2SSB& 2 3B3m Sag«. cijgi poi»iw> ttuflfri p va» Č KHHI ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO M •» v* felTt IT. LJUBLJANA, dne 14. julija 1921 y»} -16* xmSm STEV. 70. Nove naloge. l’o sprejetju ustave je nastopila v Jugoslaviji nova doba. Ustavni zakon s svojo končno vsebino sicer ni zadovoljil nekaterih večjih političnih strank ter je bil predmet ostre, mestoma prav neusmiljene kritike, ali vse one stranke, ki ne stojijo na izključno revolucionarnem stališču ter samo zahtevajo, da bodi država urejena bolj po zgodovinskih In plemenskih mejah, sedaj za bližjo bodočnost računajo z notranjim ustrojem države, kot ga statuira vidovdanski ustavni zakon. Ustavni boj je bil zelo ljut, kar je razumljivo vsled heterogenosti mladih državnih sestavnih delov ter je bil posebno za slovenski del jugoslovenskega naroda več ali manj šele osnovna šola v široki politični areni. Zato moramo tudi mnogotere izpade tekom vse kampanje s tega vidika presojati ter jim ne smemo imputirati prevelike važnosti. — Ustavni boj se bo nadaljeval, ker je v vsaki državi večen ter je ustava samo slika vsakokratne razdelitve moči med stanovi in razredi, ali vendar naj po svojem globokem pomenu tu ustava ne bodi izpremenljiva od dneva do dneva, temveč le pri dale-kosežnih socijalnih izpremembah. S stališča notranje konsolidacije države moramo pozdravljati novo dobo, ker je s tem otvorjena možnost, da pristopimo k velikim vprašanjem ureditve notranje uprave v vseh panogah, da zlasti uredimo promet po enotnih načelih, da organiziramo krepko osrednjo upravno službo, ki bo vsem dnevnim zahtevam zares kos ter bo tudi v položaju, da s svojo inicijativo poseže v razvoj državnega življenja. In tukaj najdemo velike vrzeli. Manjka nam strokovno izvežbanega uredništva. Na eni strani je vojna vihra požela mnogo moči tostran in onstran Save ter stoji zdaj pred nami mlada generacija, ki pa dostikrat ne more najti izhoda k prostejšemu po- letu, ker se izčrpava v dnevnem eksistenčnem boju, na drugi strani pa stojimo sploh pred novimi nalogami, ki jim tudi nekdanja kraljev. Srbija ni bila dorasla, ker te naloge zahtevajo sintezo mnogobrojnih strokovnih moči. V tem oziru smo napram nekaterim sosedom naravnost v zadregi. — Italijanski, avstrijski in madžarski mejaši nas v tem oziru naravno daleč nadkriljujejo ter imamo priliko, ta nedostatek večkrat z bridkostjo opazovati. Nismo zagovorniki birokracije, nasprotno, vedno smo pov-darjali, naj uprava odloča samo ob sodelovanju strokovnih organizacij ter sosvetov, ali mi tudi minimalnega strokovno izvežbanega uradniškega materijala nimamo, in tudi priznamo, da niti vse naše strokovne organizacije še niso v zadostni meri razvite, da bi vedno mogle uplivati na pravilno rešitev večjih upravnih vprašanj gospodarskega značaja. Tukaj bo treba početi orati ledino. Po našem mnenju mora vlada uradniškemu vprašanju posvetiti največjo pozornost ter skušati z moralnim in materijelnim podpiranjem odpraviti sedaj večkrat nastopajoči diletantizem v večjih zadevah, ki se tičejo življenjskih državnih potreb. Treba pa je tudi v obilici dnevnih dogodkov vsem onim, ki ne smatrajo države za življenjsko zavarovalnico in za zaščitnika udobnosti, ohraniti mirno kri in zavest, da mora vsak državljan po svojih najboljših močeh prispevati k splošnemu procvitu v kulturi in gospodarstvu. Neštete pritožbe proti osrednjim vladnim organom so večkrat prav upravičene, ker nam na-metujejo ogromno škodo, ali pri tem pozabimo, da tukaj mnogokrat stoji pred nami vis maior, faktična neiz-vedljivost vsled tehničnih in drugih ovir. gotove emancipacije in več poleta, treba nam je odstraniti gotovo trpkost, ki nam jo je utisnjla naša mu-čeniška narodna preteklost. Mislimo, da smo prav razumljeni, ker te besede niso malodušne, ampak hočejo samo označiti neko našo stran, ki jo pa druge naše lastnosti odtehtajo v polni meri. Naša vseučilišča imajo tukaj priložnost, da pokažejo pravo pot in da so ognjišče pravega rflzvoja- Vendar si ne prikrivamo, da tem potom ne bomo še dosegli velikih uspehov, temveč je naloga vlade, naj bo ta ali ona, da ne pusti vprašanja dobrega in strokovno izvežbanega uradniškega naraščaja izpred oči. Tukaj še pogrešamo večje inicijative in organizacije. Vse to smatramo za potrebno, da povemo, ker dnevno opazujemo, 8 kakšnimi težavami se imamo boriti, ako imamo rešiti večja vprašanja. V tem oziru se ne smemo preveč zanašati na individualni razvoj posameznikov, ker je brezdvomno potreba večja kot imamo pričakovati od njega. Vse te neprilike bodo v bližji bodočnosti stopile se v večji meri na plan in zato je treba pravočasno odvrniti pretečo nevarnost, da ne najdemo izhoda iz diletantizma. Ureditev uradniškega vprašanja, posebno v označenih smereh je nujno potrebna in resno opozarjamo nanjo vlado in vse politične stranke. Mnenja smo, da smo baš Slovenci v veliki meri poklicani, da v prihodnosti pokažemo svojo brezdvom-fio kulturno silo. Treba nam je samo Prometni problem Slovenije pri italijanski pogodbi. 2e nad dva meseca se vlečejo trgovska pogajanja z Italijo, vendar Slovenija še nima nobene prave ori-jentacije glede izhoda na morje, kar je najvažnejši tžma te pogodbe in za slovensko gospodarstvo prav življen-skega pomena. Zato je potrebno, da naša vlada jasno enkrat pove, na ka- tero stran se imamo orijentirati Slovenci z izhodom na morje, ali naj vpostavimo svoje račune pretežno na Trst ali na Baroš ali naj jih razdelimo na oba dva. Naravno bi bi}p, dp stremimo po dohodu k mor j p po lastnem ozemlju »n sicer preko Dolenjske v najkrajši zvezi na Baroš, Delto in Martinščico. Toda naša vlada se obnaša v tem vprašanju tako de?interesirano, kakor hi !*e tu Šlo za železniško zvezo, ki je popolnoma trptjevr^tnega poiflen^. Mnogo so krive na tem naše slovenske gospodarske korppracije same, k| ne posvečajo temu vprašanju potrebne pažnje. V Beogradu pa se nas v enomer prepripujp, da dobimo po liski železnici preko Ogulina zvezo s Splitom, kot glavno bodočo luko na^e severne obale in da bo država s tarifnimi ugodnostimi izključila vsako konkurenco Reke in Trsta. Na take obljube danes ne moremo zidati. Značilno pa je vsekakor, da zadržuje vlada podelitev predkoncesije za progo KoČevje-Brod-Moravice že nad pol Ipta in da ta proga ni prišla niti v najmanjši stavbeni program državnih železnic in da se tudi kongres inženirjev ni jasno odločil na prvih mestih za to zvezo. S tem je torej treba računati in radi tega je potrebno, si za vsak slučaj zasigurati zvezo s Trstom. Trst ima sicer ogromen interes na prometu z nami, vendar si sedaj pri pogajanjih iz taktičnih razlogov tega ne upa jasno priznati, da ne bi sam moral dati kakih posebnih koncesij. Situacija Trsta je že mesece skrajno neugodna in trgovska zbornica v Trstu je na svoji plenarni seji pretekli teden sklenila, da mora Trst z vsemi svojimi trgovinskimi napravami in industrijskimi podjetji postati prosta cona, da bi mogel svojo organizacijo v prometu z zaledjem v polni meri izkoristiti. Sedanji dve prosti luki, ki jih loči carinsko pristanišče, ne zadostujeta Trstu, da bi mo- Gospodarske razmere v Sloveniji sredi preteklega stoletja. (Po jborničnih poročilih sestavil 1. Mohorič). 1. doba 1850-1855 Zbornica povdarja v svojem poročilu ugodnost Kranjske deže’e, oziroma Ljubljane za snovanje industrije in navaja kot glavne momente lego ob železnici, bližino Trsta, po ceni zemljišča, obilne vodne sile, dober stavbeni mate-rijal, po ceni les, dovoljne množine šote in premoga in ugodno zemljepisno lego, ker sc da odtod blago po železnici in po vodi ugodno razpošiljati na vse strani. Glavna ovira razvoja je bilo pomanjkanje kapitala v deželi in previsoka merkantilna obrestna mera. Poročilo prorokuje Ljubljani, da je rezerva za tovarne bodočnosti. V tej dobi je začelo rapidno propadati Izdelovanje platna, ki je bilo razširjeno v okolici Škofje Loke. Kot glavni vzrok se navaja da se .je delalo platno samo iz belene preje in pa da so začeli tkalci vmešavati bombaž in so s tem dober glas škofjeloškega platna popolnoma diskreditirali. Ljubljanska mehanična predilnic.), kakor tudi predilnica v Ajdovščini z barvarno sta bili v tem času v polnem obratu. C. kr. priv. Ljubljanska rafinerija sladkorja je biia zgrajena leta 1828 in je bila vsled svojih izdelkov zelo na dobrem glasu. Od leta do leta je po-večsvala svojo produkcijo in promet in je leta 1852 dosegla rekordni obrat 3 milijonov goldinarjev. Cvetela je vlsed svojega ugodnega zemljepisnega položaja in ker ji ni nobena tovarna za sladkor glede sladkorne pese delala konkurence. V času od 1. novembra 1851 pa do vštevši 31. oktobra 1852 je uvozila 91.500 centov sladkorne moke m je zanjo plačala 723.000 fl carine. Surovega sladkorja je podelala istočasno ca 91 000 centov. Rafinerija ie izdelala rafinade, melisa in sirupa 93.150 cent., ki se je prodal po celi bivši monarhiji izvzemši lombardsko benečanske province. Ker je bila letina sladkorne repe tista leta slabo izpadla, je prodala rafinerija znatne množine kolonijalnega sladkorja tudi v dežele, ki so se drugače preskrbovale z repnim sladkorjem. Tovarna je z^poslevala 180 do 185 delavcev in uprava pa okrog 15 oseb. Za kurjavo se je rabilo šoto in premog. V suhih letih, ko se je šota, na barju z lahkoto pridobivala, rabilo se je pretežno šoto, ker je bila cenejša in le kot dodatek se je rabil premog. Premoga je porabila rafinerija letno, ako ni rabila šote, nad 100.000 stotov, ki ga je kopala v lastnem premogovniku v Lokah pri Zagorju. C. kr. prlvJIlglrana mehanična papirnica fn oljarna v Vevčah pri Ljubljani je zaposljevala okrog 200 ljudij ki so zaslužili letno nad 30 000 fl. na zaslužku Pri ugodni konjunkturi in for-siranem delu je izdelala papirnica do 8000 centov finega papirja In 4000 centov dvakrat rafiniranega repnega olja. Za produkcijo je porabila 13.000 centov cunj in nad 16.000 mernikov repnega semena. Produkte je prodala po večini doma na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, med tem ko je prejšna leta znaten del svojih proizvodov prodala v Levanto, v Grčijo in Dcljno Italijo Papirnica v Goričanah je bila mnogo manjša in je imela 1852 le 5 pomočnikov in 9 pomožnih delavcev, ki so zaslužili skupno 1610 II letno Surovin se je porabilo 400 centov cunj letno. Stot cun; je stal povprečno 4 fl. Izdelalo seje 2264 skladov ovojnega papirja in pivnikov & 2 fl sklad, v skupni vrednosti 4528 fl dalje 500 skladov pisarniškega papirja & 3 fl. 1500 fl in 50 centov pokrovov & 9 fl 450 fl. Vsi dohodki so znašali 6478 fl, stroški pa 4240 f! torej dobiček 2238 fl. Mehanično bombaževo tkalnico In predilnico v Ljubljani so začeli graditi že v poletju 1837. Leto nato je že meseca aprila pričela obratovati s 5000 vreteni. Tekom nekoliko let se je že razširila na 12.000 vreten. Nato se ji je leta 1848 pri?radiia še mehanična tkalnica s prvotno 150, pozneje 200 statvami. Tovarna je bila urejena na parno silo. Stala je tik jušnega kolodvora. Zaposljevala je okrog 400 oseb, moških, ženskih in ctrok, ki so letno zaslužili 50.000 fl. Tovarna je izdelovala letno 4500 centov preje, niti finih številk 6, 16 do 22 in 30.000 kosov domestikov in mo-linos. Preja se je prodajala večinoma po avstrijskih deželah, tkanine pa v lombardsko benečanske države. Oljarna v Vevčah je izdelovala v v sezoni dnevno 40 centov olja pri za-posljenju 40 delavcev. Bila je že na notranje Avstrijski industrijski razstavi l. 1844. odlikovana z diplomo Oljarna je bila opremljena s 4 hidravličnimi stiskalnicami in z navadnimi prečami. Leta 1852 se je zgradila na Fužinah še tovarna barvnega lesa, ki je bila ena izmed prvih svoje vrste v Avstriji. Začetkoma je z 20 delavci dnevno rezsla 50 centov barvnega lesa, strugala 30 c*ntov in zmlela 100 centov. Razen Vevške in Goričanske or.pir-nice sta bili papirnici tudi v Žužemberku in v Ratečah. Žuženiberška je zaposljevala leta 1852 16 oseb in izdelala letno 50 bal pivnikov, 60 bal papirja za zavojčke, 20 bal ovojnega in 100 bal tiskarskega papirja. (Dalj« prLkodajil.) gel gospodarsko prosperirati, ker bi ostala vsa velika skladišča v mestu, ki so bila zgrajena nekdaj za promet a celim velikim, carinskim ozemljem avstro-ogrske monarhije, neuporabljena, prazna, neproduktivna. Trst se že dve leti bori za vzpostavitev gospodarskih in prometnih zvez bivše monarhije. Najvažnejši njegov problem je obnova bivših jadranskih tarif. Kot devizo glede delitve prometa na Jadranu zahteva, da ne sme biti nobena tarifa iteke z zaledjem ugodnejša kot so tržaške. Veren sekundant teh tendenc tržaške trgovske zbornicd je generalna direkcija južne železnice na Dunaju, katere ta-riino-politični interesi se s tržaškimi v mnogem oziru krijejo. Pri obnovitvi jadranskih tarif so šli Tržačani obratno pot. Začeli so pri Cehih, nato so pridobili Avstrijce, sedaj Madžare in zato Jugoslaviji, špecijelno pa nani Slovencem, preko katerih ozemlja te prometne zveze že vodijo, ne preostaja nič druzega, kakor tudi udeležiti se jih. Direktni promet preko Jesenic med Italijo in Avstrijo smo v svoji kratkovidnosti v prospeh južne železnice ovirali. Vendar je to le vprašanje nekoliko mesecev, da se tudi tu tranzitni promet odpre. Italijani želijo, da bi Jesenice postale mednarodna obratna postaja, kamor bi z ene strani vozilo italijansko, z druge pa avstrijsko osobje. Ta predlog je za jeseniški kot že iz strategičnih razlogov nesprejemljiv. Sicer pa imajo Jesenice kot postaja terensko tako neugodno lego, da bi težko obvladale velik mednarodni izmenjavalni promet. Italijani in Avstrijci bi najraje elektrificirali železnični obrat v Jeseniškem kotu ter vpeljali direktne vlake, ki bi brez carinskih ovir vozili preko našega ozemlja. Skupni kolodvor na južni železnici v Postojni so Italijani pripravljeni koncedirati in imajo že zadevne načrte gotove. Razširjenje kolodvora bi stalo 12 milijonov lir, od česar bi morali Jugoslovani nositi polovico stroškov. Skupen kolodvor je mogoč samo na južni železnici in bi bil za promet nedvomno velikega pomena. Posebno za skupno odpremo živine in mesnih transportov, ki podlegajo veterinarskemu pregledu. Za uporabo tržaške luke bi bile predvsem dve možnosti. Prva, da po češkem vzorcu najamemo za gotovo dobo let en ali več hangarov v najem in tam napravimo lastno carinsko ekspozituro, ki bi bila posebno za tranzitni promet v Dalmaciji važnega pomena. Drugi način pa bi bil, da po splošnih določilih javnih skladišč uporabljamo po potrebi one naprave, ki jih baš potrebujemo. Cehom se najem hangara ni rentiral in najbrž bi se tudi nam ne rentiral za kosovno blago, ker nimamo toliko konstantnega tovora in ker je v skladiščih vedno dovolj prostora. Za naš eksport potrebujemo in to brezpogojno edinole poseben oddelek lesnega skladišča v prosti luki v Skednju. Celo ogromno lesno skladišče v Skednju je v rokah tržaških komisijonarjev in prekupčevalcev in po pravilih je prepovedano oddajati skladiščni prostor v podnajem. Od naših tvrdk nima dosedaj niti ena svojega direktnega skladišča v Trstu in vsled tega se naša lesna trgovina ne more razviti. Za uspevanje naše lesne trgovine je treba, da imamo stalno v 'Trstu vsaj tisoč vagonov razpoložljive robe, da moremo konstantneje in stabilneje dirigirati izvoz lesa. Tržačani z izkoriščanjem lesnega skladišča služijo težke milijone na posredovalnim in gotovo je, da se bodo do skrajnosti borili proti vsaki koncesiji naši lesni trgovini. Vendar morajo naši delegati biti v tem oziru nepopustljivi, ker je les naš najvažnejši izvozni predmet, ki bi v normalnih časih lahko dosegel do 30.000 vagonov iz Slovenije. Ako računamo zaslužek tržaškega posredovalca na vagon samo 500 lir, bi to znašalo 15 milijonov lir letnega tributa, ki bi ga naša izvozna trgovina plačala trža-šl: un komisijonarjem in za katere bi bil naš zaslužek manjši. Trst bo od nas, ako nam odda skladišče za les, imel veliko zaslužka na najemnini, na prekladalnih, mestnih in prista-niščnih pristojbinah ter konečno na prevoznih pristojbinah za ladijno to-nažo. Ker večina našega lesnega izvoza gravitira na Trst in ker predstavlja les i po vrednosti kakor po vsebini nad polovico našega izvoza, smatramo to vprašanje pri italijanski pogodbi za Slovenijo za najvažnejše, vsaj za enako važno kot je ribarsko vprašanje za Primorje in za Dalmacijo. Južna železnica. Južna železnica je z ozirom na valutarne diference interesiranih držav reorganizirala celo računsko službo. Računskega zaključka pa za leto 1919 in za leto 1920 ni sestavila in niti ne obratnega računa za leto 1920. Zato nimamo še natančnejšega vpogleda v finančni uspeh preteklega leta. Letno poročilo se omejuje pa zelo na splošne konstalacije. Predvsem je za nas važno, da obstojajo vsled različne tarifne politike na južni železnici interesiranih držav in vsled valutamih razlik med avstrijsko, madžarsko in jugoslovansko krono bistvene razlike gospodarstva na raznih omrežjih. Jugoslovanske proge so, kakor priznava poročilo, močno napredovale in izhajajo dosedaj brez vsakega državnega posojila ter krijejo tekoče potrebe iz blagajniških dohodkov. To priznanje je najboljši dokaz slabega gospodarstva v upravi naših železnic, ki izkazujejo vedno ogromne primanjkljaje, ki pa rezultirajo po večini iz tega, da se iz obratnih dohodkov naših prog restavrira cela Srbija, medtem ko naše proge propadajo. Ogrsko omrežje južne železnice je moralo najeti za vzdrževanje obrata v letu 1920 60 milijonov kron drž. posojila; do konca maja 1921 pa je ta dolg že narastel na 208 miljonov kron. Najslabša pa je gospodarska situacija avstrijskih prog, radi ogromnega naraščanja izdatkov. Avstrijska vlada je tekom leta 1920 dala južni železnici predujmov 434 milijonov avstrijskih kron. Koncem maja 1921 pa je narastel vsled neverjetno rastočih izdatkov za osobje in materijal, medtem ko so tarife za osebni promet ostale neizpremenjene in so se blagovne tarife tudi le neznatno povišale, na 1600 milijonov avstrijskih K. Z omrežjem, ki so ga zasedli Italijani in ki ga obratujejo na račun italijanskih državnih železnic, ni imela južna železnica nobenih stroškov niti dohodkov. Uprava južne železnice je zahtevala, da se izročijo zasedene proge zopet njenemu obratu, toda Italija na to ni pristala, pač pa ji je na račun nakazala 100 milijonov avstrijskih kron predujma za uporabo prog-Zadevna najemna pogodba z italijansko vlado pa dosedaj še ni bila sklenjena. Iz teh podatkov je razvidno, da gre v Avstriji gospodarstvo južne železnice neizogibno ono pot kot državne železnice in celo avstrijsko gospodarstvo, namreč poplave s papirnatim denarjem in deficiti. Južna železnica pa ne samo, da ne sme povišati tarife nad državno železnico, marveč mora celo na svojih progah dovoljevati zni žanja in refakcije radi konkurence državnih železnic v izvozu preko Pon-tebe. Od leta 1914 pa do konca 1920 so bile tarife na južni železnici povišane: 1. Za blagovni promet: v Avstriji povprečno 34 krat. Na Madžarskem povprečno 26 krat. V Jugoslaviji povprečno 29 krat. 2. Za osebni promet: V Avstriji povprečno 10 krat. Na Madžarskem povprečno 20 krat. V Jugoslaviji povprečno 17 krat. V tem številčnem povišanju zavzemamo skoro sredino. Za južno železnico in za mednarodni promet pa je mnogo večjega pomena razmerje tarif po valutarnih vrednostih. Razmerje tečajev avstrijske, madžarske in jugoslovanske krone koncem leta 1920 proti mirodobni vrednosti av-stroogrske krone, je bilo pri obstoječih tarifah koncem 1. 1920 sledeče: 1. V blagovnem prometu: a) na avstrijskih progah povprečno 26%; b) na madžarskih progah povprečno 22%; c) na jugoslovanskih progah povprečno 88%. 2. V osebnem prometu: a) na avstrijski mreži povprečno 8%; b) na madžarski mreži povprečno 17%; c) na jugoslovanski mreži povprečno 52% mirodobnih zlatih tarif. Z drugo besedo povedano, tarife so z ozirom na devalvacijo denarja in na disagio valut nasledstvenih držav vsesplošno nižje, kljub visokim številkam, kakor v miru. Vendar se jugoslovanska tarifa izmed vseh najbolj približuje mirodobni vrednosti in sicer z blagovno tarifo. Po mednarodni vrednosti valut vozi Avstrijec svoje blago skoro 3V3krat ceneje po južni železnici v Avstriji, kot Jugoslovan doma, Madžar celo štirikrat cenete . Še bolj eklatantne so razmere pri osebnem prometu, kjer je avstrijska tarifa skoro sedemkrat nižja od naše in madžarska pa trikrat. Ta statistika je nadvse važna in je ključ situacije. Mislimo, da bi bilo potrebno, da bi naši zastopniki iz tega stališča pokrenili vprašanje sanacije južne železnice. Odločno pa izjavljamo, da je z ozirom na to razmerje in pa z ozirom na okolnost, da leži 31% vseh prog južne železnice v Jugoslaviji, naše zastopstvo v upravnem svetu za dobo režima prešibko in ne odgovarja faktičnim razmeram interesa. (Dalje prihod.) Obrtni shod v Slovenji Bistrici. Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug si je bila za kraj letošnjega občnega zbora izbrala Slovenjo Bistrico. Občni zbor se je vršil v soboto 9. julija in se ga je udeležilo 39 obrtnih zadrug s 84 delegati. Razen tega je bila udeležba delegatov iz Kranjske zelo številna. Ministrstvo trgovine in industrije je zastopal zadružni inšpektor dr. Munich, Pokrajinsko zvezo obrtnih zadrug za Kranjsko Eng. Franchetti, Zvezo trgovskih gremijev in trgovsko zbornico 1. Mohorič, Sa-vez hrvatskih obrtnika tajnik gosp. Lesjak, obrtno društvo v Novem mestu g. Ogrič in obrtno društvo in rokodelsko zadrugo v Kranju g. Kobal. Očnemu zboru je predsedoval g. k Rebek, ki je po kratkem nagovoru in po oficijelnili pozdravih gostov takoj prešel na dnevni red. Poročilo o dosedanjem delovanju Zveze je podal zadružni komisar g. 1. Založnik, ki je navedel glavne ovire razvoja delovanja Zveze in naglasil potrebo združitve vseh zadrug na ozemlju bivše štajerske, Koroške in Prekmurja v enotno zvezo. V ta namen so se po obširni debati sprejela spremenjena pravila Zveze in odobril predložen proračun. Mariborski delegati so začetkoma pledirali za sedež Zveze v Mariboru, kar so bili celjski delegati druge volje pripravljeni koncedirati. Debata o posredovalnici za kvalificirane delavce je končala s sprejetjem predloga 1. Mohoriča, da se v »Trgovskem listu-odpre posebna posredovalna rubrika, ki bo brezplačno vsem obrtnikom na razpolago. V nadaljni debati se je razpravljalo o očitku prekomernega števila delavcev in sklenilo, da splošne določbe glede števila delavcev za kovinski obrt ne morejo veljati ker se iz njih rekrutira ves naraščaj za železniške strojnike in ključavničarje, katerih je veliko število potrebno: Nato se je do pozne nočne ure razpravljalo o perečih vprašanjih delavskih bolniških blagajn, o povečanju in razširjenju stanovskega glasila Obrtni vestnik« in konečno o razmerju k Zanatljiskemu Savezu o kraljevini SHS. Sprejete podrobne resolucije prinesemo v prihodnji številki. V nedeljo 16. t. m. se je nato vr- šil veliki obrtni shod v dvorani bistriške posojilnice, katerega so se v velikem številu udeležili obrtniki iz Maribora, Ptuja, Ormoža, Središča, Celja in okolic. Shod je pošbtil tudi delegat ministrst. financ g. dr. Savnik in dr. Rant. Delegat je v lepem nagovoru sporočil vest o reaktiviranju davčnih komisij v Sloveniji in obnovitvi kontingenta, kar je bila davna želja naših obrtniških krogov. Kot prvi poročevalec je podal g. 1. Mohorič obširen pregled o dosedanjem razvoju naših državnih financ po prevratu, o dosedanjih ukrepih za zbližanje davčnih sistemov in o bodočih smereh reforme davkov, posebno z ozirom na vladajočo dra-ginjo. Razpravljal je tudi o financah bodočih oblati, katerim je po ustavi pripadlo mnogo prosvetnih in gospodarskih nalog. Referat priobčimo v prihodnji številki. — Nato je poročal gospod L. Kobal iz Kranja o pomenu in namenu obrtnih zadružnih in društvenih organizacij. Poročilo odsotnega g. dr. Štempiharja o načelih za sestavo enotnega obrtnega zakona je prečital g. I. Zadravec. Dalje je sledil referat komisarja g. I. Založnika iz Celja o vzgoji obrtniškega naraščaja, g. E. Franchettija o pomenu vajeniških domov in g. I. Rebeka o svobodi dela. 0 referatih se je razvila živahna debata, ki je trajala dolgo preko poldneva. Podrobnejša poročila o sklepih shoda in posameznih referatih prinesemo v prihodnjih številkah. Popoldan je sokolska veselica zaključila lepo uspelo strokovno prireditev našega štajerskega obrtništva. Izvoz in uvoz. Prepoved uvoza soli. Po odloku uprave državnih monopolov z dne 1. julija 1921 M. br. 11.196 je v zmislu reše-uja ministrskega svela in gospoda finančnega ministra z dne 28. 6. 1921, št. 4314 privatnim osebam uvoz soli iz inozemstva odslej prepovedan. Uvoz soli se bo dovolil samo še onim, ki dokažejo s predpisanimi listinami, da s« nakupili sol v inozemBtvu še pred pre- povedjo uvoza (pred 1. julijem). Osebe, bivajoče v območju delegacije ministrstva financ v Ljubljani, morajo vložiti prošnje za dovoljenje takega uvoza pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani, in sicer najdalje v roku 20 dni po objavi prepovedi v »Uradnem listu«, ki se sočasno odredi. Na podlagi takih prošenj dovoljen uvoz soii se mora izvršiti tekom štirih mesecev po dostavitvi odloka o dovoljenju uvoza. Po preteku tega roka se bo dovolil uvoz soli samo v slučaju, ako uvoznik dokaže, da njega ne zadene nikaka krivda na zakasnitvi uvoza. Izvozna pristojbina na pšenico in rž v Madžarski. Govori se, da namerava madžarska vlada uvesti izvozno takso za pšenico v znesku 500 K, za rž pa 400 mad. kron po 100 kg. Izvoz Zjedinjenih Držav. V mesecu maju izkazuje amerikanski izvoz znatno nazadovanje. Meseca aprila je znašal izvoz 250 milijonov dolarjev, meseca maja pa le 208 milijonov dolarjev, do-čim je meseca maja preteklega leta znašal 330 milijonov. Amerikanski delegat je izjavil na kongresu mednarodne trgovske zbornice, da je sedanja kriza v zunanji trgovini ena najtežjih v zadnjih petdesetih letih in da ni upanja, da bi se razmere v doglednem času znatno zboljšale. Trgovina. Padec cen sladkorju v Avstriji. Na protestnem shodu delničarjev na Dunaju proti podržavljenju gospodarstva s sladkorjem je predsednik zveze izjavil, da bo cena sladkorju v najkrajšem času znatno padla. Zvišane cene einkovc pločevine v Nemčiji. Zveza industrijcev cinkove pločevine v Berlinu je povišala ceno 4. t. m. od 865 na 900 mark za 100 kg. Nemčija kupuje žito v Ruiminiji. Angleški listi poročajo, da je nakupila Nemčija velike količine žita v Rum uniji. Padanje cen v Italiji. V Italiji so padle cene za več kot za 30 odstotkov, pa se še vedno znižujejo. Izdelana moška obleka stane 250 lir, preje 400 lir, obleka po meri 450 lir, preje 600 lir, ženske obleke 600 lir, preje 500 lir, meter platna 7, preje 12 lir, moški klobuk 20, preje 30 lir, slamnik 18, preje 25 lir, prost ženski klobuk 40, preje 80 lir, moški čevlji najboljše kvalitete 80, preje 110 lir, otroška obleka 80, preje 170 lir, volnena tkanina za celo moško obleko 120, preje 172 lir, srajca 28, preje 35 lir, ženska srajca najboljše kakovosti 14, preje 32 lir, bombažne nogavice 5. preje 10 lir, svilene nogavice 13, preje 25 iir, moške panama srajce 6, preje 10 lir, robci ajour 17, preje 26 lir. Cene pa niso padle le za manufakturo, marveč tudi za življenjske potrebščine, kg masti na primer stane 6 lir mesto 13, suha slanina 13 mesto 18, žgana kava 20 mesit) 25, surovo maslo 7 mesto 19, švic. sir 14 mesto 18, goveje meso 8 mesto 10. ovčje meso 7 mesto 10, olje 5 mesto 12. Tudi cene vinu so znatno padle. Padanje cen je baje povzročil bojkot konzu-Bientov. Angleško-iudijska zunanja trgovina. Glasom ravnokar objavljene uradne statistike je imela angleško-iudijska zunanja trgovina leta 1920 izvoznega pribitka 307 milijonov rup. proti izvozu, med tem ko je leta 1919 uvoz za 1.207,900.000 rup. prekoračil izvoz. Naraščanje uvoza gre na avtomobile, motorna kolesa, tovorne motorje, stroje, železniški materi jal, jeklo itd. Skupni uvoz leta 1920 se ceni na 3.226,300.000 rup. in izvozna 2.919,300.000 rup. Industrija. Kriza v /.eniški železarni. Zeniška železarna je odpustila nekaj delavcev radi stagnacije. Skladi so polni železa, kupcev pa ni. Produkcija premoga na Madžarskem. Na Madžarskem se pričakuje nazadovanje produkcije premoga, ker slovaški rudarji radi žetve v masah zapuščajo premogovnike. Obrt. Čevljarska gospodarska zadruga v Železnikih za Selško dolino 9e je osnovala s sodelovanjem Urada za pospeševanje obrti dne 26. pr. m. Namen te zadruge je skupno nakupovanje surovin ter skupno razpečavanje čevljev. V doglednem času se namerava urediti skupno delavnico. Denarstvo. Kolki veljajoči za Črnogoro in Srbijo. Ministrstvo za finance, generalna direkcija posrednjih davkov, je odredilo z odlokom z dne 14. junija 1921, št. 9003, naj se kolki izdaje, veljajoče za Srbijo in Črnogoro, ki jih posamezniki uporabljajo ob izvrševanju svojih poslov pri oblastvih drugih pokrajin, priznajo za prave in polnoveljavne, ako po predpisih zadoščajo za dotični spis. — Prodajalci kolkov pa ne smejo prodajati drugih kolkov, nego onih, ki veljajo v dotični pokrajini. Zamenjava perperov. Ministr. svet je sklenil zamenjavo črnogorskih perperov al pari do zneska 5000. Nad tem zneskom pa v razmerju 1 : 2. Kovani drobiž na Češkoslovaškem so začeli kovati v tem mesecu. Drobiž 1)0 zlitina 80 % bakra in 20 % nikla. Inozemstvo in Clearing-sistem. Iz načrta za zakon o predvojnih dolgovin se je končno razvidelo, katere države so optirale za Clearing-sistein. Te so: Velika Britanija in Irska s kolonijami in protektorati, razen Egipta, Nove Zelandije in Indije, Francija s kolonijami in protektorati, Italija, Belgija in Grška. \ roku, katerega določa mirovna pogodba, niso optirale sledeče države: Ce-hoslovaška, Rumunija, naša država. Kitajska, Japonska, Kuba, Nikaragua, Siam, Kanada, Avstralska zveza in Južna Afriška Unija, neodločeno pa je še glede Amerike, Poljske, Portugalske in Paname. Zakon o predvojnih dolgovih se ne bo uporabljal pri urejevanju avstrijskih dolgov za državljane onih vlad, ki so odbile Clearingov sistem. Avtoinobilna zveza Maribor-Slatina Radinci-Spodnja Lendava. Generalni ko-misarijat za tujski promet v Sloveniji objavlja, da je bila otvorjena 9. t. m. avtoinobilna zveza Maribor-Št. Lenart-Radgona-Slatina Radinci-Murska Sobota Beltinci-Spodnja Lendava. Odhod iz Spodnje Lendave ob 5., prihod v Maribor ob 9.30, odhod iz Maribora ob 14, prihod v Spodnjo Lendavo ob 18.50. Zračni promet z Algirjem in Tunisom. Poroča se, da se na Francoskem organizira obsežna in velepotezna letalna služba med francoskimi pristanišči sredozemskega morja in algirskim ter tunizijskem obrežjem. Kmetijstvo. Razstava sadja v Beogradu. Srbsko poljedelsko društvo bo priredilo vsako leto v svojem domu v Beogradu razstavo raznega sadja iz Srbije. Razstava se začne vsakokrat, ko dozori prvo sadje in se neha ko pride najkasnejše sadje. Žetev na Madžarskem. Izgledi na žetev na Madžarskem so letos jako dobri. Žetev krušnega žita se ceni na 25 milionov ineterskih stotov, tako, da se pričakuje znaten izvoz. Pšenica za avgust se bo prodajala po 8 in. K po kg. Dobava, prodaja. Prodaja premičnin trgovca Lazarja Bejosifa. Beograjski davčni oddelek bo prodajal dne 29. julija t. 1. potom javne licitacije premičnine trgovca Lazaria Bejosifa, ki dolguje navedenemu oddelku 75.597.60 din. na zapadlih davkih. Licitacija se bo vršila v ali pred kavarno »Hotel Makedonija«;. Interesenti naj se javijo na licitacijo ob 9. uri dopoldne. Prodajale se bodo: žlice, vilice, noži (kina srebro ali aluminij), čaše za kavo, majolike, bokali, svetilke, krožniki, lonci, ure, čajne garniture, umivalniki, postelje (iz medi) itd. Navedeni predmeti so kupcem na razpolago v raznih količinah od posameznih komadov do 1000 ducentov. Nabava moke. masti, drv in opank. Uprava kaznilnice v Skoplju bo nabavila 1. avgusta t. 1. v svoji pisarni potom ofertne licitacije 60.000 kg pšenične moke, 2000 kg svinjske masti, 1000 kubičnih metrov drv za kurjavo in 2000 parov opank. Ponudbe morajo biti koleko-vane z 10 dinarji. Pogoje se zamore zvedeti v navedeni pisarni med 8. in 11. ter 14. in 17. uro. Kavcija 10 odstotkov. Nabava desinfekcijskih aparatov. Na dan 1. avgustu t. I. je razpisana ofertua licitacija za izgotovljenje 25 aparatov za dezinfekcijo. Podrobne podatke o aparatih daje Higijenski Oddelek Ministrstva Narodnega Zdravja vsak dan med 10. in 12. uro. Rok za oddajo teh aparatov je določen na 4 mesece po odobritvi licitacije po Ministru Narodnega Zdravja. Predpisana kavcija v višini 10 odstotkov se vloži po odobrenju licitacije. Razno. Razno. Taks« za inžeujersk« avtorizacije. Dodatno k razglaoma z dne 11. aprila 1921, št. 1128 (Ur. 1. z dne 16. aprila 1921) in z dne 20. maja 1921, št. 1744 (Ur. 1. z dne 81. inaja 1921) se priobčuje odlok ministrstva za zgradbe z dne 23. junija 1921, št. 10805, da velja taksa za avtorizacijo inženjerjev, določena pod tar. št. 257 zakona o taksah z 250 dinarji. tudi za področje gradbene direkcije v Ljubljani. Kolonizacija. Ker je končana kolonizacija dobrovoljcev, bo ministrstvo za agrarno reformo koloniziralo sedaj večje število Slovencev na Kosovem in v Netohiji. Zvišana mostnina na Savskem mostu pri Otočah. Z naredbo deželne vlade je bilo lastnikom Savskega mosta pri Oločah dovoljeno zvišati mostnino po tej tarifi: 1. za osebo 20 vin., 2. za kolo in ročni voziček 20 vin., 3. za drobhico 20 vin., 4. za težko živino 40 vin., 5. za enovprežni voz 80 vin., 6. za dvovpre-žen voz I K. Ta tarifa velia do preklica, a najdalje za dobo enega leta. Zvišana mostnina na dravskem mostu pri Ormožu. Deželna vlada je sklenila, da se dovoljuje izza dne 1. aprila 1921 na dravskem mostu pri Ormožu pobirati nastopno mostnino: za dvo-vprežen voz 4 K, za enovprežen voz 3 K, za osebo razen voznika 40 vin., za avtomobil 6 K. Ta cenovnik je dovoljen za dobo abnormalnih gospodarskih razmer po vojni, vendar pa ne za dalje časa nego za tri leta, oziroma do poteka koncesijske dobe, če poteče ta pred tremi leti. Italijansko gospodarsko razširjenje v Mali Aziji. Merodajne osebnosti iz politike in gospodarskega življenja Italije delujejo že več mesecev za tem, da bi se v kratkem vršil kongres v Rimu, s sodelovanjem merodajnih poznavalcev Male Azije. Namen te prireditve je, najti sredstva in pota za prediranje Male Azije, pri čemur se računa v prvi vrsti na pripomoč italijanskih velefinanc. Kot važen problem je v razpravi izkoriščanje zemeljskih zakladov Male Azije za italijansko industrijo. Število prebivalcev na Dunaju je padlo od leta 1910 do danes za 10 odstotkov. To je najlepši dokaz, kako težko je življenje v stolici bivše Avstrije, ker se je po vseh drugih krajih občutil beg iz dežele v mesto, iz Dunaja pa be-že ljudje na deželo in v manjša mesta. Tržna poročila. Kolontjalno blago. Kakao. London po cwt.: Accra na potu 41, Trinidad skladišče 56. Marsllja: Bahia fair 110—115, good fair 105—110, sUpčrieur 125 — 130, Trinidad 135—140, plantation 138 bis 142, Venezuela 135—140, supčrieur 175—18§, Guayaquil 175—180, Haiti 70—75, Dominikanische Republik 95 — 100, San Thomč 105—110, supčri-eur 120—130, Cameroun 80—90, su-pčrieur 110—115, Accra 100 bis 105, Martinique 140—145, Gabon 145—150. Kovine. Berlin po 100 kg: Baker 1475 do 1600 M, rudečkasta med 1050—1175, bela med 550 do 650, medna pilovina 530—660, cink 300—350, novi cinkovi odpadki 430—500, svinec 425 do 475, aluminijevi odpadki 1500—1700. Svila Lyon : Greges Cevennes extra 10/12 Pr. 165 bis 170, 1er ordre 12/16 Fr. 150. Piemont et Messine extra 11/13 Fr. 160—170, 1er ordre 12/16 Fr. 150, Italie ler ordre 11/13 Fr. 1*0—150, do 12/16 Fr. 140—150, Brousse 1er ordre 13/15 Fr. 135, 1er ordre 18/22 Fr. 135. Organisins France 1er ordre 26/30 Fr. 160, Piemont et Messine 1er ordre 24/20 Fr. 165. Trames Italie 2e ordre 26/36 Fr. 140. Greges Chine filatures: Rayon d’or extra 9/11 Fr. 175, CenUure extra 9/11 Fr. 170, Bayard extra 9/11 Fr. 170, do 10/12 Fr. 160—165, Three dancers ler fil 13/15 Fr 160—16, Zebra extra 3/15 Fr. 155, Victory extra 11/13 Fr. 150, Greges Canton filatures: Best l 13/15 Fr. 135 bis 140, 11/13 Fr. 135, Bon l 18/22 Fr 115—120. Best I favori 13/15 Fr. 140- 145. Volna. London po funtu: Australian, medium greasv combing 151/, d. Lincoln wether 71/2 d. Bombaž London, po funtu Fully iniddling American, skladišče 7.66, Fully Good 15.5o, Bremen: 20 70 M. po kg. Liverpool loko 7.80, lulij 7.72, september 7.98, november 8.25. Egiptovski bombaž 13.80, november 14.15, januar 14.25. Aleksandrija: julij 26, november 27.95, gornje egiptovski bombaž 17.80, oktober 18.40. Kavčuk. London po funtov: Para Hard fine, skladišče 10 *A d. Crepe 8 'U d. Amsterdam Crepe, loko, 42 hol. fol. julij - september 45. oktober-december 48, januar-marc 51. Borza. 12. julija. Dunaj, devize: Zagreb 485 do 489, Beograd 1938 do 1958, Berlin 987 do 993, Budimpešta 270.25, do 273.25, Bukarešta 1087 50 do 1097.50, London 2805 do 2825, Milan 3500 do 3520. Newyork 770 do 774, Pariz 5967.50 do 6007.50, Praga 999 do 1005,' Sofija 697.50 do 707.50 Varšava 38.50 do 40 50, Cur.h 12.775 do 12.825. Valute: dolarji 763 do 767, lev: 690 do 700, marke 990 do 996, funti 2790 do 2810, francoski franki 5950 do 5990, lire 3490 do 3510, dinarji 1928 do 1948, poljske marke 41.25 do 43.25, leji 1077.50 do 1087.50, švic. franki -.2,725 do 12.775, čehoslovaške krone 1005.50 do 1010.50, ogrske krone 270.50 do 273.50 Zflrlch, Berlin 7.70, Newyork 606, London 22.02, Pariz 47, Milan 27.45, Praga 7.75, Budimpešta 2.10, Zagreb 3 80, Bukarešta 8.70, Varšava 0.32, Dunaj 0.80, avstrijske krone 0.80. 0$laial!e a,Trgovskem Listu*. ^nppppppppppppic Minska gimiiska ZvonarskB ulica 5 (S). I defon 9. - Brzojavi ,Montana‘* Import. Eksport. Prodajamo la Rapalemo na debelo: Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. fT15TAMPIUF •PANT.ČERNEfvS- UBIJ AN. Blagajničarko ki je obenem spretna strojepiska, prvovrstna moč, za takojšnji nastop, se sprejme v veletrgovini Ludovik Kuharič Ormož. ------------------ Priporoča s« tvrdka Josip Peteline Ljubljana, Sv. Petra nasip 3 tovarniška zaloga šivalnih str&iev igel in posameznih delov za vse sisteme šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlarja ter galanterijo na drobno in debelo, Cene nizke! Postrežba točna! TRG O V S K ) L I S i ___________________dUtdt Tel. št. 261 in 413. - Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana. g j Delnlikn glssnlcn 5D,oao.aoa K. -- Rezervni zshlad! 45,000.009 H. ZLi j u-"blj a* n. s 3* feirodi.tzo.a, Tos^unlsis LJUBLJANA, Stritarjeva »lica 2« se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle Podružnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorita, Celje. Maribor, Borovlje, Ptoj, Brežice. ************ .Lesna induieitrija Bratje Tavčar Centrala Maribor Telefon St. 945. Podružnica Vuzenica Telefon St. 1. Ponuja vsakorstni rezani in tesani le«. * 6 , , 3dt ESN ^ (lastniki Bratje Tavčar) Družba z o. z. sa izvoz v inozemstvo mesa, mesnatih in maščobnih proizvodov. Maribor Kopališka ulica štev. 11. Interurban telefon St. 245. Kupeje po najviijih dnevnih cenah pitane (tovljene) svinje, govedo itd. i. c. mayer LJUBLJANA EN GROS EN DETAIL "rrv‘iri-‘ -“i *“r ^iv r~r Na debelo: Kan. Eai, kaka«, tartiae. me. Mi lit. limiti o trapiti«-Al tir. salami, inka ia ila-ikn, gmiienki itekle- liinn vino letnik 1917. Rogfika Slatin. T. MENCINGER LlobUflno, Resljevo cesto 3. Tovarna olja in firneia Zabret & Ko. Britof pri Kranju (Slov.). ShlMHKa: Beograd, Novi Sad. NAJCENEJE. Proizvaja Jedilno lanano olja* tehnično lanano ol|av' prlma lananl flrnel, lanene tropina Brzojavit ZABRET, KRANJ. 'roelaia srečke razredne loterij WWPPPPRqqpqqqpc^; Veletrgovina manufakturnega In modnega blaga «J. IV. Š o š.t a r i ^ Maribor se v NajkrajSem času p r e m