Kirič je bjl obsojen radi hudodelstva težke telesne poškodbe na 4 mesece ječe. Amazonki iz Prekmurja. Sodri i sluga Matija Škafar iz Lendave, je imel dne 3. januarja izvršiti pri posestnici Marij; Heržemjak v Petešov-cih; okraj Lendava, prodajo zarubljenih svinj. Ko se jc izvršilni organ bližal svinjskemu hlevu, sta se postavile Marija Herženjak in posestnica Roza V5Igy pred vrata svinjaka, rokeč naj so izvršilni organ pobere iz grunta, sicer mu nc bo dobro šlo, pri čeufur je Volgyjcva vzela v roke gnojne vile. Heržemjak je pni tej priliki izvršilnega organa, ki. ji jc pokazal skl c ]V z a nov rubež, žalila z besedami: »Jaz so p w na Vas.« Oho nasilni ženski priznata delno svoje dejanje. Obsojeni ste bili in sicer Herženjak na 800-Din, Volgy pa na 500 Din. denarne kazni. Lik»r jim je dišal. 16-letrii kleparski vajenec Albert Pich-kr, 771etni krojaški pomočnik Franc t Tičko in- 171-etni delavec Friderik Copot, vsi v Ljutomeru, so dne 3. felbruara v družbi kot tatinski tovariši u kradli v Starmanovi gostilni v Ljutomeru -natakarici Mariji Stanič iz zaklenjene omare 5 steklenic likerja v vrednosti 3350 K. — Obsojeni so bili jn sicer Copot, ki jc radi tatvine žc 2krat predkaanovan, na 4 mesece, Lajh in Pic hi er -pa vsak na 2 meseca težke ječe. Zdravje. Novo zdrav Ho zoper nervoznost. Že zopet jc na papirju anicrikaiisk zdravnik Doungiay izumil popolnoma navadno sredstvo za 'Zdravljenje živčnih bolezni- Misli! jc talko: Ako mi gre po sreči, da napeljem na živcih bolnega člo-veka da to, da vso svojo pozornost osredotoči na odrejeni cilj, takrat bo ozdravil, ali po eni uspeli p o skušo ji ali po večih- — Prišel je do zaključka; da zgradi velik, naravnost v to sv-rho nanienjcn labirint; iz katerega hi bolnik moral priti sam ven. Ni dvoma, da bo vsak bolnik porabil vso svojo duševno moč, da pride iz neugodnega položaja. Zato jc sezidal v svojem vrtu ogromen labirint z jako kompliciranimi hodniki, katerih skupna dolžina, ako bi lili v eni smeri postavili drugega za drugem, bi znašala 9 kilometrov. Izhod je v sredini vrta; pri izhodu stoji velika tabla z napisom: »(L; d-a vil si!« Doktor Dounglav spušča / ta čudni labirint z besedami: »Iščite sredino življenja; ako se vam posreči, da io najdete, boste gotovo ozdraveli; a našli jo boste, ako se boste pobrigali, da jo iščete.« Bolniki gredo nato v mračne hodnike in po dolgem, včasih .'ako napornem iskanju pridejo do sredine izhoda, kjer zdravnik takoj konstatira, da so zdravi. Po vesteh amerikanskih časopisov raste štcvi'o o-zdravljcnih vedno bolj in bolj, seveda s pomočjo tega »labirinta«, a tako raste tudi slava doktorja Doung!aya- Oh ti Amerikama! Tujci v Mariboru novo prijavljeni v hotelih in prencCščiB dne 15. marca 1924. Hotel »Meran«; Zednik Franc, trg., Dunaj- DcaLch-man Henrik, gostilničar, Marenberg- Petrič Alojz, gostilničar, Prevalje. Siegler Robert, ravnatelj, Darmstadt. Berkes St., uradnik, Zagreb. Šibenik Filip, tovarnar, Postojna- Erle Alojz, zastopnik, Wcss©ly. Mohorič Jakob, odvetnik, Njivica- Drand Jakob, trgovec, Dunaj. Preiss Louis, ravnatelj, Litija. Taj. taro v Nisim, trgovec, Beograd. Kolemauič Jakob, trgovec, Vinica. Schncider Karl, trgov-, Dunaj. Wa-tuek Aleksander, uradnik, Vršac- Stefan-ciesa Maks, trgovec, Rogatec. Maylan« der Vrlim, trgovec, Zagreb. Sjiancr Alojz, uradnik, Dunaj. Koblišck Avg, di-sponent, Bni-o. »Privat - Kotel«. Vlatfnig Franc, posestnik, Grafenstcitv Sever Josip, potnik, Mokronog. Punzen-gruger Rudolf, odvetnik, Prevalje. Sever Anton, mesar, Bil-iberg. W|'!(:S!iKj:i Hot&l »Pri zamorcu«. j Leonov Fcdor, lastnik reki., Rusija. Božič Lenart, odvetnik, Slatina. Luž avl Ciril, zobotehn-ik, Ljubljana- Keppah potnik, Lugos- Moškobojirik Oskar, tovM Praga. GohJschmied Karl, trgovec, Dunaj. Hirscbl Viktor, trgovec. Temešvar, Brezovnik Mihael, posestnik. Vrbe. Vrtovec Matija, prokurist, Št, Vid- Samuda 0'tmar, trgovec, Ptuj. Hotel »Črni orel«. Vicman Franc, posestnik, M- Puščava. S p amer Robert, prokurist, Z\vittau. Cimerman Janko, trgovec. Ljutomer. Stančič F.vgen, pek, Pregrad. Ressel A-, poslovodja, Rajhe-nberg. Lavnočič Josip* potnik, Zagreb- Schate Anton, poslovodja, Z ci črti n g. Kostanjšek Drago, trgovec* Zagreb. Rako-šc Ludvik, šofer, RadencL Gosfilria »Zlati konj«. Metekovič Katarina, vitiičarka. Okoslavci- Benkič Josip, Prekmurje. Farkaš Marija, natakarica, Ptuj. Gabac Anton, t-rg. pom., Zagreb. Ferletig Senator, pek, Trst. Gostilna »Holzkrieclit«. j Černiča Jurij, Rusija. Kocjane Martin* trgovec, Mozirje- Prediojivič-Jovan, trg.* N. Gradiška. Lek Štefan, tesar, Konjice, Globa,n I., ortopedičar, Zagreb. Stolzer -L., kuharica, Murbcrg- Gostilna »HalbVid!«. Verhbvkck Josip, gostilničar, Poljčane Lenka Karl, trgovec- Hotel »Kosovo«. Maklini Kosta, trgovec, Grgurevci, Tonešik Elza, zasebnica, Ljubljana. Zadimim!!. 'Ženo in zločin. Največje število ženskih' kaznjencev) se nahaja v Zagrebu v ženski kaznilnici. Tu jih je bilo meseca januarja 117- Med njimi jih je 5? v dobi od 21—30 let, 28 v dobi od'31—40 let, 6 v dobi od 51—60 let, dve sta žc 60-to leto prekoračili, medtem ko jih je sedem od 17—20 let starih, Največje število zločinov izvrše ženske med 21. in 30- letom. Interesantno je, da se kaznjenke rekrutirajo na polovico iz kmetijskega stanu, na polovico iz mestnega, medtem ko jc največ moških zločincev iz kmečkega stanu. Opaža se, da igrajo vdove v kriminalistiki veliko vlogo- Znano je, da prehaja velik del vdov, v prostitucijo, ter jc jasno, da jc v takšnem življenju dovolj prilike in povoda za nagon k zločinu. Med obsojenkami v, zagrebški kaznilnici pride na 20 kaznjenk 7 deklic, 6 poročenih, 6 vdov in ena raz* poročena. Z drugimi besedami: med omenjenimi 117 zaprtimi ženskami jc 40 ne-oženj-cnih, 34 vdov in 6 razporočenih- Vidimo torej, da jc število neomoŽenih zločink enako številu zločink vdov. Razume se, da so te kaznjenke vse brez Imct-,a. 112 njih nimajo popolnoma ničesar, srednje bogate so tri. bogata je 1-25 kaž--rijenk jc obiskovalo ljudsko šolo, srednjo ali višjo šolo nobena. Največ obsojenk jc cazrtovanih radi umora. 50 jc kaznovanih' za umore, ki so bili izvršeni z namenom, 5 pa za umore brez namena. 2 kaznjenki sta obsojeni zaradi težke telesne ooškod- 650.D, 5—7mogegci', komad Podpirajte Jug. Katico! hc. Radi večjih tatvin jc zaprtih 21 žensk, za navadne tatvine 25. Razu n tega so obsojene 3 radi požiga in 3 zaradi goljufije. Zanimivo je, da ni niti ena kaznovana zaradi zločina proti državi, kralju ali nemorale. Otok z bajnim! zakladi. Tam nekje v neizmernem Tihem oceanu je otok, ki se imenuje Kokos, kateri ima vzlic mali površini skrite velike zaklade. Zanj sc zanimajo .v, Ameriki in Avstraliji. Za časa vojne med državama Čiie in Peru jc zakopal na teni otoku, iz kakih vzrokov se ne ve, neki kapetan angleške mornarice velike množine zlata in odplul- Vrednost zlata se ceni danes na 12 milijonov dolarjev, kar jc približno 1 milijarda dinarjev. Kapetan je bil čudak, ter je smatral otok za najsigurnejšo bla-gano. Nekoliko let pozneje je bil pr j morskih roparjih, s katerimi je kradel in požigal po južnih morjih. Z njim v dogovoru so prepeljali roparji ves plen na ta otok in ga tam zakopali. Vrednost tega blaga je jednačila vrednosti zlata, katero je zakopal kapetan. Pa roparji niso imeli sreče, da bi ob tem blagu uživali- Kmalu roparjev ni bilo več, gotovo so se kje potopili ali pa 'bili ubiti, kar jih jc pa o-sfalo, so morali V ječe. Ta zgodba je in-spirirala Edgar da Poa. da jc napisal pripovedko o »Zlatem otoku«, kjer opisuje te ogrome zaklade. Kakor pa izgloda. to ni bila le pripovedka. Nastalo je namreč veliko zanimanje za stvar, ko se je zvedelo, da sta dva roparja še živa in izpuščena iz zaporov. Kakor hitro sta bila prosta, se jc začelo za njiju iuteresirati neko večje podjetje, kateremu sta tudi tajnost otoka Kokosa razkrila- Podjetje je sedaj pripravilo ekspedicijo, katero bo vodit eden izmed razbojnikov, da pokaže, na katerem kraju otoka leži bajno blago angleškega kapetana. Kakor v A-meriki, vlada tudi v Avstraliji .veliko zanimanje za izid ekspedicije. Razno. r Zakonsko življenje pri Eskimih. Srečne in tudi originalne žene so Eskim-ke. Tudi one hočejo, da jim moški dvorijo. V ta namen se vrne eskimska žena na svoj dom k starišem, med tem ko je mož daleč od doma na lovu; tam ga pričakuje, da jo, kadar se vrne, s sladkimi besedami pregovori, da gre z, njim. Čeprav sta mož in žena piosta, da se ločita, vendar nobeden ne misli, da bi se oddaljit. Edini slučaj je konstatiral Christian Leden’ pri neki ženi, katera je zapustila svojega moža, ker je bil mož preslab jn je prepustil ženi gospodariti. Mož dopušča ženi njeno mišljenje, čeprav je on gospodar. Ako on n. pr. želj dobiti drugo ženo ali celo dve, se mora najpo-preje sporazumeti s prvo ženo, na kar ona gotovo privoli in napravi prostor. — Ako žena nima otrok, sama svetuje, naj si vzame mož drugo v hišo. da bi dobila tako otroke. Mož ravna z ženo kot enakopravno; spoštuje jo in zato je ljubosumnost redek slučaj. Zena dostikrat dopušča, da se mož spušča tudi v ljubezenske aventure. To je res čudna baza za srečno življenje, vendar pa je praktična. V plemenih, kjer je več žen kakor moških, lahko ima žena dva moža, seveda sporazumno s prvini možem. Njena simpatija napram neoženjenemu moškemu nc zmanjšuje spoštovanja, katero goji do moža. Eskimska žena zaupa možu svoje občutke, on pa, ako misli, da je drugi mož dostojen, ne bo nasprotoval ženi, da sc za nekaj časa odstrani. Če je ljubimec oženjen, se dostikrat sporazumno zamenjajo. r Turki še brez zdravniškega spričevala ne smejo ženiti. Nova turška vlada je začela izdajati jako radikalne soeijal-' ne zakone. Tako je sedaj naročeno, da morajo vsi Turki moškega in ženskega spola, ki se hočejo ženiti, iti do svojega načelnika občine. Ta jim udari pečat na roko, da se tako ustanovi identičnost; potem se jih posije k zdravniku, kateri jih pregleda in konstati-ra, ako so zdravi ali bolni. Zdravniško spričevalo se mora predložitj oblasti, katera šele potem izda dovoljenje za sklop zakona, r Radij v uri. Nek glasgcnvski inženir jc konstruiral aparat za sprejemanje ra-dio-poročil, ki je pa tako mah da se ga lahko nosi v žepu. Obliko ima kot ura. Njegov lastnik ga mora samo zvezati z zemljo in ga lahko takoj stavi v, uporabo. Njegov konstruktor trdi, da njegov mi-nijaturni radij 2-krat močneje sprejema radio-poročila kot kak velik aparat. Kot antena za ta mali telefon zadostuje dežnik z jekleno palico, ali pa železna žica, katera se nekolikrat ovije y notranjosti klobuka. r Pustolovščine popa. Slovaški časopisi poročajo o nenavadnem slučaju pu-j stolovščine nekega popa v Podkarpatski! Rusiji. Ker popu maše niso dovolj nesle,! .jo prišel na čudno idejo. Preoblekel se! jo v ornega vraga in se pričel ponoči j javljati grešnim’ dušam svojega okra-j ja. Kmetje, ki so tam v kulturi še zelo j zaostali, so res mislili, da je to sam hudič ter so pričeli letati k popu in ga pro-sii pomoči. Pop jim je pa rekel, dal so hudiča le takrat lahko odžene, če da; vsak svoj dora blagosloviti. Presenečeni! nenavadno težko nalogo. Slučaji izsilje-grešniki so seveda takoj privolili in ta-5 vanja so nastali tako pogosti, da se jo ko jc pop po vrsti blagoslavljal hiše, iz-! moral osnovati posebni detektivski odganjal hudiča s sveto vodo in seveda pri! delck, ki zasleduje več ali manj sama tem’ dobro služil. Kjer je enkrat blago-: navihane izsiljevalce. A sedaj je prišla »lovil, tam1 se ni več pojavil kot Ivudič, Prikazoval pa še je še drugim, kjer še ni blagoslovil. Tako je pop v kratkem posvetil celo vas in ljudstvo je sedaj srečno, da je hudič miplial o svojim delom. Pop pa /, zadovoljstvom šteje zlate dukate, katere mu je prinesla ljudska neumnost. r Kakšne želje ima slavonski r« zb oj-j dobro organizirana družba teh izsiljevalcev na misel, kako bi se rešila sitne policije. Pred kratkim je dobili Wiel Bor-lieek. bogati trgovec ha Long Islandu, kjer jo središče newyorskega gospodarstva. po pošti malo škatljico. Ko jo je odprl, je skočil iz nje lep golob-pisman«. ša. Okolj vrata je imel privezano pismo, v katerem zahteva izsiljevalec 1000 dolarjev. V sltrčaln, da mu jih trgovec' po golobu ne pošlje, mu preti nevarnost nfk Carusa? Razbojnik Jovo Čaru ga Je 3. trn. izrazil preiskovalnemu sodniku svoje želje. Kot prvo je prosil sodnika,! za življenje. Za prvi čas je Borbecku do-naj razglasi potom časopisov, da jo vsa-’ voljeno, da nosi samokres, golob pa je kem‘u dovoljen vstop v njegovo celico,* pridržan pri p jem, dokler ne najde poli-t. j. da ga lahko vsak obišče. Sodnik jej oija pri «*'nit!ga 7i"’'oplcva, s katerim’bi! seveda to prošnjo odklonil, nakar je Jo-j lahko sledila golobu in ga opazovala, vo izjavil, da ima razun velike rodbino kam’ leti. A ta nač-f je zelo slab", ker zrakoplov nc more slediti golobu v labirint tudi še veliko število prijateljev in .znance v med višjim! krogi, kateri pa gotovo ne vedo, da ga lahko obiščejo. Ako bi to, vedeli, bi gotovo prišli k njemu in mu! olajšali življenje v preiskovalnem zaporu, ker bi vsak prinesel nekaj za pojest; in za kaditi, razen tega bi rabil raznega čtiva in časopise, da mu ne ho dolgčas pri čakanju na glavno razpravo. Sodnik mn je obešal, da bo, ako bi sc javil kak njegov prijatelj, po predpisih sodnije žo dopuščen k njemu. Nadalje je prosil Ča-rugn, da bi se smel vsako soboto kopati. »Dokler sem bil na niga. »sem se kopal ncwyorških ulic. Srzcjavna poročila SVET ZVEZE NARODOV IN VPRAŠANJE RAZOROŽITVE. ŽENEVA, 15. marca. (Izvirno). Na današnji sej; sveta Zveze narodov je refe-niral češkoslovaški zunanji minister •dr. Beneš o vprašanju razorožitve na morju, odnosno omejitve oboroževanja. Prodi a-prostenr,« pravi Ca-: ga, naj so skliče posebna konferenca eks-dvakrat na teden,; perfov, k; naj ves zbrani materija! po- sedaj sc pa zadovoljim, ako se kopam novno predela ter podrobno pripravi sklil enkrat na teden.« Sodnik mu jc tudi to canje mednarodne konference, ki daj obečal, samo opozoril ga je, da za vsako j sklene konvencije o razorožitvi na rnor-soboto ne jamči. Tretja želja »gorskega1 jto. O sanaciji Madžarske je podal izčrp-ptiča« je bila, nič več in nič manj nego! no poročilo Hanotoux. Protokoli o finan-to, — da ga razkujejo! »Težko nosim o-j čni podpori Madžarske bodo danes korf-kove« — pravi Carusa sodniku, »pa tudi čno veljavno podpisani. V prisotnosti! ' je HM ' hlače sem si že popolnoma raztrgal, ko. vseh zainteresiranih zastopnikov jih moram slačiti skoz! okove. — Ali set svet Zveze narodov končno pristal sanacijo madžarskih financ. Pred novimi ^Rtvami v Francijf. ^ PARIZ, 14. marca. (Izvirno). Na toza- šališ! — ga vpraša sodnik. — Ne šalim se, gospod sodnik, ne! — pravi resno Carli ga. — Nič ho bo jz tega, potem bi moral razkovafi tudi druge. — Pa kako se! devno vprašanje radikalnega poslanca naj kopljem*? Kopaj se v okovih! j de Jouvenelle jo izjavil ministrski pred-r Najstarejše poslopje na svetu. Br-. sečnik Poincare, da bodo še pred kon-zojav, ki ga je dobilo vseučilišče v Pen-i ceni maja razpisane nove državnozborsko Silvaniji, javlja, da je amerikanska mi- volitve. Vlada stoji na stališču, da bi zna sija, katero je poslalo vseučilišče na raz-j čilo podaljšanje mandatov preko zako-iskovanjc v Kaldej, odkrila v Uzu tem-, nitega roka kruto kršitev principa in te« polj, ki je moral biti zgrajen 6000 let pred Kristusovim rojstvom. Ako to ni amerikanska — raca, bi bila ta zgradba najstarejša izmed nam znanih. r Izsiljevanje potom poštnih golobov.j rodne skupščine dr Newyorško policija je stala te dni pred j ministra pravde. moljev splošne volilne pravice. Iz ogrske vlade. BUDIMPEŠTA, 14. marca- Državni upravnik je imenoval podpredsednika na-Pavla Pesthyja za1 D. S. Merežkovski: 3uSl|ara Odpadnik. (Dalje.) (68) Mnogi so namestumeča, ki ga je Kristus prepovedal, nosili ogromne cepce in ž njimi mirne vesti — po besedah sv. pis-, ma — ubijali krivoverce in pogane- Ko! gipčana, ki jc stal nekoliko ob strani, o-blečen po najnovejši bizantski modi, s številnimi dragocenimi prstani na belih, skrbno negovanih rokah: fine ustnice, ki si jih jc barval kakor pocestna koketa, so sc raztegnile v lokav nasmeh. Bil je Kasiodor, pristaš Valentinijaincev. — Pravoslavni, — jc trdil Kasiodor, je tekla kri, so vzklikali: »Čast in slava :“1irtla.io s5eer **&> k^or vse druge ži- Bogu!« Mirni prebivalci afriških mest in vah’ lumaJ0 pa duha- Mi edini’ ld P°zna- vasi so se bolj bali njihovih svetih vzkli- mo -^nvnosti pletoma in gnoze,_ smo kov nego sovražnih trobent in levjega! ™edm’ da se nas imenuje ljudi; vsi osta-rjovenja. Jl 80 ~ svmje in psi i vzvišenih kreposti. Toda v očeh drugih mramorja izdelani prostor- Oblečen jc bil Donatijti so smatrali cirkurncelijone za svoje vojake in stražnike, in ker so se Kasiodor je takole učil svoje učence: Skrbite, da vse spoznate, toda vas hetulijski seljaki kaj malo spoznali v' nc sme nihče poznati- Pred onimi, ki niso cerkvenih naukih, so jim razlagali dona- bili upcljani v skrivnosti gnoze, se odre-tistl, koga je bilo treba »na podlagi sv. čitc svojega imena, molčite, prezirajte pisma« usmrtiti. ' j dokaze, vero in mučeništvo. Ljubite mol- Evander je pokazal Juventlnu lepega Čanje in skrivnost. Bodite taki, da vas mladeniča, čigar obraz je imel deviško sovražniki ne bodo umevali in videli, ka-nežne in nedolžne poteze: Mi je kajnit. i kor ne vidijo nemesenih bitij- Navadnim — Blagoslovljeni, — so oznanjevali kristjanom so dobra dela potrebna, da kajniti — naši ponosni, neukrotljivi brat- \ zveličajo svojo dušo. Onim, ki so deležni je: Kajn, Mam, prebivalci Sodome in Go- višjega spoznanja o Bogu — Gnozis, ni more — obiteli Nnjvišje Modrosti, skrite treba dobrih del. Mi smo sinovi luči- Oni Modrosti! Pridite k nam, vsi, ki ste pre- so sinovi teme. Mi se več ne bojimo gre-ganiani. vsi uporniki, vsi premaganci! ha, kajti vemo: telesu gre, kar je tclesne-Bodi blagoslovljen Judež! Bil jc edin ga, duhu — kar je duhovnega.' Mi smo izmed apostolov, ki jc imel najvišje zna- tako visoko, da ne moremo nikamor panje —- gnozis. Izdal je Krista, da bi Krist sti, tudi če bi počenjali nalhujše grehe: umrl in vstal od smrti — kajti vedel je, naše srce ostane tudi v grehoti čisto ka-da bo kristova smrt odrešila človeštvo, kor zlato v blatu- Kdor hoče spoznati našo modrost, mora Škiljavi starček sumljive zunanjosti, ili preko vseh meja in skozi vse izkns- cigar obraz jc bil nodoben pohotnemu nje; prezreti mora stvarnost in prema- favnu, adamit Prodik, je trdil, da bodo gati strah pred mo; ic oni, ki se udajajo njegovi naukj vrnili človeku prvotno A-grehotam in polhutn slastem, dosežejo damovo nedolžnost Adamiti so oprav-blaženstvo, da se jim slasti ogabijo in da ljali svoje molitve docela nagi in so cer-jim du$o navda najvišja čistost- kve imenovali Edem; bile so, kajpa, za- — Glej ga, .Tuventin, onile jc prever- kurjene kot kopalnice- Kakor sc prerojen o samem sebi, da je več nego vsi ne- ditclja nista sramovala svoje nagote ta-beški serafini in arhangeli, — le dejal E- ko tudi njih ni bilo nič sram; t-dili so nander in pokazal mladega, bodrega E- da so moški in ženske njiho ve y.cro vzor : ljudi je bila moralnost teh rajskih sestan-; kov skrajno dvomljiva, j Tik Adamita Prodika sc je počenila na pod bleda, sivolasa ženska, strogega, a lepega obraza; Od same utrujenosti so se ji oči napol zaprle. Nosila jc škofovski omat- Bila je prerokinja sekte montani-■ s tov. Nekoliko žoltolicih, onemoglih . skopljencev ji jc dvorilo z veliko spošt-Ijivostjo in z zaljubljenimi pogledi čaka-| lo njenih migljajev; zvali so jo Nebeška | Golobica- Izžgani od dolgolet:: pohote, ‘ki ji niso mogli zadostiti, so oznanjevali • nauk, da je treba s spolno vzdržnostjo j iztrebiti človeški rod do kraja. Na žarkih frigijskih ravnicah, blizu razvalin mesta | Pepuzc. so taborile množice teh slabo-krvnih sanjačev in cele dneve upirale oči na daljnjo obzorje, kjer se je imel pojaviti Odrešenik. Ob meglenih večerih, Vo so oblaki, viseči nad sivo ravnico, dobivali zlate pramene, sc jim je zdelo, 'da sc pojavlja Gospod v vsej svoji slavi, da prihaja na zemljo novi Sion. Toda v preprost, beli klamis, kakor so ga nosili starodavni filozofi. Na obrazu mu je bilo brati samozavest; videlo se je, da mu skuša dati popolno pokojnost, toda v o-čeh je vseeno tlela iskra zlobnega veselja. — Starešine in učitelji! — je dejal Julijan in sc obrnil k zboru. —» Spoznali smo za dobro, da izkažemo onim podložnikom, ki izpovedujejo nauk Galilejca Križanega, kar največ strpnosti in milosti; treba je, da se z izgubljenimi postopa bolj z usmiljenjem nego z rnržnjo, in da se upornike napoti k resnici z besedami namestu z udarci, žalitvami in telesnimi kazni. V namenu, da vzpostavim na svetu mir, ki so ga dovolj dolgo motili neomejeni cerkveni spori, sem poklical vas, galilejske modrece. Pod našim pokroviteljstvom in našo zaščito boste dali, sc nadejam, primer tistih velikih vrlin, ki tolikanj pristajajo vaši duhovni vzvišenosti, vaši veri in modrosti . • . Cesar se je bil že poprej pripravil na' minita jc« . , . ___________ ... leto za letom; mnogi so umirali s trdno]govor; kretnje so mu bile ubrane, a glas nadejo, da Nebeško kraljestvo, še pride in: mu je tekel gladko kakor izkušenemu goda oživi ožgano kamenje mrtvega mo:ta j votmiku na velikem ljudskem zborovanju. Pepuza. S Toda v njegovih izbranih' besedah so bili Včasih jc prerokinja odprla težke ve-Iskriti strupeni Žalci; med drugim je de-ke, zapičila motne poglede v. daljavo in' jal, da se šc spominja grdili in ponlževal-mrmrala sirski vzklik: jnih prepirov na slovitem milanskem zbo- — Maram ata! Maram ata! — Go-)ru> za vladanja carja Konstancija; porog-spod prihaja! Gospod prihaja! jhiv smehljaj mu jc zaigra! na ustnah, ko In bledi skopljenci so nagnilf pred njo je omenial ,izv?tllc drznc upomikc’ k| ,■ t..x„h 1 J J samo zavoljo tega, ker ne morejo več {preganjati, trpinčiti in ubijati svojih bra- in jo poslušali. srce j besom; taki ljudje so sovražniki člove-Zdajci jc nastal molk. Kakor na pove-iškega rodu, krivci .največjega zla med Ijc so se obrnili vsi pogledi na eno stran.]zli: anarhije. Julijan je končal govor Na nasprotnem koncil atrjjuma se je po-j porogljivo, da so skoraj jSe.jV«i občutilj javil car Julijan in stopil na vzvišeni, iziniegovo zasmehovanje. Trgovina z manufakturnim in tekstilnim blagom VILii P!CK, MARIBOR Tel. 334 Aleksandrova cesta 26 t*i. 334 Centrala: Zagreb, Duga ulica 6 nacija rso blago po selo znižanih cenah. Velika izbira svilenih robcev po najnižjih cenah. mr Na debelo! 208 Klobuka, iapke Zanesljiva In prelskušana SENICA za zelenjavo in cvetlice dobite kakor vsako spomlad v vrtnariji J. Jemec, Razlagova ulica 11 in na stojnici Glavni trg. 506 10—9 jssžsaaia F?® piSra Msm Tpta.p»® Edino lc električni BRIOVAR POTflPB.Jftl.MIK patenti p. ^EURESSA ''po-IzTanroiliio »lakih ee-