OSNUTEK (DRUZBENI) DOGOVOR O TEMELJNIH NAČELIH IN KRITERIJIH ZDRU2EVANJA SREDSTEV ZA ZADOVOLJEVANJE SKUPNIH POTREB DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH . V prizadevanjih za dosledno uresničevanje samoupravnega družbeno—ekonomskeqa položaja delavcev v združenem delu, da na podlagi pravic dela z družbenimi sredstvi ter enakih pravic, obveznosti in odgovornosti glede produkcijskih sredstev in drugih sredstev družbene reprodukcije, ki so družbena lastnina, v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu odločajo o svojem delu in o pogojih in rezultatih svojega dela in za uresničevanje krajevne skupnosti kot bistvene sestavine samoupravnih družbeno—ekonomskih odnosov in sestavnega dela združenega dela ter še zlasti upoštevajoč: i — da mora postati dohodek TOZD, v katerih združujejo svoje delo delavci — krajani posameznih KS, temeljni vir sredstevza zadovoljevanje njihovih skupnih potreb v kraju bivanja; — da je ustrezna rešitev sistema združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih Ijudi in občani v KS bistvenega pomena za uresničevanje celotne samoupravne ustavne zamisli krajevne skupnosti; — da je osrednjega pomena nova vloga in pomen planiranja ter družbenih in samoupravnih planov in samoupravnih sporazumov o temeljih planov krajevnih skupnosti za hjihovo delo in razvoj ter na tej podlagi zavzemanje za samoupravno združevanje sredstev za realizacijo planiranih nalog; — da je potrebno doseči enakopravnejši položaj delovnih Ijudi in občanov pri zadovoljevanju njihovih potreb v kraju prebivanja in v tem pogledu bolj uveljaviti načela vzajemnosti in solidarnosti med KS in občinami mesta Ljubljane in Ijubljanske regije; • - — da je treba še bolj uveljaviti krajevno skupnost kot odprto skupnost na družbeno—ekonomskih temeljih socialističnega samoupravljanja, ki se samoupravno povezuje glede na skupne interese z drugimi krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, "' - ' . , v skladu s 74. in 140. členom Ustave SRS, 579. členom Zakona o združenem delu, 41. členom Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela, tč. 55 resolucije VIII. kongresa ZKS, s stališči, priporočili in sklepi Skupščine SRS o nadaljnjem samoupravnem razvoju KS v SR Sloveniji z dne 8. 10. 1975 in 19. 1. 1977, stališči in sklepi RK SZDL ' Slovenije, z dne 21. 5. 1976 ter sklepi MK ZKS Ljubljana z dne 26. marca 1979, - v - ¦ , , *.;,-¦¦¦.,'¦ ..-> -.,: ¦¦•¦¦-.:-¦:¦'¦,•- -¦• ;¦ • . , :¦¦¦. - . ¦. .{¦¦'¦¦ ¦ -.¦¦ '•"-¦ & k I e n e j o ' ¦ .' , ' — izvršni svet skupščin družbeno—političnih skupnosti in izrvšni odbor skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje v občinah, mestu in regiji, — vodstva družbeno—političnih organizacij v občinah, mestu in regiji, — medobčinska gospodarska zbornica Ijubljanske regije '. • ;, ' {DRU2BEND DOGOVOR ''','.' ;» O TEMELJNIH NACELIH IN KRITERIJIH ZDRUŽEVANJA SREDSTEV ZA ZADOVOLJEVANJE SKUPNIH POTREB DELOVNIH LJUDI IN OBCANOV V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH LJUBLJANSKE REGIJE ¦¦,...... - i. ¦.' ._ ; ¦ ¦ . "'¦"¦¦'. ¦ ¦ Lčlen družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja delav- Udeleženci tega dogovora sprejemamo enotna izhodišča, načela cev jn vseh delovnih Ijudi in občanov. in kriterije za zagotavljanje materialnih pogojev za zadovoljevanje , osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb in interesov ¦' V. - ' ¦'. 3. gien delavcev, delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih na Delovni Ijudje in občani opredelijo svoje skupne interese, območju občin Ijubljanske regije. potrebe in cilje ter naloge v krajevni skupnosti s srednjeročnim .• ' •• . ;V ' • ' • planom in vsakoletnim programom za njegovo izvajanje. ' 2. člen 4. člen Združevanje sredstev za financiranje nalog v krajevnih Srednjeročni plani in letni programi krajevnih skupnosti skupnostih temelji na samoupravnih sporazumih o temeljih planov temeljijo na enem ali več samoupravnih sporazumih o temeljih TOZD, KS in SIS, dogovorih o temeljih družbenih planov občin in planov krajevnih skupnosti, ki jih sklenejo delovni Ijudje in občani mesta ter na drugih, z zakoni določenih dokumentih in postopkih v krajevni skupnosti, ter delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovriih skupnosti, ki ne glede na njihov sedež s svojo dejavnostjo neposredno in bistveno vplivajo in posegajo v delo in razvoj KS ter samoupravne interesne skupnosti, ki s svojo dejavnostjo vplivajo na delo in razvoj krajevne skupnosti, oziroma se z njo povezujejo za uresničevanje skupnih nalog. Za uresničevanje posameznih in skupnih nalog KS in vseh drugih dejavnikov, naštetih v prvem odstavku tega člena, lahko le-ti sklenejo na podlagi tega družpenega dogovora in samoupravnih sporazumov o temeljih svojih planov ter na podlagi dogovora o temeljih družbenega plana občine, tudi posebne samoupravne sporazume o združevanju sredstev za uresničevanje skupnih programov potreb in interesov delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih. , 5. člen Skupne potrebe in interesi, ki jih uresničujejo delovni Ijudje in občani v KS so zlasti: — urejanje socialističnih samoupravnih medsebojnih odnosov v posameznem naselju in krajevni skupnosti kot celoti, — zagotavljanje celovitih pogojev (materialnih in prostorskih) za delo samoupravnih organov in teles, delegacij in delegatov ter družbeno—političnih organizacij, — urejanje naselij in drugega prostora na območju krajevne skupnosti ter varstvo bivalnega okolja, — upravljanje in gospodarjenje s stanovanji in drugimi objekti v družbeni lastnini, — samoupravno organiziranje in delovanje stanovalcev oziroma krajanov v hišnih skupnostih stanovalcev odnosno uličnih, vaških in drugih skupnostih ter prek njihovih delegatov v organih in telesih KS, — zadovoljevanje potreb družin in gospodinjstev na področju komunalnih dejavnosti in drugih dejavnosti materialne pro-izvodnje posebnega družbenega pomena, — samoupravno organiziranje občaanov kot potrošnikov ter zagotavljanje njihovega vpliva na razvoj proizvodnje in preskrbe s potrošnim blagom in na razvoj storitvenih dejavnosti, — izvajanje nalog in programov s področja otroškega varstva, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraže-vanja, zaposlovanja, kulture, telesne kulture, rekreacije in tehnične kulture, — izvajanje nalog Ijudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, — varstvo kulturnih in zgodovinskih spomenikov, — obveščanje delovnih Ijudi in občanov o zadevah, ki so pomembne za njihovo samoupravno in politično delovanje in odločanje v krajevni skupnosti, — smotrna uporaba in upravljanje stvari v družbeni lasti, — urejanje drugih področij skupnega življenja in dela, kot jih opredelujejo ss^oupravni sporazum o temeljih plana krajevne skupnosti, >.,am in programi KS, samoupravni akti KS, samoupravni sporazumi, dr^žbeni dogovori in odloki v občini in mestu ter zakoni. 6. člen Udeleženci s cega ^dogovora bomo spodbujali usklajevanje elementov za planske dokumente in sklepanje samoupravnih sporazumov KS s TOZD, s SIS, z drugimi samoupravnimi organizacijami, občinsko skupščino in njenimi organi ter vsak v okviru svoje pristojnosti zagotavljali pogoje za zadovoljevanje skupnih potreb v KS na podlagi združevanja sredstev ter pri tem upoštevali in uveljavljali naslednja temeljna načela: — sredstva za ajresničevanje nalog iz srednjeročnega plana in letnih programov krajevnih skupnosti zagotavljajo delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti tako, da sredstva, ki jih pridobijo s samoprispevkom, združevanjem prostovoljnega dela ali na drug način, združujejo s sredstvi, ki jih za uresničevanje skupnih nalog opredeljenih v samoupravnih sporazumih o temeljih planov, namenijo delavci v TOZD in samoupravne interesne skupnosti, družbeno—politične skupnosti in organiza-cije ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, — vsako združevanje sredstev je namensko za uresničevanje nalog, določenih v samoupravnih sporazumih o temeljih planov in dogovoru o temeljih družbenega plana občine, — obseg in način združevanja sredstev določijo delovni Ijudje in občani s samoupravnim sporazumom o temeljih plana KS, delavci s samoupravnim sporazumom o temeljih plana TOZD ali druge samoupravne organizacije in skupnosti, občina z dogovorom o temeljih družbenega plana in SIS s samoupravnim sporazumom o temeljih plana, — pri vsakem združevanju sredstev in oblikovanju planskih dokumentov udeleženci tega dogovora in udeleženci samo-upravnega sporazumevanja opredelijo tudi načela vzajemnosti in solidarnosti ter način njihovega uresničevanja, da bi tako zagotovili postopno izenačevanje osnovnih življenjskih pogojev delovnih Ijudi in občanov v vseh KS. 7. člen Vsi udeleženci tega dogovora si bomo prizadevali za sočasno srečujoče planiranje, za pravočasno usklajevanje skupnih in posameznih nalog, ki bo temeljilo na realnih ocenah pogojev in možnosti razvoja. 8. člen Udeleženci tega dogovora bomo spodbujali delovne Ijudi in občane v KS, da s krajevnimi samoprispevki v posamezni KS ali skupaj z drugimi sosednjimi KS zagotovijo sofinanciranje planiranih skupnih nalog. 9. člen Zavzemali se bomo, da bi krajani tudi s prostovoljnim delom prispevali delež k bogatitvi materialne osnove svoje KS, zlasti s stalno in organizirano aktivnostjo za urejeno in čisto bivalno okolje, za zelenjevanje naselij, za čista in urejena otroška igrišča in druge skupne rekreacijske površine v naselju, za varstvo spominskih obeležij, za opravljanje zemeljskih in drugih del ob gradnji in vzdrževanju skupnih objektov in za druga opravila. 10. člen Pri organiziranju prostovoljnega dela se bodo KS zavzemale zlasti za vključevanje mladine in še posebej vseh tistih krajanov, ki lahko glede na . svojo strokovno sposobnost prispevajo pri zagotavljanju in opremlanju skupnih prostorov za samoupravno, družbeno—politično, rekreacijsko, kulturno in druge aktivnosti krajanov. Udeleženci si bomo prizadevali, da bodo krajani v KS poleg denarnih prispevkov (prostovoljni in samoprispevek) in prostovolj-nega dela darovali tudi druga sredstva in storitve (les in drugi gradbeni material, prevozi, priprava načrtov itd.). 11. člen Udeleženci dogovora bomo spodbujali vse oblike samoprispeva-nja delovnih Ijudi in občanov ter uveljavljali načelo, da njihova večja pripravljenost prostovoljnega prispevanja sredstev in dela za zadovoljevanje potreb v KS pogojuje višino in načine sofinanciranja teh potreb s strani OZD, SIS, občinskega proračuna in iz drugih virov. 12. člen Udeleženci dogovora se zavezujemo, da se bomo s svojo konkretno aktivnostjo in ukrepi prizadevali za uresničevanje dolžnosti in pravic delavcev v združenem delu in drugih delovnih Ijudi in občanov pri izvajanju načel svobodne menjave dela. V ta namen bomo spodbujali ustrezne organe v KS, TOZD in SIS, da bodo na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov s svojimi srednjeročnimi in letnimi plani ter posebnimi sporazumi za njihovo uresničevanje, opredelili medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, kot tudi sredstva, ki so potrebna za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov delovnih Ijudi in občanov v KS. 13. člen Udeleženci dogovora si bomo prizadevali prek samoupravnih interesnih skupnosti v občinah s področja otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva, kulture in telesne kulture, da bodo delavci TOZD in drugi delovni Ijudje združevali sredstva s sredstvi krajanov za izvajanje skupnih nalog, določenih s plani KS in SIS, zlasti za: — razširitev materialne osnove OZD in drugih izvajalcev (družbene organizacije in društva) določene družbene dejavno-sti, ki na območju ene ali več KS uresničujejo potrebe in interese skupaj z delovnimi Ijudmi in občani, — varstvo kulturnih in zgodovinskih spomenikov v okviru skupnih akcij za urejanje naselij, — druge naloge in skupne akcije, za katere se dogovorijo z vsakoletnimi programi KS. 14. člen Udeleženci dogovora si bomo prizadevali prek samoupravnih interesnih skupnosti na področju komunalnih dejavnosti, stano-vanjskega gospodarstva in drugih SIS v dejavnostih materialne proizvodnje posebnega družbenega pomena, da bodo delavci in drugi delovni Ijudje v skladu z zakoni ali odloki in sporazumi o temeljih planov SIS združevali sredstva s sredstvi krajanov, zlasti za: — upravljanje in gospodarjenje s stanovanji, — urejanje naselij in varovanje okolja, — izgradnjo, upravljanje in izboljševanje uporabne vrednosti stvarf v družbeni lasti (ceste, vodovod, zelenice, omrežja individualne energetske porabe in storitev v prometu in zvezah, urejanje stavbnih zemljišč ipd.), za zadovoljevanje potreb delovnih Ijudi in občanov ter družin in gospodinjstev v KS. 15. člen Krajevne skupnosti in posamezne samoupravne interesne skupnosti z letnimi plani oziroma programi določijo obseg in način kot tudi sredstva za neposredno opravljanje tistih skupnih nalog, ki jih lahko opravljajo občani in samoupravni organi v KS, bolj učinkovito in racionalno. V ta namen bodo SIS s svojimi letnimi plani določile minimalni obseg sredstev, ki jih namenijo KS za izvajanje njihovih nalog na področju dejavnosti SIS. 16. člen ' • Udeleženci dogovora se bomo zavzemali za združevanje sredstev krajevnih skupnosti (zbranih s samoprispevki), SIS in TOZD, s kreditnimi sredstvi banke ter za skupne investicije prek ustreznih SIS. 17. člen Udeleženci dogovora bomo skladno z določili zakonov in dokumentov družbeno—političnih organizacij, pospeševali smotrno ustanavljanje enot SIS v KS, oziroma pri OZD posebnega družbenega pomena s ciljem, da se v enotah omogoči bolj neposreden vpliv in sodelovanje uporabnikov in izvajalcev pri oblikovanju in izvajanju programa SIS na območju KS ter spodbujali neposredno menjavo dela v teh enotah. 18. člen Krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti bodo na podlagi analize uresničeva-nja svojih letnih programov oziroma planov, sprejemale ustrezne ukrepe za pravočasno usklajevanje in poenotenje programov družbenih organizacij in društev ter KS za naslednje leto, zlasti za racionalno koriščenje sredstev SIS in smotrno izvajanje določenih nalog. , 19. člen. Skladno z določili tega dogovora bomo udeleženci zlasti .'¦ občinske konference SZDL in občinski svet Zveze sindikatov na podlagi samoupravnega sporazumevanja spodbujali vključevanje delovnih Ijudi, ki z osebnim delom in sredstvi opravljajo obrtne in podobne storitve in delovnimi Ijudmi, ki samostojno opravljajo ¦ umetniško, kulturno ali drugačno svobodno poklicno dejavnost, v različne oblike združevanja dela in sredstev za zadovoljevanje , potreb in interesov delovnih Ijudi in občanov v KS. :' ' ''¦ 20. člen Udeleženci tega dogovora se zavezujemo, da takoj pričnemo s postopkom za sklenitev samoupravnih sporazumov vobčinahmed (posameznimi) TOZD in KS za združevanje sredstev na podlagi planskih dokumentov, pri čemer se bomo zavzemali za pravočasno predhodno izdelavo, izmenjavo in uskladitev planskih dokumentov. ' ¦'"'" '¦.-¦•" ' ¦• ¦'-"•• : . ¦':'' 21.čten ' " '¦•'• -¦¦'¦- Udeleženci sporazumov določijo predvsem merila in kriterije za enotno vrednotenje in opredeljevanje nalog KS v občini ter izdelavo skupne informacije oziroma letni program nalog za vse krajevne skupnosti, ki se da v postopek za odločitev delavcem o . njihovi udeležbi pri financiranju tako planiranih nalog KS. (V sporazumih naj udeleženci določijo tudi možne načine poenotenja programov v TOZD za več KS, v katerih živijo njihovi delavci). VARIANTNI DODATKI 1; ' ' ¦ ' '¦ '¦ V sporazumih in letnih planih je potrebno določiti zlasti tiste skupne naloge TOZD, oziroma delavcev in krajevnih skupnosti, za katere je bolj smotrno, da jih izvajajo KS in tudi financirajo \z stalenga vira sredstev — (dohodka TOZD). VARIANTNI DODATEK 2: V samoupravnem sporazumu se lahko udeleženci dogovorijo, da delavci v temeljnih in drugih OZD, delovnih skupnostih in drugi delovni Ijudje združujejo posebna sredstva iz dohodka TOZD za reševanje potreb v njihovih krajevnih skupnostih in sicer: — za reševanje prostorskih pogojev za delovanje samoupravnih organov v KS, — za reševanje določenih komunalnih potreb. Sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena so strogo namenska, zbirajo se na zbirnem računu v občini, njihovo razdelitev na KS določajo skupščine KS, zbor KS ter Zbor združenega dela, kontrolo izvajanja dogovorov pa vrši poseben odbor, ki ga imenujejo skupščine KS in zbor združenega dela. 22. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma se dogovorijo za skupen organ, ki bo spremljal izvajanje samoupravnega sporazuma in pri tem zlasti: — spodbujal ., uresničevanje sprejetih obveznosti posameznih podpiskov, — oblikoval predloge za urejanje spornih vprašanj in jih dajal v postopek pred sodišče združenega dela ali pred druge pristojne organe, — na podlagi planov in programov KS pripravil prioritetni predlog delitve po sporazumu zbranih sredstev in ga dal vsako leto najkasneje sdo konca novembra v razpravo in sprejem udeležencem — podpisnikom sporazuma. 23. člen Udeleženci bodo v samoupravnem sporazumu določili možnosti oprostitve prispevanja — oziroma združevanja sredstev za KS, kot tudi določbe o postopkih in povrnitvi škode zaradi neizvrševanja obveznosti iz sporazuma. 24. člen Za dejavnosti krajevne skupnosti na področju uresničevanja delegjtskega in skupščinskega sistema (zlasti za delovanje zborov delovnih Ijudi in občanov in samoupravnih organov krajevnih skupnosti, za delovanje delegacij za skupščine družbeno-političnih skupnosti in samoupravne interesne skupnosti, za informiranje občanov o delovanju delegatskih skupščin in za sklicevanje interesnih zborov, sekcij ipd.) ter Ijudske obrambe in družbene samozaščite, občine zagotavljajo sredstva prek ustrezno opredelje-nega namena v občinskem proračunu. VARIANTA: Za dejavnosti krajevne skupnosti na področju uresničevanja delegatskega in skupščinskega sistema in Ijudske obrambe, občine z odlokom o proračunu občine zagotovijo sredstva od dela davkov, taks in drugih proračunskih prihodkov, zbranih na območju krajevne skupnosti. - , • , - . iL ¦ ;. , _ i ,. 25. člen V okviru f inanciranja delovanja delegatskega sistema v krajevni skupnosti sodi tudi financiranje tistih funkcij družbeno—političnih organizacij, ki predstavljajo skrb za usposabljanje delegatov in delegacij ter za povezovanje delegacij pri obravnavanju problemati-ke, ki zadeva življenjske interese in potrebe krajanov in delovnih Ijudi v krajevni skupnosti. ' •" "v '•'"'¦ , 26. člen '_'¦'; Med nalogami v krajevni skupnosti, za katere zagotavljajo deloma ali v celoti občine proračunska sredstva, so tudi izvirneali prenešene naloge na področju Ijudske obrambe. ¦ " 27. člen J ' ' ' •'' Občine bodo zagotavljale krajevnim skupnostim proračunska sredstva po enotnih merilih in kriterijih, s katerimi bo opredeljen obseg potrebnih sredstev za izvajanje nalog na področju splošne porabe v krajevnih skupnostih za posamezno proračunsko leto ali na daljše obdobje. Pri tem bomo upoštevali uspešnost delovanja delovnih Ijudi in občanov na samoupravnem, družbeno—ekonomskem in družbeno —političnem področju, stopnjo razvitosti posamezne KS, uresniče-vanje načela solidarnosti in druge pogoje, ki izhajajo iz specifičnih razmer in potreb v posamezni občini in njenih KS. Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine sprejme merila in kriterije, po katerih se zagotavljajo sredstva krajevnim skupnostim in spremlja njihovo izvrševanje. VARIANTNI DODATEK: V občinah, kjer bo z enotno opredeljenimi merili in kriteriji za financiranje nalog na področju splošne porabe v krajvenih skupnostih ugotovljeno, da so doslej zagotovljena proračunska sredstva za te namene nadpoprečen, bomo v naslednjem obdobju omejili rast sredstev za financiranje nalog na področju splošne porabe v krajevnih skupnostih, dokler ne bodo odpravljene razlike v financiranju teh potreb iz proračunskih sredstev med občinami, udeleženkami tega dogovora. 28. člen Družbeno—politične organizacije ter družbene organizacije in društva v KS, združujejo svoja sredstva s sredstvi krajevne skupnosti v skladu s svojimi materialnimi možnostmi, programi in dogovorjenimi skupnimi nalogami. 29. člen Udeleženci dogovora, zlasti izvršni svet skupščin občin bomo takoj pričeli pripravljati enotno metodologijo za sistematično zbiranje podatkov o razvojih potrebah KS in enotne kriterije za uresničevanje vseh možnih virov f inanciranja programov KS. 30. člen Udeleženci dogovora bomo spodbujali, zlasti krajevne skupno-sti iz območja svoje in sosednjih občin, da bodo pospeševale ustanavljanje skupnosti krajevnih skupnosti v primerih, ko delovni Ijudje in občani ugotovijo dolgoročnejše skupne interese in potrebe ter možnosti njihovega skupnega uresničevanja. Še posebej se bomo zavzemali tudi za povezovanje KS na podlagi sporazumevanja o posameznih skupnih nalogah, ki ne terjajo ustanovitve skupnosti KS. Skupne naloge dveh ali več KS morajo izhajati iz predhodno sprejetega sporazuma o skupnih temeljih plana teh krajevnih skupnosti. 31. člen Udeleženci tega dogovora bodo v svojih samoupravnih sporazumih o temeljih plana oziroma v družbenih dogovorih o temeljih plana, določili organe ter strokovne službe, ki so dolžne spremljati uresničevanje določil tega dogovora, izdelovati programe uresničevanja in nastopati z ukrepi za izvajanje sprejetih srednjeročnih in letnih obveznosti. 32. člen Udeleženci dogovora bomo vsako leto, najkasneje v oktobru prek svojega ustrezenga organa ocenili izvajanje določil dogovora hkrati z oceno izvajanja svojih planskih dokumentov in na tej osnovi sprejeli ukrepe za prihodnje obdobje in ukrepe (opomin, odpoklic) organom in posameznikom, ki niso opravili svojih nalog za uresničevanje s tem dogovorom določenih obveznosti. 33. člen V postopku spremljanja izvajanja tega družbenega dogovora se bomo udeleženci stalno (najmanj enkrat na tri mesece) medsebojno informirali o vseh ukrepih in predlogih za urejanje odprtih vpr.išanj ter v ta namen predlagali skupno obravnavo vprašanj v organih in telesnih konferenc SZDL, bodisi na ravni občine, mesta ali regije. 34. člen Skupščine občin bodo predlagale udeležencem sedaj veljavnega družbenega dogovora o načinu združevanja sredstev, ki jih za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov delovnih Ijudi in občanov v KS namenijo delavci, da ta dogovor v Ijubljanski regiji preneha veljati z dnem (ko bodo KS in TOZD sklenile nove samoupravne sporazume v skladu s tem dogovorom) 31. decembra 1980. 35. člen Udeleženci sprejemamo dogovor po opravljenem postopku javne razprave v organizacijah 5ZDL in sindikatov. Vsak udeleženec ima pravico predlagati spremembe in dopolnitve dogovora y času njegove veljavnosti, po enakem postopku kot je bil sprejet. 36. člen Ta družbeni dogovor je veljaven, ko ga sprejme in podpiše večina udeležencev. Uporabljati se prične osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Dogovor velja za srednjeročno obdobje 1981-1985. Številka: PODPISNIKI: Datum: OBRAZLOŽITEV Na pobudo MK ZKS Ljubljana in MK SZDL Ljubljana je v teku zelo pomembna akcija za dograditev sistema financiranja KS v Ljubljani (regiji). V ta namen je posebna delovna skupina sveta za spremljanje razvoja KS pri MK SZDL Ljubljana pripravila obširno analizo o dosedanjem sistemu financiranja KS v Ljubljani ter predlagala strokovno—politična izhodišča za njegovo nadaljnje dograjevanje (celotno gradivo je objavil Občan v št. 12 dne 22. maja 1980). Gradivo je bilo obravnavano na seji omenjenega sveta, kakor tudi na skupni seji dveh družbenih svetov mesta Ljubljane. Tako na sejah teh teles, kakor po mnenju odgovornih družbeno—političnih dejavnikov v mestu je gradivo dobra podlaga za javno razpravo, ki naj bi prispevala še druge predloge, tako da bi v jeseni imeli vsestaransko pretehtan in osvetljen predlog, kako naj poteka financiranje KS v naslednjem srednjeročnem planskem obdobju. Da bi bila ta razprava čimbolj konkretna je bilo tudi dogovorjeno, da delovna skupina, razširjena še z nekaterimi strokovnjaki in udružbeno—političnimi delavci, pripravi tudi konkretnejše teze ali celo (družbeni) dogouor, ki bi celovito zaobjel celotno problematiko financiranja KS in določil temeljna načela in poenotene kriterije za uporabo ustavno predvidenih virov sredstev za financiranje KS. Zaradi velike časovne stiske pri pripravi osnutka dogovora je le—ta še nedovolj dodelan, vendar pa omogoča vsem zainteresira-nim krajanom in dejavnikom v KS, občinah, mestu in regiji, da se glede vsebine členov opredelijo, predlagajo variantne rešitve in tako odgovorno prispevajo svoj delež v prizadevanjih za izboljšanje stanja na tem področju. Na podlagi tega (družbenega) dogovora bodo v občinah lahko sklepali še samoupravne sporazume o zdrževanju sredstev za potrebe KS (ali celoviteali sporazume glede uresničevanja posameznega vira financiranja KS), v katerih bodo lahko upoštevali tudi svoje specifične raztnere in potrebe, ki jih ta (družbeni) dogovor vsekakor ne more. Družbeni dogovor naj bi tudi nadomestil dosedanji družbeni dogovor Ijubljanske regije o združevanju sredstev za KS, ki preneha veljati z 31. 12. 1980. Vsebina členov (družbenega ) dogovora izhaja iz ustavnih, zakonskih in idejno-političnih izhodišč glede združevanja sredstev za potrebe KS in omogoča tudi upoštevanje specifičnih ciljev, ki jih zasledujemo pri dograjevanju sistema financiranja KS v Ljubljani. Teze za ta dokumetn so bile že obravnavane na ponovni skupni seji družbenih svetov mesta in na seji sveta za spremljanje razvoja KS pri predsedstvu MK SZDL v Ljubljani. Poglavitne pripombeteh teles so že vnešene v osnutek dogovora. BELEŽKE: