Ilklu rnk dat rua mM, ^ ie prasaikev. dailj Sun ki je $15. ,riz. 28. avg. — Premier La-vceraj imel daljši razgo- i poslanikoma Anglijem^- [JelaVSkO raZSOOlSCC Domače vesti B Slovenka utonila Chicago. — Zadnji pondeljek je utonila v Michiganskem jezeru rojakinja Ana Haubl, rojena Grilc, stara 21 let in rojena v Chicagu. Ni še dognano, ali je bila nesreča ali samomor. Zapušča moža, dva meseca starega o-troka, starše in dva brata. Pokopana bo danes (četrtek) iz pogrebnega zavoda Stick Fune-ral Home, 845 Center st., na severni strani mesta. Svoječasno je bila Članica društva Integrity 631 SNPJ. Truplo Som rakove najdeno Cleveland. — Truplo utopljene Viktorije Somrak je bilo najdeno v pondeljek popoldne v bližini jezerskega svetilnika in že drugi dan je bil pogreb. Pokoj-nica je bila stara 48 let in doma itaiijaasko"- ifliktu. Kaj vse so govorili, je 'jo v tajnost, toda italijanski i so zadovoljni in upajo mno-od sestanka sveta Lige na->v, ki je določen na 4. sep-ira. Prepričani so, da bo Ita-dobila vse, kar zahteva, in bo izrinila Abesinijo iz Lige ov z detajliranimi obtožba-i ona sploh ne spada v krog viliziranih narodov", 'a novi preobrat je ublažil na-t v Evropi, ker je Italija, ior vse kaže, pridobila Angli-in Francijo za stališče, da bo i«ka vojna le "kolonijalna pedicija" in ne vojna, "lika Britanija je pričela o-vati in to pojasnjuje ne-ni preokret v diplomatični 1-AngleSka vlada je uvidela, n* more računati na podporo *ta mnenja doma. če bi šla skrajnosti in aplicirala eko-®'ke sankcije proti Italiji. Vedel angleškega tiska je proti bi Anglija podpirala A-*njo. Musaolini naj ima pro-1 TM* v svoji kampanji proti Tn'1 Varstvu. Očitno je, 1 ranči j a ne bo nasproti* Mussolinijevim ambici- šaljivih informacijah ne ' lu'a ženevske akcije "izo-n*l'sdalca,M temveč "izo-t kta". To pomeni, da r»i aliesinakl cesar Selassie > proti napa- Ababa, 2H. aVg. — Tu-' 1 radi umaknili iz I r«'d izbruhom vojne, '•sgato, ker je vlada korake, da ohrani /'»zunanjega denarji namreč spodbila '""""mu tolarju, da ' r""i» z arabskimi hi I n srn i mi mešetar Alnogi ao kupovali Hr ri plačevali $13.60 » angS-ški funt Šter-" "Ii drugam in pro-" ;:> in celo 16 tolar-1' • oiao mogle vzdr-"S. ao suap^ndi-h' '' ir> vlada je vče-* I»"d|Kiro tolarju, "j "»'i«, morali tuje-1'' tolarjev za funt ' »»»»do dobili do-" kritje potnih II »svo živil ter dru-Ako IkkIo hoteli ' '''"Ii in prodati . morali spre- I»ri tu ■ unija. Stavka je onemogočila , __ „ ^ . , „ A prevoz blaga iz delavnic v trgo- Kamnika na Gorenjskem. V A vine. Stavkarjem so se pridružili! meriki bila 24 let in tu ZHPU" tudi vozniki tovornih avtov in moia Fr- Somraka, prvega dvigal. j podpredsednika SNPJ, pastorka Zahteve, ki so jih stavkarji in pastorko in dve sestri. Bila predložili delodajalcem, uključu-' je članica društva Naprej št. 5 jejo delovni teden »5 ur, plačo SNPJ. Vzrok njene smrti, kakor tudi Poljaka Stanislava Ko-valčeka, s katerim je odšla v čolnu na jezero v nedeljo dne 18. avgusta, je ostal tajnost. Br. Somraku naše sožaljel Nov grob na zapadu Denver, Colo. — Tu je umrla rojakinja Ana Fintz, stara 58 let in «k*na »e DraAče vasi pri Smihelu na Dolenjskem. Tu zapušča moža in sina. Vesti iz Minnesote Eveleth, Minn. — Zadnje dni sta bila tu poročena John Savor in Josephine Petek, oba rojena v tej naselbini. Chisholm, Minn. — Jos. Gaz-voda in njegova žena sta 25. avgusta slavila srebrno poroko. pred preizkušnjo Pred njim je prvi sporni slučaj Washington, D. C. — Pred delavsko razsodišče, ki je bilo formirano na temelju Wagnerjeve-ga zakona, je te dni prišel prvi sporni slučaj v rešitev. Unija avtnih delavcev v South Bendu, Ind., se je pritožila proti Bendix Products korporaciji, da noče priznati unije kot predstavnice delavcev za kolektivno pogajanje. Unija zahteva, naj delavsko razsodišče odredi volitve, ki dokažejo, da ona predstavlja večino 4000 delavcev v tej tovarni. Wagnerjev zakon določa, da organizacija, ki ima večino pri volitvah, sme potem predstavljati vse delavce v prizadeti tovarni. Kongresnih Lundeen ne mara počitnic VVashington, D. C.—Kongres-nik Lundeen, farmar-laborlt iz Minnesote, je zadnji torek naslovil odprto pismo na predsednika Roosevelta s prošnjo, naj takoj skliče izredno zasedanje kongresa. Lundeen pravi v tem pismu, da ja-kongres pustil vv-liko dela n^zvršenega, ko je odšel na počl-nice. jeti ceno, kakršna jim bo ponu-dena. Bovec, Italija, 28. avg—Diktator Mussolini je imel včeraj govor pred divizijo vojakov, v katerem je rek«d: "želim, da bi bilo vaše orožje vsrlej blagoslovljeno z zmago. Radujem ae vašega obnašanja, ki je v aklad-ju s fašistično dobo. Vi . nosite davno ime. ki je vklesano z ne-izbrisljivimi črkami v zgodovini naših zmagovitih vojn. Zavedaj-1 te se tega v vseh podrobnostih, i kadar va* domovina pokliče pod j zastavo." Mussolini in kralj Emmanueli ita se včeraj prvič aestsls. od-1 *ar so vojaški manevri v t*h roča Svet strokovnih in delavskih unij. - Chicago. —- Predsednik Roose- velt je končno odobril vsoto 544,000 iz federalnega fonda za relifna dela za obnovo ulic v Chicagu. S to vsoto bodo prenovili In popravili okrog tisoč milj čikaških ulic in to delo bodo izvršili brezposelni delavci, ki so zdaj na relifu. Ta denar je relifna uprava direktno poklonila Chicagu in vračati ga he bo treba. Lokalni federulni nadzorniki relifnih del domnevajo, da bo za to delo na ulicah potrebnih o-krog 40,000 delavcev. Pravijo, da z delom bodo pričeli enkrat prihodnji mesec. POVEČANA PRODUKCIJA NE K0-RISTI DELAVCEM Porast v desetih letih je 46 odstotkov Sov jeti zavrnili ameriški protest Boljieviska vlada ni odgovorna za kominterno PRIVATNA LAST JE OVIRA Albertska stranka ' socialnega kredita reformira volitve Calgary, Alta., 28. avg.—Wil-liam Aberhart, vodja strank«* socialnega kredita, katera ji* pri zadnjih volitvah osvojila zbornico in vlado, je včeraj naznanil, da bo njegova stranka reformirala volilni sistem čim prevzame vlado v provinci Alberti. U-vedla bo odpoklic poslancev, s katerimi volilci ne bodo zadovoljni. Nevv York. — (F1P) — V zgodovini človeškega napredka se ne more nobena stvar primerjati spremembam v produkciji dobrin. V kratki dobi desetih let — od 1W22 do 1!KW — se je produktivna kapaciteta posameznega delavca v ameriških industrijah povečala 46 odstotkov. Če se pomisli, da je produktivna kapaciteta posameznika stala dolga stoletja na isti točki, ker ljudje niso poznali moderne mašinerije, je napredek v enem desetletju presenetljiv. Kuj znači ta napredek? Porast produktivne kapacitete pomeni, da bi vsak ameriški delavec lahko danes produciral v štirih u-rah toliko, ko v osmih urah pred desetimi leti. Noben ne bi trpel pomanjkanja, če bi privatne industrije dovolile, da bi koristi povečane produktivne kapacitete na posameznega delavca uživali vsi ljudje. Kljub porasti produkcije v letih med in 1929 so se mezde dvignile samo za okrog deset odstotkov, od 1. 102D pa so padle HO odstotkov, Dvignile so se nekoliko po uveljavljenju industrijskih pravilnikov pod aakonom obnove, toda po razveljavljanju pravilnikov spet drvijo navzdol. Delavstvo nI bilo dslsžno koristi povečane produktivne kapacitete v obliki višjih mezd. Dobitek Je Šel v žepe industrijskih magna-tov. L. 1929, ko so kapftallsti u-gotovili, da ne bodo mogli grma dili profitov kakor nekdaj, so prenehali z investiranjem kapitala v nova podjetja. Danes, ko posamezni delavec lahko produ-cira 50 odstotkov več blaga nego pred desetimi leti, Je v deželi brezposelnosti ker je kupna sila ameriškega ljudstva skoro na ničli. Privatne industrije niso doslej storile š»* ničesar glede povečanja kupne sile in to je vzrok, da je v Ameriki še vedno depresija. MoNkva. 28. avg. — Sovjetska vlada je včeraj odgovorila vladi Združenih držav na njen protest glede "vmešavanja sborovalcev komunistične intemacionale v Moskvi v notranje zadeve Združenih držav", da ni odgovorna za komunistično internaclonalo in njene skle|H» in zaradi tega je prisiljena odkloniti ameriško noto. Podkomisar Krestinski za zunanje zadeve, ki je podpisal odgovor, pravi, da 4. točka v ame-rlško-sovjetskem sporazumu s dne 16. novembra lUttfl, na katero se ameriška vlada sklicuje, da je bila prekršiMia, se no tiče komunistične internaclonalo; ta internat*ionala Je mednarodna organizacija in sovjetska vlada ne more biti odgovorna lu njene aktivnosti. Sovjetska vlada — se dalje glasi odgovor se stroge drli sporazuma z Ameriko Im doslej ga še ni kršila. Sovjetsku vlada upa, da prijateljsko razmerje med Sovjetsko unijo in Združenimi državami ostane neskaljeno. Ameriški poslanik Bullltt Je odgovor poslal v VVashington brez vsakega komentarja. Washington, D. C., 28 avg. — Uradnega komentarja na odgovor Rusije na ameriško protestno noto sinoči še nI bilo. Pričakuje se, da državni department izjavi nekaj potem, ko s« bo državni tajnik Hull posvetoval s predsednikom Rooaeveltom. RUDARJI V BOJU ZA PRIZNANJE UNUE V ARIZONI Spoznali so, da se ne morejo zanašati na druge UPANJE V VLADO IZGUBLJENO Stavka ladjegradnii-kih delavcev končana Camden, N. J., 28. avg.-Htav-ka proti New Vork Shlpbuilding CHrpT, ki j«' trajala petnajst tednov in je ustav iia gradnjo bojnih ladij, ji* bila včeraj končana. Korporaclja je sprejela arbitražni načrt prcdaednika Roosevelta in potem pozvala ,'1700 stav-karjev, naj vrnejo na delo. Stavka je izbruhnila 12 maja. 'Kingfish' nastopa kot veliki junak Rooseveltove projekte je oropal denarja VVaahington, 1). C. — liuey Long "Kingfish", senator iz Ivouisiane, ki Je s svojim manev rom ob zaključku kongresa ubil finančni program Jtooaovoltove administracije, se zdaj ponaša, da J« največji junak v Združenih državah. Za ostre očitke, ki lete nanj iz "nevvdealskega" tabora, se ne zmeni. I^mg Je ho tel imeti posojila za velike plan-tažnike na jugu na bombažni pri delek, ko je pa videl, da zbornica ne bo pristala na njegovo zahtevo, je v srdu začel obštrulratl in s tem preprečil sprejetje apro-prlaclj, ki so določale sto milijonov dolarjev za izvajanje raznih "nevvdealsklh" načrtov. FakUčno nI zmagal Ixing, temveč atu-pidni smiatski poslovnik, ki dovoljuje, da se more zgoditi kaj takega. Koosevelt ae J«« v tornk posvetoval z glavami raznih depart men tov in uprav, kje bi dobili denar, a Izgledov Je malo, da bi mogli v»et| j z drugih fondov. Avtna unija odklonila Greenovtga kandidata Ihftroit, Mlcb., 28. avg. — Nova unija avtnih delavcev• - International Automobile VVorkera ne Je uprla Ameriški delsvskl federaciji, od katere je zadnji pondeljek dobila čarter. ko Je 276 delegatov odklonilo predftedlli Ako |H»zlciJo kandidatu, katerega Je federacija ir.bra'a. 1'rogre-aivna frakcija, ki J t/ pokarala veliko moč, js , ign< rirala apel predsednika («r<redatavnico pri vseh kolektivnih |H>gajanJih, toda kompanija je izid ignorirala. Aa vedno preganja unijske delavce. Voditelji unije so Izgubili upa-i nje, da Id mog'i kaj dosoči s pomočjo vladnih avtoritet. Njih 'lastne izkušnje kakor tudi Izkušnje rudarjev, v Montanl in Ala-bami so jih uvcrile, da InkIo morali Iti v boj, ak ih. M!•»••• Nalival Baaafil SarlaO Naročnina i ta Zdrui.«,« Uria»a Cklraca) ta Kanado m <* m Uta. M «K> aa in/I leta. II M ia iatrt lata . ia Chicagu In Ctrar« 17 £.0 ia c*l<> l, »l il ta |tol lata; sa inasamrfva Sf .SS. *uWriptio« i*|MI for Oh IJniUd StaUa (as.vpt CH»ra«.,) and CanaSa M CM |*r »»rtotna |*rOe», |k>-vfati. 4ranu iUI i »a »n,«jo potil jauljs k tr »lakaju, la ia priktil p<4in.i» Advarttaln* rataa on asif-manl. --Manuacript* tlk t lltlomi P KO S V RTA XMT-M H* L*wa4al« A »s.. C'hirata. Illln.lt MKMMEM Or THK rEDKSATCO PKKSS Daiuai v olilacaiH. m vrm*r i J uit l—ss as ..jismflSA, Js •. fWnlaa. P<"»oviia yi»*ot*»no. 4a aa II. ttli). laat dtlutio va« list M poslanlka v VVashingtonu pa pošlje domov. Kakor je razvidno iz oficielnih poročil, ameriška vlada opira svoj protest na govore, ki ao jih * imeli delegatje ameriške komunistične stranke na kongresu kominterne, ki je bil zadnje tedne v Moskvi. Odlomke teh govorov smo čltali v ameriških listih. In če je to vse, na kar se more ameriška vlada opirati pri svoji obdol-Žitvi, da je bila prekršena pogodba priznanja, tedaj je opora ameriAke vlade zelo šibka, malenkostna in naravnost smešna. V pogodbi obnove diplomatičnega stanja med Združenimi državami in Sovjetsko unijo je točka, ki obvezuje sovjetsko vlado, da na svojih tleh ne sme dopustiti nobene propagande ali kakšnih kom plotov proti politični in ekonom-sko-socialni formi Združenih držav. Litvinov, ki je vodil |M)gajanja v imenu aovjetov za sporazum z Ameriko, je to točko sprejel in z njo obvezal sovjetski režim. Ta točka je naperjena proti propagandi kominterne, o kateri v Ameriki prevladuje mnenje, da kontrolira sovjetsko viado. Ker je bil moskovski kongrea kominterna zaprt inozemskim jioročeviilcem in ao o nJem poročali le to, kar je prej jioročalo vodstvo kongresa, nam ni znano, če je bilo tam rečeno glede Amerike kaj več kakor so listi že poročali. Ako ima ameriška vlada informacije o kakšnih govorih ali sklepih, ki javnosti Ae niso znani, je to drugo vprašanje, ki ga danes Ae ne moremo komentirati. Ce se pa vlada opira na samo to, kar je že znano, je—ponavljamo—njeno stališče jako slabotno. Vlada v VVashingtonu bi vendar morala razlikovati med solidnimi dejstvi ln—prazno sapo, ki je puhtela na kongresu v Moskvi le zuto, da ameriški komunisti opravičijo svojo eksistenco iti eventuelno finančno podporo. Citali smo, kako so se štirje delegati iz Združenih dr>.av bahali na omenjenem kongresu v Moskvi glede milijonov (!) svojih pristašev med delavci in farmarji, kako so oni—in samo oni—vodili vse večje stavke v Ameriki in kako bodo spet letos vodili velik Atrajk na pacifičnem obrežju. Vsakdo v Ameriki, ki ne spi, ve, da je bil to velik bluff; vsakdo, ki Mi, tudi ve, da so štirje ameriški komunisti morali v Moskvi pflvfdatl nekaj bombastičnega. Cemu bi drugače sploh Ali v Moskvo? AtneriHa vlada—n pridržkom seveda, če nima kaj drugega in jedrnatega sa vznik protesta bi tudi morala to vedeti! Saj ima vendar svoje ion«- ali vsaj konfidente, ki jo neprenehoma obveščajo o tem. kaj se g»xll med delavstvom v Združenih državah, Ako so jo njeni konfidoiti nalagali glede "silne moči" in "nevarnosti" ameriških komunistov, tedaj je skrajni čas. da se nekateri uradniki v VVashingtonu. ki vlečejo mastne plače, zdramijo in sapode avoje konfidente pujske pa it, kajti za drugo niso! Ameriška vlada ima na rat|ailago vsa sredstva. da h lahko vedela, da *o ameriški komunisti korenito pogorel! e vs -ml svojimi delav-skittii akcijami in podvzetji. Vse delavsk • stavke katere so oni v celoti ali deloma vodili, ao tragično propadle. Vse komunistične unije, ki no jih ustanovili v opozit hi proti Ameriški delavski federaciji in jih potem z velikim hrupom nagnali v strajke. so ,e davno v pepelu, hdino v Nrw Vorkuao s«- v taliju organizirati tečje ulične demonstraciji« i i kakšen večli javen fh/.ene domov, V *a baharija na mo»ko torej bila prazna pena. ki pomeni. Vsa komunistični •lutiru N A:i ♦to |Mi|irajcv z lah« je fesm<'rio i moglaviti nit »pr« meniti a razmer Najboljši tfa gibanja ga •ki! i v kem kongresu Je ■m Ameriko nič ne i kričav ost, kolikor u riki, ne more str-' berja," niti za las čnih in ekonomskih Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Vesti Iz vzhodnega Ohia Bridgeport, Ohlo. — Sobrat Charlss Pogorelec nas je zapustil 21. avgusta. Napravil je povsod dober vtis, koder je hodil. Zelo rsdi bi ga bili videli nekateri, katerih ni dobil doma — na primer Frank Kolenc z Windsor Heightsa in John Peternel iz Elm Grova, W. \'a. Na Windsor Heightsu živi nekaj zavednih rojakov in je prilika za ustanovitev soc. kluba. To se mogoče zgodi v bližnji bodočnosti Seja federacije SNPJ za ta o-kraj dne 25. avgusta na 8oyda-vlllu je bila zelo živahna. Diskuzije in debate dobre in preudarne. Organizatorja Louis Pavli-nich in Theo. Vucelich bosta obiskala društva, ki še niso pri federaciji in jih skušala pridobiti za pristop. Na prihodnji seji soc. kluba št. 11 se bo skušalo organiziratj angleški odsek. Zato poživljamo vse slmpatičarje, naj opozore mladino, da pride na to klubovo sejo v nedeljo, 15. septembra, ob 10. uri dopoldne. Naš klub Je tudi pričel a pripravami za proslavo desetletnice kluba, 26-letnice JSZ in ^letnice Proletarca, ki se bo vfšila v dvorani na Boydsvillu v soboto zvečer dne 80. novembra. Program, ki bo bogat, bo objavljen v kratkem. Obhajali bomo kar tri jubileje obenem. Premogorov Stanley je še zaprt, rov v Blainu pa zadnjih par tednov obratuje po dva dni na teden. Iz tovarne Hazell-Atlas odpuščajo delavke. V zadnjem času ao nas zapustili veliki nalivi in povodnji in tudi vročina. Mahoma je pritisnilo hladno vreme. Kot poročajo, je 24. avgusta baje nekje ob reki Ohio padla slana. Koliko je na tem resnice, ne vem, resnica vendar je, da je bilo zelo mrzlo in je ta vest lahko resnična. V zapisniku federacije SNPJ za zapadno Pen no je zapisano, da je federacija prispevala $10 za poplavljene« v Bridgeportu. V resnici je šel ta dar za prizadete člane društva 275 SNPJ v Maynardu, ki je oddaljen 16 milj od tukaj. Sledeči ao prispevali za po povodnji prizadeti družini Johna Slanovca iz Maynarda: Ohrfts. Pogorelec, Chicago, $2; John Langerholc, Johnstovvn, $1; društvo J 38 SNPJ, Strabane, Pa., $5; Anton Valenčič, Sharon, Pa., $1; društvo »68 SNPJ, Power Point, O., $2; Frank Schneider, Mihvaukee, $T>;' Mike Korber, Dixon City, III., $1; John Jan-kovich, Barberton, 0„ $1. Skupaj *21. In federacija SNPJ iz za-padne Penne, kot prej omenjeno, $10, ki so bili razdeljeni med vse od poplave prizadete. Vai ti prispevki so prišli name in sem jih takoj odda! na pristojno mesto. V imenu Slanovčeve družine kakor tudi vseh ostalih poplavijo nce v se vsem lepo zahvaljujem zu vašo pomoč. Vsi so vam zelo hvaležni In posebno Ae Sla-novčova družina, ki je bila naj- bolj prizadeta. Večina teh ao na ši simpatičarjj, ki podpirajo naše časopisje kot sta Prosveta irt Proletarec. V "Iskri" sem pred kratkem čital napade na urednika Prosve-te in Proletarca. Litograflja je polna pomot in samo zavijanje. Izhaja menda v Clevelandu. Kdo je urednik, ne pove, vidi se pa, da ni zmožen posla kdorkoli je že. Joeeph 8noy (18). j LISTNICA UREDNIŠTVA i ——— i Conemaugh, Pa., B. B. — 0-meujena postava je veljala pred letom 1922, kasneje pa ne velja več, ker so jo spremenili in sklenili, da ženitev ne prizadene državljanstva. Prizadeta Američanka lahko vsak čas obnovi svoje državljanstvo. Britski delavci obsodili fašizem Opozorili ao avet na zatiranje delavskih organizacij London. — (FP) — Fašistič-hi režimi v Italiji, Nemčiji in Avstriji in njih brutalnosti pri teptanju delavskih pravic in u-ničevanju njih organizacij ao bili ostro ožigosani na letni konvenciji britske unije transport-' nih delavcev, ki se je vršila v Douglasu. S. Hali, predsednik u-nije, je v žgoči kritiki izjavil, da človečanstvo izgine v vsaki deželi, kjer pridejo fašisti na krmilo. V teh ni samo zatrta svoboda tiska in govora, temveč se izvaja terorizem proti vsem, ki so na aumu kot opozicionalci. Fašistični režimi uničujejo delavske organizacije in ustanavljajo koncentracijska taborišča, kamor pošiljajo svoje politične nasprotnike, Slične obsodbe fašističnih metod so prišle tudi iz drugih krajev Anglije. Preiskava v hitro naraščajoče število terorističnih slučajev proti begunom iz fašističnih dežel je bila nedavno otvorjena. V preiskovalni komisiji ao prominentne osebnosti, med temi J. B. Priestley, lord Listovvoll in Cecil Chesterton. Na letni seji generalnega sveta Unije Lige narodov je bila tudi sprejeta resolucija, ki ostro obsoja obnovitev nacijske kampanje proti katolikom, Židom in drugim, katere so naciji označili za državne sovražnike. Nova unija prista-—- niičnih delavcev New Orleans, La.—Pristanišč-ni delavci so te dni ustanovili novo unijo in jo pridružili International Longshoremen's Assn. Unija ima že okrog sto članov. — Karfiarat*alj« v sadi vnoat komuniatlčne-niihovo neprestano k< ioni.) •»edink in M>t*t A«*oriat«l . ija zborničnega odarka kl pr«t»kuje aktltnoali li»b!*to« elektrarakega truata. Uirmingham. Ala.—(FP) — Farmarji v Alabami so ustanovili novo organizacijo, ki je na svoji prvi konvenciji osvojila radikalen program, (jlavna točka njenega programa je popolna odprava vladnih regulacij produkcije poljskih pridelkov. Voditelji nove organizacije so zavzeli stališče, da so te regulacije bolj v škodo nego v korist faimarjem Organizacija ima močno zaalombo v rudarskih di-striktih in njen vpliv postaja z vsakim dnem več'i v drugih kra jih države Organizacija hoče imeti prosto roko glede obdelovanja polja in zahte va od vlade garanciio, da farmarji dobe najmanj 2<> centov za funt boir/jaia ne ozi-laje se na produkcijo. Dalje zahteva, da vlada odpokliče vse! svoje agente in razpustitev vseh ! fajmakih organizacij, katerim uačvlujejo drtavni in federalni uradniki, iz razloga, ker se je pokazalo, da te organizaciie šči-' ti jo trgovce z bombažem, ne |»a interesov malih farmarjev. PaMaaic, N. J. — (FP) — Delavske unije v okraju Passaic ao formirale delavsko stranko in pozvale vse delavske organizacije, naj se jim pridružijo v boju proti izkoriščevalcem. Nova stranka je bila rojeua na kon vene i j i,, na katero so poslale svoje delegate krajevne unije in bratske podporne organizacije. Pri formiranju stranke so aktivno -sodelovali socialisti in komunisti. Prve konvencije, ki jo je sklicala centralna delavska unija, se je udeležilo 62 delegatov, ki so zastopali 24 unij in 28.000 članov, na drugo pa je prišlo 93 delegatov od 38 unij, ki predstavljajo nad 40,000 članov. Zastopane so bile tudi delavske organizacije iz drugih okrajev. Platforma, ki zahteva daleko-sežne reforme v mestni in okrajni uprav i, je bila soglasno sprejeta. Charles Vigorito od unije Čistilcev oblek je bil isbran za ž u (lanskega kandidata in stranka bo imela p°lno listo kandidatov za druge javne urade pri je-1 senskih volitvah. Nova stranka, prva svoje vrste v državi, je predhodnica državne delavske strartke, za katero se je izrekel državni svet stavbinskih unij in več centralnih delavskih organizacij. Državna delavska federacija se bo bavila z vprašanjem formiranja dtlavske stranke na svoji letni konvenciji, ki se otvori 9. sep-| tembra v Atlantic Cit.vju. I m četrtek. m ^ ZDRAVJE Kaj je Sladkorna bu|*Zei, Kakšna bolezen je prav 2a prav 'i „ me samo ie poVe, da ima op i* a jem. Ce hočemo na kratko ^ I M. da je sladkorna bolezen vekega sistema, kjer telo ni Utek sladkorja v hrani P« h, 10 prost Človek: "Ce je že tak """ ^ ' stanem tudi brez sladkorja«" t^ 0 1 brez sladkorja človek ne obdane ** 1 Zmotna domneva, da bi človek živel tudi sladkorja, izvira od tod, ker uri tnm , navadni sladkor, to je na tiste™ t™ H sladhnojedi. Z znaistv^t^ j stališča je pa pojem sladkorja dosti šir H škrobasta hrana, kakor kruh moka k J riž, rezanci in še mnogo drugih iedi La!^ Jladkorja; zakaj, tačoj ko v želodec, se izpremeni v škrobov sladkor i ghkozo imenovan. Razna škrobasta S oskrbujejo telo s potrebno toploto in brez katere sploh ne bi mogli živeti Tud? vaden sladkor izpremeni telo v skrobovei-a den ga more organizem sploh predelati. ' Kadar ima kdo sladkorno bolezen, pa sladkorja ne more predelati. Posledica ja se začne škrobov sladkor zbirati v krvi j izločijo obisti—bolnik ima sladkor v urinu je bolezen šele v začetku, bolnikovo telo i« kako predela sladkor in škrob, a le majhne ličine. V takem primeru bo bolnik s primi dieto dosegel, da sladkor ne pride v urin scalnjno); gledati mora, da bo užival škrobaste hrane. Pred odkritjem insulina, zdravila za korno bolezen, so zdravili diabetike (sladki bolne ljudi) le s strogo dieto; bolniki som cer sladkorne bolezni kako ubranili, zato « morali malone od lakote umreti. Posebno ljiva je bila stvar, če je bolnik nagibal zn še k tuberkulozi, k bolezni, ki zahteva ravno sprotno dieto kakor diabetes, to je, obilni rcdilno hrano; tak siromak je bil se pred brim desetletjem obsojen na neizogibno« Zakaj, Če so ga zdravili za sladkorno, je p plen tuberkuloze; če so mu zdravili suši« pa podlegel sladkorni bolezni. Glavobol in migrena Med glavobolom in migreno je velika raz Glavobol je topa bolečina, objemajoča zv« vso glavo, vzrok mu je pa po navadi slabi dec in ovirano delovanje prebavil. Migren bolj določena bolečina. Največkrat se poj« sencih kot sekajoča bolečina, časih pa v nih duplinah, krivi so pa skoraj zmerom il le nekateri ljudje jo podedujejo, (ilavj zdravimo z jedilno sodo in odvajajoiMmi sti, migreno pa z mirom, milo hrano in lahj zdravili. Kdor pogosto trpi zaradi migr naj gre k zdravniku. Oblačilo zdravega šolskega otroka Piše dr. John L. Rice, zdravstveni kon mesta Nevv York olki Matere se vedno bolj zavedajo, da ima mnogo opraviti z zdravjem njihovih in vidi se vsako leto več, da otroci m<»(k^ staršev nosijo bolj pametna oblačila. (»Idi bi moralo biti primerno temperaturi; vsem ne sme biti pretežko. Mora dajati priliko, da izhlapeva vlažnost, kajti to j«; na naloga kože in je jako potrebno u zdravje. UdobnoHt, najprej. Vsaka mati, ko »i oblačilo za fantke ali dekleta, naj ima ud in komfort najprej v mislih in šele H^j je lepo in po modi. Ohlapna ali prunerair čila so najboljša za oba spola in dokler stane vreme premrzlo, naj bodo iz l«rKe*V terijala. Tudi pozimi ii treba prevez k teži oblačil, ako jc vrhnja suknja težka. Moderne ženske so dokazale, da oU,« ke teže so dobra /a zdrav i< I. nje je oblačilo ženske pri-ta' J pozimi. OdAtevši čevlj« a nega ženskega oblačila nekoliko um. »' ženske sprejele ta pametni naris obi« nji-hovo zdravje mnogo M J« Ko oblačite sinka ali hčerko, m zdravem razumu. Uhko sp»: "J« i" ko vrhnje oblačilo za "ba «)><>l* Komfort za noge. Čevlji in važno vlogo za zdravje. < evlii. merni, so ne le neudobni, ampak ui* resno Akoditi nogi. 1Vc ' Moderne trgovine imajo oddelkih za otročke čevli«^. rati pravilne čevlje za otroh« čevlje je ta slutba na razi Nogavice ne smoo prekratke. Morajo m »»'P* ; (|>si)f » koi9r" ' prosjačenje pr. socian* ^ „ skih skupinah # bili sami tako ,n / , ti potrelKivali pobene • i« teh širokoustne/ev »e ^ ^ testira v Moskv i' Nd ' ,' ^ boiiskcmu Hearstu in ■*"■" t!»rs» n rl 29. AVGUSTA. ska Rusija in ustvaritev Jugoslavije Ai emigrantski llat "Vo-^J? ki izhaja v Parizu, 0 iJa't. I- objavil zanimiv Vtako -i * . katoliški Hrvati in Slo-ti družili s pravoslavnimi Srbi to na .slednje lahko Petrograjsko "Novoje nja" je takrat pisalo: "Zdru-Srbov in Hrvatov bi bila |\Hja budalost." Takratna ru-• družba se za naše težnje ni samoodločbi narodov in od takrat se Rusi z večjim razumevanjem zanimajo za taka vprašanja, koder se pojavljajo. To geslo samoodločbe je imelo svoj vpliv tudi na redakcijo VVilsono-vih točk in na končno oblikovanje Jugoslavije. Kdor tega ne verjame, naj Čita knjigo Hermana Wendla: "Dt« n<>ske fronte. Naj prvo se lj. da je v teh "čisto italijan-krajih" toliko slovansko imen kakor: Gorica, K'»ra, Črni hrib, Temnica, itd. in prihaja do za-^ \ davni dobi so plju-- m Idirni valovi mogoč-• ovarihkira morja in so se P<< innh razbijali. Kot _ m r ; ivno dobo so ()-' l III tam mala Hjdanieira slovanstva. MO« \ * t.«> *( m tnti o liidnjem Ta i važnejše, predstavljajo dobo najdrznejšega in največjega tvornega razmaha ne samo v sovjetskem filmu. Zvočni film V umetniškem pogledu je o-stalo pri goli improvizaciji. Poskušalo se je in iskalo z domne- ejra italijansko ma*o." '<- nad tem, da je 'alijanska Gorizzia uidskem štetju bi-manjšini. Ta suro-iitixk pospešuje izrinila prvotno prebivalstvo, ki i>od I rst n« primer italijanski, če ' f :. je pa tudi 1 'ko piše ruaki ' m 1'rimorju. Na-- hraliroat in fa-- h Nemcev in Ma-' r' imajo bori- ) fr< nti. Da so "«jveč Slovani, '♦vanj, tega pl«4-ni vedel, tem-1'alijani «ami.[ je zna inurji o[ >lje pou-1 a diplo-ienstvo. ua; i^.i-! to aamo ti ru*ka Rusom i .iti. k je prinesel dneve kolebanja, vo, da mora revolucijonarna iskanja in ponesrečenih posku- dol>a odgovarjati zrevolucijoni-sov. Toda Rus 4ioče doumeti /i ran ju umetniških sredstev, da vsako stvar do dna in tako so mora nova doba najti nov izraz, prišli ruski režiserji razmeroma Svoj pomen iz teh časov ohrani kmalu do prave in logične ori- za vedno takratna velika agita-jentacije. Ko so premagali cijska reportaža, pa naj je že tehniške težkoČe, se je začelo šlo za propagando rdi-ee arma-kazati sistematično prizadeva- de ali elektrifikacije. V onih nje, da bi vključili zvok, ki je letih jc bila obenem ustanovlje-napravil na zapadli toliko zme- na mogočna organizacija prode, v filmsko delo organičneje izvodnje ter zasnovan podroben in tako, da t>i imel svojo lastno načrt. Država je uvedja smo-emotivnost, lastno funkcijo. tr«'no, iz enega »rediiča vodeno Film naj bi ne izgubil ničesar kontrolo, skrla-č za to, da bi na svoji fotogeničnoati, na sv >- šel film med ljudi s političnimi jih bistvenih lastnostih. in socijalnimi potrebami, da središča, Ateljeji Sojuzkina v Moskvi in Leningradu, kjer so delovali režiserji Eisenstein, Kozincev in Kuleiov, Mežrab-poma, kjer je deloval zlasti Pudovkin, Vufku — kino v Kijevu in Odesi z režiserjema Uo-vženkom in Vertovim, Belgi-spino v Minsku in Goskinprom v TefJisu. Pojavila se je dolga vrsta režiserskih, fotografskih in igralskih talentov in mladi ljudje, vprežni v intenzivno delo, so se kmalu presenetljivo dobro izkazali, da so vzbudili pozornost mednarodnega občinstva. Tudi iz tehničnega in organ i zatoričnega vidika spada film med prve uspehe sovjeU skega goapodaratva. Toda skrb države za film ni bila posvečena samo drami. Ni bilo v Rusiji tako širokopotez-nega podjetja, da bi ga ne posnel filmski operater. Film naj bi omogočil vsem državljanom čim neposredneje sodelovati pri izgradnji novega družabnega reda. Vsak človek naj bi bil priča prizadevanja pionirjev, vsaka znanstvena eksjMHlielja je imela s seboj izborne filmske strokovnjake, operaterje in scenariste, pa naj je šlo za eks-pedicijo v Arktido ali v žgoči pesek azijske pustinje. Filmski operaterji so snemali graditev ogromnih jezov kakor tudi gradnjo železnice skozi Turkes-tan. Vso veliko gospodarsko delavnost je film sproti prikazoval javnosti, ln film jo je tudi populariliziral. Tako Je bil najsugestivnejše agitacijsko sredstvo, dajal je pobudo povsod tam, kjer je bilo treba zavihati rokave in prijeti za trdo delo. Zato ni čuda, da vlada za film v Rusiji tako veliko zanimanje. nov v Gornji Avstriji, toda med temi jih je le 7000, ki plačujejo prispevke. Ostali ne plačujejo članarine in ao že večkrat pokazali, da se ne strinjajo s unijo, ki je pod kontrolo fašistične vlade. Pouk o zadružništvu v javnih šolah Država Wiacon»in sprejela nov zakon Madlnon, Wla.—(FP)—V srni-slu novega zakona, ki ga je sprejela državna )egislatura, bodo morali v vseh javnih šolah VVisconsina poučevati Šolarje o zadružništvu. Zakon je bil predložen governer ju LaFollettu v podpis in pričakuje se, da bo stopil v veljavo 1. septembra. Wis. consln je prva država, ki je predpisala tečaj o zadružništvu. Zakon določa, da mora biti pouk o zadružništvu uveden v vseh osnovnih šolah, državna univerza, učiteljski kolegiji in Kaj bo s političnimi emigranti? Nanaenov urad preneha ponlo-vatl I. um Napete politične razmere hi revolucije v poedinih državah, da ne govorimo o posledicah svetovne vojne, so ustvarili' veliko armado političnih emigrantov. Parno znani Nansenov urad za zaščito emigrantov Je skrbel za 1,000,000 emigrantov, od teh za 800,000 Rusov, ki jih je 250,000 v Franciji, drugi pa na Balkanu iu na Daljnem vzhodu, največ pa na Kitajskem. Armenskih političnih emigrantov je okrog 180,-000, asirskih, asirsko-lutldejskih in turških pa okrog 14,000. Vseh nemških emigrantov je okrog 80,000, od teh 20,000 v Palestini. Poleg tega je pa še na tisoče drugih emigrantov iz drugih dr-žav, ki ne spadajo v to kategorijo. Vse kaže, da so te razmere postale nevzdržne in da bo treba vprašanje političnih emigrantov urediti, predno se {Hika-že ta problem v svojih pogubnih gospodarskih, političnih in socialnih poaledicah, Nansenov u-rad, ki je skrbel za ruske, armenske, asirske, aslrko-haldej-ske in turške emigrante, zaklju- vse visoke šole morajo pa preskrbeti bistvene učne knjige o I*1 MVO•^t, iU'U> lt)30' K|*J 1,0 tem predmetu. Vsak, ki bo ho. I Potem, si zaenkrat še nihče ne tel poučevati ekonomijo, socialne vede ali o poljedelstvu, bo moral napraviti izpit o zadružni štvu, drugače ne Im> dobil certifikata. Državni nadzornik Javnih šol in dekan poljedelskega kolegija na državni univerzi morata pripraviti obris In drugi učni material, ki bo vseboval navodila učiteljem, kateri bodo vodili pouk o zadružništvu. Fašistična unija »e baha z uspehi Dunaj. Delavska strokovna unija, ki so jo ustanovili fašisti, je t<* dni obhajala prvo obletnico. Fašistični tisk jt* ob tej priliki z veseljem naznanil, da ima organizacija nad B2o,evkov in financah, ki bi doka- k< more misliti. Nansenov urad je bila edina splošna rnšitev vprašanja političnih emigrantov, toda iz (mlitičnih razlogov Je bilo njegovo delovanj«* omejeno tako, da je bil recimo za emigrante iz Nemčije ustanovljen Ae poseben urad, s katerim Društvo narodov nima nič skupnega. Tega urada vlade ne vzdržujejo iz svojih sredstev ln tudi ue iz|M)|. rijujc svojega |>oslaiistva. Urad za nemške emigrant« je sestavljen iz zastopnikov IM držav, kl Brezposelnost pa bolj branijo svoje Interese v naraiča v Nemčiji f^« ***** i te. kakor pa da bi skrbeli za n|l-Kssen, Nemčija..—- Resnično( j,OVo uaodo, Odločno Sklanjajo sliko o brezposelnosti v Nemčl | v*w vlad«« denarne prlspevkf za ji (Kidajo včasi sami iiaeijl VI saičito nemških emigrantov, svojih govorih. Na kongresu HMm |jrM(,M M ,u.mAko «m|. distriktne narijske organizacije ^^nf^ ^ v m hI na rod- v Westfalljl Je dr. Meyer, go f|, tH |ir<.Mjojasnjujejo r. ir, i javami, da so skladišča napol, njena m premogom in iz t''Kii razloga so morale uprave pre mogovnih družb omejiti obrat V Porurju Je ht(*z|K>af)no«t dosti večja iwgo v drugih krajih Nemčije. Vozniki preprečili ustavitev dela Houlder t ity, Nev.-* ®dino i)dkUiiiitt*v tožnikov tovornih avtov, ki ** niso hotjdl prlilru žiti stavki irradU'iiih delavci. cer gostoljubno s|»rejetl v Fran ciji in r.H nje naj bi skrbel Nan sfiiov urad, h*lu ir. protesta francoske vlade jt/ razvidno, da plačujf zaenkrat z« te ernigren* te samo Francija Vprašanje ne-viuiržiiih razmer političnih emigrantov je "prožila te dni norveška vlada in |M*»lala Društvu narodov obširno spomenico, ki v nji po<|i<»l»no obravnava vss I« pt-reči probU'111 /M'l> v*)'* * vpraANnja Norvaška vlada pra vi v svoji spoinenui med drugim : K0111«- delovanj* Ni»n»enovi tfu urada Ma I*JHU Ittt isirn« rul ko- katerim je DN že nudilo ali pa jim še nudi zaščito in pomoč. Tehnično stran take organizacije bi bilo treba dobro proučiti, tmla za podlago bi lahko vseli Nansenov urad in koordinirali vsa druga prizadevanja, usmerjena k zaščiti političnih emigrantov. To bi pa pomenilo občutno povečanje izdatkov Društva narodov. Vlade včlanjenih držav bi morale to akcijo finančno 1 >od preti. Pobuda norveške vlade je e-dini izhod iz zmede, ki jo je povzročila rešitev vprašanja političnega emigrant siva. Problem se vedno bolj zapleta in gospodarska kriza je pripravila vlade do tega, da skoraj sploh odklanjajo gospodarsko pomoč stoti-sočen i emigrantov. Problem žal komplieirajo politične razmere, posebno v državah z avtoritativnim režimom, ki nastopa proti politični emigraciji neispros-no strogo, čeprav jo je sam pri* klical v življenje. Treba bo torej lic glede ua isilitične strasti in ntržnje prijeti to vprašanje od praktične strani, tu liodo morale mslelovati vlade vseh držav, tudi tistih, ki niso včlanjen« v Društvu narodov. Do lata lfKH) Je dovolj časa za pametno ureditev tega vprašanja, toda za delo je treba prijeti že zdaj, sicer pride Društvo narodov v zagato, iz katere u«* bo izhoda, Norveška vlada je naprosila tajništvo DN, naj spravi to vprašanje na dnevni red prihodnjega zasedanja. / , Zmaga oblačilnih delavcev Clncliinati, O. - Kamimnja unije Amaluamated Clothlng NVorkcrs of America, da se organizira vse oblačilne delavce v tem mestu, zaznamuje prvi uspeh, ko Je firma Keonard priznala unijo, zvišala mezdo In pristala na delovni teden ur. Ttt firma upo*luJe nad tristo delavcev. OrganizatorJI ACVVA so na delu in bodo Nkušali organizirati delavce v ostalih neunij-skih podjetjih. Tu je 2ft obla čilnih delavnic in med tfmi Jih je deset, v katerih delavci še ni-so orgaulriraiii, V vseh teh na povedujejo /itavke, ako firm«* ne l»odo priznal« unije. Delavci pri Mlvbier Tadoriasr O), bodo prvi |M)Zvanl v stavko, K J' 1'untdokN te vas sinko uči, da J«' vedno tako umazan? - V kemični čistilnici mm je preprečila p«»poliio uatavltev j !««•<• dragocan«* In neobhodno |m» obrata pri Kouldrr*k*m Jeiu.j trebae pomoči (»odličnim mu velikem projektu federalne ad •o m nap i * ' ruska re I hlika ka/e «fcupino ***mltn>*> m kongresniku\ t lieli hiši, ko >e pred«4nlk R«jSH#H p<»dpt et geslo o I *al /*kon ««icialnega zavarovanja. mmintraiije javnih de|( Med-tem. ko so šerifov I dcpotlji in |K>licija iiatruljirali ulice, ao si> stavkarji in (iredNtavniki kon traktorjev |>o|rrij«li t namenom, da (»oravnajo nesoglasja v zvezi z zahtevami, da morajo biti d« lavci pla<*ni za ča«, ki ga |s«ru liijo, ko irw»rajo (sitovati or*em milj razdalje od (irojekta do lioulder <"|tyja, v katerem morajo stanovati, _ i/runtom Zaenkrat ni unln'-11«yn načrta |»o katerem bi se .moglo v l»odoče ore^tifi to (h-i»«-(¥ vpraAarije V Kvropl sami Je najmanj J00,000 emigrantov brez državljanstva, čijlh gtf*ptt. d*rski In fi»;lltičnl |s»l»»žaj Je ne-gotov V danem (»otofaju se zdi edini praktični izhod ta, da bi ustanovili v £i*hevi v okviru Društva uar<*lov la^ri^lnjo organizacijo, ki bi jI bila (»overjena Moat mu ue Norman, predaed skrb Za 0111 polit K m emigrante,'nik AnjrIMkr banke. eBOSVBT2 Zaroka na grobu POVEST SpiMl Mihove Naee Drugo jutro je mati prosila Pavleta, naj jo povede na tiati kraj, kjer je poprej ležal njen mož. Predno sta šla, je Pavle povedal Ventu-riniju, kam je namenjen. Venturini pa sa je prosil, naj nekoliko počaka, ker da je tudi oh z vso družino namenjen, da fte enkrat obiftče kraj, ki »ta mu na njem umrla oba sinova, in že čez pol ure ko ne vsi odpeljali proti Colnici. Venturini se je jako spoštljivo vedel proti potrti in sivolasi Pavletovi materi. Tudi napram Pavletu je bil nenavadno nežen; že davno ga je tikal in sploh ravnal z njim ko z rodnim si- n°Pri skali na ovinku so izstopili. Mrzla burja je pihala čez razdrto in opuatofteno zemljo — pozorišče nekdanjih krvavih bojev, da so frfotale črne koprene, ki so jih nosile ženske. Venturini je stopil za skalo in se zamišljen in ko z duhom odsoten oziral po pusti zemlji. Za njim sta prišla Ada in Pavle, vsak s svojo materjo. Pavle se je ves ta čas, odkar se je zgodila nesreča, nekako izogibal Ade kajti bal se je da bi s svojim vedenjem starcu fte bolj ne ranil srca. A ko so bili vsi zbrani za skalo, je Venturini s tsesočim se glasom povzel: "Vidite, to sem izgubil dva sina." Obrisal ai robom solzi, ki sta mu zalesketali na oče)!1. Globoko je zasopel, da je premagal jok, In potem fte tifte nadaljeval: "Vso noč nisem zatisnil očesa. Čudna usoda je hotela, da sem doživel tako starost in izgubil tisto, kar ml je bilo najbolj drago. Edino ti ti nam ostala, Ada, in tvoja sreča mi je zdaj prva Ih najdražja stvar." Zopet se je prekinil in si brisal solze, ki so mu vrele iz oči. Vse je prevzelo težko ganotje. Venturinijeva je natihem jokala, a Psvle je molče zrl v tla in tudi stežka zadrževal jok. Ob njem Je stala mati in se ga držala. Sočutno je gledala Venturinija s svojimi drobnimi, do-brotljivimi očmi, polnimi življenjske izkušnje in preatanega življenja. Ada je nasproti Pavletu podpirala svojo mater. Dvignila je svoje bledo obličje in ga pogledala, a Venturini se je okrenil proti Pavletovi materi in nadaljeval: "Gotovo že veste, da moja hči ljubi vašega vrlega sinka. Dopustite, da si ga vzame, a meni dovolite, da mi sme biti kakor sin, kajti v tem Je njena sreča in moja edina uteha." Umikova ni takoj odgovorila, marveč se z zbeganim pogledom ozirala zdaj na enega zdaj na drugega. "Saj veste, da imam tudi jaz samo njega, a branim mu ne, če se imata res tako rada," je naposled spravila iz sebe. "Nič ne skrbite, Pavle vas gotovo ne bo pustil samo. Napravi naj, kakor hoče, a ljubo bi mi bilo, če bi ostal pri nas v Padovi, a vi da bi tudi prišli k nam." - "Ne zamerite . . . tako nenadoma ... res ne vem. Premislila bom, pozneje se pogovorimo," je zmedeno jecljala Urnikova. "Prav, tudi prav. Pa stopimo še malo naokrog; rad bi še enkrat videl, kje je umrl ubogi Karlo." Se nekaj časa so tavali po puščobnem bregu, vsak s svojimi mislimi, a proti poldnevu so se vrnili v Kanal. Popoldne so v gostilniški sobi posedli okrog mize, da se pogovore. Venturini se je odloČil, da prepusti trgovino Pavletu in Adi, sam pa da se preseli h gospel Salvadorijevi, kjer bo v miru živel. "Kaj naj sedaj, ko sem star in brez sinov!" je tarnal, a Urnikova se ni upirala njegovemu predlogu, da se preseli k Pavletu, saj jo po moževi smrti ni prav za prav nič vezalo na Radovljico. Sklenili so torej, da se Pavle vrne z materjo v Radovljico, proda hišo in uredi vse z gozdarskim uradom, a potem da pride v Padovo za zmerom, u~ Zvečer so se ločili. Kolodvor je bil skoro prazen, a večer že hladen in meglen. Predno so Venturinijevi sedli v vlak so poljubili Pavleta, Ada pa tudi njegovo mater. Slovo jim je bilo težko, akoprav so vedeli, da se bodo zopet videli že čez kratek mesec ali pa fte prej. Pavle in mati sta ostala sama na postaji. Po odhodu Venturinijevih sta oba začutila nekako pusto in težko praznoto okrog sebe, zato sta nestrpno pričakovala vlak, ki je že čez pol ure prisopihal iz Gorice. EPILOG , Pavle je res prodal hišo, se poslovil od znancev in prijateljev in naposled odpotoval z materjo v Padovo. Najprej sta se nastanila pri gospej Salvadorijevi, dočim je Venturini ostal v svoji hiši, akoravno jo je bil natihem že prepisal na Ado. Pavle se je eno leto z Venturi-nijevo pomočjo uvajal v trgovino, a po letu dni jo je prevzel popolnoma, se poročil z Ado ter se preselil v Venturinijevo hišo, a onadva sta se preselila k Salvadorijevi, kakor je bilo že v začetku dogovorjeno. Scalpi je vrnil poneverjeni denar in izginil nekam v južno Italijo, Anita pa je že nekaj časa živela v precej srečnem zakonu z dr. Mon-tellijem, ki se je posvetil odvetništvu. Turatija je gospa Salvadorijeva odpustila iz službe, o-stal pa je v Padovi in le premenil gospodarja. A v Kanal še zdaj vsako leto prihajajo črno oblečeni tujci in dolgo, dolgo jokajo ob veliki grobnici. KONEC Frank Heller: SIBIRSKI BRZOVLAK (Nadaljevanja.) Sivozeleni stražnik svobodne držsve ns konju jima je nestrpno nsmignil, nsj nadaljujeta vsojo pot. Njegov pogled se je ustavil na Brandstedterjevem gostu in obstal je na njem, kakor prikovan. Blaznež si je (Kipel avtomobilski plašč in pod njim se je videl kot njegova vsakdanja obleka presenetljivi črni triko. Brandtstedter je hitro zavil v Porthechaisengasse in dalje v Jopengasse. 4' —: Nisva daleč od tvojega stanovanja. — je dejal blaznež. — Ce bi me videl zdaj Ooldschmidt, bi moja svoboda ne bila mnogo vredna. - > AVto se je bil ustavil. — Te je |>isarna Vroblevskega. — Dobro. AH imaš pri sebi denar in listine? — Da, toda izplačati nekaj nto-tisočakov tem-le razbojnikom, ki imamo v pristanišču ladjo in ne J lahko t.-mu izognem, to Je blaz-, Cez Ungemarkt je prikoraka- no< , , i la v hitrem koraku četa angleš- — Največja modrOat, največja ( klh mornarjev, namenjena V blaznost. N- govori toliko. Mudi pristanišče. Oči so jim žarele od : nemškega konjaka. S hripaviml Oz dobro uro je zapuščal i gUaovj so pre|>evali pesem, ki je pisarno tvrdke|b|| njen n.fr,,n |JO vn(ti: prebrisano. Toda blaznež, te noči se lahko zgodi še marsikaj, česar nisi slutil. Te besede In dolg nos so bile namenjene ravnatelju Vroblev-skemu, ki ju je ves zadovoljen o-pazoval skozi okno. Dolgega nosu se je ustrašil tako, da mu o-braz ni več žarel od zadovoljstva. —- H komisarju! — je zaklical blaznež, — požuri se, mudi se nama, |>ožuri se! III. Gneča na ulici Je postala še hujša. Videl si posebne tipe, ljudi, ki so spadali sicer v siromašni okraj okrog Wallplatza ali Neufahrvvasaer aH ljudi s kmetov, z vele|>oeeatev. Hodilo so po ulicah in se zbirali pred velikimi izložbami. Zdelo se je, da Jih mika razbiti jih. Nič kaj radi niso ul>ogali, ko so stražniki svobodnega mesta kričali: Umaknite ne! ae nam. Cez d< Brands t ed ter Vroblevski. V žepu je imel jn»tr-jeno listino, s katero se je tvrd-ka Vroblevski odrekla vsem zahtevam glede zemljišča za ladjedelnico, ki bi jih bila lahko u-veljavljala po zakonih svobodne države Gdanaka. ftef tvrdke Vroblevski je pa Deutscher VVelnbrand ueber allea! in L Hoo-ray, we sail to-day, hoo-ray, we sail to-day! Brandtstedter ne je ozrl na svojega spremljevalca. — Danes odplujejo! A najina vtaknil v žep ček na 4tMi,fM>0jprit,n j|t pobegnila, mark Spremil Je svojega gosta p0|ja|a „tjl *e po Unggasse do vrat a nladkim nasmehom o*kuAa asimilirati številko "Morning Posta". To je težko prebavljiva hrana, posebno če jo mora človek požirati skozi za- pan v znak, da ne razume niti besede, zakaj ropot koles je močnejši od glasu njegove žene. Dogodek, ki ga ne mož ne družinski oče ne pomni!) Teden dni keaneje Gospod Klein (se pripelje v NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po aklepa IS. redne konvencije ae lakko naredi aa fttele eden. dva. tri, fttlrl ali pet članov I« ene družine k eai Proaveta atane ta vae enako, sa člaae aH nečlana H.* ^ m „ nino. Ker pa člani le plačajo pri aaeeaiento $120 ta iteje k naročnini. Torej eedaj nI varoka. re*l. dt J* H«» ^"J , S. N. P. J. Llat Proaveta Je vala laetnin« in golo»« |# » ki bi rad čltal llat veak dan. Cena llatu Prometa le: U Cicem I« rhlfir* H- I tednik in............ i tednika la........... S tedaikr ia........... 4 tednik* ia.. ." 5 tednikov ia.......... 19 OS Za Zdmft. države In Kanado $*.*• 1 tednik in................ 4.SS t tednika in............... S.SS I tednike In............... S.4S 4 tednike In............... 1JS 5 tednikov in............. nič Zrn ltvropo Jo..............—- ,h Ispolnite apodnjl kupon, priložite potrebno »mSo orv » Order v piama In ai naročite Proevete. llat. ki »e vala ' " flal Pojaanlle!—VaeleJ kakor hitro kateri t*h *lan«» P""'** J ^ ali če ae preaeli proč od drullne In bo taht#val , * moral tisti član I* dotlčne družine, ki j« '»k* n d^la*«1 Proaveto. to takoj naanaiiti opravnlltvu Ii«ta. i« ol"m avid je nama hotel zabraniti pot do vas iz dobrih nagibov. Dokaze imava . . . _ I Halje unoodnftM Agitirajte za Prosveto! vanju se stisnejo vsi k očetu in razburjeno pričakujejo presenečenj.) Gospa Klein (kaže z roko na koftaro. zašito v vrečo): Kaj i-maš to? Gospod Klein: To so borovnice. ljubica! Gospa Klein: Borovnice? Kaj mi neki rabijo borovnice? 1) ... 4) ... D ... Moote Nov aar pr*a»«