P©*«s*«da.rstvu nove vinogradniške nasade ter se priključili kot vinogradniški odsek splošni kmetijski zadrugi Izola. Reorganizacijo v kmečkih delovnih zadrugah izkoriščajo vsi oni ljudje, ki nimajo interesa, da se bi razvilo naše gospodarstvo, ler da bi si naš kmet ustvaril boljše (Nadaljevanje na 2. strani.) Prekongresni tekmovalni polet mšega ljudstva NEPOSREDNE NALOGE Priprave na kongres na Koprskem rSS-S.»^ ZZ£Z gospodarstva na Koprskem Težko hi si mislil kdo, ki dela v pisarni med štirimi stenami ali pa kdo drugi, ki vidi samo, kaj se v njegovi vasi ali tovarni dela, da je razpisano tekmovanje v čast VI. kongresa KPJ tako razgibalo vse fron-tovce naših vasi, tovarn in ustanov v koprskem okraju. Po vsem našem podeželju kmetje z udarniškim deloni popravljajo ceste, ki jih je dež zadnje čase precej razdejal. Izolani in kmetje iz oko- A'ote gradnje v piranski ladjedelnici lice z udarniškim delom širijo cesto, ki pelje proti San Simonu. Frontovci iz Portoroža in okolice so s prostovoljnim delom popravili osnovno šolo v Sv. Jerneju in tako prihranili občini nad -10.000 dinarjev. V Piranu tudi vse giblje in dela. Ob priliki tega tekmovanja si mladina iz Pirana urejuje svoj mladinski dom. V nedeljo bo Zveza borcev organizirala r l Po vsej Primorski imajo osnovne partijske organizacije odprte sestanke. na katerih polagajo obračun svojega dela v preteklem letu, volijo nove sekretarje .in delegate za okrajne partijske konference1, na katerih bodo potem izvolili delegate za sam kongres. V postojnskem okraju so že imela tak sestanek vsa večja podjetja, med njiimi »Javor« v Pivki in tovarna 3esovintsfcih plošč v Ilirski Bistrici, lesno-inidiuisbritjslka podjetja in tudi druga. Ti sestanki, ki so bili v glavnem prav dobro pripravljeni, so izredno razgibali partijsko življenje ¡ter pomagali odpraviti marsikatero nepravilnost, na primer v tovarni lesovinskih plošč v Ilirski Bistrici, na pošti v Postojni, v jamski restavraciji in drugod. V sežanskem otarajiu so posebno živi sestanki po kraških vaseh, ki se zdaj množično mobilizirajo v borbo proti posledicam letošnje suše, od katerih niso najmanjša nadloga razna špekulanti z živino in krmo, z raznimi pridelki, posebno vinom. Predvsem morajo zato biti zelo budne osnovne partijske organizacije in italkoj odkrivati in onemogočati vsak pojav špekulacije. Goriški okraj je od vseh primorskih še najbolj gospodarsko razvit, ima največ večjih in manjših obrt-no-indnjstrijsfcih podjetij, bogat av-ito-prevoznišfcii ioinid, Številne za-dnuge in druga gospodarska podjetja. Po veliki večini so že pov- !Problemi zadružništva (Nadaljevanje s 1. strani) življenje. Ti ljudje so proti vsakemu naprednemu gospodarstvu, ker edino z zaostalim načinom obdelave zemlje je možno še nadalje izkoriščati revnejše kmete in si tako ustvariti gospodarske pozicije, kakor so si jih pred vojno. Prav zaradi lega morajo naši kmetje iskati vse oblike združevanja, da se bodo lahko na ta način borili proti vsem tistim, ki bi hoteli po starem izkoriščati. Ce bodo naši kmetovalci znali pravilno organizirati kmiečko proizvodnjo tako, da bodo znižali proizvajalne stroške, si bodo lahko zagotovili plasman svojih proizvodov na zunanja tržišča. Tako bo tudi .zadruga z manjšim trudom dosegla večji učinek in jasno, da se bo tudi položaj kmetov-zadružnikov neprimerno izboljšal. To bo najboljši odgovor, vsem tistim, ki da-nes izkoriščajo reorganizacijo nekaterih kmečkih delovnih zadrug zao, da bi dezo-rientirali - naše kmetovalce pri razvoju rvašega zadružništva. Ivan Knez strelske vaje in še nekaj drugih športnih tekem. Za zvečer pa so Pirančani pripravili pester kulturni progiram. Razen tega so v Piranu s prostovoljnim delom uredili tudi Gramzijcvo oba.lo. Vsaka ¡sindikalna podružnica si je postavila tudi svoj plan dela. Med temi je najboljša podružnica iz tovarne Salvetti. Med drugim si je zadala nalogo, da bo delala na povečanju proizvodnje in da bodo delali tudi izven delovnega časa. Doslej so opravili že 60 ur prostovoljnega dela. Vse sindikalne podružnice delajo tudi pri ureditvi sindikalnega doma. Uslužbenci bolnice so si uredili svoj rdeči kotiček in opravili 50 ur prostovoljnega dela. Delavci cestne železnice pa so opravili enako število ur prostovoljnega dela pri ureditvi remize. Delavci piranskih ladjedelnic tudi tekmujejo, vendar ne tako, kot so se vodno doslej izkazali, ko je bil njihov kolektiv najboljši v okrožju. V Piranu se pripravljajo na mestno partijsko konferenco, ki bo 24. tega meseca. Prebivalci občine Dekani prav tako tekmujejo. ¡Največ dela imajo pri popravilu cest. Dckančani so priskočili na pomoč tudi Amtončanom in skupno delajo pri popravilu neke važnejše ceste pri Sv. Anionu. Koprčani so tudi precej razgibani. Doslej so opravili že nad 1500 delovnih ur. Delalo jc okrog 500 fron-tovcev. Urejevali so med drugim park pri »Istra Benzu«, čistili prostor pred letnim kinom, na trgu Sv. Ane in Muda. Uslužbenci MLO bodo sori imeli sestanke, ki že r: ^nc vj'1- vajo na celc-t-le delovne kolektive po podjetjih in tovarnah ter vaseh. Na Tolminskem in Idrijskem prav tako tekmujejo med seboj vasi, kmetijske zadruge in podjetja, kdo bo prej izvedel volitve sekretarja in delegatov, ki bodo na okrajni konferenci izbrali iz svoje srede najjlboSflše ljudi, da jih bodo zastopali na kongresu. Zlasti živahna in in plodna sta bila v rudniku živega srebra v Idriji ter v tovarni igel v Kobaridu, Na sestankih sprejeti sklepi bodo bistveno vplivali na delo celotnih delovnih kolektivov. ■Visa podjetja pa iso isi razen tega zadala precej velike in težke naloge v okviru svojega delovanja in zdaj tekmujejo za njihovo izpolnitev v čast VI. kongresa KPJ. Tekmujejo ne samo komunisti, marveč celota! delovni kolektivi, ki v svoji Partija vidijo močno jamstvo vseh s krvjo priborjenih pravic, v njenem nadaljnjem razvoju in krepitvi pa poroštvo boljšega življenja v močni, svobodni, socialistični Jugoslaviji. Brko opravili vsak po 30 do 40 ur prostovoljnega dela. Tudi uslužbenci Istrske banke so med najboljšimi v tem tekmovanju. V Kopru jc imelo svojo letne partijske konference že nad 10 osnovnih partijskih organizacij po podjetjih in ustanovah. Tudi v Marezigab, Borštu, Vanga-nelu in ostalih vascli le občine so frontovci zelo delavni pri prostovoljnem dcilu za popravilo eest. Bolj slabo se pa pripravljajo na letne partijske konference. To kar je napisano še zdaleč ni vse. Marsikaj b.i lahko še povedali o krajih, ki tudii delajo v čast VI. kongresa KPJ, toda zaradi prostora na tem mestu nc moremo vseli omeniti. Na primer nekatere organizacije Zveze borcev so imele zadnje čase svoje letne ob?ne zbore, druge razdeljujejo članske izkaznice, zbirajo članarino, ali pa se pripravljajo na udeležbo pri proslavi Dneva slovenskih brigad. ki bo 11. septembra v Dolenjskih Toplicah. Kljub temu, da se je mnogo naredilo, vendar pa so odbori Fronte na vasi in sindikalne podružnice ponekod pomanjkljivo razumeli pravo bistvo tekmovanja — to je predvsem politično - ideološka vzgoja našega delovnega človeka. Premalo so v tem tekmovanju delavna naša prosvetna društva. To napako je treba takoj odpraviti. Marsikje bi še laliko ustanovili pevski zbor ali ga okrepili. Ustanovili bi laliko še mnogo več kulturnih krožkov, čitalnic, organizirali razna predavanja itd. Mnogo več bi laliko naredili tudi pri olep-šanju vasi, ulic in trgov. Posebno važno je, da na vasi začno skupno pleskati hiše, .urejati gnojišča, odstranjevati itisita, ki so ob cestah, ker se bo s tem preprečilo tudi širjenje ranili nalezljivih bolezni in bo tudi vas imela lepši videz. Vse to, kar smo dozdaj zanemarjali. je treba nadoknaditi, da bo tekmovanje v čast VI. kongresa KPJ v celoti uspelo. Sprejeti družbeni plan odreja smer letošnjega •gospodarskega raz.voja ter postavlja pred gospodarstvo nekatero naloge, ki jc od njihove izvršitve odvisna nadaljnja gospodarska utrditev v vseh njegovih panogah. Delovni kolektivi so z družbenim planom dejansko realizirali pravico o neposrednem upravljanju svojih podjetij in tako začrtali pot nadaljnji demokratizaciji v upravljanju gospodarstva, ki pospešuje decentralizacijo in utrjuje njihovo samostojnost. Razširitev v javnosti nekaterih jugoslovanskih zakonov in uredb na tukajšnjem področju pa predstavlja nadaljnji korak v utrjevanju socialističnih odnosov in pospešuje proces demokratizacije in decentralizacije. To je nadalje potrditev, da so vsi dosedanji ukrepi v gospodarstvu v skladu s smotri socialističnega gospodarstva. Družbeni plan je postavil pred gospodarstvo izvršitev nekaterih konkretnih nalog kol ustvarili določeno proizvodnjo v industriji, kmetijstvu in v ostalih gospodarskih panogah, izvršiti obvezni investicijski plan in končno ustvariti finančna sredstva, s katerimi bi se krili izdatki v zvezi z izvrševanjem gornjih nalog. Na zadnjem zasedanju okrajne skupščine je bil podan obračun izvrševanja investicijskega plana, to je ene od osnovnih nalog v letošnjem letu. Prav tako pa obračun o izvajanju proračuna daje pregled o ustvarjanju dohodkov. Podatki o doseganju proizvodnje dajejo prav tako pozitivne rezultate, kajti kmetijstvo je kljub suši dalo dovolj sadja in zelenjave na naša tržišča in v izvoz (samo preko »Fruktusa« so izvozili do 1. avgusta preko 210 vagonov v skupni vrednosti 55 milijonov dinarjev) in nadalje vina (podjetje »Vino« je izvozilo 120 vagonov in s tem ustvarilo promet blizu 700 vagonov vina). Proizvodnja soli bo za preko 10 tisoč Ion večja od lanskoletne, ribja in- Mi ii m «ii s» ii V nedeljo 14. septembra bo velik praznik visega slovenskega naroda. V Dolenjskih Toplicah Ibo proslava ustanovitve štirih slovenskih brigad: Tomšičeve, Cankarjeve, Gub-čeve in Semcerjeve. Iz vseh krajev Slovenije se bodo zbrali bivši borci, aktivisti, prihiteli bodo delovni kolektivi tavam in podjetij, prihitela bo mladina, prišle bodo družine padlih borcev za svobodo, prišel bo vsak, ki je živel z narodno-icfsvlofoolditaio barfoo in veroval V zmago lastnega naroda. Prišli bodo na proslarvo prvih slovenskih brigad., ker so ponosni nanje, saj so to osnove velike armade, ki je na slo venskih tleli od Koroške pa do Jadranskega morja premagovala fa- Delo v konzervni industriji šilsite, «jih končno pregazila iri svojemu ljiuidistvu piiinesla svobodo. •Na vetiiko slovesnost v Dolenjske Tcplice bodo prišli tudi iz bratske republike Hnvaltiske in zastopniki dinuigiiih republik, da bodo s tem podrldili enotnost vseh jugoslovanskih narodov v bombi za svobodo, te slovesnosti pa se bomo udeležili tudi Primorci, Slovenci' in Italijani fe Svobodnega tržaškega ozemlja, ki smo se stouipno s silovensk'mi brigadami borili prati okupatorju. Borai štirih slovenski! brigad se bodo ta dan isešli s pripadniki nekdanjih Garilbaldincev in pripadniki IX. korpusa, vz Trsta, dalje s pripadniki Beneškega odreda iz Goriške in Slovera=iko-koroškega odreda iz Slovenske Koroške. Tciliiko zgodovinskih krajev iz časa narodnoosvobodilne vojne kot •jih je na Dolenjskem, ni nikjer. Frata je bilo prvo ¡zbirališče aktivistov in borcev vse Dolenjske, Rog z balzo 20 in partizanskimi bolnišnicami. Stare žaige, kjer so bile partizanske delavnice, Gornje Laze, kjer je v neenakem boju padlo 19 prvih belokranjskih partizanov, Doibnnič, kjer je bil oktobra 1043 prvi kongres AFZ, dalje Kočevje, vsa Bela Krajina in skoraj vsaka vais na Dolenjskem hrani v sebi nekaj zgodovinskega iz te ve'ike dobe slovenskega naroda. Frata je sedaj obnovljen-i. 13. septembra zvečer pr. se bo tu zbralo nad 30.000 borcev in aktivistov ter gostov, ki bodo obudili spomin na tiste dmt Odkrili bodo spamin-sko ploščo, vrstili' se bodo govori prvih še ¡živečih, dolenjskih borcev, igrala bo godba VII. korpusa in nastopil bo partizanski pevsiki zbor, Ob tabornih ognjih, številnih kresovih in partitzainskem rajanju bo to uvod v partizansko slavje ob praznovanju! deiseit.e obletnice Štirih partizanskih ¡udarnih brigad. Proti jutru se bodo skupine preselile peš v Dolenjske Toplice, kjer bo giavno zborno mesto tudi za ostale skupine, ki bodo obiskale na večer prej vas, cesto med Hirnjami in Kočevjem, kjer .je ¡bila lUStanoviljena Tomšičeva brigada1, bazo 20. Stare žage, pod stoletnimi bukvami skrilte bolnišnice na Rogu in še nešteto drugih zgodovinskih krajev. dustrija zaradi do sedaj slabega lova ustvarja manjšo proizvodnjo. Ostala industrijska podjetja (pohištvo, opeka, gradnja ladij, milo, likerji, ščet-ke) pa stalno dvigajo svojo produkcijo, tako da hodo vsa podjetja presegla lanskoletno proizvodnjo. Investicijski .plan je bil v prvem polletju realiziran z 39 °/o (gradbena dela 41, domača oprema 44, uvozna oprema 36 in ostalo 15 odstotkov). Najslabše je bil plan realiziran v kmetijstvu in ribištvu, medtem ko izvršitev investicij v industriji pada na IV. tromesečje. Tako niso izvršena še započeta dela: naselje. Ankaran, Sečovlje, .meliorizacija Ankarana ter izdelava in nakup ribiških ladij. Pri izvajanju proračuna se pojavljajo nekatere pomanjkljivosti kakor na primer slabo proučevanje obveznosti s strani prebivalstva (dohodnina in davek na promet proizvodov) in izpolnjevanje obveznosti s strani nekaterih podjetij.. Kakor vidimo, je izvrševanje na- s«« — MS Delo v solinah. Obilna žetev log po družbenem planu zadovoljivo, tako da nam samo pomanjkanje narekuje, da do konca leta izvršimo mnogo več, kot smo izvršili v prvem polletju. Sprejeti sklepi na zadnjem zasedanju skupščine in gospodarskega sveta usmerjajo vse delo v naslednjo smer: 1. Povečati in poceniti industrijsko proizvodnjo, ki bo omogočila boljšo založenost trga, povečala izvoz in znižanje prodajnih cen. 2. V kmetijstvu z izvršitvijo investicijskih del ter z ostalimi ukrepi (pomoč pri obnovi vinogradov in sadjarstva, boljša organizacija semenske službe, selekcija živine, pravilna politika cen) dvigniti hektarske donose in doseči boljšo kakovost pridelkov. 3. Pravilno usmerjati gospodarsko-pravne predpise in ukrepe in s tem ustvariti čim močnejši interes proizvajalcev za dvig in pocenitev proizvodnje. To so predvsem ukrepi v cilju izvrševanja finančnih obveznosti podjetij in pravilne davčne politike. Izpolnitev nakazanih nalog je vezana na izvršitev naslednjih nalog, ki se v tej zvezi pojavljajo. K tem je še dodati naloge, ki so vezane na izvršitev dodatnega investicijskega plana, ki je bil sprejet na zadnjem zasedanju okrajne skupščine. Izpolnjevanje nalog bo imelo tri težišča, in sicer: a) Izvajati ukrepe in predpise za izvršitev družbenega plana in v celotnem gospodarstvu ustvariti vse pogoje za dejansko realizacijo pravic, ki jih daje družbeni plan in razširjena veljavnost jugoslovanskih zakonov in uredb neposrednim proizvajalcem. Fna najvažnejših nalos v tej smeri ie sestava tarifnih pravilnikov, ki bodo osnova za izvajanje uredbe o delitvi sklada. Od pravilne sestave tarifnega pravilnika bodo odvisni nadaljnji uspeli i podjetij. Potrebno bo izboljšati delo upravnih odborov podjetij in delo zadružnih vodstev. V niihovem delu mora priti do izraza linija vse močnejše samostojnosti v upravljanju. Osnovno smer dela podjetja ali zadrugo naj začrta celotni kolektiv, samovolja posameznih ljudi pa mora biti onemogočena. Zato bo prav vse večje spoznavanje z vsebino jugoslovanskih zakonov in uredb gradilo delovne kolektive v borbi proti vsem prc.pTekam. Ta nalosa mora pripomoči k odkritju vseh neizkoriščenih rezerv i» usmerjati pravilno politiko nagrajevanja. b) Da lxi se dosegla večja in cenejša proizvodnja, bo potrebno navdu- (Nadaljevanje na 4. s'rani.) Perzijsko ljudstvo ne trpi izkoriščanja Angleški in ameriški uradni krogi so zadaje dni zelo razočarani zaradi odklonilnega stališča perzijskega ministtiskega predsednika Mo-sadega na zadnje skupne anglo-ameriške predloge za končno ureditev petrolejskega spora med Veliko Britanijo in Perzijo. Razočaranje je tem večje, pravijo v Londonu in Was'luin!gtonu, ker sta se za uredtilteiv tega spora zavzela sam ameriški predsednik Truman in Churchilli. Oba sita namreč poslala Mosadegu posebno poslanico, v kateri poudarjata solidarnost med ZDA in Veliko Britanijo v stališču do petrolejskega vprašanja ter željo oibeh vlad, da priide do zadovoljive rešitve spora. »Poslanica, ki nosi podpis Trumana in Churchilla, je bila izdelana v duhu odkritega prijateljstva do Irana«, je rekel po njeni izročitvi britanski odpravnik poslov v perzijski prestolnici. ■Kakšni so ti anglo-ameriški predlogi, ki dopuščajo po mnenju londonskih fin wEishiingitonskfih krogov tako široko možnost razgovorov? ZDA in Velika Britanija predlagata: Umikih V ponedeljek 1. septembra so po uradnih poročilih nastopili svojo službo v Trstu iz Rima predlagani in od naglo-ameriškega poveljnika Winteriona imenovani italijanski funkcionarji, ki jih je Italija izsilila na londonski konferenci. Tak »velik« dogodek se seveda mora z nečim proslaviti in dokazati, da je duh rimske kulture in civilizacije, s katero je Mussolini grozil vsemu svetu, še vedno živ, zlasti pa V Trstu. Da ne bi svečanost vstopa italijanskih funkcionarjev na tla »ita-lianissimega« Trsta šla neopaženo mimo, so poskrbeli »neznanci« — kakor zatrjuje uradno poročilo tržaške policije. Ko se je namreč Trst zavil v mrak, so se ti »neznaci« junaško vtihotapili v zgradbo slovenske gimnazije u ulici Lazzareito Vec-chio, kjer ima svoje prostore v drugem nadstropju tudi slovenska trgovska akademija. V nadvse pa'.ric-tičnem listu »Ultime notizie« so imeli zavito steklenico bencina. Dobro so si ogledali vse po hodnikih, da jih ne bi kdo opazil in se z rimsko hrabrostjo podali na polivanje vhodnih vrat v šolske prostore. Zatem so podtaknili ogenj s krpo, namočeno v bencinu, in jo prav tako hrabro in junaško odkurili. Teko je bil junaški vhod rimskih funkcionarjev res svečano kronan in je dobil okvir tiste rimske Mussolinijeve tradicije, ko so njegove horde prav na podoben način nosile baklje rimske civilizacije in kulture v slovenske Narodne domove po slovenskem Primorju in Istri, kar si je naše ljudstvo dobro vtisnilo v spomin in ki jih tudi ne bo nikdar jx>zabilo. S takšnim »misionarsktm« krščanstvom so se podali 1941 leta Mussolinijevi vojščaki na pohod še dalje od Istre in Primorske, odšli so v srce .Slovenije v Ljubljano, v Dalmacijo, Črno goro, Grčijo in celo v daljno Rusijo, da bi spreo-bračali in učili nevernike, toda čez nekaj let so jo morali urnih nog uoraii nazaj preko Soče, razcapani in razcefrani, skupno s svojo krščansko kulturo, za katero narodi s te strani Soče nimajo in nočejo imeti razumevanja. Mnogo in premnogo Mussolini je-vih misionarjev je pustilo svoje kosti in črne duše po balkanskih grapah, po širnih ruskih planjavah in končno za kraškim skalovjem, toda- vse to še ni spametovalo sedanjih1 rimskih oblastnikov. Se vedno hodijo po dučejevih stopinjah, pa čeprav trdijo, da so največji demokrati na svetu in bodo seveda z vsemi silami skušali ograditi se od zločinskega dejanja 1. septembra v slovenskem učnem zavodu v Trstu. Nič ne pomaga, če sam predsednik De Gasperi svečano zagotavlja v Predazzu dan pred dogodkom, da spoštuje narodne manjšine in da bodo deležne vseh pravic, ki jim pripadajo, če pa dejanja tistih, ki mu sledijo, potrjujejo nasprotno. 1. Obe sprti stranki bi morali pristati na mnenje mednarodnega sodišča v Haagu glede odškodnine anglo-iranski perolejski družbi. ki je, kakor znano bila razlaščena na podlagi perzijskega zakona o podrž&vljenJj.u peirolejske industrije. 2. Perzijska vlada in anglo-iranska petrolej-ka družba naj bi imenovali svoje predstavnike, ki bi bili pooblaščeni pogajati se za sporazum, ki bi ponovno omogočil pošiljanje petroleja na svetovne trge, 3. Ce se perzijska vlada strinja z navedenima predlogoma, bodo predstavniki anglo-iranske petro-flejeke družbe skušali najti praktični sistem r&zprodajanja petro-lejiskih zalog, ki so se nakopičile v Perziji1. Zato pa bo angleška vlada ukinila blokado pologov v šleiillinigiih, ki jih ima Perzija v Veliki Britaniji. Ameriška vlada bo pa ponudila Perziji 10 milijo-: nov dolarjev, da ji pomaga rešiti sedanje proračunske težave. To so anglo-ameriški predlogi, ki jih je Mosadeg — po risanju nekega angleškega ¡lista — grobo zavrnil. Mossdeg poudarja, da ti predlogi ne predstavljajo odgovora na zadnjo perzijsko ponudbo v njeni noti od 7. avg.uslta, naj se obnovijo pogajanja z snglo-iransko petrolejsko družbo na podlagi zakona o nacionalizaciji abadanske petrolejske in-dusritije. V teheranskih krogih poudarjajo sicer, da je Velika Britanija nekoliko popustila od svojih nekdanjih zahtev. Predvsem omenjajo dejstvo, da Angleži priznavajo podržavlje-nie kot izvedeno dejisitvo, odobravajo neposreidha pogajanja med Perzijo in amglo-liransko petrolejsko . družbo, prisltajajo na deblokado iranskega premoženja v funtih šterlingih' ;in ne vztrajajo več pri nekdanjem stališču glede narodnosti strokovnjakov, katerim bo po- KLJVN; ; PESEM IREDENTISTOV Mi — iredenta, orka polenta, hočemo Trst. Z nami sta božji prsti ; -papeški blagoslov. Hočemo ribolov v jugoslovanskih vodah. Ni nas nikogar več strah. Stremo vsako zapreko: hočemo — Reko. Svet pozna riašo kulturo: hočemo — Pulo. Svet pjzna naš poper: hočemo — Koper. Mi sovražimo kompromis: hočemo — V is. Vsakdo izve naj resnico: hočemo — Crikvenico. Nismo razpeli vseh jader: hočemo — Zader. Velik je naš apetit: hočemo — Split. Cujte naš bojni krik: hočemo Dubrovnik. Mi — orko pomidoro — hočemo — Črno goro. Hrepenimo po oblasti. Naša pripomba: Hočemo krasti, krasti, krasti! »SCR1VETE« . . . Neka italijanska uSlteljice, ki seveda ni poenola niti besedice ljudstva, pri katerem je imela nalogo šisriti znano »dvatisclSleltno« kulturo, je bila dodeljena v majhno istrsko vasico. Pričela je s poukom v prvem razredu, kjer niso otroci znali niti besedice italijansko. Otroci so zrli v novo učiteljico »kot teliček v noiva virala«. Govorila je v njim nerazumljivem jeziku, »Sigr.iorlna« je zapovedala otrokom, naj pišejo, kar pomeni v italijanščini »isrivete . . .« Ker nobeden ni vzel v reke svinčnika niti ne zvezka, je vzela v roke palico in ker niti grožnje niso pomagale, je začela udrihati po »paglavcih« Izognili so se uds.Tcem le listi, ki jim je uspelo storiti se pod klop. Mali Tonček je opisal dogodek maiteri na naslednji način: • »Mama, danes pa je bilo prav živo v šoli. Igrali smo se »skrivača«. Učiteljica .je zapovedala> naj se skrijemo in titsii, ki se mi dobro skril, je b:l tepeo!« ver j eno vodstvo čistilnic. Toda dejstvo je tudi to. da skušajo Angleži na ¡račun teli koncesij ponovno načeti vprašanje bodoče ureditve perzijske perolejske industrije, kair sodijo Penzijci kot znak. da se hoče Anglija na zvit način spel vriniti na petrolejsko področje. To bi pomenilo obenem revizijo perzijske-zakona o nacionalizaciji in napad na suverenost Perzije. Predvsem pa obžalujejo v Perziji, da so s podpisom predsednika Trumana tudi ZDA intervenirale v petrolejskem aporu med Perzijo iin bivšo razlaščeno ang.lo-ira.nsko petrolejsko družbo (ter se (tako ujele na »angle-i ško vabo«. Se bolj žalostno pa je dejstvo, pravlijo v Teheranu, da Amerika ponuja Perziji 10 milijo-no,v dolarjev, kar je manj kot en dolar na Vsakega prebivalca. Pe.trolejaki spor je prišel torej v novo razvojno fazo. Mednarodnim opazovalcem se vse bolj vsiljuje prepričanje, ida je za perzijski petrolej navaden boj med velesilami. Tega se zaveda predvsem Mosadeg, ki noče žrtvovati, kljub težkemu gospodarskemu položaju v državi, neodvisnosti svoje države, Mcisadeg se tudi zaveda, da vlada navideznemu soglasju med Ameriko in Anglijo med njima precejšnje nasprot-stvo glede perzijskega petrolejskega vprašanja. Velika Britanija je vse do zadnjega nereda gledala ameriško vmešavanje v peitrolejeke zadeve. Londonske kroge je na pr. prav zadnje dni zelo razburilo' potovanje ameriškega petrolejskega magnata Jcnesa v Peirzlijo. V Wa-shingtonu pa trdijo, da je to potovanje »osebnega anačaja.« Dejstvo pa je, da se je Jones pred svojim odhodom v Perzijo sestal s predsednikom Tirumanom. ■Med Londonom in Washingtonom obstajajo ipo mnenju zapadnih po-Jitičnih krogov tudi druga nesoglasja. Amerika se boji, da ne bi današnji težek gospodarski položaj v Perziji izkoristili Sovjeti, oziroma pr.okomintformisitična stranka Tudeh. V Londonu pa ne vidijo zaenkrat neposredne sovjetske nevarnosti v Perziji. Zdi se, da se boij bojijo ameriškega tekmeca. Londonski gospoda krogi so še vedno mnenja, da so proizvodi abadanske ¿industrije lasit anglo-iranske pe-a-olejske družbe, ki mora danes kupovati rafiiniirani petrolej arabskih, iraških in kmvejtskih ležišč in ga plačevati v dolarjih. Zaradi tega zahtevajo, da začnejo na vsak način ponovno obratovati čistilnice v Abadami. Proti takemu stališču Amerike in Velike Britanije se danes odločno upira mali 10-milijaniski perzijski narod, Iransko ljudstvo preživlja danes težke gospodarske razmere, vendar ga navdaja prepričanje, da bo s pomočjo tujih držav, ki bodo spoštovale njegovo neodvisnost, premostilo sedanje itežkoče. Na vsak način, pravijo v Teheranu, .Angleži ne smejo več na perzijsko ozemlje niti kot lastimiki niti kot iiakoinišče-vaici niti kot uslužbenci-s.trokov-njaki. Perzijsko ljudstvo noče več slišati o Angležih, pa tudi ne o kom drugem, ki bi hotel ogražati njegovo neodvisnost. B. G, Danes bomo poromali najprej v Združene države Amerike, kjer se je začela volivna kampanja za predsednika Združenih držav Amerike L septembra, prav ob prazniku dela. Volivno kampanjo za demokratsko stranko je uradno začel sam predsednik Truman v Pillsburgu kar iz svojega. posebnega vlaka na kolodvoru, Truman je ostro napadel republikance, ki jim je očital, da nimajo lastnih načel, ampak da v vsaki stvari pobijajo svoje nasprotnike. Zavzel se je za zmago demokratskega kandidata Stcvensona. Še isti večer je imel Truman velik govor v Milvaukeeju, v katerem je govoril o sposobnosti demokratskega kandidata Slevcnsona. Samih republikam/škilil kandidatov ni napadel, pač pa je izjavil za Ei-senhowerja, da nima političnih izkušenj. Z vso močjo pa je napadal program republikanske stranke in ga označil kot reakcionarnega. V središču ameriške avtomobilske industrije v Detroitu je imel prav tako na praznik dela veliko zborovanje Stevenson, ki je takoj v začetku dejal, da je treba odpraviti protidc-lavski Taft-Hartleyev zakon, proti kateremu so nastopili vsi sindikati, sam predsednik Truman in tudi demokratska stranka. Predvsem je treba poudariti, da se je Stevenson izjasnil za enako pravico do zaposlitve TRIGVSL8JEVO 0 @ § m © ¡poročilo Glavni tajnik Organizacije združenih narodov je prvega septembra cbjiaviii letno poročilo, pripravljeno za glavno skupščino Združenih narodov, ki bo začela zasedati 14. oktobra. **— Kot prvo ugotavlja, da OZN ni uspelo poravnati korejskega spora. Rrennirje na osnovi razmejitve na sedanji frontni čnti bi po T.ryg.ve Lievem mnenju našlo odobravanje v večini držav. Ureditev spora bi okrepila zaupanje narodov v OZN kot orodje kolektivne varnosti. Try.gve Lie ugotavlja v svojem poročilu dal.je, da organom OZN ni ■uapelo doseči kakšnega pomembnejšega uspeha pri poizkusih za rešitev nesoglasij med Vzhodom in Zahodom, kol na primer v vprašanju .razorožitve, vprašanju vključitve novih čdanov v Organizacijo in v nemškem vprašanju. Poleg lega obstajajo še vedno nemirna področja. kot na primer Palestina in Kašmi-r. O razorožitvi meni Trygve Lie v svojem poročilu, rla bo morala OZN še naprej posvečati vso pozornost pripravi načrtov za izvedbo razorožitve, ki je sedaj v veliko breme vsem državam. Poleg tega bi razorožitev privedla do umirjanja javnega mnenja, kajti mnogi ljudje so danes prepričani, da bi naraščajoča oborožitev prav lahko privedla do nove svetovne vojne. Zaključni del Tryigve Lievega poročila je posvečen pomočil manj razvitim državam ter omenja, da je OZN v času od L julija lani do 30. junija latcs dala v ta namen za 30 mili-jiniv dolarjev kreditov. Avstrijski kominformovci: »Državljani! Tu notri poglejte in odkril vam bo strašen prizbr. kako Jugoslavija sega po Avstriji!«. se ne glede na raso ali vero in da je treba izboljšati socialno zavarovanje delavstva. General Eisenhower, ki je kandidat republikanske stranke za predsedniške. volitve, se je pa podal na dolgo »rajžo« v južne države Združenih držav, ki so bile doslej tradicionalno navezane na demokratsko stranko. V svojih govorih, ki jih je imel že po raznih mestih juga, je Eisenhower ostro kritiziral sedanjo vlado zaradi korupcije in nesposobnosti. Tako se je začel zelo oster boj med dvema najvažnejšima strankama, ki si bostn še marsikaj očitali na raznih zborovanjih, preden bodo Američani pristopili k volivnim žaram. Pravzaprav se obe stranki borita za pridobitev glasov tistih volivnih upravičencev, ki nimajo nobenega političnega prepričanja in ki se dajo zavesti od bombastičnih govorov in velikanske reklame. Gledano s svetovnega stališča bi pa bila za ves svet nc-sreča. če bi zmagala republikanska stranka, ki se v -zunanji politiki zavzema za izolacio-nizem in za preusmeritev ameriške politike proti Vzhodu. Mnogi evropski politiki se boje, da bi v tem primera Evropa ostala prepuščena svoji usodi in da bi se mednarodni odnosi lako poslabšali, da bi bila tretja svetovna vojna skoraj neizbežna. Ko smo že v Ameriki, moramo omeniti, da zaseda sedaj Varnostni svet, v katerem razpravljajo o sprejemu novih članov v Organizacijo združenih narodov. Glede tega bo šlo zelo težko prav zaradi podelitve sveta v dva nasprotujoča si bloka. Države, ki jih bodo predložili zapadni zastopniki, bodo naletele na hud odpor Sovjetske zveze, ki ima pravico veta, nasprotno bodo pa zapadne sile nasprotovale sprejemu tistih članic, ki jih bo predložila Moskva. Pa pojdimo nazaj v Evropo. V Londonu se bodo sestali zastopniki Anglije, Francije in Amerike, da bi proučili skupni odgovor na zadnjo sovjetsko noto glede mirovne pogodbe z Nemčijo. O vsebini in namenih sovjetske note smo že pisali in poudarili obenem, da Krcmelj poskuša z vsemi silami onemogočiti učvrstitev skupnega sodelovanja zapadnih držav. Predvsem je Moskvi na tem, da ne bi bila zapadna Nemčija dokončno vključena -v evropsko ob rambuo skupnost, v Atlantski pakt in v jeklarski in premogovni trust. Zadnja sovjetska nota je imela po mnenju Zapada predvsem propagandistič-ni namen, da bi vplivala na nemško javnost in ji prikazala, da je edino Moskva za enotno Nemčijo, čeprav doslej ni ničesar ukrenila, da bi do le enotnosti pri šlo, temveč je vedno le manevrirala, da bi pridobila čirrt-veo Pasa za izžemanje okupiranih področij Nemčije, Avstrije in svojih satelitskih držav. Ne moremo tudi mimo kongresa angleških sindikatov, ki se je začel v ponedeljek v Margate in na katerem je bil glavni predmet razprave zvišanje mezd in vprašanje oborožitve. Delavstvo predvsem zahteva zvišanje mezd zaradi rastočih življenjskih stroškov v Angliji. Na kongresu so pa sprejeli resolucijo, ki se zavzema za izvedbo oborožitvenega programa. V Londonu razen lega pričakujejo, kaj bo odgovoril iranski parlament na zadnji anglo-ameriški predlog glede re-itve petrolejskega spora, ki je z Afossndeidiovo odklonitvijo zašel v slepo ulico. 0 tem vprašanju prinašamo v današnji številki obširneje članek, ki pojasnjuje jedro spora okrog te dragocene tekočine. A Egipiu je pa novi predsednik vl.-de Ali Malier najavil agrarno reformi. kar bi bilo zgodovinskega pomena za to deželo, kjer so skoraj vso obdelovalno zemljo imeli v svo-iih rokah veleposestniki, a sam bivši krpi j F aru k kar 80 tisoč hektarjev najboljše zemlje. Ali Mahor je pretekli torek tudi izjavil, da za sedaj ne bodo obnovili pogajanj z Anglijo glede rešitve vprašanja sueškesa prekopa in Sudana. Dodal je, da ima sedaj ameriški veleposlanik v Kairu Kaffcrv zelo »važno vlogo« v poskusih za rešitev anglo-egiptskega spora. Kakor vidimo, se na Bližnjem in Srednjem vzhodu v sporih med Anglijo in tamkajšnjimi državami povsod pojavlja Amerika kot posrednik. Seveda bo Amerika gledala izreči za sebe čim več koristi po starem receptu, ki pravi: »Kjer se prepirata dva, tretji dohi.Vk ima.« '■ Pced tremi tedni 03 53 mladincev; krepkih i&ttnakih fantov, sestavite svo,jo brigado z imenom ,vztrajnega borca za delavske pravice, ifcrižaškega iroijatka Ivana Regent ai To ime so mladinci sami določili svoji to ni gadi, ped tem Jme-jiom se tudi vztrajno borijo pri gradnji ceste Maifibcu—Trst in premagujejo vse napore pri delu. Zve-Isti svojemu velikemu delu, dosegajo prav zadovoljive uspehe. V naslednjih vrsticah je nas namen opisati delo in žlvljcrnje te brigade, Iki je trenultno najboljša na področju Vrhnika—Logatec. Življenje v brigadi »Ivana lla-igenita« se prav v ničemer ne razlikuje od onega v ostalih brigadah. Red, snaga, disciplina in napredna vzgoja — to je glavna skrb ¿vodstva brigade, ki ni vodstvo samo na papirju, ampak tudi z dejanji pravilno u&msmja pot mladini. Moramo pa priznali, da mlsdiniai .včasih malce pogodim ja,jo, vendar pa so večinoma že sami začutili potrebo po redu in disciplina, ki .sta ¡pnvi pogoj uspešnega dela. Časi za vsakega brigadirja in za brigado ko.t celoto je. da se pri •delu dobro izkaže. Brigadirji dobro vedo, da je njihova poglavitna naloga delo na cesti. Puii tem moramo poudariti, da je »Regento.va« najboljša na odseku Vrhnika.—Logatec. Ni ga mladinca v tej brigadi, ki bi na delu bil samo številka, pač pa vsakdo stremi za item da bi izkopal kar največ materiala. Brigada je razdeljena v dve četi in vsaka če)!a v dva desetini. Desetine pa so razdeljene na grupe, «a se na dellu laže razporede. Brigada je v celoti presegla norimo ako v prvi kakor itudi v drugi dekadi. Ti uspehi bi tli i lahko še znaftno bolljSi, če ne bi delo ovirala nezadovoljna organizacija. Tako morajo cesto čakati na material, ker ga minerji pravočasno ne preskrbe. To vprašanja pa s a polagoma zboljšuje, ker so poglobljena veai z delovodji Zaito bodo pa v bodoče poskrbela tudi minerji, kot Bia Jože in njegov pomočnik Valerij Griižon. Pohvaliti pa moramo tudi brigadirja II. čete Medoš Gina in Parapolt Atiliija, ki stalno presegata normo. Tudi za razvedrilo je poskrbljeno, saj ne manjka hudomušnežev, ki s svojimi doivtipi ne skoparijo. Tako jim življenje poteka v delu in veselju. G, B. -«■"*» > ••• •■^msmr^a. 1ZBOLJŠAJMO ceste na Tolminskem Stanje okrajnih cest na Tolminskem pcisitafra zaradi slabega vzdrževanja, ki je posledica nizkih dotacij, v nekaj primerih že dokaj kritično. Tu ni mišljeno redno vzdrževanje cest. ki je prav zadovoljivo, pač pa vzdrževanje cestnih objektov, ki so bili ali porušeni v vojni alli pa so ragpaidM zaradi elementarnih nezgod. Najbolj pereči primeri so: preseka na cesti Logje — Breglnj oporni zidovi na cesti Dolenja Tre-buša—Cepovan, dova-šitev mestu na ceisiti Zatolmi.n—Polog, dovrši-tev mosta čez Sočo v Logu dn popravilo mostu čez Sočo na cesti Bovec—Cezsoča. Ponekod je nujna ■ tudi ureditev kanalizacij na obšlo- . ječih cestah. Krilično moramo gledati tiudi na vzdrževanje cest prvega in drugega razreda, ki jih vzdržuje podjetje »Asfalt« iz Ajdovščine. To je predvsem asfaltirana cesta v Soški dolini. Dejstvo je namreč, da so bile te cestte bolje vzdrževane pod okrajno upravo za cesite, kot so to danes. To izvira v prvi vcisiti od pimaojikanlja potrebnega orodja. Bivši krajevni ljudski odbori pa so .v» premalo zanima'!: tudi za vzdrževanje krajevnih poti, ki s® bile, oziroma so ponekod v takem stanju, da je še hoja po njih skoraj nemogoča. Želimo, da bi jim sedanje občine posvetile več pozornosti. Kaj pomeni dobra organizacija pri vzdrževanju lokalnih peti nam pove gradnja in vzdrževanje ceste Kneže—Laze. Tu je prebivalstvo s prosov.oijirjiim deltom zgradilo nad tri kiilcmfer.ire dolgo pet po ze.lo težkem terenu. Vrednost tega dela predsitavlja milijone, prejeli pa ;so od okraja le 100.000 dinarjev v obliki nekake podpore. Podobne primere požrtvoivannostii je pokazalo ljudstvo tudi (pri gradnji in vzdrževanju cest Vršno—Krn, Laz—Čedrg, Livek—Jevšček in pni gradnji mostu in poti pri Drežnici. Na nekaterih cesitah pa se nasprotno opaža, da korislniki teh cest z neprimernimi vozili kvarijo že obstoječa cestišča (vlaženje hlodov, in podobnega materiala). V ta namen je okrajna skupščina sprejela odlok, ki predpisuje ¡pravilno uporabo cest. —an. Vsa Tolminska se pripravlja na množično udeležbo v Dol. Toplicah. Vsaka vas bo poslala tja po enega zastopnika. Doslej je prijavljenih že okrog 1200 ljudi. Tolminskemu bo glede prevoza pomagal goriški okraj. BOVEC Pl?.rJin«'fco>dTiušitvo Bovec je v zadnjem časa lepo uredilo novo gorska zavetišče na Kaminu. Postojanko 6o odprti dne 24. avg. Dobila je ima po znanem organizatorju planinstva na Tolminskem — Petru Skalarju. S tem fe je tudi Bovško planinsko dnuštivo uvrstilo med delavna pia-niLnlska iuiiištva v Sloveniji. Koča je enonodstropna in je moderna urejena. Živina se vrača s planin. V Bovcu je končana planišansfca sezona, jKvinO so že prignali s planine Božiče, Pa tuidi z drugih planin se bodo planšarji vrnili vsak čas, kajti po hribih je že precej mrzlo, pa tudi nevarnost slane je že nastopila. Nekoliko pozneje pa se bodo planšairji vrnili z južnih pobočij tolminskih hribov. TURISTI NA BOVŠKEM. Naravne lepote Bovca so vsako leto privabiHe številne obiskovalce. Letos pa so bili do konca junija turisti na bovškem precej redkii, tako da je kazalo na slabo turistično sezono. Vendar jih imamo zdaj toliko, da so vsi prostori zasedeni. Mnogo jih je tudi v Cezsoči, Soč.i in Trenti. Celo v Logu pod Mangan! cm. kjer ni sindikalnega popusta, težko najdete prostor. Kcsmčereneei š © B s Ek u pra v i 8 e B j e v Dne 29. t. m. smo imeli šolski upravitelji koprskega okraja svojo pirvo (konferenco, Otvorila jo je tov, Živa Beltram. šef okrajnega prosvetnega oddelka. Obravnavali smo začetek šolskega leta, vpis v šolo v zvezi .s pojasnili in sklepi navodila za delo, tako učno-vzgojno kot administrativno. Začetek šolskega leta bo 8. septembra zaradi ¡trajajoče vročine, po predlogu oddelka za zdravstvo. Glede vpisovanja slovanskih otrok, ki so obiskovali italijansko šolo, bo odločala komisija, starši pa imajo pravico, da ise proti odločbam pritožijo pni občinskem LO, ki bo na posebni seji reševal sporne slučaje. V- Portorožu bo med letom ustanovljena pomožna .šola za dafekt-no deco. Imela bo slovenski in italijanski oddelek. Okrajni šolsfldi nadzornik tov, Vidmar, je govoril o dolžnostih in nalogah upraviteljev o vzgoji na naših šolah, ki sloni na znanosti. Priporočal je pobijanje predsodkov in pravilno pojasnjevanje zlasti. v nižjih razredih. Želel je tiudi, da bi se šole naročile na razne mladinske Usite. 'Na konferenci je govoril tudi Član Okrajnega odbora Cn referent za prosveto in kulturo tov. Vilhar, Pozval je učitelje k sodelovanju za gospodarsko/.culi.iumo razstavo, ki bo jeseni v ICepru. Učitelji maj .organizirajo peafčne izlete v Koper iter naj. vsščanom pojasnijo njen pomen in smoiter. Ob zaključku je tov. inšpektor poudaril .in priporočal ostro borbo za dober uspeh v novem šolskem getu. t.IT A J TE IN ? I RITE »SLOVENSKI J A DR AN« liiiiiiiniiiiiinin................................................................................................................................................................................................................................iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii Odkar smo dobili .pri Sv. Antonu električno razsvetljavo, se je začelo tudi v naši vasi razgibano kulturno življenje. Vsako soboto si lahko ogledamo filmske predstave, ki jih prihajajo gledat tudi stari ljudje. Predstav se udeležuje redno po 300 do 400 ljudi. Zaradi pojava tifusa v Dekanih se je sestala občinska komisija, ki -je na predlog zdravnika storila vse za za-stražitev vodnjakov, očiščenje gnojišč ter za beljenje in razkuževanje hlevov. Kmetijska zadruga je dala va-ščanom brezplačno na razpolago apno in druga razkatževalna sredstva. Zadnje deževje je tudi v Laborju napravilo mnogo škodo na cestah. Frontovei Labora jo z veliko vnemo in udarniškim delom popravljajo, •— Organizirali so tako, da delajo vsak torek in petek v tednu. Kakor povsod je tudi v Laborju nekdo, ki se rad izmakne takega prostovoljnega dela. Eden takih, ki nočejo sodelovati, je Elego Vailerio. Sicer ni bil nikoli tako slab frontoven, zdaj pa mu njegova tašča brani pomagati. — Odslej bo v Sabor vsak teden prihajal tudi »Slovenski Jadran«, ki ga bo prodajal gostilničar Lovrečič Anton. KRASA Občinski odbor ZB Dutovlje je zbral denarna sredstva za postavitev spomenika 29 padlim borcem v NOB in žrtvam fašizma. Drugo nedeljo, dne 11. septembra se Dutovci pripravljajo za svečano odkritje, ki bo istočasno povezano s proslavo 5. obletnice priključitve k Jugoslaviji. Načrt spomenika je delo domačega projektanta, postavljen bo na vidnem mestu sredi vasi v hvaležnost in priznanje najboljšim sinovom, padlim v veliki narodno osvobodilni borbi. ^•vffifc-,. - ijb i'". ' ' 4 mmmrnm m,:. hMv ■ #A ■■ ■m m IliF; •M p M mm Tabor v Lokvi X preteklem tednu so se v območju mesta Pirana in Portoroža pojavili številni primeri paratifusa, tifusu sorodnega obolenja. Vsi bolniki se zdraj ¡vijo v piran-ki bolnici in med njimi ni nobenega težjega bolnika, ker je v.;a epidemija zelo blaga. Bolezen se je pojavila po večjih nalivih v avgustu in =o ;e ob tej priliki verjetno okužili vodni viri. Paratifus se pojavlja v teh krajih endemično, to se pravi nekaj primerov vsako poletje,, zabeležili pa so ludi že velike epidemije. Tako je med vojno obolelo v Izoli kakih 300 oseb. Paratifus je črevesna kužna bolezen, KDO GA POVZROČA Mala klica, ki se nahaja v iztrebkih bolnika ali rckou%raleseenta. tVstopa samo skozi prebavni trakt, ep tam razmnožuje in povzroča okvare. Pride tudi v kri in tam jo lahko odkrijemo. KAKO NALEZEMO TIFUS Če pridejo človeški iztrebki v vejo, rrleko, pijače ali druga ¿idil, se okuži prebavni trakt zdravega človeka. Tudi če s!režemo bol,liku, se število tako imenovanih ambulantnih f^imTIFU S jM, tgJJ CL£i" E trn* F7) g tr M in abortivivili primerov. Vse težave lahko okužimo, če si zauiažcino roke s predmeti, ki jih je onesnažil bolnik, na primer s posteljnino in perilom. Klice tifusa prenašajo tudi muhe. VSAK, KDOR SE OKUŽI, NE OBOLI Če je organizem odporen, ne podleže okužbi tifusa. Najprej obolijo slabi in izčrpani ljudje. Zato moramo gledati, da ne slabimo telesa s prekomernim pitjem tekočin in alkoholnih pijač, ki slabe odporne sile organizma. KAKO POTEKA OBOLENJE Od okužbe do izbruha bolezni poteče le nekaj dni. Začetek obolenja nam pokaže dvig temperature, glavobol, nxeipečnost. bruhanje An drisko. Včasih zadostuje samo eden izmed teh znakov, možne so pa tudi .izjeme iu namesto driske opažamo zaprtje. Poleg manjšega števila manifestnih obolenj je v epidemiji mnogo večje trajajo nekaj dni ali potekajo kot na videz nedolžna driska. Taki ljudje kmalu ozdravijo. KAJ SO BACILONOSCI Bacilonosec je človek, ki je pTC-bulel tifus in še izloča klicc z blatom in sečem. To lahko traja dneve ali mesece, pa tudi vse življenje. Tak človek je nenelien izvor okužbe. Če onesnaži stranišče in če okuži hrano z umazanimi rokami, raznaša bolezen v svojo okolico. Posebno lahki in najlažji primeri tifusnega obolenja puščajo dolgotrajno kliconoštvo. KAKO SE UBRANIMO TIFUSA Predvsem je važno v primeru epidemije, da izoliramo v posebni ustanovi vse bolnike, še prav posebno pa take, ki so občutili le malo znakov bolezni, kajti taki so tudi bacilo-nosci. Ker pa nikoli ni mogoče izvesti izolacije prav vseh bacilonoscev, je treba, da si vsi umivamo roke pred liti dan bo v Duitovljah, okrajni odbor ZB Sežana odkril spominsko ploščo na hiši Brundula Milene, kjer so se v času NOB v letih 1941—194S stalno sestajaili okrajni in okrožni politični funkcionarji Krasa, v tej hiši je bila tudi stalna javka za aktiviste ilegalce, ki so prihajali tja in nazaj v Trst. Proslava odkritja spomenika, ki se bo pričela ob dveh popoldne bo povezana z nastopom pevskih zborov iz Du.tovelj, PILakovice in Tomaja; sodelovala 1)0 tudi godba na pihala iz Vrhove.lj. Občinski odbor ZB Dulovlje je na proslavo za odkritje spomenika povabil tov. Ivana Regenta, člana GK KPJ. ^ J. V. Poropal Atilio .....................................................................................................................mi.......i..............................................................................................m.....ti.......um................................................................ti................................. jedjo in po opravljeni potrebi, pijemo čim manj tekočin in uživamo le prekuhano hrano. KAKO ZDRAVIMO TIFUS Včasih je umrlo 1 odstotek pa-ratifusnih bolnikov. Danes pa imamo že sredstvo, ki direktno uničuje klicc v organizmu. Imenuje se cbloroniv-ce.tin in pri nas ga imamo dovolj na razpolago, da ozdravimo z njim vse resnejše primere ter smo prav v teh dneh opazili pri zdravljenju hitro in očitno okrevanje. KAKO LAHKO POSAMEZNIK POMAGA PRI POBIJANJU EPIDEMIJE Dolžnost vsakega je, da prijavi sanitetnim organom vsakega obolelega-in vsakega, ki je v preteklih 14 dnevih kazal opisane znake paratifusa. Potrebna je snaga v straniščih in polivanje s klorovim apnom (1 del klorovega, apna in 5 delo vode), umivanje rok pred jedjo, posebno pred delitvijo kralia in ostalih živil, ki se ne prekuhavajo. Sanitarne oblasti so v najkrajšem času obvladale situacijo in so že ukrenile vse potrebno za omejitev in uni-t.ge svetovne vojne povprečen obisk jame Ic okrog 50 do f'O.OGO ljudi. Nova Jugoslavija pa je že v nekaj letih dosegla neprimerno večje število in Postojnska jamska kronika beleži že v letu 1918 obisk 168.751, višek pa v letu 1919. ko je obiskalo jamo 197.429 ljudi. Od tedaj naprej se vedno giblje število. • obiska preko 150,000. Tako jc postala Postojna tudi v inozemskem prometu znaten gospodarski vir. Najlepši dokaz temu je stalen porast inozemskih obiskovalcev, ki so dosegli v I. 19501 število 3541 in v letu 1951 5-123. letos pa beleži jama žc do konca avgusta okrog 1-1.000 obiskovalcev! Med ino-zcmci prcidinjačijo. Avstrija, Francija, Švica, ZDA. Anglija, Belgija, Zahodna Nemčija itd. ' Bivši svet za blagovni"promet LRS v Ljubljani jc pravilno razumel važnost Postojne v turističnem prometu in jc izdal v zvezi z direkcijo Kraških jam Slovenije v Postojni 45.000 lepih raznobarvnih prospektov Kraških jam s" tekstom v petih različnih jezikih. Poleg tega se pripravlja obširen vodič skozi vse naše najznamenitejše jame in kraške le.pcte. delo.pek. dr. A, berka v priredbi predsednika d ruš Iva za razi. kovanje jam tov. Ivana Michlcrja. Tudi ta vodič, ki bo vseboval krasne slike jamskega fotografa -tov. Fr. Bara, ki bo Izdelan v petih jezikih. S tem delom se b» naš Kras v turističnem oziru dostojno predstavil ne le našemu človeku, ampak tudi inozemskem svetu. Ni čuda, da se zahvaljujoč dobri propagandi bliža obisk po osvoboditvi milijonu in bo dosegel to število letos v mesecu septembru. Srečnega milijonskega obiskovalca čaka prijetno presenečenje v obliki prekrasnega darila. To milijonsko število bo dosegla jama najbrž dne 7. septembra ob 14. uri popoldne, ko se bo v jami vršil koncert Zagrebške, filharmonije. Prav zato pertaja nele pereča ampak celo mi i na življenjska potreba lia teh klariinih tleh slovenskega turizma ustanoviti Turistično društvo, ki bo znalo zainteresirati vse organe oblasti in tu li društva za napredek turizma v Postojni. Ono bo povezovalo vse delo naših insiltucij od Instituta za razi-ka.vanje Krasa. Društva za razkkavanje jam in direkcije Kraških jam Slovenije. Planinskega in drugih društev, ki imajo svoj sedež v Postojni, za i-imveejo turistično propagando. Habe Stepam ič. svojo njivo!« lako jo govoril morila r. Kako dobro sc spominja trpljenja svojih dedov ta Mirko in taki so vsi oil prvega do zadnjega. Taka sla tudi Miloš in .Miša. kajti njiju zgodovina jo prežela s slavnimi deli znanih in neznanih junakov našega narodno osvobodilnega boja. ko so s skromno oboroženimi čolni, imenovanimi „leuti napadali moderne sovražnikove ladjo. Kdo izmed na- ne pozna imen organizatorjev prvih mornariških edi-nic v našem severnem dolu Jadrana, kot so: major Slavko Kavšek, Jožko Valeučič, Janez Tomšič, Frane Dor-mota in mnogi drugi, ki jim bomo vedno hvaležni za njih velika dela. Vsi ti imajo naslednike, ki so ponosni na razvoj naše mornarice. Kaj vse so mi povedali v kratkem času. ki som ga preživel mod njimi. Čudovito je ponosno srce mornarja! Male partizanske čolne >so danes zamenjale križa.rke in rušilci. »Lipo je sada biti marin.« je rekol stari m (irski volk, potem ko se je zagledal v daljavo, kjer je nemirno utripal luški svetilnik. »Prova ti je visoka i oštra, pa je ne zasip a ju valovi, a nekada smo obični mornari spavali na .prova, pa sti probijali valovi, da nisi- mogao izači, a na straži te nije niko zamenio, gospe mi. A sada spavamo lamo, gdje i kapitan, a to je sada naš čovik — drugar.« Tako je povedal Dalraatinee z Visa. Na morju ni bilo nič posebnega. Nič. razen lega. da bodo Ivo, Male. Mišo in tovariši čez nekaj dni demobilizirani, Nič več. Morda je prav zaradi toga sedel Miša čisto sam spredaj na motoren, da so mu molele noge skoraj do morska gladine. Gledal je igro valov, ki je morda dolgo več ne bo videl. Miša jc »s kontinenta«. \ cm, da se je spominjal dneva, ko jo prišel domov na dopust v mornariški uniformi. Spomnil se je. da mu dekle ni dovolilo sleči mornarske obleko, tako je bila ponosna na svojega mornarja. Sploh pa, ko sem sprožil vprašanje demobilizaoije, so vsi nekam utihnili. Poročnik Mihajlo Živkovič pa je stopil v podpalubjo. da jc bil sam. Vsega jih je naučil, zdaj ga bodo pa zapustili. -»Žao mi je tih momaka, iskreno vam ikažem!« jc rekel. Zbrali so se na krovu in mornarska pesem, ki prevzame še tako trdega človeka, se jc komaj slišno razlila po morju. Niti vedel nisem, da smo skoraj doma. Kar osupnilo me jc. ko mi je pred nosom pomežiknila rdeča luč luškega svetilnika. Izstopil sem. Trenutkov, ki sem jih z njimi preživel, ne bom nikdar pozabil. O slovesu pa ne bom govoril. Torej na morju nič novega! * »Mi, Friderik Di Chirico, generalni konzul dubrovniške republike pri vzvišenem turškem dvoru, ukazujemo ___« NA VOJNI LADJI j Prišli smo do Padrage in se uta-borili v našem starem taborišču. Poznalo sc je, da smo bili lep čas od-solni; trava je že prerasla izhojene steze in tudi drugače ni hilo skoraj nobenih sledov več. Le okoli ognjišča se ie valjajo nekoliko ožganih kamnov, spranih od dežja. ■ Tu se je dogodil primer, ki najlepše priča o tem, kako je bilo v tistih časih primorsko ljudstvo budno .in povezano s svojo vojsko. Tla so ibila že vlažna in naš kuhar ni mogel nabrati drv, ki bi bila suha, da bi lahko »brezdimno» skuhal kosilo. In naključje je hotelo, da sta ravno v tem času dva italijanska oficirja iz vipavske garnizije, stoječa na cesti nekoliko izven trga. opazovala z daljnogledom okoliške hribe. Pri tem sta opazila tenak steber dima, ki se je dvigati iz našega taborišča. To je vzbudilo pri njih pozornost in zapletla sta se v živahen razgovor. Prav takrat pa se je mimo njih pripeljal s kolesom neki dvanajstletni deček iz Lož, čigar družina je aktivno sodelovala v osvobodilnem gibanju. Ker je tudi 011 že marsikaj vedel o partizanih, mu je padlo na um. da sta morda oficirja opazila nekaj v zvezi s tem. Ustavil >se je zraven njiju, kot da ima kvar na kolesu. Oficirja se nista sploh zmenila zanj. Podajala sta drug drugemu daljnogled, gledala in med seboj ugotavljala, kaj naj bi bilo. Slišal ju je ¡11 razbral nekaj besed iz njunega razgovora. Govorila sta nekaj o dimu in banditib. To mu je zadostovalo. Skočil je na kolo in odbrzel domov. Prodno sta pretekli dve uri, smo bili o vsem že obveščeni. Opaženo mesto smo zapustili in sc umaknili drugam. Ponoči je nekaj čet Italijanov krenilo iz A ipave in zasedlo cesto od Manč proti Branioi. Nekatere njihove enote pa so zgodaj zjutraj, šc pred zoro. razporejene >v »strelce« pričele s pregledom terena. Imeli so lep načrt. da nas presenetijo 111 prav verjetno jc. da bi bili tudi uspeli, da ni bilo iznajdljivega lin požrtvovalnega pionirja. Tako pa so sc vsi premočeni oil rose in povaljani vračali dopoldne s svojega »sprehoda« nazaj v kasarne. Z drugo patruljo nismo mogli takoj dobiti zveze. Po vesteh, ki smo jih prejeli s terena, je bil eden od patrulje ranjen. Nismo pa mogli bolj podrobno ugotoviti, kaj se je dogodilo, Odšli smo naprej proti Slapu z namenom, da tu več poizvemo in dobimo zvezo s tovariši. Bilo je S. septembra zvečer, ko smo zapustili taborišče. Spustili smo se v dolino in pod ivan renko V MORNARICO! Misel, da boš tri leta preživel 11.1 nekaj desetin kvadratnih metrov prostora, v trupu bojne korvete. novo vpoklicanemu mornarju resda ni najbolj prijetna. Resnica pa, da bos živel med fanti, od katerih je vsak posebej človek, odtehta strah. PO POTEH SLAVNIH DEDOV Slišal sem samo rezek žvižg piščalke — in nič več. Na krovu majhnega patrolnega čolna se je poslro-jila deveterica mh ¡lih mornarjev. Kot eden so sc postavili v vrst o : Ivo. Mate. Vido. Miloš. Emil, Miša, Mirko Pero in Jovo. Vse sc je zgodilo Branko Prestor brez lirupa in kot bi trenil. Devet zagorelih obrazov je bilo uprtih v daljavo, kjer sta sc stikala nebo in morje, dva elementa, ki krešetamornarju lik in značaj. Njihove dede. ki so pluli za časa beneške republike po našem Jadranu. jc imenoval italijanski pisatelj liste dobe Bartolomen Crescentio »visoko spoštovane mojstre plovbe« .in kdo hi .podvomil v to. da so ti fantje, ki stoje zdaj pred menoj, resnični vnuki teh slavnih pomorščakov. Zadostoval je en sam pogled nanje in nikdar jih ne bom pozabil: Ivo, Mate, Vide.., SRCA MORNARJEV NE POZNAJO STRAHU Česa pravzaprav pa se bojo ti ljudje? — Morda nevihto, valov, ki bi lahko pogoltnili ta lešnik, koder žive? — Ne, njihova srca ne poznajo strahu! To sem videl pozneje, ko sem zaslišal njihov smeh. širok in zveneč, kot bron katedrale. To mi je blisnilo v glavo, medtem ko se je zadnji postavil v vrsto. Spet žvižg, kratek kol prvi, nekaj skokov in osemnajst rok jc zgrabilo — vsaka svoj posel. Za poveljniškim mostičkom je nekdo dvignil zastavico in niti opazil nisem, kdaj smo se odlepili od pomola. Mala korve-ta je zarezala v nagubano morsko gladino. Bilo je pozno zveče.r. Morje v zalivu je mirovalo, le daleč na italijanski mirant so se kopičili sivi oblaki, ki niso naznanjali nič dobrega. Vsepovsod je bilo tiho, lc od nekod sc je vzel delfin, ki nam je nekaj časa sledil. Potem je tudii ta izsi-nil, kot bi se nečesa ustrašil. Čim dlje smo se pomikali, tem krepkeje so pritiskali ob boke valovi kol č«o-vek, ki stisne zobe, češ ne dam se! Na palubi se je zaslišal klic mladega poročnika: »K orožju !«- —0^ Tako začenja vsak odhod mornarjev, čuvarjev meje brez mejnih kamnov in bedeče "žice in brez rajonskih stražarjev, ki pa vendarle imajo svoje oatrole in zasede. Star mornar je vzkliknil nekoč s »Naš kruh ima sedem skorij. Scie Že sem naredil dva ali tri korake v smer. kamor je Vojko poveljeval umik, ko sem opazil, da moj pomočnik še kar naprej sodi na mestu. Zgrabil sem ga in stresel. Pa je tako mirno zategnil svoj vprašujoči »aa?«, da mi je vkljuh resnemu položaju šlo na smeh. \ endar pa mu niso bila potrebna pojasnila: rafali brzostrelk, so ga takoj »brilitali«. Bil je siccr poznan po svojem trdnem spancu, toda to je že preseglo mojo. Pozneje nam je pravil, kako je sanjal, da sva nekje v trnovskem gozdu in preis-kušava strojnico, ki da je odlično »funkcionirala«. Zbrali smo sc v prvem jarku, ki nam jc nudil dobro kritje. Fišisti so kar naprej nabijali na travnik. Od naših je manjkal samo eden, tovariš Ivan. ki se je pridružil naši patrulji v Črnem Vrhu. Čakali smo še njega, in ko ga ni bilo od nikjer, smo šli, da ga poiščemo. Kraj mu ni bil znan in računali smo, da se je morda umaknil v nasprotno smer. Ker ga nismo našli, smo odrinili naprej. Naslednjega dne smo zvedeli, da so Italijani našli njegovo truplo nr, neki Mamčami presekali cesto. Prišli smo do Lož nekako ob desetih. Noč je bila precej temna. Nekoliko pod vasjo smo se ustavili, ker smo imeli nalogo, da pri naših aktivistih dvignemo nekaj pušk, ki so jih imeli pripravljene za nas. Polegli smo po tleh na nekem travniku. Tu sta bila tudi Stric in Tiger. Slednji je že pred kratkim tudi dokončno vstopil v našo enoto, ker so ga fišisti tako aktivno zasledovali, da ni mogel več ostati na terenu, in še en tovariš — mislim, da je bil Slavko — pa so odšli po [puške. Čakali smo kakšne pol ure; tovariši bi morali biti že vsak čas nazaj. In res smo sem od vasi zaslišali korake in nekaj, kakor žvenketanje kovinastih predmetov. Bili smo .prepričani, da se naši vračajo in da povzročajo te zvoke, ker nosijo po več pušk, ki tolčejo pri hoji druga ob drugo. Zaradi tega smo mirno čakali, da pridejo do nas. Bili so oddaljeni morda samo še dobrih trideset metrov. Prihajali so iz iste smeri, kot so bili odšli. Ob živi meji, ki je rastla ob robu travnika, pa so se nekaj obotavljali in ker smo mislili, da ne morejo najti prehoda in kraja, kjer smo jih pričakovali. se je 11'ckdo 'od naših oglasil, češ, kaj za vraga rogovilijo. Nastal je trenutek tišine. Potom pa se je vsulo na travnik, kakor ploha. Bili so kvesturini, ki so na nas odprli ogenj in brzostrelk! Skočili smo na noge. ko zagrizeš v sedmo, postaneš pravi mornar.« Potem smo sc začeli razgovarjatl. Miša mi je od nekod prinesel stol in mi ga ponudil. Še nekdo izmed njih je prišel. »Ivo I\atio. doma iz Bačke,« se je predstavil. \ si govore v tistih kratkih jedrnatih stavkih, ki se zde težki kot suho zlato. Če bi mi kdo rekel: »Glej. to sta brata Ivanoviča iz slavne bilke" z afriškimi gusarji v Otenski Inki. bi mu verjel. In če bi mi pokazal na krmarja z besedami: »To jo pa krmar »Liburnije«. ki je pri Lepantu potopila beneško »Navo«, bi mu prav tako verjel. Porjavelo, od soli in tisočerih lučeh. Mislim, da ni rekel' nihče ničesar, da pa smo imeli vsi stisnjene zobe, vem za gotovo. Miljo pred nami so če.pcle na morju luči, kamor jih je postavila svetovna diplomacija ne glede na vse dokaze za krivico, ki sc nam je zgodila. Čoln čerinijev sc je daleč nekje stisnil za kamnit pomol, kot kapel pred ščuko. Potem ko smo drso.li ob demarka-cijski črti, mi jc Emil, naslonjen na cev svojega ljubljenca, razlagal: »Može, da gad j a automatski i po-jedinačno.« Pri tem je držal v rokah malo granato, saj je vedel, da bo vetra cpaljeuo lice, nedvomno priča o tem. »Da, tako smo preživeli tu domala vsi tri leta. Dobro se spominjam, kako otročji sem bil še tiste dni, ko sem prvič stopal po tem krovu.« lako jc začel .pripovedati Jovo. »No, čez nekaj dni gremo domov. Težko bomo šli! Od morja slovo ne bo prijetno, še manj pa od dobrega tovariša ... A kad nešto naučiš, treba da daš to i drugima,« je zaključil svoje pripovedovanje. Razkazali so mi notranjost svojega doma — lupine, ki bi jo mimogrede pogoltnilo razbukano morje, da ni na njej teh osemnajstih rok — devet junaških src! Ko smo se vnovič povzpeli na krov, smo prešli že -marsikatero miljo. Nebo se je začelo svetlikati in debeli mesec jc nekje sinil na površje. To jo njihov sovražnik, ki jih takoj izda, če se previdno ne pritisnejo nad ■gladino morja. .1 ^jSij Nenadoma se je odprl pred nami pogled na Trst. Mesto je žarelo v vso, kar mi bo povedal, tudi meni v korist. »LJUBIM TE SVOJE ORLE!« Poročnik Mihajlo Živkovič, ali po mornarsko poročnik korvete, me je potegnil na stran: »Ljubim kot sinove te svoje orle«. Da. to so orli s potuhnjenih usko-škili ladij, ki so dolíale Turkom in Benečanom veliko preglavic, nasledniki zmagovalcev znane bitke pri Vi-su, kjer pa žal niso izvojevali zmage sc-bi, temveč v korist Avstrijcev. Mali Dubrovčan mi je razlagal borbo svojih prednikov proti predstavniku carigrajskega dvora, ki bi najraje malo dubrovniško republiko utopil v žlici vode. »Noi. Frederico Di Chirico, consoló generale per la República Ra-gusn alia sublime porta Ottomaua...«* tako jo pisal ta trinog svoje odločbe. »Nikdar ne bom dovolil, da bi se kdor koli drznil zajeti samo vedro našega morja, ki ga ljubim kot kmet OB SVOJEiM LJUBLJENCU mËMÉIP PRED VRATI TRSTA Dolina pri Trstu je znana že od nekdaj Seat trdna slovenska vas. K temu sla pripomogla u tod na lega ter enotnost vaščanov, ki niso popušča"!:, če se je bilo treba p> »stavitl po robu tujccm, ki 50 se h teli polastiti sadov njihovi' ga truda. Med svoje sovražnike :-■> Dolin- car.: s.en z:a tricije, proti uprejo z oro gre zdttj tak vmeša sam £ ■■'.'. toréate irzassce pa-katrerim se leta 1411 /jem v rokah. Stvar > daleč, da se vanjo vstrijski vojvoda Er- nest. Dolina se skupaj s s sednlmi vasmi odcepi od tržaške občine ter piikljuii Kranjski. V up rnem gd- Mfeë i 11 ,-.- -.. ..'■'.. • - : .:■: • ,• j. •'..'■ |l UCHHI. H.............PHRHHPIII ......• •.,':' ' ' 1 j ji ... J va fl^S^V um. \ a mk mÄ POGI.F.D NA DOLINO njivi, posajeni s koruzo, ki jo mejila na travnik. Ustavili smo se preko 'dno v bližini iimsrij. Kasneje so prišli še Slric in tovariši, ki so nam pripovedovali, da -o so prejšnji večer toliko zadržali v Ložah, ker niso mogli nikogar priklicati. Vaščnni in naši aktivisti so namreč opazili, da jo zvečer prišli v vas kvostura, ki jo je vodil neki Pavlo, lovski čuvaj iz Vipave. in >0 mislili, da fišisti provo-cirajo, kakor jo bila njihova navada, bele, ko so jih v neki hiši prepoznali, so jim povedali, kakšen je položaj. V tem pa so zaslišali pod vasjo prve strele. Prodno smo odšli naprej, smo dobili zvez» z drugo patruljo, Slojan nam jo natanko razložil, kaj je bilo z njimi. 1'rišH so srečno na cilj in se povezali s terenom, kakor jim je bilo naročeno. Ko pa so nekega dne bili v bližini enega naših taborišč pod Erzeljem, so opazili, da so jim bliža skupina lovcev. Kor -<• jim niso hoteli kazati, so se pomikali prod njimi globljo v grmovje. \ lom pa jih je eden izmed lovcev opazil in takoj ustrelil nanjo. Zadel jo Korla. partizana s Slapa in ga ranil. To nas je pogrelo. Posebno pa je razburilo Vojka. »In sto to kar tako pustili? Kaj ste napravili z njimi? je ostro pogledal Stojnna. (Nadaljevanje prihodnjič) banju. ki ga tu cmonjamo, pa niso zaostajali niti Ricmanjcl ter oni iz Boršta ter Boljunca. Tržaški mestni svet je bil tistega leta v velikih škripcih, ter je iskal v tej svoji veliki zagati primernih ljudi, ki naj bi obračunali s kmeti, ki »so jim povzročili toliko zla« (multa mala commijtenies). Tokrat so se seveda tTŽaški pat.r kiji pošteno opekli. (CDI, ad a. 1411). Lela 14G5 se Doline polastijo Benečani. Od tega časa je bila Dolina z majhnim prc-slecikom vključena v Koprski Okraj vse do leta 1921. V neki tržaški listini iz leta 1476 (CDI) najdemo za Dolino Izraz »Vale tolina«, kar je 'isto kot Vatle Dolina in dokazuje, da Italijani niso razumeli slovenskega jezika. Teiko je reči. kakšne odmeve je imelo med Dollnčani ter njihovimi sosedi protestantsko gibanje v XVI. stoletju, ki je dalo slovenskemu narodu prvo knjigo, pisano v njegovem jeztiku. Takrat je vršelo posebno v Kopru, kjer je imel lu-teranski škof Peter Pavel Verge-rij. Trubarjev sodelavec, precej pristašev. Zelo verjetno je, da so se ravno pod vplivom luteran-stva začeli tudi slovenski izobraženci v Istri posluževati pisane slovenske besede. To bi utegnili morda dokazati tudi 3 slovensko listino iz Isi'.a 1635, ki jo je najbrže napisal takratni župnik iz Doline in je bila nedavno odkrita v Kopru. Listina ima naslov »Regola bratovščine sv. Rešnjega Telesa cerkve v Dolini«. Ta izredno zanimivi slovenski spis nam odkriva, da slovensko narečje v Dolini tedaj še ni bilo pomešano z nekaterimi italijanskimi besedami in prav tako, da se ta govorica ni skoro v ničemer razlikovala od govora sc mednih Kraševcev. V vseh vaseh Dolinske kotline je bil pisani slovenski ■»1Ï! druge »»»«» sloi\ens^eQa partizanstva. Okupatorjev bes pi se jc znesel tu d njo; Je VpepelU, prebirclce pa izselil. V povojnih letih zaslug' domačinov, ki so sc vmi'.i iz pregnanstva, in ob psdp:ri ske ol'lasti :ras,a "a ruševinah stare — nevc Gabrovica. r-lbrovica — prijazna ras v slovenskem delu Istre. Kakor JT.nogc vasi, je bila '.udi o na med osvobodilno vojno važna nosi ojanfc1 ftidi nad jezik v splošni uporabi zlasti v letih 1800—1848. kar nam zopet d 1-kazujejo številni sSover.sk": testamenti. ocene ter pogodbe, k! so še ohranjene. V p «gladu narodnostnih pravic za leto 1848 ni prineslo Datirsklm Slovencem nič dobrega. Prav od tega časa dalje se italijanski izobraženci v Kopru vedno bolj ogrevajo za ircder.trstične nazore. Tak je bil v Kr.piu okrajni srdnik Favento. ki nI m: ::el pr ba-viti ničesar, kar je bilo pisan.ga v slovenskem jeziku. Iz navedenega lahko sklepamo, da razpolagajo naši ljudje v Dolinski kotlini z bogatimi tradicijami glede rabe, pisanega s!oven:k:ga jezika, kar pa na drugi strani z •-pei ugodno vpliva na rast slovenske narodne zavesti. Navedene t-r:.:"cije ter stnnjencst slovenskega prebivalstva v območju Doline s>.a privedli do formiranja posebnega slovenskega okraja (1818—1828) s sedežem v kraju Rcbida (Fuenfen-berg), ki sestavlja skupaj z buzet-skim ter koprskim okrajem okrožje s sedežem v Kopru. Vse do konca minulega stoletja -ie bilo prosvetno ter politično življenje Dolinčanclv ped močnim upiivom Cerkve. Prvii predsednik prosvetnega društva Vodnik (ustanovljeno leta 1849) je bil tamkajšnji dekan Ivan Vari. Pozneje pride to društvo pod vpliv naprednejše s t nuje. V letih 1907—1910 mu precite-duje zaslužni prosvetni delavec ter skladaitelj Franc Ven tunini. Ped imperialistično Italijo p- staja položaj društva vedno težjil, V društvenem zapisniku ob koncu lela 1921 najdemo naslednjo pripombo: »Da se v tem letu ni vršila nobena veselica društva Vodnik, je krivo največ tole: Držav.nozborake volitve v novih pokrajinah v mesecu maju. ker so nas večkrat nadlegovali fašisti . . .« Dollnčani so razvili pomembno dejavnost tudi v zadružništvu. Od leta 1907 dalje pesluje v Dolini hranilnica ter posojilnica. Mnogi Do-linčani so bili že .pod Avstrijo aktivni tudi v delavskem sindikalnem gibanju. Zelo zanimivo in obenem .tudi pohvalno pa je, da so odborniki prosvetnega društva Vodnik budno čuvali knjigo z zapisniki odborovih sej ter občnih zborov, Ko je bilo to društvo kmalu po zadnji odbor.) v i seji menda 6. V. 1927 razpuščeno po fašističnih oblasteh, so vse zapisnike previdno skrivali ter 24. XII. 1928 izročili v varstvo jug. kanzu-latu v Trstu. Tako so se zapisnik' tudi ohranili ter prišli po osvoboditvi v roke Zgodovinskemu društvu v Kopru. Na prvi strani knjige zapisnikov odborovih sej je eden od društvenih odbornikov napisal z velikimi črkami: »Ne samo. kar veleva mu sten. Kar morre, to mož je storiti dcl-žan. S. Gregorčič«. Ohranjeni zapisniki tega društva govore o veliki požrl v valnosti članstva, ki ni gojilo zeti j pr. i ve/to 'temveč sknbelo tiudi za gmotno pomoč študirajoči mladini. V Ricmajiikih verskih zad- vah je imela tudi Do'I na svoj delež. Izredno zanimivo je, da v Rirma-nju ter bližnjih vaseh ni šlo zgolj za neko dem kratizacijo Cerkve z uvajanjem praveslavja ter s:..:o- Maksim Gorki CS Spomenik Tabora v Dolini iz l. 1878 = slovenskega bogoslužja temveč, da i je imelo gibanje tudi pečat upora š proti veri sploh. Kot dokaz bi lah- E ko navedli številne izjave ljudi iz = Dolinske kotline na okrajnem sodi- i šču v Kopru, da ne pripadajo no- i beni veri ter dosežejo, da se jih 1 označi kot brezverce. i Za časa MOB je bila cela Dolin- 1 ska kotlina vključena v Istrsko o- i krožje. Po ustanovitvi Okrožnega I komitota KPS za Slovensko Istro š 11. IV. 1943 je Dolina sedež enega § izmed rajonskih odborov OF. Dolinska občina (srenja) je še = danes kljub vsemu pritisku ter po- | skusem inifijtracije s strani iitali- | jonskih iredentiatov popolnoma = slovenska in delovni slovenski člo- i vok bi bil it udi tu enoten kakor že | nekdaj, če ne bi kominformistii za- § seja1'! razpnt.lj. Prav gotovo ne bo | minilo mnogo let, ko bedo tudi vsi 1 preostali Dollnčani spoznali, kaj se | vse kriva za komlnfo:mizmom in = nakanami vatikanskih hlapcev in | tedaj bo prostrana dolina pred vra- M ti Tiota zoprt ' nastopila kot en sam | mož in si tako temeljilo odprla po- = ta k uspešnejšemu napredku.VS I SLOVENSKA BESEDA K ) lji-1- 36 \ 33. številki Slovenskega Jadrana je bila na 8. strani objavljena pripomba nekega M. Ž. o tem, kako si našo ljudstvo še dandanes tolmači nastanek besede Trst oziroma 7 rieste. Stvar je sama na sebi zanimiva, čeprav ni nova, saj ima podobno razlago zapisano tudi Val-va-or v svoji Zgodovini Kranjske: »Ime ima Trst po trslu. kajti mor->ki> ločje se v kranjskem jeziku imenuje ti-rst ali torost; in iz kranj--koga izvira lako latinsko ko italijansko in nemško ime.« (Rupel: \ alvasorjovo berilo, I.j. 1951, sir, 253). • -.¡-.^Ij Jo pa nekaj drugega." kar bi bilo treba v loj zvozi poudariti, in. to 10, da jo lo-la razlaga napačna. I11 kor so v -::ko zvračanjc resnico proj ali sloj maščuje, moramo pogleda- 11. kako je zares s tem imenom. Slovencem namreč ni treba, da bi z lažjo In potvarjanjeru krajevnega imena dokazovali, da jc to obmor--ko mesto slovensko. !\Ii imamo toliko drugih dokumentov, s katerimi lahko neizpodbitno doka/orno, iln smo tu o.l nekdaj živeli in delali (ob Italijanih seveda): zato lahko naivne narodobudniške dokazi- iz preteklosti zavržemo. Na- vada. s katero naši »znanstveniki« prejšnjih stoletij dokazovali slovensko;! posameznih mest in pokrajin. je tako stara, kot jo stara naša književnost. Toda kakor se • mojomo dandanes trditvam protestantskih in prosvotljonskih pisateljev (Bohorič, Pohlin, Valvasor, Trstenjak), da sta Benetke in Pa-dova slovan-ki mesti, da celo v \f-riki slovenski govore, prav tako jc posmeha vredno pogrovanje no-znanstvenih trditev o izvoru krajevnega imena Trsta danes ta dan, ko so na vsi črti bijemo zoper laž in hinavšoino. Deblo. Iz katore«a sla imeni Trst in Trieste nastali, jo ilirsko, ma vulgarno latinsko: Tor: Po preobrazi najprej To rži' Tržit. Kor jo ime ! pouilarik na obrazilu ozi ro- nsko: T o r g o s I o. Lr v ž ln moči in načrtov. Klicalo me je na V 'go-, v ntuziko delovnega življenja: ta minska mi dcšihdob pr.ljeitno omamlja srce, in dobro pomnim dan. ko sem prvakrat občuti! junaško poezi|jo dela. Pri Kazanu ;e naseidla na skale lin si preluknjala dno ve'čka ladja s perzijskim tovorom. Težaška zadruga me je najela za razkladanje ladje. Bil je september z močnim vetrom, po sivi reki so divje kipeli valovi, veter je razkačeno rušil njihove grebene in kropil reko z mrzlim dežjem. Krdelo petdesetih mož je mrkctno posedlo palubo prazne barke; ljudje so se zavijali v rogoz-'no in šoitomska platna: barko je vlekel majhni vlačllni paralk, ki je hropel |.n puhal v dež rdeče snope isker. Mračilo se je. Svinčeno, mokro nebo je temnelo in se spuščalo nad reko. Težaki so godrnjali in psovali, preklinjali dež. veter in življenje, lenobno lazili po palubi in se skušali skriti pred mrazom in vlago. Zdelo se mi je, da ti na pol speči ljudje niso sposobni dela in ne bodo rešili propadajočega tovora. Proti polnoči smo dopluli do sipine in ustavili prazno barko tesno cb nasedli bred. Starosta težakov, zaair-čen starček, pegast zvitorepec in kvantač. z očmi in nosom ko,t jastreb, je potegnil s plešaste črepinje mokro kapo in zavpii s tenkim, ženskim glasom: »Molimo, otroci!« V temi so se težaki na palubi stisnili v črno gručo in zamomljali kot medvedi, a starosta, ki je konča! molitev prej kakor drugi, je revstaidl: »Svetilke! No, fanije, pljunlmo v roke! Pošteno 00-primlmo, otročlčki! V božjem imenu — začnimo!« In okorni, leni premočeni možje so »poprijeli za delo«. Kakor v boju so planili na palubo in v trebuh ladje—z vikom, uiljenjem in šalami. Okrog mone so lahkotno kot pernate blazine letele vireče riža. zaboji rozin, kož, astrahar.skega krzna; begale so tršate postave in se bodrile med seboj z žvižganjem in krepkimi kletvicami. Težko je bilo verjeti, da tako veselo, lahko in ■apešno delajo ti okorni možaki, ki so malo nrej klavrno stekali in kleli' življenje, dež in mraz. Ulivala se je ledena ploha, vc-ter se je 'razdivjal, trgal je srajce, plahutal z njimi nad glavami in razgaljal itrebuhe. V mokri temi ob slabotni luči šestih svetilk, so se šakali težaki, zamolklo topcilaje po paiubi. Delali so iako. kakor bi bili lačni dela, kakor da so že dolgo čakali na veselo premetavanje šttripudnih bal iz rok v roke in skakali z razposajenim navdušenjem otrok, s tistim pijanim veseljem do dela, od katerega so slajši samo objemi žensk. Čokat bradač v brezrokavem jopiču, moker in spolzek — menda gospodar tovora ali njegov zaupnik — je mahoma razburljivo zakričal; »Fantje, vedrico pijače bom dal! Razbojniki — dve boste dobili! Pcprimite!« Nekaj glasov naenkrat je zatulilo iz teme: »Tri vedrlce!« »Prav, pa tri! Delajte!« In vihar dela je še huje zakasnel. Tudi jaz sem grabil bale, vlačil, odmetaval, pa spet skočil in pograbil; videlo se mi je. da se je vse naokrog z menoj vred zavrtelo v divji ples; zdelo se mi je, da bi ii možje lahko tako ognjevito in veselo delali nepretrgoma mesce in leta, ne da bi se varčevali; da bi lahko pograbili zvonike in irilinarete pa prestavili mesto kamor bi se jim zljubilo. To noč sem živel v dolletj nepoznani radosti; dušo mi je ožarjalo koprnenje. preživeti vse življenje v tem po! norem delovnem navdušenju. Ob ladjah so plesali valovi, po palubi je štrofotal dež. nad reko je tulil "veter; v sivem, me-.gilenem svitu so naglo in nepretrgoma begali ... lik ilfiil^l Jill " Sfe .:. i V: -M. • .-1 ftj .... •;••' s, v»- ' '.i'. . "5V .Jkts I S i £11 I pol goli in premočeni možje, knlčali. se emeijald, uživali v svoji moči in svojem delu. Zdaj je veter pretrgal težko tjmoto oblakov in na sarjii, jasni zaplati neba so zableščali rožnati sončni žanki — poedravili so jih s složnim tuljenjem veselih zveri, otresaje mokre kocine p:«i-jaznih gobcev. Najrajši bi bil «objeti in poljuč'! te rtvo-nožne zveri, tako razumne in ročr.e, tako požrtvovalno pritegnjene v delo. (Nadaljevanje na 10. strani) čel urejati! družinski list Mladiko, hkrati pa še politični Ust Goriška straža. Nekaj časa je bil ravnatelj Narodne tiskarne, predsednik in odbornik Gonilške Malice in eden izmed urednikov Mohorjeve družbe v Gorici, Vets i a čas je v ljudstvu dvigal vero v boljšo prihcd- Dr. M. Rakočavič njoB't, v zasluženo svobodo in ga je bodril, da vztraja v najtežjih trenutkih -fašističnega -terorja in raznarodovanja. Slovenski 'živelj je bal tedaj v Islt'raho'.inem položaju: fašistično ti-ranisitivo, gospodarska kriza, siromaštvo doma in tisočere dtruge nesreče so silile Hjiudstvo, da se jle tnumoma selilo v Argentino in druge- ¡prekomor.ske dežele. Na-• rcdn-oslt.no zavedne izobražence so pošiljali v internacijo, jih zapirali in razlepli po vsej Italiji, v kolikor niso pobegnili v Jugoslavijo. Slovenščina je b'ila prepovedana po šolah, v uradih iin celo v cerkvah. Zato so Bevkove zasluge v teh časih neprecenljive. Razume -se, da ga fašistične oblasti niso trpele in da so mu venomeir povzročale vse mogoče neprijal.rtosi. Koit urednika huimcirisiion-eiga lista »Cuk na pal'ei« so 'ga vrgli v ječo- in s tem se pričenja njegova odilsejada, ki je trajala vse do propaida fašizma 1943. leta. Po prvem zaponu je nekaj časa preživel v Trstu, odkoder so ga oblaisti izgnale nazaj v Gorico; kjeir so mu postale preiskave in ši-kane vsakdanji gostje. Ker pa ga vse to ni moglo uničiti, so se pričele komlfinaicdje in internacije križem po Italiji iin.na otoku Veni.o-,temne, odkoder ga je rešila šele intervencija mednarodnega PEN-klu-ba, katerega član je bil. V začetku dr.uge svetovne vojne se 'je znašel zopet v zaporu, iz katerega je prišel šele po padtau fašizma 1943. Bevk se ije takoj pridružil nairod-noosvobOdilinl vojski in se bcivul s puško v reki za osvoboditev svoje zsouižnij-eine domovine. Kmalu je postal predsednik POOF za Slovensko Primoir.je, 1944 leta pa predsednik NOO za Slovensko P.rimorje in Trst. V tej fiunkciiji je prišel leta 1945 v osvobojeni Trst in jo je opravljal vse do 1947. leta. Na mirovnih pcigajanjih se je z vsemi močmi zavzemal za to, da bi ves slovenski živelj v teh krajih dosegel svojo željno pričakovano svobodo. Kaisnelje se je preselil v Ljubljano, kjiir kot podpredsednik P.re-zidija Ljudske skupščine Slovenije neutrudno sodeluje pri reševanju vseh važnejših problemov svoje drage Istre um Slovenske Primorske. Po smrti Prežiihovega Vo-ranca je bil izvoljen za predsednika Ljudske Plncsvete Slovenije, preteklo lato pa tudii za predsednika ¡Dfcruišitiva siovenisfcilh književnikov, hkrati pa je tudi član' mnogih mednarodnih kuitiunnih organiiza-c.ij. Čeprav je nljagovo žiiviljianije polno bojev in ¡ustvarjalnega poileta, pa je mljegov značaj zelo enostaven. To je premočrtni značaj človeka^ ireBlntčneiga uraslinika, mirnega iin neomajnega ¡¡cipiina i.n borca, ki se me ¡izživlja v .praznih frazah .in v praznem blišču. I.n prav v tej nje-\gcvii enostavni /neipcsirediicisiti iin| ineii".'um:iiniČE.inci3t'i je vsa njegova! moč tElko človeka, kot pisatelja. Poznal ®0m ga ipred vojnio, ko je skrivaj kakor tihotapec prihajal v; Ljubljano in ko je pod psevdonimom Pavle Scidimsk iirkal svojega Kaplana Martina. Cedar.maca, poznam pa ,ga tudi dane.s kcit priznanega književnika in visokega družbenega in političnega funkcionarja". In moram priznati, da ne morem na njem opaziti irobene ilzpremem-be. Ista dobrota v pogtedu in razgovoru, liisita vera v zmago narodnih idealov, iista samozavestni korak, tata nelultirudncst pni deiiu i.n ustvarjanju. Kadaiikcili ga srečam na ljuiblijar.-ickih .cestah alii kadar ga opazujem, kako. se v večcinnih urah' izpreha.ja v Tivolskem parku, sani s svojim razmišljanjem in snovanjem, vedno ise ."spomnim naših čr-KDig oinsko-he reeig o viških D i na r cev, kakor me je tudi njegova kraška domovina svojo plemenito rev- Bevkova rojstna i^as-v» r>-."i-i-r,i-: .Vn z %tM 1-nsm Lovrom Kuhanj em-Rr-ežihovim Vo-rancem. PrekmuTje š plodovi'im in nekdaj zelo močnim Miškam Kranjcem in Ferdom Godimo, Prlekija z Antonom Ingoličem, Ivanom Potencam, dramatikom in pripovednikom Bra/tkom Krefcm, ter Slovensko Primcrrje s Francetom Bev-ikcm. peorifcc-m Gradnikom, Ivom Grudnom iin v najnovejšem času s pehnlfcom. Vladimirom Pavšičem-■M štejem Borom. je osrednja sCo-•veinika pckraj:.na, Kianjtska, zlasti pa Ljuibl.jsma, z večjimi pripovednimi in pesniškimi ialenti zelo skopa, če izvzamemo Juša Kozaka in pesnika Frana Albrehta. In kar je še pirav posobno pomembno: najboljše in najplodnejše ustvarjalce sta dali vprav najtooij ogroženi in mojjibolj preizkušeni, slovenski pokrajini, Koroška in Primorska: prva samo Voranca, ki more odteh-tai'1 po sv: j i vrednosti kar ce.lo ple-jaOo pisateljev, druga pa Franceta Bevka in nekoliko drugih, pra.v tako plodnih in kvalitetnih književnikov. Pa ne samo to. Vsi .ti »genialni . ¡provinciaK« so izšli iz revnih slojev slovenskih kmetov, delavcev in majih obrtnikov, že v prvih dneh življenja so okusili vse mogoče trpljenje in ponižanja in še daleč od vseh znanstvenih teorij že zi.gcdaj prikopali do .svojega pravilnega pcig.isda na življenje, družbena vprašanja in probleme. Tipi-čon primer -takega umetnika, mu-čem&a življenja in nelizprosnegal borca za pravice sivojeiga naroda predstavlja književnik Frane« Bevk. I. Nekako pred dvem-i leti je slav.il France Bevk 60-letnico svojega rojstva in pomeni skupaj z 80-leit-nikem Fr. S. Finžganjem, 77-lein.im Kis.. Mefikom, 70-Hiii'.n'im p:sr.ikom Alojzom Gradnikom, 74-letnim A. Kraigherjem ter 62-leitrui/m Franom Albrehtom skupino najstarejših stovcinlakilh krajiližavnikav, ki jim slovenska književnost .zello mnogo drd-giuje. Reijen je bil. alii kakor sam prav.i, »lističe so ga prinesle«, 17. s,eptembra 1.890. leta v hribovi- hiša v ZaTcojci ni bilo denarja. Ko ie dovršil osnovno šolo, ga je poslal oče za vajenca v trgovino v Kranju, da bi se tu izučili za trgovski poklic. Bevka ta poklic ni privlačil, temu pa so se pridružile še težke razmere, v katerih so tedaj živeli trgovski vajenci, Zato se je vrnil demov, kjer ga je hotel oče naučiti šivanja in krpanja čevljev. Toda .tudi za to France ni kazal dovolj taienlta .in je nemehoma sanjaril le o nadaljevanju šolskega študija.. Težiko je najti enostavnejšo, krajšo in gamlijivejšo črtico, kot je Bevfvova Ceviljar ali gospod, v kaitori popisuje te dneve svojega življenja. Starši ..so mu dovolili, da odide v rnesio, prepričani, da ne bo iz njega nikdar nič pnida, oziroma bali so ise, da ga bo življenje zlomilo. Tako je stopili v svojem 17. letu na učiteljišče v Podgor.i pri Gorici, kasneje pa v Kopru i.n Gorici. Po končani .šolii so ga postavili za učitelja v njegovih hribih, najprej v Orehfcu, potem pa v Novakih pri Cerknem. Ves čas svojega šolanja se je »vadil v peresu« in nekaj svojih drobnih stvarni objavil v listih Vrtec ¡in Domači prijatelj. Kot učitelj j.e pričel pošiljati svoje proizvode eeinltralini ¡.slovenski. reviji Dem i.n sveit, katere urednik je bil tedaj izobraženi .in šiiro-kogrudni dr. Izidor Cankar, ki je zc.siutil v Bevku njegov plodni talent. Ti ipnvii l'iil!sir.airnii uspehi so mu princnli- Hudi prvo preganjanje. Besnela je vojna in mladi učitelj je postal s svojimi deli sumljiv avstrijski ¡pciV.CLijii, ki mu je vzela učiteljsko meoto in .ga ko', sumljivega uvrstila v tržaški pehotni polk, ki je prelival .svojo kri na vzhodnem bojišču v Galiciji prav do Odese, Po voj.nii je oal.all ine.ka;j časa v Ljubljani v uredništvu Slovenca in Ve-čennika. Ko pa je raipallska pogodba .nj'cig'cc/e irciine kraje pahr.lT.a v faškričtno isužerjjistvo, je Be.vk smatral, da mora v težkih časih siati ramo ob rami s svojim ¡ljudstvom, da z njim vreid pireinaša vse gorje in trpljenje in da ¡ga bodri s svojim književnim in nacionalnim delom, Vrnil se je v Gorico in za- Zaloiba Lipa v Kopru je založila in izdala Bevkovo povesi »Začudene oči«, ki jo imamo te dni že na našem knjižnem trgu. Podrobneje o knjigi sami borno še poročali. Želimo, da bi naši bralci bolje spoznali življenje in delo velikega pisatelja in rodoljuba Franceta Bevka, zato objavljamo daljši sestavek izpod peresa dr. il/. Iiakočeiiča. •Kdor nckoiiko pazljive je opazxi-je agrdoviinsiki in sciiiotni rezvoj •slovenske književnosti, ki je pro-sJaiviila že 400-leitnico svojega obstoja, ntora iupošitevi\'.li zanimivo1 dejstvo, ki ga opažamo cesto tudi iv ton;ožavncstih drugih (narodovi da. so vsi njeni najpomemebnejši predisitavniki .prihajali din še priha-oajo iz oibrcibinih pokrajin Slovenije. medtem ko je prince Eloven-ike kulturne sredine, Ljubljane in okolice, tako po šleviDu, kakor tudi po lovailčitali, ¡mnogo neznatnejši. Ce preidemo eitairejša oibdobja slovenske kruiilževmloisti in pogledamo samo njen razvoj v zadnjih 30 letih, dobimo takole sliko: medtem ko- je narodnostno tlačena i)n oigro-i žena .Koroška, sicer dokaj pozno, Orehek, kjer je Bevk nastopil učiteljsko službo nadpovprečne vrednostii.-Toda Bevk je kmaiiu piuisilil poezijo In se povsem p'.svcriil pripovediništvu. Ze leta J922 izide drobna zbirka njegovih povesti Faraon, prapričljiv pro-te.s! preti vojini in izlkoiiščanju po tujcih. V njej je jasno viden Cankarjev vpliv, prav tako pa tudi v n.askdnji knjigi Raiblji. Knv.ilu za tem i se Bevka posreči najti lastno •pot in cdirlej se vrsti knjiga za knjigo, V iste se zbiuke črtic in večjih poveatii iz vaškega in malem> psevdonimom Pavle- Seidmak in opisuje trpljenje beneških Slovencev, ki niso smeli ndKii motili v svojem jeziku. Bevk se je .poizkusil i ud i v dramatiki. Napisal je dramo Kain", zopet z moiivom is bvja pnimcrs.kih kmetov proti fašizmu, dalje dramo Mote.:in gceh, za katero jc vzel smJov iz svoje povesti Krivda, ko-meddijo iz mesitnega življenja Partija šaha in ci.ii'oško dg.ro Bedak Pav.lek. (Konec prihodnjič) ti vi Zikojici pri Cei.knem v okolici Idrije. Njagov oče je bil si-remašen kmečki čevljar, ki je v svoji mladosti dolgo iskal dela in zaslužka v tujini, ko pa v širnem svetu in.i (našel ^.sreče ¡in kruha, se je vrnil v svoje kraške laze in pričel čevljariti doma. Bevkova majti je prav tako v zgodnji mia-doisiti okusila grenkobo tujega kruha, služeč kot dojilja in služkinja pri bogatih kmetih, kasneje pa. kot dni.narica, popuščajoč svoje otroke pri dedu in babici, od kaierih je mali Bevk slišal razne povesti, to zlasti od deda, (ki ije poznal vso trdoto iin krivičnost življenja, ker je dbl.go siliižil ket vojak pod tujimi gospodarji. To dedovo. pripovedovanje je v mailem Franc£''.u budilo domišljijo, ki jio je v oistnovni šoli še povečalo branje Mohorjevih krujig, tako da je že takrat pričel pisati 'Svoja prva dela na vrečice za sladkor, ker za pravi papir šči..' -koga ;:i"/lijeri;a. izmed katerih so pomembnejše: Gmajna, Samote, V mestu gonijo luči, Pave.siii o strahovih, Din se je nagnil, pretresljive siiike usod malih ljudi; potem sledijo Jakec in njegova ljubezen» kjnr je pirikazal spopad roiirnega moža; kmeta, in njegove strastne žene. Hiša v strugi, povest o pro-padanlju slovenskih domov, ki jih ■uniouije tujec; Krivda, povest o nesramnem grešnem odnosu gospodinje s hlapcem; katerega ubije lastni sin; Vihar, Kresna noč, Mrtvi se vračajo, povest o morilcu, ki se oženi z ženo 'svo-je žrtve, pa ga ta preganja .celo v spanju; Kaimnarjev; Jurij, Žerjavi, iglinljive poveisti o revnih vipavskih ženah, kii o.dha-jaljo v Egipt za dcijiiije in tam izgube sveljo mladoslt in poštenje; Veliki Tomaž, povest o piopadainju kmečkih posesitev; Strašni čaš, De-dlilč, Srebrniki, sliika kmečkega po-= hlleipa; Ubogi vrag in mnoge druge z izrazito kmečkimi motivi. Njim se uspešno ¡pridružujejo povesti iz m:i.omsišičan!:fcega življenja kot Muke .gccpe Vere, Go:|podiična Irma, .kakor t.udi povesiti z zgodovinskimi moiijvi', mčd katevimi so najboljše: Umirajoči bog Tniglav, vzeta iz dobe kriecpsklili vojisk Ceidada proti Kclbari/ilu 1331. leta, Norec gospoda Viterga, Stiražni ogmji, iz časov 'turških napaidov na goriško deželo, Pravica do življenja, histo-r.iat znanega tolminskega .upora 1627., ki ga je opsval tudi dr. Alojiz G.radirik iin kii so ga tudi fevdalci zadušili v knvi njegovih voditeljev. Poleg velT.kaga števila povesti je napisal B-evik ntikaj romanov prav talko z mOjivi iz življenja kmetov svoje redine dežele, med katerimi je treba imenovali! znameniti roman Smrt pred hišo, ki mu je pozneje izpremenil naslov v Ljudje pod Osoijiniikom; Vedsmec, Železna kača (roman iz časa gradnje bo-hirljclke železnice), V zablodah, roman iz tržaškega trgovskega okolja, Tudi sc-noe je zastalo, prikaz prve svetovne vojne na Goriškem, potem trilogijo Znamenja na nebu, ki jo sestavljajo romani Krvavi jezdeci, Skrrpioni zemlje in Črni bratje in sestre, katerim se xispešno pridružuje Človek proti človeku, roman borbe treh generacij z domačo in tujo okolico, neposredno iz pisateljevega rodnega kraja. Njegov najboljši roman, ki predstavlja hkrati tudi krono njegovega pripovedništva Kaplan Martin Cedenmac, je bil natisnjen pod ščino i'n, skrivnostno, romantiko vedno sipciminijal.a naše kršne Cr-rne goire, njegovi irojaki pa naših startih Itamelov. Ista neposrednost, odfcriitosrčnoislt-, enostavnost, borbenost, gostoljubnost, neka prirojena plemenitost in vjtjudnos brez iziutnetaiieemja in poze. Tako tršat, siednije postave, nevsiljiv in neu-tnuden, kakršen je, se zdi kot odtrgana iskai!a isitrskega ali črnogorskega Kraisa. I/n BeVk je v resnici to: neponairejen ik.os svoje kraške zemlje — ne samo kot človek, temveč tudi kot umstniik iun književnik. II. Hkrati s šesitdesetlietoilco svojega življenje je slavil Bevk tudi štiri-deisetletnico avojega književnega dala. Ta atiirideisetletnica je u.-itvarjalno teko plodovita, da ji je ne samo pri nas, temveč tudi v tu? jini težko najt« enake-. Nad 60 posebej izdanih knljiig poleg velikega šev.i.la po revijih in časnikiii raztresenih del ipredstavftja dosedanje knijižeivno delo Franceta Be^lka; Reak-o najdete v Sloveniji človeka, ki bi znal našletii vse nas'iove Bevkovih tiskanih knjig kakor tudii' ga težko najdete, ki bi ne prebral večjega števila njegovih povesti. Radii ga -berejo tako po kmečkih hišah kakor tudi .po malomeščanskih salonih .in univerzitetnih dvoranah, teko mladina kakor zreli .in izkušeni ljudje, tako pedantni profesorji in kritiki kakor mestne gospodične. Čeprav .nas ne prevzam-e s tisto elementarno -silo Prežihovega Vo-ranca, niit.i nas ¡ne draži in vznemirja s psihologiziranjem in liriko prvih del Miška Kranjca in Antona Ingoliča, vendar najde pri njem vsakdo nekaij, kar ga privlači. V -teku svojega dolgoletnega dela se je Bevk poskušal na vseh književnih področjih. Najprej je pričel, kakor je ito že v .navadi, s pesmimi, ki jih je Objavil v zbirki »Pesmi« 1921. 1. Njegove pesmi so bile. dokaj dcbiro sprejete, čeprav se je takrat v Slovenija blestela slava Zupančiča in nekaterih drugih pesnikov, ki rs-o imelii že ustaljeno ime. Vsekakor je njegova zbiika s svojo občutenostjo, neposrednostjo in pvelžino -motivov obetala pesnika Sf ^IKV.VVV- i.wAW^Vtv ¡rvVf«tiQ2wi yiV.CV-ttlttiS ■»■iVi^fi-iVA' ñ xJožko! JaákC'!« je zak'iiicala mati, »kaj iho s Itabo? Jutri maraš prvič v sollo.'« »Nič se ne bojiim,« je odvrnil deček veselo. .»Le poglej, ¡kaj vse že anaml« Na mizi se je dvigal čeden .gradič, Ikii ga je ''Sezidal iz malih, pisanih kamenčkov. nA® nji lepo?« je vprašal s sijjoči-rni oómi. oíZe'lo lepo.« ga je pohvalila mati. »Pa veš, Jožko, v šoli ni kamenčkov, da bi se igral z njimi; iam se je treba učiti, da postane iz Jtožka pameten Jože.« »O, saj znam že zdaj marsikaj,« je zatrjeval deček. ».Res?« se je smejala mati. »Pa kaj bi povedal?« Jožko je dvigniil Obe roka, razčlenil prste in štel: »Na desni pet, na levi pet«. In potem je pliskruil z rokami: »To je deset!« »Res je!« iga je pohvalila mati. »In tukaij,« je nadaljeval Jožko, »imam gobček za iizanje, in tu imam nosek, da voham, kaj nam Miicika dobrega kuha, lin z obema očkama lahko vidim — kako rada me imaš,« »O, ti naviihanček!« je vzklik nila srečna mati iin pritisnila dečka k sebi. »Bra/ti znam tudi že,« je ¡klepetal deček dalje in hiiltiro odprl veliko slikanico. S prstom je kazal 6likane živali in bral: »belec, osel, ¡Karo, Mucka, kravaca, ovčka . . . Kajne, da znam?« — »Ce bo le učitelj zadovoljen.;« je menila mati z nasmeškom. Drugega dne je Jožko že zgodaj vstal. Nestapno je čakal trenutka, ko je smel storiti prvi korak v šolo. »Ali ne bom prepaeen?,« je ponavljal venomer, medtem ko je ihiia-o' ¡zajlrkoval. »Ali gre ura prav?« Končno je rekla mati, da je čas, S torbico na hrbtu, s klobučkom na kodrasti glavici je deček hitro zlezel na stol in pogledal v zrcalo. Prav re's! Ceden šolski re-kruitek mu je gledal nasproti. »Dobro jutro, Jožko!« je pozdravil deček sliko v zrcalu in se ji globoko priklonil. »No, kar pridi!« ga je opomnila mati in poljubila ljubljenčka) na čelo. Vesel je zapustil Jožko hišo. Se vedno je imel stotine vprašanj na ustih in v očeh. Kmalu je prispel do šole in cdaj je sedel Jožko brez mamice tih in plašen nai svojem prosto.ru. Kai nič več ni bil tako vesel. Dve ve'.i-kl, črni tabli sita stali prav resni in mrko pred njim. Se vedno so prihajali dečki in deklice iin napolnjevati polagoma vse klopi. Tam je nekdo položil glavico na roke in bridko ibtel, drugi ,je zgrabil čepico iin od-hitel k vratom, .pa 'so ga spet porinili -na njegov prostor. Končno je zaav.onilo. Učitelj je pozdravil otroke, jih tolažil.in bodril in se malo razgleda! med njimi. j>AIi si rad v šoli?.« je vprašal r-dečelMčnega fantička. Ta pa je zmajal z glavo: »Domov hočem!« je potožil in pričel ■jokati. »No,« je rekel učitelj, »zdaj ■bi vas pa rad malo spoznal; vsak nag mi pove, kako se imenuje. »Pa je bilo mnogo Mihcev in Jožkov in ¡Metk in Anic in Francetov in Mirkov, nekaj Jokcev, en Nace in celo en Damjan in Fafojan, Eden ni vedel imena, drugi je rekel, da se imenuje mbiubi« in posebno pameten je povedal korajžno: »Peter Stroji nik, mizar, Vrtnarska ulica.« Otroci so se veselo zasmejali. Jožku je bilo kmalu čisito udclbno in domače. »Saj je v šoli dosti bolj veselo, kakor doma,« 'si je mislil. Tedaj ga je učitelj pota-epljat po rami. »In kako se imenuješ, ti, mali? je vprašal. »Jožko«, je odvrnil deček. »In kako se pišeš?« je vprašal učitelj dalje. Tedaj je Jožko obmc,'kni.l. Saj. rii bil doma nikoli nič drugega kakor pač Jožko. Sicer ga je mati včasih imenovala tudi «tepček«, oa tega ni hotel povedati. Tedaj se "je spomnil, da pravijo ljudje njegovemu očeltu ¿»tovariš profesor«. To je prav! — »Pišem se Jožko Profesor,« je rekel hrabro. »Tako, tako.« se je smejal učitelj, »torej, profesor Jožko! No, povem ti,« je rekel prijazno, — »kako se pišeš! Novak. Jože Ncvak; zapomni si to!« — Jožko je pckimal. »Novak!« Ime mu je bilo popolnoma tuje. Najrajši bi biil kar stekel domov in potožil i^ptarii svoje gorje. K sre- 10 ¡■7 1 £ 30 T 1 35 II 48 t<5 15 K A ; V 119 £ M i '■■0 <,5 S \/ t, m rv O ■52. 33 L 28 w -i— il lá 20 r\ vi . 0 3-i 3,\ t it J k i i 21 a 59 'i ó V t) 43 BESEDE POMENIJO: Vodoravno: 1. alkoholna pijača; 4. visoki upravni uradnik v šari Jugoslaviji; 7 vojaške enote; 10. kvar,laški izraz; 11. lest::m .rit; 14. vas poii Krimom: 15. naprava; 37. poljska cvetlica; 19. drobim: 20. pravljični vrit; 22. vcdna žival; 24. vladar; 25.. montvoud; 26.' zdravnik, mazač; 23. neverec; 30. V istem času; 31. sledi kazni; 32. angleški dnevnik; 34. pokrajina v Jugoslaviji; 35. tuje nr.ško ime; 36. del obraza; 38. krojaška potrsbšči-na; 30. rimsko masko ime;i/44. država v Afriki; 47. grška oilka; 49. edevetela. umirajoča; 50. d:t kolesa; 51. rimski bog ljubžzni; 52. ŠElhovski iaraz; 53. era, čas. .Navpično: I, pokrajina v Jugoslaviji; 2. dve en:ka samoglasnika; 3. orožje; 4, vojak; 5. gora v Armeniji; G. krajevni prislov: 7. ■mik, valbJijivoEit; 8. osebni zaimek; 9, oče bajeslovnega grškega junaka Tezija; 12. šahovski iiaraz; 13. gora ¡v Zasavju; 15.znanstvena ustano- va; 16. pokrajina v Španiji; 18. velika pokrajina v Aziji; 21. tehnične naprave; 23. .kaplljam; 25. vrhovni mongolski vladar; 26. cesta; 27. pritrdilnka;'^:- igra; 36. oblika glagola nesli; 37. vrsta pesmi; 39. W(i:e.'.ina; 40. slovoniski skladatelj; 41. reka v Afriki; 43. gmota; 45. naš rudnik bakra; 46. srd, žalost; 48. enota eletotiriiane mere; 50. reka v SZ. či je bilo ita dim šole kaj kmalu konec. Molče in z žalostnim obrazom je korakal Jožko domov. »No, Jožko,« je pozdravila malti, — »kako je bilo?« Jožko je odložil klobuk in torbico, 'sedel na stci am začel jokal«'. »Sotee?,« |je vprašala mati prestrašena,, »ali so te že prvi dan kaznovali?« — »Ne, ne,« je zatrjeval deček fihite1, »toda učitelj — mi je dal — drugo ime«. — »Drugo ime?« je ponovila mati. — »Ali te je imenoval tepca ali lenuha?« Deček je zmajal z glavo. »Ne, ne,« je zatrjeval. »Tovaaflš učitelj pravi, da se pišeim 'Novak'.« — »Novak!« se je zasmejala mati. »O, ti tepček! Seveda se pišeš Novak, prav tako kakor ja.z. tvoj očka in tvoja sestrica. Viidliš, da res še mnogo ne veš« — Jožko je pogledal maiter z velikimi očmi. »Torej, očka Novak, mama Novak in Jožko Novak?« je vprašal. ;>Tako je,« je rekla mati. Tedaj so bile solze hitro posušene in deček je zaiupal materi, da se je imenoval v šoli Jožko Profesor. Mati pa je to spet povedala očrtu in ta mu je odslej rekel samo še »mali profesor«. To pa ni Jožka ■prav nič bolelo. »Ce sem zdaj majhen profesor,« je m'iisln'1, »bom pozneje postal velik profesor kakor očfca.« iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiKiiiiiiiiiiiiimiiinii Kanglica O. Zupančič: Deklica šla je po vodo z lepo srebrno kanglico. Zora 7ic nebu sevale, piičica v logu pevala. J Trta zrela nudi sc: »Daj, le za hip pomtuji s iv .w* ' rae: ■ — d'.'cc; Ali noj bratec je bolan. dan! £ ■ m\ Veste, kdo je lil umetnik, ki je naslikal to risbico? Mala Florjana lpa-rec, učenka 111. razreda osnovne šole iz Orelika prt. Prestranku riam jo je poslala, i.r on cz'.'.rcvc' ::e bo, i!-; r-.h prinesem z vel,'a vodo, deklica moram sajeti jo predno še sonce otišveti jo . . .« Hladne vodica zajele je. bi: Iv o demov cdhi;'!:: je. Deklica šla je po vodo : lepo srebrno kanglico, deklica je domov prišla, a kanglica bila zlata vsa. lešm/sis 65. Vsak dan prinese iz dalje neznane , k nam domov kupe novic, {/ pa če niti iz hiše ne gane. Kdo je ta stric? 66. Hišica okrogla izbic sto ima. Vsaka zrnja dosti drobnega nam da. 67. Perje ima — petelin ni, kot zajec beži — pa zajec ni — puško nosi —'junak ni . . . Kdo neki je to? \ REŠITEV KRIŽANKE IZ 34 ST. SLOVENSKEGA JADRANA V ,) dora v no : 1) gobam, 2) še-!or. 3) Am, sova, 4) Rab, lan, 5) 'skok, ga, 6) enako, 7) dinar, 8) ko, triilc, 9) Ane, cčka, 10) niti. av, 11) ujeda, a, 12) arija. Navpično A) Mars, kamu. B) g, Makedonija, C) cš, bciai, eter, D) bos, Kant, idi. E) atol, karo, aj, F) Nova Gorica, a, G) rana, kava. Rešitev Lešnikov iz 34. številke Slovenskega Jadrana 61) Nedelja, 62) dnevi v tednu, 63) senca, 64) .planinske cvetke — planike alii očnice. Dragi stric Miha! Ponovno se Ti oglašam, ker bi se rad spoznal s Teboj. Pred mesecem sem Ti hotel napisati pisemce, pa sem se spomnil, da vsa pisma, ki so slabo napisana, vržeš v zaboj za odpadh?. Zato sem šel v mizarsko delavnico in vprašal, kolikšne zaboje za odpadke delajo. Ko so mi poHaztli zaboj, ki so ga pravkar končali, sem se začudil, kako more stric Miha v tako majhne zaboje spraviti toliko raztrganih pisem. Zato sem se odločil, da Ti napišem par vrstic, meneč, da v Tvojem zaboju ni več prostora za moje pisemce. Priznali moram, da so Tvoji Lešniki kot jekleni, tako da sem jih po dolgem, trudu komaj stri. Zato komaj pričakujem nove številke Slovenskega Jadrana, da vidim, kaj je z mojimi strtimi Lešniki. Te lepo pozdravlja Albin Stegel, Zalog pri Postojni Dragi stric Miha! Zopet se Ti oglašam in Ti pošiljam uganke. Nad rebus pa se še nisem spravil, ker nimam prav nič časa. Moram se pridno učiti to, kar sem med šolskim letom zamudil. Imamfi namreč popravni izpit iz zgodovine. Tudi zadnjič sem vse uganke pravilno rešil, le da sem preveč odlašal Ti jih poslali. Zelo vesel sem bil, ko sem čital Tvoj odgovor in ko sem videl, da sem izžreban. Knjige pa še nisem dobil. Veš, stric, knjige imam zelo rad in jih imam celo zbirko — 35 po številu, večjih in manjših. Jezen pa nisem prav nič, veš stric in sie bom še kaj oglasil. Morda Te bom prišel tudi obiskat, ko pridem v Koper k očetu in bratu, ki tam delata. Sedaj pa končujem in Te prav lepo pozdravljam Tvoj Kristjan Zidar, Topole pri Ilirski Bistrici Dragi stric Miha! Nikar ne mislite, da sem zaspalal Kaj še! Sedaj rešujem uganke, skladam nove zastavice, pasem kozo, se igram, berem knjige in tako dalje. Medtem časom sem bila v Br-lovi jami; kako je bilo. Vam bom drugič poročala. Sedaj bi Vam rada opisala naš kraj. Veste, moja ožja domovina je lepa: grički, dolinice, jame, skalovja. Bivam pri nekem gričku, Vrh Skale imenovanem. Tu je bil moj oče »Podna-neški« rojen. Ne morem Vam vsega povedati, kaj je lepega tukaj, zato sem zaprosila mojega očeta »Lojzeta Podnanoškega«, da mi je dal njegovo pesem, iz katere lahko razvidite. kako je Vrh Skale. Pa še drugič kaj! Lepo mi pozdravljeni! Vaša Mihaela Blažek, ' 3 Hruševje pri Postojni Ljubi' Ajbin! Pa si rets »fant od i are«. A'bin. ker se ne ustrašiš niti »jeklenih« Lešnikov! Slišal sem že pravi.i. da so zaloški pionirji bistri in pridni in gotovo ni naš Albun med zadnjimi! Kot si že sam ugcitovil, si A'se uganke pravilno rešil! In zdaj si se tudi prepričal, da ni Tvoje pisemce romalo v koš, kot si se bal! Res ne vem, ¡kidaj sva prišla moij koš lin jaz na tako isl.ab glas! No. upam, da sem danes prepričal vsaj Tebe, Albin, da ni moj koš tako hud kot gre glas o nijem! In zato upam, da se boš še kaj oglasil! Prisrč .10 p ozdravi j en! Dragi Kristjan! Zc-' i me je razveselilo, Krisjari, ko si se spet oglasil! Obenem pa me ;.e nemalo presenetilo, ko sem siikd, da imaš popravni izpit! Pa-saj ne bi nič rekel, ko bi bila to slovenščina ali matematika! Marsikomu delajo hude preglavice for-mti,!o in sjovniona pravila. Toda zgodovina! Nak, Kristjan, nikoli več ne smeš kaj takega zagrešiti! Saj Ti verjamem, da Te ne zanima, kaj se je dogajalo pred stotimi in tisočimi kiti in da se verjetno bolj zanimaš, kaj se danes dogaja okoli Tube! Toda kaj hočeš, tudii zgodovina je potrebna. Saj se iz nje naučimo kako so živeli naši stari dedje in i!iz nje izvemo kako so delali in živeli ter pripravljali nam vsem lepše in boljše življenje. Vadiš, s ■takimi očmi moraš gledati na zgodovino in prepričan ¡sem, da jo ■b: š tiudii vzljubil! No, prepričan sem tudi, da ne boš nikoli več za- Vsem ma'.'im reševalcem se opravičujemo ker je v zadnji številki pomotoma izostala rešitev uganke Skriti kraji. Zato jo priobčimo da-nss: Glasi se takole: Mostar—Rim, Titcig.rad, Velenje, Maribor, Hrast-.m'k, Rtka—Niš, Koper, Lipoiglav, PazOn. Črnomelj. L .jf^ CESAR FRANC JOŽEF IN HERCEGOVCI Avstrijski cesar Franc Jožef jc ti! na imspetaiijskem potovanju po Hercegovini. Blizu črnogorske meje je srečali .neko kmetico in jo vprašal: »N.u,'mamica, kje so razbojniki, ki so biill pred leti tu talko številni? »Hvala Bogui«, odgovori1 mamica, »ni jih več med nami, vsi so odšli med vaše — žamidarje.« n.-nr .-.i,'! d:,'a m:d šolsIkOm letom, kajti riii ni lepšega na svatu kot so brezskotone počitnice! — Pra-t viš, da še nfei dobil obljubljene knjige? Stric Miha je pobrskal po predalih in opazil je hudo napako. Knjige res še niso odposlali! Toda to se bo zgodilo v najkrajšem času! Prisrčno pozdravljen, Kristjan in če prideš kaj v Koper k očetu ali bratu, se le oglasi pri meni! Zelo Te bom vesel! Ljuba Mih-.'-.! Prav ve'sel sem bil Tvojega pisma, Miliela moja! Res, nisem mislil, da si zaspala, o. ne! Toda dol-čas mi je bilo po Teb:, prav zares! No, pa je le prišlo pisemce in in razveselilo starega strica! Pesmico, ki jo je zložil Tvoj očka sem prebral z velikim veseljem in zelo mi je ugajala. V najkrajšem času jo bomo objavili v našem čaisopiau! In vsi naši mali bralci bodo spoznali lepoto Tvoje ožje domovine! Ljuba Mihela, če se boš še kaj oglasi'.'a. bo stric Miha zelo vesel! Prisrčno pozdravljena! Uganke .iz 34. števifke Slovenskega Jadrana so pravilno rešili sledeči pionirji in pioninke: Košič Andrej iz Ljubljane, Sušelj'Majda iz Nairioia, Blažek Mihaela iz Hrušev-ja, Stegel Albin iz Zr.loga pri Postojni!, Zuz: Marta iz Tolmina in Sušteršič Danica iz Postojne. Naša znanka Pur Ana iz Malega Uibelskeiga pa je to p t p ?ir!a le rešitev Lešnikov iin je zato seveda ne moremo šteli med žrebamee. In kdo je bil dames izžrebati? Kcmu se je danes nalsmehnila sreča? Današnja srečna izbranca sta bila: Stegel Albin iz Zaloga pri Postojni in Sušelj Majda iz Narina. V krai-kem prejmeta v nagrado lepe knjižice! No, ljubi mali ugankarji, danes je spe! in a vrsti križarska in Lešniki. No, kdo bo tako pogumen irj bo zasadil zobke v Lešnike in kdo si bo upal ra,zbijati glavico s kri-žarfko? Bomo videli! Stric Miha je že zelo radovedeln iin komaj čaka vaše pošte! — Ob začetku šole vam vsem skupaj želim, da se pridno in' ,marljivo učite in .ubogate svoje učitelje! Tako ne bo uspeh na koncu leta Izostal, pa tudi .stric Miha bo imel z vami še večje veselje! Prisrčno pozdravljeni Vaš stric Miha. \ 21. NADALJEVANJE 12. Na neki majhni železniški postaji, kjer se ustavi nočni vlak samo za dve minuti, da odpremijo pošto in da dva ali trije potniki vstopijo ali izstopijo, je vstopilo na vlak okoli dvajset do petindvajset mož. Bilo je med sedmo in osmo uro in že temno kakor v rogu. ■ Nikoli se še ni pripetilo, da bi na tej majhni postaji vstopilo toliko ljudi, toda niti postajni načelnik niti vlakovno osebje ni o tem razmišljalo. Saj so mogli biti možje, ki so se hoteli kamorkoli peljati na semenj ali pa so delali v minah in so sedaj stavkali, ali pa so šli morda iskat delo h kaki drugi mini. Vsi so bili mestiei*; oblečeni so bili v hlače in srajce, glave pa so imeli pokrite z velikimi slamniki. Nooe so imeli obuic. v sandale ali škornje. Vsi so bili zavili v odeje, ker je bila noč hladna. Ker ponoči na majhnih postajah ne prodajajo voznih listkov, so vstopili brez listkov, ki so si jih lahko kupili v vlaku. Postaja jc bila popolnoma temna, le postajni načelnik je imel latcrno in pa vlakovni uradniki, ki so urno tekali ob vlaku sem in tja. Tako ni nihče videl njihovih obrazov, ki so si jih vrli tega — kar tudi ni nič posebnega, ker je tako po navadi — do nosov zakrili z odejami. Vsi so vstopili v prvi voz drugega razreda, ki jc sledil takoj za prtljaž-•nimlvozom. V tem vozu drugega razreda je sedelo kakor po navadi dvanajst vojakov s častnikom, vsi z ostro nabitimi puškami, da-bi varovali vlak pred napadi razbojnikov. Vcfina mož je ostala v prve invozu drugega razreda, nekaj pa jih jc šlo iz tega voza, potem ko se je začel vlak pomikati, prek ploščadi v drugi voz drugega razreda, najbrž da bi si poiskali tam boljše sedežea. Oba voza drugega razreda sta bila polna kmetov, mlih trgovcev in Indijancev, ki so nesli lilano v bližnje večje mesto. Za obema vozovoma drugega razreda je sledil voz prvega razreda, ki jc bil tudi dodobra zaseden, temu pa je kot zadnji sledil Pullmanov spalni voz. v Vlak je začel kmalu hitro voziti. Do naslednje postaje je bilo dvajset n'".ni-t. rvorda še nekaj minut več. Ko je torej vlak vozil s polno paro in so pričeli uradniki novo vslopivšim potnikom prodajali vozne listke, so zasedli možje vo.-ovna vrata, ki so v njihovi bližini že spočetka stali, kakor bi se hoteli počasi ogledati po dobrih prostorih. Hkrati so potegnili, ne da bi kaj zinili in opozorili ljudi, izpod odej puške in revolverje in so pričeli hitro streljati. Zlast so naperili ogenj na vojake, ki so imeli puške med koleni ali pa so jih naslonili na stene; nekaj vojakov je pravkar bralo iz abecednikov, da bi se naučili brati in pisati, drugi so žvečili \cčerjo, nekateri pa so zadremali. Streljanje je trajalo samo kakih .deset sekund; vsi vojaki so se valjali v krvi. večina je bila mrtva, ostali so hropli in umirali. Vlakovni uradniki so ležali ustreljeni, mrtvi ali hudo ranjeni na tleh ali pa na klopeh. Dvajset potnikov je bilo zadetih, dokaj mrtvih, drugi pa so krvaveli iz strašnih ran. Dojenčki na materinih prsih, krvaveče in umirajoče ženske in otroci — vse ilfililllliilll je bilo pomešano v klopčič. Možje in ženske so klečali in prosili za milost, matere so dvigale ječeče otroke, da bi vzbudile v razbojnikih usmiljenje, drugi so zopet ponujali revno ilctjc kot ceno za življenje. Toda razbojniki so streljali in streljali, dokler niso bili vozovni oddelki prazni. Nato so začeli ropali in vzrli so vse, kar je zanje pomenilo kakršnokoli vrednost. Del razbojnikov je odšel v prvi razred in ie ropal tam, ne da bi streljal. Lre in denarnice, pr-Mane in uhane, ovr.V.ne verižice in zapestnice. Če se jim ni zdel plen dovolj bogat, jo zadošča] sunek z revolverjem ali puško v želodec, da se jc zadeti hitro spomnil, da ima še nekaj zlatih novcev v levem hlačnem žepu in briljantni prstan v kovčegu. Nato so razsvetlili Pullmanov voz, izgnali potnike s postelj in ¡im pobrali vse. Vlak je ves čas dirjal svojo pot. Mord astrojevodja ni slišal streljanja ali pa ga jc slišal in jc upal. da bo dosegel naslednjo postajo s tako hitro vožnjo, da razbojniki sploh r.c bodo mnali po.--kakr.ti z vlaka. Toda razbojniki so se spet vrnili: šli so -kozi vozova dmuega razreda, kjer jc nastala strašna panika, ko so se razbojniki znova vrnili. Roparji se niso brigali za nič. Po ploščadi so odšli v prtljažni voz. vlamJjali v kovčege ali pa so jih metali ven, da/bi jih pozneje o:!:ic;li. Umorili so prtljažnega uradnika, nato pa no ob vozečem vlaku splezali v poštni voz. kjer so ustrelili oba poštna uradnika in prebrskali poštne vreče. Medtem je strojevodja zaslišal, da ni nekaj v redu, ali pa je zagledal nekaj razbojnikov, ki rso sc plazili iz poštnega voza na zalogovnik. Postaja je bila še daleč in ni je mogel več doseči. Obrr.il jc vzvod in zdelo se jc, da se je vlak razletel. tako hitro se je ustavil. Kurjač je takoj skočil iz lokomotive in je skušal doseči goščavo ob vznožju železniškega nasipa. Toda zgrudil se jc, zadet od nekaj ducatov krogel, in se sko.talil po nasipu nizdol. Preden jc strojevodja utegnil uiti, so že štirje možje splezali na lokomotivo .in zgrabili strojevodjo,, ne da bi ga ustrelili. V cksipiresne.ni vozju so našli razbojniki precej posod s petrolejem in z gazolinom. ki so bile kot ekspresno blago namenjene za neko tiendo. S to tekočino so polili vozove, vlivali skozi rzabita okna gazolin v vozove in napsled so metali vanje goreče vžigalice. Eksplozivno so zaplcmencli plameni v črno nočno nebo. Kričeč in tuleč in jokajoč — kakor bi jih gnalo brezumje —'so skušali priti potniki iz zaprtih voz skozi okna na prosto. Zagozdili so sc pri oknih, in če .so prišli skoznje, so popadali z višine na nasip osmojeni, opečeni, vrh tega pa ro si pri padcu lomili šc ude. Kdor jc bil prehudo ranjen in ni našel v paniki roke. ki bi ga potegnila a sabo, je moral v silnih mukah zgoreli. Spredaj na lokomotivi sta stala dva razbojnika, ki sta imela revolverja naperjena na strojevodjo, mu ukazala, naj odklopi lokomotivo in jo odpelje z razbojniki, ki so se vsi spravili na zalogovnik, dokler mu ne ukažejo ustavili. Lokomotiva je odpeljala in zapustila goreči vlak in ljudi, ki so jih divji plalcni strahotno obsvetljevali in ki so sc Pred1 več leti sem imela izredno dober razred. Vsi učenci so bili lepo disciplinirani in so- se na moč ¡marfljivo učlH5. Zelo smo bili navezani dmg na drugega. Zato se nekako nisem mogla ločiti od njih in sem jih z novim šolskim letom spremila v vašo i razred. Tam so našli tudi ponavljalca Mihca. Da vam povem, učitelji po navadi nimamo radi ponavljalca, ker imamo z njim navadno velik križ. Z Mihcem pa. ki je bil zaradi svoje parednosti in -nagaj ivosti na glasu, sem imala še prav posebne težave. Nagajal mi je in se spakoval, kjer je le mogel. Tudi učil se je slabo. Upiral se mi je na vseh koncih in krajih in prišlo je celo tako daleč, da mi je zrahljal vso disciplino v razredu. Nikdar se nisem dotaknila nobenega svojega učenca. Pni Mihcu .pa me je po'trp-Ijenje imimdlo in sklenila sem, da ga ob prvi priložnosti pošteno kaznujem. Tdoa vseeno sem počakala in premislila. Hotela sem se najprej prepričati v kakšnih razmerah živi deček, šele potem bom sodila. Tako sem se nekega dne napotila k Mihčeviim domov. V izbi, ki jim je služila obenem za kuhinjo in kjer je prebivala vsa družina, sem našla bolehno, vase zapnto Milhčevo mamo. Ko sem jim povedala, da sem Mihčeva učiteljica in da je Mihec v šoli zelo razposajen in neubogljiv ter da nič ne zna, se mi je bledo nasmehnila iai zmignila z rameni, češ kaj neki ji to pripovedujem Na vsa vprašanja mi je odgovarjala z ravnodušnim in odsotnim izrazom, ki je pričal, da' je že dosti časa od tega, ko se je na tem obrazu zrcalilo zadovoljstvo in trdna volja priti vsem težavam na kraj. Uganila sem, da mora biti .................................................................................. Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik Milko Stolfa. Tiska tiskarno vJadran« v Kopru. Naslov uredništva in uprave; Koper ■Santorijeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2. - Stev. tekočega računa pri Narodni banki v Kopru 657-909-171. Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 13u din. vsemu itemu nekje le vzrok, ki mi ga pa dobra žena ni hotela razo-deti. Sele kasneje sem zvedela od sdsedov, da je 'Mihcev oče pijanec in razgrajač, da ga ni para in da v svoji pijanosti živinsko pretepa ženo in otroke. Takoj mi je bila jasna žalostna tragedija Mihčeve driužane obenem pa sem spoznala, da ne bom pni porednemu Mihcu s strogostjo in kaznovanjem ničesar do&ekia. Morala sem torej ubrati daiugo poit. Toda kaiko? Skušala sem se fanitu približati in se vživeti vanj potem, ko sem o njem dosti vedela in poznala njegove razmere. Najprej nekaj dni sploh nisem hotela opaziti njegove nagajlivosti. Potem pa sem se spet začela: zanllmati zanj. Naredila sem, kakor da med nama sploh nič ni bilo. Prosila sem ga, naj mi sltoni ito aLi ono uslugo: poslala sem ga po kruh, po kakšno knjigo ali zvezke, ki eem jih bila nalašč v ta namen pozabila doma. Tudi po kozarec vode sem ga poslala in mu dala pobrisati tablo, naii/ti or.nillo v prazne črnilnike, prinesti kakšno sliko iz pisarne in podobno. Venomer sem ga zaposlila s kakšnimi! opravili. Pametni krotilec leva ZbKflVNIŠKI KOTIČEK Paratifus in otroci Med obolelimi v okolici Pirana jc nekaj otrok. Otroci se okužijo s črevesnimi kužnimi boleznimi — med katere spada tudi paratifus B —enako kot odrasli. Prenos bolezni se izvrši neposredno od bolnika ali od človeka, ki jc tifus prebolel in ostal kliconosec — ali pa posredno z okuženo vodo ali z okuženo hrano. Tifus stopa v telo vedno skozi usta in se širi vedno le preko bolnikovih iztrebkov. Potniki, ki so izpraznili avtobus, zato ker so slišali, da se pelje z njimi človek, ki ima najbrž tifus, so prisodili tej bolezni kužnost, ki je k sreči nima. Po zraku in od ust do ust se širi panika — ne širi pa se po tej poti paratifus B, ne v coni B in ne drugod po svetu. Paratifus spada med lažje kužne črevesne bolezni. Začne sicer marsikdaj bumo, z bruhanjem in z nenadno močno drisko, z visoko temperaturo in z rtzdražl jivostjo, vendar je njegov potek krajši in so komplikacije mnogo bolj redke kot pri navadnem trebušnem tifusu. Pri otrocih je potek izrazito mil — razen pri otrocih v prvem letu starosti in to predvsem pri tistih, ki so močno oslabeli že pred para-tifusom. Oslabeli so zaradi neprimerne prebrane, ali zartdi pravkar prebolelih nalezljivih bolezni ali pa zaradi obojeca. Pri teh otrocih je paratifus lahko smrtno nevarno obolenje. Obramba pred paratifusom je znana in temelji v osnovnih pogojih ljudske higiene. Kjer sta vodovod in kanalizacija na višini, paratifus sicer lahko izbruhne, vendar se ne bo mogel razširiti v nevarni meri. Pri preteči nevarnosti epidemije morajo vsi oblastni, predvsem pa vsi zdravstveni organi popravljati in izpopolnjevati marsikaj, kar je bilo zanemarjenega ali opuščenega v te- ku desetletij. Njihova skrb velja vodovodni mreži in kanalizaciji, klavnicam, preskrbi z mlekom, kontroli nad živilskimi obrati ter bolniški službi, ki mora izolirati in ozdraviti obolele. Ljudje, ki so posegli v širjenja paratifusa v okolici Pirana, imajo izkušnje iz težkih časov. Zdrava pamet nam narekuje, da jim skušamo pomagati vsi po svojih najboljših močeh. Otroke varujejo njihovi starši. Kadar preti tifus, pridejo do izraza njihove dolžnosti, ki odločajo vedno v veliki meri o zdravju in o razvoju otrok. Važna je osebna higiena in pravilna prehrana in utrjen in dosleden dnevni red. V ogroženih pTcdelih je potrebna prav posebna pozornost glede čistoče v hiši in okoli nje, glede rednega umivanju in pranja, predvsem pa glede vsakdanje prehrane. Ogroženi otroci naj ne dobijo neprekuha-ne vode, surovega mleka in surove zelenjave. Prebavne motnje, ki jih jc povzročilo nezrelo sadje, fige ali melone, neumito grozdje alt vino pripravljajo tifusnim klicam izredno ugodna tla. Vsak bacil tifusa še ne povzroči bolezni, če se znajde v zdravem in odpornem telesu. Nevarna jc okužba pri velikem številu klic in okužba otroka ali odraslega, ki je v prebavnem oziru že prizadet. Zato se sredi tifusa posebno jasno izkaže, da rešujejo otroke matere, ki jih niso samo rodile, temveč jih tudi dojijo. Neprespani in podhranjeni otroci zbolijo prej in bolehajo težje. Starši jih naj nikar ne vodijo v nočne lokale, naj jim ne kupujejo sladoleda in naj skrbe za njih vsak dan tako kot vedo, da je pametno in prav, pa bo strah pred paratifusom kmalu povsem odveč. Ce je otrok zaradi nesreče ali neprevidnosti že zbolel, jc treba takoj k zdravniku. Sodobna medicina nasproti paratifusu nikakor ni brez moči, kar se bo izkazalo tudi v Pi- To je v Mihou zbudilo obSutek, da mu zaupam in s tem sem ga naivezala nase, Porabila sem vsako priložnost in se z nj.im zaupno pogovarjala. Kmalu je bilo konec njegove nagajivos;ti. Postal je poslušen iin ubogljiiv in miti na misel mu ni prišlo, da bi mi nagajal. Kar pa je bilo najvažnejše za moj razred, je bilo to, da sta se vanj vrinila red in disciplina, In če mi verjamete ali ne, ob koncu šolskega lata je bil Mihec eden izmed najboljših učencev. Po pravici povedano mi je (tudi najljubši. Ostala sva vse življenje dobra prijatelja. Marsikaj sem mu svetovala in ga pnivedla na pravo pot, kot je pozneje sam dejal ko je postal vrl človek. Naša slika prikazuje dva francoska modela prehodnih jesenskih bluz, ki nam bosta v nastopajočem hladnejšem vremenu zelo dobro služili. Bluzi sta iz lahkega volnenega blaga in za izdelavo rabimo 1£0 m blaga 140 cm širine, ali 2,10 m blaga 90 cm širine. Prva bluza je enostavna, temno-barvna, rokavi kimono, posebnost je progast vložek in ovratnik, ki sta prišita k bluzi z roko, da ju lahko odstranimo in dobimo tako večerno dekoltirano bluzo ali pa vložek zamenjamo s svilenim, odgovarjajoče svetlejše barve. I Druga bluza jc bolj športnega značaja in njeno odliko tvori okusna nesimetrična razporeditev gumbov na levi strani in na desni roki. Volnene resice okoli vratu lahko nadomestimo s širokim pasom, svileno ruto aH ogrlico. ZA GOSPODINJE KAKO PRIPRAVIMO PARADIŽNIKE ZA ZIMO Paradižniki za omake Zrele paradižnike otrebimo pec-ljev, operemo j.ih v mrzli vodi, obrišemo, razpolovimo in malo oso-limo, Posodo s paradižniki pustimo na koncu štedilnika, da oddajo tekočino. Naito precedimo in ostalo goščo nekaj časa kuhamo. Ko začne razpadati, jo pretlačimo in napolnimo z njo manjše patentne ali navadne kozarce (pripravne so steklenice od piva z originalnimi zamaški), jih zamašimo ali zaveže-mo, ovijemo s kapami ali. s slamo in zložimo v lonec. To kuhamo v sopari pol ure. Sušena paradižnikova mezga Zrele 'paradižnike stlačimo in jih pustimo v skledi 2 dni. Tretji dan jih pretlačimo (pas/iramo) in jih denemo v vrečico, ki jo obesimo, da voda odteče. Gesto mezgo postrgamo z žlico v kožico, dodamo na 1 kg mezge polno žlico soli, nato kuhamo oziroma bolje sušimo bezgo na štedilniku in tudi na soncu, da je dobro siuha. Iz te suhe mezge napravimo klobase, jih povaljamo v olju an zavijemo v celofan. Shranimo jih na suhem prostoru. Pri uporabi odrežemo poljuben košček mezge in ga raztopimo v malo vode. Kuhana paradižnikova začimba za juhe in omake Zvečer posoltmo 15 kg paradižnikov, 4 do 6 žiic narifoainega hrena, 4 velike' čebule, 6 paprik in vse skupaj pustimo čez noč. Zjutraj pričnemo s- kuhanjem. Vse pretla- čimo in vnovič kuhamo, tako dolgo, da bo gosto kolt marmelada. Ce imamo' vmes dišave: cimet, klinčke, niigver. Lahko dodamo tudi nekaj spenijenega 'Sladkorja. S tem napolnimo majhne kozarce in kuhamo še pol ure v sopari. To pa lahko opustimo, če denemo kolikor mogoče vroče napolnjene in zavezane kozarce v pernico ali ko.c za dan ali dva. NA UNIVERZI V SORBONI Novinec: Ali mi lahko poveste, tovariš absolvent, kako je s študijem na vaši fakulteti. Stara bajta: Seveda! Prvih deset let je bolj ¡težko, potem pa že gre! V HOTELU TRIGLAV Gost (natakarju): «Lahko dobim kosilo ?ot Natakar: »Seveda! Želite a la carte ali menu?« Gost: Prinesite prosim, vsakega nekaj. Pa glejte, da bo precej »zosac zraven. Šahovska olimpiada - Jugoslavija šele srn tretjem raestu Preostali šahovski partiji med Ra-barjem in Ojaneom ter Gligoričem in Biickom sta se končali neodločeno. Prej je Triiunovič zmagal nad Kaino, Pire pa je s Fredom remiziral, tako da je končno stanje dvoboja Jugoslavija : Finska 2 in pol : 1 in pol. ZSSR pa je premagala švedsko s 3:1. Veliko presenečenje med ljubitelji šaha predstavlja tudi visoka zmaga Argentincev nad Madžari z rezultatom 3:1. V zadnjem srečanju pa je ČSR premagala Zahodno Nemčijo s 3:1. Končni vrstni red na X. šahovski olimpiadi jo naslednji: 1. ZSSR 21 točk; 2. Argentina 19 in pol točk; 3. Jugoslavija (Gligo-rič, Triiunovič, Rabar, Pire, Fuderer, Milič) 19; 4. ČSR 18; 5. ZDA 17; C. Madžarska 16; 7. Švedska 13; 8. Za-hona Nemčija 10 in pol; 9. Finska 10 točk. XXX V nedeljo 31. avgusta je bilo na Ljubelju tekmovanje motorjev in avtomobilov za gorsko prvenstvo Ljudske republiko Slovenije. Startalo je približno 50 dirkačev iz Slovenije in Hrvaške. Organizacija tekmovanja je bila zadovoljiva, saj je bila urejena tudi telefonska kontrola med startom in ciljem. Pri povratku se je zgodila nesreča. Neki preobloženi kamion se je prevrnil, tako da je bilo nekaj oseb težje ranjenih. Startali so tudi štirje Tržačani. Na tekmah je sodelovalo 10 avtomobilov in 7 prikolic. XXX V čast petletnice »Litostroja« so bile 30. in 31. avgusta prirejene športne tekme. Člani SD Ilirija so dva dni tekmovali v različnih športnih disciplinah. Nastopili so hokejisti na travi, kegljači, namiznote-niški igralci, nogometaši in odbojkarji. V namiznem tenisu je Ilirija premagala Krim, v kegljaškom pokalnem tur- Vauhnikova iz Maribora — druga najboljša hrbtna plavalka Slovenije nirju pa je dosegla prvo mesto pred Krimom, Gradisom in ljubljanskim Železničarjem. XXX Kopališče v Fiessi ima zadnje dni precej živahnih mladih obiskovalcev. 30 slušateljev mariborskega učiteljišča je tu na 10-dnevnem plavalnem tečaju. V učnem načrtu učiteljišč jo tudi praktičen pouk fizkul turnih predmetov. Tako se v prrvem letniku spoznajo slušatelji s smučanjem, v drugem s taborjenjem in v tretjem s plavanjem. Tečaj v Fiessi vodita tovariša Dob-nik Ljubo in Kaibaj Milan, diplomanta visoke beograjske fizkulturne šole. V načrtu imajo pouk vseli glavnih vrst plavanja ter reševanje utopljencev. Vsakodnevni pouk traja 6—7 ur, tako da se bodo tečajniki ob zaključku vrnili na svoje domove koS dobri plavalci. XXX Sredi septembra bo T »Športni palači« v Carigradu tretji mednarodni košarkarski turnir, na katerem bodo nastopile, državne reprezentance Avstrije, Egipta, Francije, Irana, Izraela. Jugoslavije, Italije in Turčije. xxx V nedeljo 7. septembra bodo prišle v Ljubljano nekatere najboljše svetovne atletinje. Na štadionu Železničarja v Šiški bo troboj ženskih reprezentanc Nemčije, Avstrije in Jugoslavije. To tekmovanje bo prva večja letošnja prireditev v Ljubljani. Ljubljansko športno občinstvo bo lahko videlo ne samo lepe borbe in odlične rezultate, ampak tudi nekatere svetovne in evropske rekorderke ter nosilke, medalij z letošnjih olimpijskih iger v Helsinkih. ■Na letalskem mitingu, ki jc bil pre. teklo nedeljo v Celju, je izgubil življenje letalski instrukor hi kapetan JLA Cveto Šinkovec. Skočil je z višine 1500 m, in ker se mu padalo ni pravočasno odprlo, se je ponesrečil do smrti. Omenjeni tovariš je bil član državne reprezentance, njegovo ime in tehnično znanje pa so cenili tudi v tujini. Njegova smrt je hud udarec za jugoslovanski .padalski šport. I I I »Odkod si?« jo je vprašal. »Iz Ciginja. Matevževa,« mu je odgovorila bolj z očmi kot z besedo. »Ali si poznala Anico?« jc vprašal počasi: pri tem je občutil vso kri v obrazu. »Anico?« Gledala je v Toniša, kakor da iz potez njegovega obraza prebuja spomin. »Majhna 111 črna? Zdi se mi. da je bila, a ni je več . . .« Toniša je zapeklo in zabolelo. Tudi popoldne je silil v poslopje. Slučaj je liotcl, da se je ukradel in izmuznil mimo straže, na hodniku pa ga je zgrabil pisar: »Kam greš?« »H kapitanu,« je dejal Toniš. »Ne bom ga nadlegoval, samo vprašal ga bom. če je tu sestra moje žene, Anica. Če je tu, ga bom prosil, naj mi jo vrne; ta bo dobra mati mojemu otroku.«0 »Kaj blebeta?« se je obrnil pisar do desetnika, ki jc prišel po stopnicah. Toniš pa je ponovil še enkrat, a laneknelit je bil Nemec in ni razumel niti besedice in se je samo krohotal. Pisar se je ujezil in hotel Toniša vreči po stopnicah, toda olrok in oče sta začela vpiti, da so se odprla vrata in na hodnik je stopil Pavel Bojan. Toniš je privil otroka k sebi, da je utihnil, in se priklonil. »Kaj hoče ta človek?« »Z vami hoče govoriti, vaša milost,« je dejal pisar s poklonom. »Hoteli smo ga odgnati, pa je zagnal tak krik.« »Vaša milost . . .« je zajecljal Toniš. »Za njegovo drznost dvajset palic,« je ukazal Bojan, »in naj govori. če je vzrok tehten. Če vzrok ni tehten, še trideset palic povrhu.« Ko je Toniš spoznal, kaj ga čaka, je dvignil dete: »Bijte me! A tegale mi vi držite, milostni gospod!« Ob pogledu na otroka in na možev obraz se je Bojan zamislil, plemenitejše čustvo se je zganilo v njem; zamahnil je z roko: »Govori! Toda če vzrok ne bo tehten, te otrok ne bo rešil palic.« In Toniš je govoril. Ker se je bal kazni, je povedal z gorečimi besedami vse, kar ga je težilo. Iz besed mu je živo dihalo dvoje ljubezni, prva do otroka, ki ga je nosil v naročju, druga do ženske, katero je iskal. Bojanu se je zresnil obraz in je vprašal, obrnjen do pisarja: »Ali je tu ženska s tem imenom?« »Ni je,« je odgovoril pisar. »Ne svetujem ti, da se motiš.« »Vse sem popisal. Če je majhna in črna, kot pravi on, bi tako z lučjo lahko iskal.« Bojan je pomilovalno gledal Toniša, skomizgnil z rameni in se spomnil, da je tega človeka že videl; hotel je nekaj reči, a se je premislil in odšel po hodniku. »Kateri grof jo je odvedel?« je vprašal pisarček. »Friderik Villalta.« »Friderik Villalta?« je vprašal novi gaslaldo, gladko obrit starec, ki se je medtem približal. »Ali je bila lepa?« Toniš je skromno prikimal, gastaldo pa se je krohotal. »On?« je dejal. »Ali greš k njemu? Friderik se je oženil in pred prihodom mlade gospe bržkone očistil svoj grad. Če pa ga ni. je morda tudi prepozno . . »Kako prepozno?« je jeknil Toniš. Mi je mar cesta do Benetk zaman posuta z dekliškimi solzami? In tudi mlade ljubosumne gospe imajo kruta srca. Tudi one iruajo bo-dalca . . .« »Kje je Villalta?« je vprašal Toniš, ki mu je bilo, kakor da se mu tla zibljejo pod nogami. »Pojdi po cesti proti Čedadu,« je dejal gastaldo. »Po poti vprašaj, vsak ti bo pokazal njegov grad. Ali — glej, da te grof ne ubije. Ta ne štedi svojega meča.« Toniš je odšel po stopnicah, pisar pa se mu je med potjo nagnil na uho: »Milostni gospod je dober kot kruh; jaz bi te bil dal nabili, da bi kosce zadnjice v rokah odnesel s seboj.« 10. Veter je gnal oblake na nebo, ki so se kopičili in zopet razbega-vali ko ptice hudournice. Listje je šumelo pod nogami, bosa Toniševa noga je poskakovala s kamna na kamen po vijugasti, od nalivov in koles razriti cesti. Okrog vratu je imel privezano veliko ruto, katere trdi vozel ga je tiščal za tilnikom, v ruti pa je ležalo dete, ki je na pol bedelo na pol spalo; le včasih se je oglasilo s pritišanim jokom, kakor da nima ■več moči. Na golo drevje so sedali vrani in pozdravljali Toniša. Ta se je ozrl po njih in govoril: »Le krakajte, smrt izkrakajte, črnulii, z velikimi kljuni kot vevnice in s požiralnikom za človeško meso. Do zdaj ste žrli našo mrhovino, prekleti; čemu ne zletite enkrat na pojedino v gradove, v njih boste dobili žlahtnejšega mesa . . .« In pogled se mu je neprestano itpiral v daljavo, napojen z jezo, z bridkostjo, s sovraštvom, z žolčem človeka, ki je bil varan in žaljen. Oči so mu iskale grad v daljavi. Prvi se je prikazal pred njim; bil je siv. Tristolpno poslopje je strmelo v nebo. Na stolpih so vihrale ban-dere goriškega grofa. Od skale, ki je stala ob poti, je vstal človek in se pomaknil do Toniša; nekaj trenutkov je stal in gledal, nato je privzdignil čepico in rekel nekaj v tujem jeziku ; bržkone je bil pozdrav. Nosil je malho in povaljano obleko; njegov ko prekajen slanik zagoreli obraz je bil še mladeniški; ni bil berač, kroj obleke ni bil kmečki; čez hrbet je imel obešeno kitaro in dolgo pero mu je vihralo na čepici. Toniš se ga ni ustrašil. V dobrovoljnem nasmehu njegovega obraza ni bilo nič strašnega, prej lahkoživega in prikupnega. Izblebetal je v Irdem jeziku nekaj besed, ki jih Toniš ni razumel; ujel je samo eno besedo: »Scholarus«, in to je zgrabil. »A, nemški dijak si? Po daljnih cestah si obrusil noge in jezik da si se prisleparil do tu in greš, da se nahlastaš črne učenosti, ki služi ali Bogu ali hudiču. Kje imaš črno knjigo, potepin?« Študent se je smejal, zmajal z glavo in dejal po slovensko: »Kruha, vina, čeče — scholar ne zameče.« »Potuhtal sem te,« je dejal Toniš in sedel na kamen, da bi se odpočil. Medtem pa je dete zamijavkalo, da ga je moral Toniš zazibati na kolenih. »Kakšno živo breme nosiš s seboj?« je blebetal dijak, »nenavadna brašnja za potnika; malha, ki ne nudi prigrizka, marveč ga zahteva. Jaz pa sem mislil, da je v culi hlebec rženovca, potepon sira in obilica drugih sladkosti, ki opogumijo popotnika, pa nosiš to cmero s seboj.« »Tiho!« je rekel Toniš otroku in ga ujčkal. »Prvi grad je že za nama. še drugi pride, nato boš pri materi. Ne mijavkaj, ko nič ne pomaga, ne trgaj mi srca, ko bi ti rad pomagal, a ti ne morem.« Dete pa se je pričelo zvijati in je jokalo vse bolj. »Mleka,« je dejal študent po slovensko in pričel ubirati svoje stopinje za Tonišem, ki je znova vzel pot pod noge, da bi čimprej prišel do cilja. »Mleka,.« je trudno ponavljal Toniš za dijakom. »Mleka je v potokih. Po vseh dolinah teče v Gorico, v Čedad in v Videm. Celo na sever se zliva. Le naši otroci ga nimajo. Povsod doje matere svoje otroke, pri nas umirajo ob rojstvu.« In se je obrnil do potnega tovariša: »Ali je na vsem svetu lako?« In kakor da je dijak uganil vprašanje, je odgovoril: »Mleka ni. ali krvi je dosti. Po vseh dolinah teče ta žlahtna tekočina in napaja zemljo. Pravijo, da polje, ki je pognojeno z moškimi mrliči, trikrat toliko rodi. In da je pepel, ki ostane od grmad sežganih krivovercev, najboljše gnojilo za cvetice. Rože rasto v njem in lilije tudi. I11 mislim, da bi rastli vrb o vi grmi tudi. In bi piščalke, ki bi bile v takih grmih urezane, pi-skale: .Prekleti, ki ste me s tezo prisilili, da sem v muki zatajil Kristusa, nato ste me zažgali, da ste podedovali moje svetno premoženje. Zdaj sem pri Bogu in sem bogatejši od vas.' Ali veš. da so zažgali mojstra teiniplarjev in je ta na grmadi preklel kralja Filipa Lepega, kot se za junaka spodobi . . . Ali me slišiš?« Toniš ni poslušal gostega besedičenja, šel je svojo pot in gledal predse, da bi zagledal v daljavi zaželjeni grad. in je zagledal dva; prvi je bil na desni, drugi pa je ostal na levici, toliko da je bil izza obronka viden tlel stolpa. »Ne poslušaš in nič nc veš: govedo si. ograjeno v te hribe, ki nikoli ni pogledalo v svet. In če kateri tvojih sinov pride iz teh dolin in si nabere učenosti. =i nadene tuje ime. tebe več ne pozna. Jaz pa grem z novimi nauki v svojo domovino, da jo obogatim ... A blagor vam vseeno, da ste zaprti v te hribe, med katere niso segle nekatere groze, ki mučijo-svet. Smradu po ožganem človeškem, mesu še niste okusili.