Hatolisk cerkven list.
T(*f'ftf ,V.	' I.jubljani 5. sušca 1857.	MA*I tO.
po Božjioi usmiljenji in po milosti svetiga apostolskiga
Sedeža
Kae&c>« šketf v LJubljani itd. Vsim ljubljenim vernim Ljubljanske škofije
zveličanje in blagoslov v Gospodu! (konec.)
Vidite tedej, ljubi moji! de Bog svojo lepoto, moč in velikost, svojo dobrotnost iu ljubezin, svojo svetost in pravičnost mnogotero in svitlo spričuje; nebo iu zemlja sta polna njegoviga veličastva. Ne dajte se tedej nikdar zapeljati; le kdor se Boga boji, kdor Boga časti in hvali, sine čisto srečo upati na tem svetu in zveličansko veselje po smerti perčakovati.
Veste pa, de je Bog tudi še na posebno prečuduo vižo svojo mogočnost in svetost razodel. Je pošiljal preroke, ki so z močjo duha in besede pregrešno početje ljudstva grajali in zatirali, in razsvitljcui z nebeško lučjo napovedovali tistiga, ki je sam le peklenski kači mogel streti glavo ter pravico in resnico uterditi na zemlji. Na zadnje pa je ljudem govoril po svojim edinorojenim Sinu; in ko so se stare obljube dopolnile s prihodam Jezusovim, po kteriin so hrepeneli vsi narodje zemlje, so aposteljni veselo sporočilo od usmiljenja in ljubezni nebeškiga Očeta po celini svetu oznanili in z brezštevilnimi čudeži spričevali, de nobeno drugo ime pod uebam ljudem ni dauo, v kterim bi zamogli zveličani biti, kakor ime Jezus. Kakor je le en Bog in en Kristus, tako je tudi le ena resnica iu zveličanska gnada. In de studenci te resnice in te gnade do konca sveta teko brez pomanjkanja in brez pomote, je Kristus na podstavo prerokov in apostelnov eno cerkev zidal, in ji apostelna Petra za vidniga poglavarja dal. In njegova očitna sveta volja je, de ljudje vsih časov in vsih krajev to cerkev, kteri je tudi dar nezmotljivosti podaril, kakor svojo mater časte iu vbogajo; kdor nje ne posluša, naj bo kakor ne-vernik in očitin grešnik, to je, brez upanja na večno zveličanje v nebesih.
Kdoikoli tedaj veruje Jezusovi besedi, ne more nikakor več dvomiti, kje de je najti zveličanska gnada in resnica. Katolška cerkev hrani in varuje in deli ta predragi zaklad. Ta cerkev, zidana na skalo, ktera je Peter in njegov nastopnik rimski Papež, je kakor mesto na visoki gori; kdor svojih oči nalaš pred lučjo ne za t is ne. je ne more zgrešiti in tajiti. Ako vender vidite, ljubi moji! de kteri te dobre iu Ijubeznjivc matere ne spoštujejo, njene zveličanske nauke iu svaritve zametujejo. ne dajte se motiti. zapeljani iu zapeljivci so, kterikoli serce svoje matere ranijo z nepokoršino in nezvestobo. Zapišite si globoko v svojo dušo besedo sv. Cipriana: \obedin iic more imeti Boga za Očeta, kdor cerkve za mater nima. Iti ravno to je tudi, kar sv. Oee Papež v pismu od IT. sušca p. I. z
vso močjo očetovske ljubezni na serce položiti velevajo. Zatoraj vam rečem, de pastirje, ki so vam v Gospodovim imenu poslani v podučenje, poslušajte, in tako spolnite voljo Gospodovo, kteri pravi: ,.kdor vas posluša, mene posluša**; spolnite voljo nebeškiga Očeta, ki je na Taborski gori »voljenim učencam rekel: „To je moj Ijubeznjivi Sin, nad kterim svoje dopadajenje iiuam; njega poslušajte". Kakor serca teh učeneov na gori, se bodo tudi vaše enkrat \ neznanim veselji topile; iz vere bote živeli vekomaj.
Tode vera mora biti živa, ki se v lepih delih ljubezni kaže. Kavno to tudi sveti Oče Papež v pismu od 17. sušca pretečeniga leta posebno omenijo. Spoznanje resnice brez dobrih del, pravijo, Bogu ne dopade, pa tudi del brez vere ne sprejema z dopadajenjem; v obojim, namreč v pravi veri io v spolnovanji zapoved obstoji ozka iu težavna pot, ki pelje v življenje. Zato opominjajo z očetovsko skerbjo, dc ne samo v katolški veri vedno terdni in stanovitni ostauite, temuč tudi z dobrimi deli svoj poklic in svoje izvoljenje zagotovite.
Z deli ljubezni bote pokazali, de ste učenci tistiga.ki se je iz ljubezni do nas voljno grešnikam v roke dal, in ki je pred svojo smertjo rekel apostelnam: Novo zapoved vam dain, de se ljubite med seboj, kakor sim jest vas ljubil ; iz tega bo svet spoznal, de ste moji učenci. Zares. ljubi moji! dobre dela, v kterih se bote trudili, bodo kakor sveta luč; njim. ki v temi zmot in v senci smerti sede. bodo vžgale pravo spoznanje, de katolška vera. ki take blage čednosti rodi, je edinoprava Kristusova vera, edino-prava pot k zveličanju; zmoteni in zapeljani bodo k zapušeni materi spet nazaj prišli in v njenim zavetji mir najdli svojim dušam.
Pomnite posebno zdej v štirdeseldanskim postu, de stanovitna zaupljiva molitev nar terši serca omeči in nar gostejši dušne teme prežene, dc dela usmiljenja sploh od greha in smerti rešijo, in de dela zatajevanja in pokore Božjo pravico potolažijo in zaklade ncskončniga usmiljenja odklenejo. Ako to storite, se bote kakor prave sinove svoje matere cerkve pokazali . ktera z neutruden« skerbjo vse svoje otroke nevarnost pogube varuje, pa tudi zgubljenim ovčicam pod perute njene inaternc ljubezni. ..Hodite v ljubezni. kakor je tudi Kristus nas ljubil, in se za nas dal v dar in klavšino Bogu v prijetin duh**. ^Kfcž. j, 2.) ..Z vso molitvijo in prošnjo molite vsak čas v duhu; in v tem čujte v vsi stanovitnosti in prošnji za vse svete". (Kfež. 6, 18.)
„Guada bodi z vsimi, kteri ljubijo Gospoda našiga Jezusa Kristusa s stanovitnostjo". Amen.
Kar dovolenje zastran mesnih jedi zadene, za Iclašnji štirdesetdauski post iu za druge postne dni skoz leto vse to velja, kar sim vam bil v lanskim pastirskim listu ud 19 prosenca 1Kr»l'» za pretečem« leto oznanil.
ANTON MARTIN,
po nsmiljenji Božjim Lavantinski škof vse verne lepo poidravim, in Vam iz serca vse dobro želim.
Preljubi! Bog nam je dal zdravo leto in dobro letino; bodi \jemu čast in hvala! — \i bilo lansko leto prehudih nalezljivih bolezin, ne velike morije, ne hude ujime po naših krajih. Pridelali smo žita in vina dovolj in prejeli več dobriga. kakor omo zaslužili. Kaj pa hočemo mi Bogu dati? — Naša sveta katoliška vera nam tri posebne dobre dela kaže, s kterimi lahko Bogu vstrežemo, ako le hočemo; z njimi sc naj lepše Bogu zahvalimo, če jih Njemu s čistim sercam darujemo. Te tri Bogu posebno prijetne reči so molitev, post in milošnja. Bolj pridno kakor do zdaj hočemo torej zanaprej moliti, po premoženji rujše vbogajme deliti, bolj zvesto se postiti in pritergovuti Bogu v zahvalo za toliko dušnih iu telesnih dobrot. — Svoje dni so se veliko bolj ojstro postili, kakor zdaj; kakor nam stari ljudje pričajo. Ves štiridesetdauski post niso mesnih jedil okusili, se niso razun svete nedelje noben postili dan pred enajstim ali dvanajstim, in perve čase keršanstva ne pred solčuim zahodam otežali; veliko vernih se je postilo ob suhim kruhu in vodi, po izgledu in nauku Jezusovim, ki veli: ..Ozke so vrata in t e s n a j e pot, ktera pelje v življenje! in malo jih je, kteri jo najdejo. — Kdor hoče za menoj priti, naj sam sebe zatajuje in hodi za mano.**
Ker pa veliko kristjanov v sedanjih časih čedalje huje na poti ojstriga posta peša. jim dobra mati, sveta katoliška eerkev milo roko poda. in zapovedani posi zlajša, naj bi verni kristjani polajšani post za toliko bolj zvesto in pa s hvaležnim sercam dopolnovali. V imenu naše ljube matere, svete katoliške cerkve Vam tudi jaz za to lelo 1857 post polajšam in zapovedane postne dni napovem. (Nasledva postni red.)
To. preljube moje ovčice. je zapostni čas naše svete katoliške cerkve materni glas; in Vi, verni otroci, ki ste to slišali ali brali, ne bodite terdiga serca, ampak slušajte svojo skerbno mater. ..Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor ne vernik i n očitni grešnik**, govori Kristus. ..Očeta nc bo imel Boga, kdor nima cerkve za mater: pravi sv. Ciprian. Bogu pa bodi položeno. de je lakih toliko po sveti, ki sveti post zaničujejo. in svete katoliške cerkve ne spoštujejo, ker pruve vere niso.
Olročiei! imamo potrebniga živeža iu oblačila, imamo še ljubiga zdravja, hvala Bogu! le ene. naj potrebneji reči naoi od leta do Ida huje pomanjkiijc: pruve, žive svete vere, brez ktere Bogu dopusti mogoče ni. Prava živa, delavna vera med nami umira, in močno se mi zdi, de se tudi nam polnijo Jezusove strašne besede: ..Vam povem, de iio od vas vzeto Božje kraljestvo, in bo dano ljudstvu, ktero bo njegov sad dalo. Povem v a m . d e j i h bo v c I i k o o d i z h o d a i u z a h o d a p r i-šlo. in bodo sedeli v nebeškim kraljestvu; otroci kraljestva p u bodo p a h n j e u i v v n a n j o t e-ii! o: ondi bo jok in škripa nje z z o b m i". — Zakaj pa? me bote prašali. Prava vera nas zapuša posebno iz treh vzrokov: ker veliko ceno prave vere premalo ob-rajiaoio in dosti zanjo ne skerbimo; - ker po naši sveti veri prav ne živimo, njo v djanji zalajamo in druge po-hujsumo; ker brez vse skerbi dopustimo, de se nejevera iu krivovera čedalje bolj med nami širule: te so tri naj huji znamnja. de prava vera naše kraje zapuša. Ne daj Bog, de hi nas zapustila!
Sveta vera čez vse velja iu je po besedah Jezusovih zakladu podobna, hi je v njivi skrit, za klero človek, kleri ga najde, vse proda in njivo kupi. — Sveta vera je drag biser ali žlahten kameli, /.a kteriga kupec vse f*voje premoženje da. de biser dobi. Koliko se je Kristus
trudil, de nas je v pravi veri podučil; koliko so si aposteljni in njih nastopniki prizadeli, de so nam luč prave vere prižgali; koliko so naši rajni skerbeli, de so nam zaklad prave zveličanske vere zapustili; nas pa gostokrat grozi h Božjimu nauku iti — starše malo skerbi svoje otroke — gospodarjem v misel ne pride svojo družino v pravi veri dobro podučevati. Tako se zgodi, de po malim odra-šeni kristjani še to pozabijo, česar so se v mladih letih naučili, in de poslednjič sami ne vejo, kaj verjejo. Ako med take slaboverne kristjane kak krivi prerok prileze, krivih naukov zatrosi in našo sveto vero zabavlja, hitro so taki slabo podučeni nevedneži pripravljeni nejeverske in kri-voverske zmote poterditi, in pravo-vero zaničevati. Pride neverni ali krivoverni zapelji vee, in slabo podučeuimu žen-stvu obljubi, de jo bo vzel, rada bo vero zatajila, de bo le moža dobila, kajti slepa srota ne pozna, kaj sveta vera velja. Cesar malo obrajtamo, radi dober kup damo, de se Bogu usmili!
Sveta katoliška vera med naini umira, ker zvesto po njej ne živimo. Prinesli so te pred nekimi letini v cerkev Božjo h svetimu kerstu, in namestnik Božji so te kerstili na ime Jezusa Kristusa, ker so tvoji botri (goteji) za tebe obljubili, de hočeš po sveti veri živeti, in se svoje vere ne sramovati. Premisli, kako pa zdaj živiš? — Mahomeda-nov (turkov) ni sram. se po svoji veri oinivati, svoje poste deržati iu svoje molitve očitno opravljati; koliko katoličanov se pa sramuje pokrižati se, vpričo drugih ljudi moliti, se v petik in druge postne dni postiti, ker neverni ljudje vse te reči zaničujejo. Koliko sc jih sramuje k spovednici iti in očitno k Božji mizi pristopiti! Koliko jih je med nami , ki se katoliški kristjani sicer imenujejo, pa po ajdovsko živijo, ljudi pohujšajo, in drugoveriiim priložnost dajo, našo sveto vero zaničevati. Taki mlačni, nezvesti katoličani in pa malopridni kmetje, od kterih Kristus govori, de so sicer vinograd prejeli, p a s a d u s voj i m u gospodu o svojim času niso dali, temveč so mu hlapce, ktere je poslal, otepi i, ubili, in mu poslednjič tudi n j c g o v i g a sina umorili. Gospod bo take nehvaležne kmete pokončal in svoj vinograd drugim dal.
Pruva sveta vera med nami peša. in krive vere se natihama med nami širajo po besedah Kristusovih, ki govori: ,,Nebeško kraljestvo je podobno človeku, kteri jc dobro seme vsjal na svojo njivo. Kadar so pa ljudje spali, je prišel njegov sovražnik. i u je lju like ine d pšenico pri seja I**. Lepa čista njiva je bila naša srečna Lavantinska škofija, z dobrim semenarn prave katoliške vere obsejana; ni bilo ljubke iiejeverstvu uli krivoverstva med nami; in zdaj poglejte, kaj smo včakali! V sredo med nas se je krivoverstvo vgnezdilo. po mestih in tergih. po vaseh iu selili se krivi nuuki sejejo. posebno pu po kerčmah > ošterijah | se krivovera oznanuje. Ako bomo brez skerbi spali, iiiim bo I j u— lika krivoverstva drago pšenico prave zveličanske vere Jezusove v kratkem prerastla iu zadušila. In to bi za nas bila naj veča nesreča.	(K. si.)
Aon \iliofa Jlazsa
in njegove dobrotne naprave v Veroni, Padvi itd.
(Od dr. J. C. >liuerrutzner-ja.)
Skorej vsak dan okoli poldne gre po ulicah mesta Veronc -- od s t. Ker 111 o proti s t. Kvfemii — visok, tenek mašnik: njegov bledi, prijazni obraz, njegovi sivi lasje, vsa njegova postava ima nekaj v sebi. kar spoštovanje obuduje. In zares, slehern Veronez pozna, pozdravlja in spoštuje tega moža. Njegovo ime je g. Nikola Mazza, ki je bil skoz veliko let, z imenitnim tizikarjem Zumboni-em vred, slaven profesor matemake na e. k. liceju Vero-iieškim. iu še zmiraj eden nuj večili dobrotnikov človeštva.
D. Mazza, rojen na Veroneškim, je že v ti 7. letu. Imel je ko mlad duhoven veliko premoženje in je želel ga Bogu v čast in bližnjimu v prid oberniti. Ker je imel zraven učenja tudi z duhovnim pastirstvam, zlasti s spovedo-vanjem opraviti, se mu je v tem dvojnim opravilu naj lepši priložnost razodevala, svoj denar v prid obračati. Vidil je pogosto pridne mladenče z visokimi dušnimi zmožnostmi v veliki stiski in revšini, in jim je pomoč delil. Zvedil je večkrat, de so sirote ali pa sicer od staršev zanemarjeni otroci obojiga spola v nevarnosti, de bi se v pregrehe ne pogreznili, in je pomagal, kolikor je premogel, ali z d ena rani ali pa s tem, de je take nesrečne k dobrim der-žinam pripravljal. Vender to mu ni bilo zadosti; premišljeval je, kako de bi zatnogel v veči meri in stanovitniši pomagati. Sklenil je tedaj, dve napravi vstanovili, eno za šolske mladenče, drugo za mlade, uboge zapušene deklice. Nad 15 let je, kar je iz unih 2 naprav še tretja vstala: za misijon v srednji Afriki. V pervo napravo ali sobivališe se jemljejo čisto ubožni fantiči, ki itnajo namen se šolstva poprijeti. Imeti morajo: 1. izverstne dušne zmožnosti; 2. življenje brez graje, in 3. zdravo pamet, ker skušnja uči, de velikrat naj boljši glave (die sogenaniiten Genies) za djan-sko življenje malo veljajo. Kejenci imajo obleko, živež, stanovanje itd. čisto zastonj; morajo pa skoz in skoz iz vsih reči izversten napredek ali red imeti ; kteri koli tega ne doseže, se ob koncu leta brez prizanašanja odpravi. Marsiktero leto jih je bilo po 25 - 30 sprejetih. Po dopolnjenim gimnazii pokliče D. Mazza vsaciga posebej pred sc in ga vpraša: „Moj sin! kaj misliš posihmal? K čemu misliš, de si poklicati? Prevdari to reč pred Bogam iu posvetovaj se s svojim spovednikom. V nekterih dneh mi pridi povedat. — Ako hočeš duhoven hiti, zamoreš pri tneni ostati. Se hočeš pa pravic ali zdravilstva učiti, ti je moja naprava v Padvi na ponudbo; naše življenje in hišni red ti je znan". Ker ta predobrotni ustav že nad 30 let stoji, iz njega izhaja že nad 70 duhovnov, med njimi 10 vikših duhovnov (Krzpriester) in več učenikov, pa tudi več izverstnih zdravnikov in pravnikov. Poslednje šolsko leto je bilo na c. k. liceju v Veroni 30 Mazzatovih rejeneov s šolskimi darili obdarovanih. Število rejeneov, latincov, bogoslovcov, pravnikov, zdravnikov je zdaj blizo 200.
Ženska naprava — dobro laško miljo deleč od une — obsega celo versto poslopij in je v nji blizo 300 oseb. Deklice se v nji prav dobro in lepo po keršansko odrejajo; učč sc zruven navadnih šolskih reči tudi vsih mnogih ženskih del, de jih prav radi v boljši hiše za posle jemljejo, in že veliko število zmed njih je s spodobno omo-žitvo čedno prcskerbljcnih. Pričujoče številne učcnice so iz naprave same.
V ti ženski napravi je zdaj 15 zamurk; v napravi inladenčcv pa H zamureov, kterih 1 so pretečeno jesen iz hartumske misijonske šole pripeljani (ta čas, ko sta tudi v Ljubljano prišla 2 tovarša unili 4). Ljubezn ivo Mazza-tovo scrcc namreč tudi za uboge kumove otroke gorko bije, ki so pod vročim afiikatiskim nebnim pašam. (k. si.)
Ogieti po Storen#kim.
Iz Ljul>l;ane. Nobena dežela v našim cesarstvu morebiti tako ne skerbi za lepoto in ozališcvatije Božjih hiš kakor Slovensko in zlasti še tudi kiajusko. .Nove cerkve so dodelane in se delajo, altarji, križevi poti. orgle, mašite obleke itd., so vedno v delu, in v čast dežele bodi rečeno, de se umetniki kur skušajo, kteri bi enake reči lepši in umetniši izdeloval. — Kakor z drugimi rečmi, tako je zlasti tudi z zvonovi, v činiur sosebno je ta imenitni napredek, dc si v novejših časih povsodi prizadevajo, lepo vbrano ali soglasno zvonilo napraviti, kar sleherniga človeka scrce tako prijetno gine iu tolikanj močno k svetim čutilain in k pobožnosti povzdiguje, Gotovo mikavno bo slehernima, slišati, de je bilo pretečeno leto v ljubljanski zvoiiarnici 70
novih zvonov vlitih, kar jc zares veliko število. Naj veči s 43 stoti je za Polhov gradeč, s 35 stoti za novo cerkev sv. Janeza Kerstnika v ternovskim predmestji v Ljubljani, in s 30 stoti in 90 lihr. za Gornji - grad na Stajarskim. Nad polovico tih zvonov je ostalo na Krajnskim. drugi so sli na Stajarsko, Goriško, Istrijansko in llervaško. Morebiti komu vstrežemo z naznanilam, de sta še dva d o b r a, nova zvonova iz ver st niga blaga in glasii v g. Samasatovi zvonar niči vlita, ki se zamoreta za gotovi denar dobiti ali pa za stare zvonove zamenjati: eden tehta 12 centov, eden pa 5 centov in 19 funtov; mogel hi se pa do velike noči oglasiti, kdor hi želel kteriga imeti, ker potlej jih mende ne bo več dobiti, ker se zvonovi v zimskim času ne vlivajo, bi utegnilo lo vslreči takim, ki žele prav hitro zvon imeli, ako se ravno za njih cerkev kteri s to težo prileže.
*	Prejeli smo spel 1000 novih lepih sv. ririlo - Metodovih podobic od Milosiniga lavanlinskiga Visokocastitiga kneza škofa, — le hilro po njih, de bo več molitve za naše ločene brate greke! — in pa ..milo pozdravilo druž-banam ss. Cirila in Metoda za pocdinjcuje ločenih grekov. ki ga ho Danica prihodnjič razglasila. Pri ti priliki tudi opomnimo, de je 9. tega mesca god slovenskih apostelnov. ss. Cirila in Metoda, torej la dan iu skoz osmino popolnarna odpustki za brale iu sestre te bratovšine. ako zakramente sv. pokore in sv. Kesnjiga telesa vredno prejmejo in drugo potrebno opravijo. — ker se močno poprašuje po „s vetih pesmih**, nabranih po g. J. Volčiču, naznanimo dc so že v natisu (vdriigic) in se bodo v kratkim zamogle dobiti. — 27. u. in. zjutraj so šli Zagrebški viksi škof in kardinal skoz Ljubljano proti Kiinii.
*	1. t. m. je prišel g. Jakop D a ni tiger, učenik v apostolskim misijonu v llurtumu. iu je v pmiedeljik šel dalje na Dunaj. On je bil šel lakrat v misijon kakor gg. Milharčič, Dovjak. kociančic. Trabant. M ožgan z g. Pro vikarje m samim. Ccz 5 lel je bil nekaj v llartumu. nekaj v Gondokori. in ludi ua popotvauji z g. K n o b I c h c rj e m v Kgipt, ko so bili I. IH53 novim misijonarjem naproti prišli; zduj pa gre obiskat svoje starše, ki so v Au-u bliz Dunaja, iu se po marsiklcriiu terpljenji v svojim domačim obnebji nekoliko utcrdii. Ccz leto se misli zopet v llartum vernili. utegne sc pa zgoditi, de bi mogel že prihodnjo novo misijonsko odpravo tje spremljali. Od prečast i I iga gosp. Pro vikarja jc prinesel:
Pozdrav in blagoslov vsim rojakam?
Kckel je, de so g. Pro vikarja pri narocevaiiji pozdravil ticprciiehama solze polivale, lepo ziiaoinjc ljubezni do svojih rojakov. Ako se tako v ravna, de bodo zamogli svoje opravila popustiti, bodo prišli v Kvropo. golov iga se pa nič ne ve. Od g. misijonarja M ožgana pra\i. de je zadovoljin, seje v svojim misijonu pri sv. križu že tudi dobro zrcdcl . in de hvali ondotno ohnebje. ler ga povzdiguje še nad uno v Gondokori. Sploh pa pravi. de se morejo misijonarji tudi v Afriki le bolj z mladini iiarndam pečati , ker pri odrašenih je malo upanja. Barjaui. ker sami nobene vere nimajo, ne branijo svojih otrok v veri urili, sami pa so le bolj vnemami do nje. desiravno se jim njene šege lepe zde. Vender pa dva odrašena. ker sta bila ranjena na vojski — keršena. vsak leden v misijon pridela, desiravno sta 1-2 dni deleč od njega, kar je veselo znamnje, de jim je nekaj resnice, kadar se v kako ree zavežejo. G. misijonar l* e b e r b a c h e r si za misijon ob lleli reki veliko prizadeva: tudi bariškiga jezika se je ze lako privadil, de je potrebne cerkvene pesmi vanj prestavil, ki jih g. Dan i tiger seboj na Dunaj nese iu jih bo dal ondi natisnili. Zvolili so g. Provikar za lo novo slovstvo novo slovensko pisavo, ker je ložji. prosiejši in jeziku priinerniši meni druzih. Veči uputije delajo /a misijon na Beli reki in sploh ob gornjih krajih, ko bo Sueška oži-ua prekopana ter bo prekop srednje z rodeči m morjem »e-
zal, ker potem se bo zamoglo v malo dneh ali tednih v Gondokoro priti. Še povemo za marsikteriga mikavno novico, de g'asovitni Moga, ki je bil b g. Provikar jem v Kgiptu, ni umeri, kakor se je sploh mislilo, ampak še živi. Pomota od todi izhaja, ker je neki drug Moga, posebin misijonov prijatel, ua vojski konec vzel. Ta Moga pa še večkrat v misijon pride, rekoč: „l)oto (pozdrav)! Daj mi kaj!" zastian vere je pa tak, kakor drugi od-rašeni; vender upamo, de bo še otet, ko je imel že toliko z misijonam opraviti. Naše molitve so vsi potrebni. — Kavno beremo v listu Visokočastitiga knezo-škofa 1 a v a n t i ii s k i g a še tole: „Kavno sim prejel list od gospod M ožgan a iz srednje Afrike. Bil je sromak dolgo na trešliki bolan; pa zdaj že bolje izhaja. Tovarša nima in zlo po njem zdihuje". — Merzliea ( trešlika), pravi g. Dani nger. jc le pervič nevarna, ko jo pa človek preboli, ni potlej grozna, akoravno še prihaja.
I' Stur.i pri Ipavi je bila pretekli pustni ponedeljik po dolgim pripravljanji slovesno keršena in med sv. mašo obhajana 2Sletna K. H., rojena v št. Jurji na Ogerskim, ki je iz judovstva v sveto keršansko katoliško cerkev prestopila. Bila je naslednjič z nekim Parcam A. R. poročena.
EMrobtine•
Norci plešejo. Ta pregovor, ki so ga že Rim-Ijanje imeli, se je v dunajski norišnici po besedi spolnil, kjer so bili norcam pustovanje z godbo, plešam, igrami, jedjo in pijačo napravili, de bi kratkočasi tem nesrečnim k razvedrenju njih temniga in zmoteniga duha pripomogli. Vse je bilo pod modrim nadzorništvam, in norci so se mende prav redno obnašali, gotovo pametniši meni mnozih nenorih plesavcov. Ne vodijo jih pa samo na pustovanje kar se norcam ne more zameriti, ampak „tudi v cerkev k sv. maši in pridigi, k spovedi in sv. Obhajilu", je rečeno v naznanilu.
Kdor resnice ne sprejme, ga Božja kazen zadene. Rimski cesar Valens je bil arijanski krivi veri močno vdan. in je katoliške kristjane hudo zatiral, ter jiiu njih pravice kratil. Kniga dne pride pušavnik Izaci k njemu in ga ojstro posvari, ali cesar se ne zmeni zato. Iu ko se ravno cesar na vojsko napravlja, pride drugi dan pušavnik zopet k njeinu, in ga opomni kakor poprejšnji dan, ako katoliškim kristjanam njih pravice ne poverne, de bo na vojski poginil. Ali cesar neče resnice sprejeti, temuč ojstro in serdito veli služabnikain, tega pušavnika ne več k njemu pustiti. Tretji dau pride spet pušavuik, ravno ko se je bil cesar na konja usedel, prime konja za berzde, in šc cesarja opomni, de naj katoliškim kristjauaiu poverne njih pravice, ako ou tega ne stori, bo na vojski umorjen. Ali cesar ves tugoten veli pušavnika v ječo vtakniti, de ga hoče zato ojstro kaznovali ko iz vojske pride. Cesar odrine na vojsko, boj se začne, cesarske truiue so zmagane. Tudi cesar se v beg podti, med potjo se v kiuetiško bajtico skrije. Sovražnik pa za njim pride, bajtico zasmodi, iu cesar v arijanski krivi veri nesrečno pogine. Spolnile mi se besede pušavnikovc: ..kdor resnice ne sprejme, ga v kratkim Božja kazen zadene".	Korene.
k dobrinui.
Navadi sc človek, ziuiraj misliti: ..kar Bog pošlje; I e dobro, u u j ž e uieui dobro ali hudo d e".
Pozno v noč pride pobožen modrijan pred neko mesto, kteriga vrata so bile vže zaperte; nihče uiu jih ni hotel več odpreti; lačen iu žejin je mogel pod milim uebam prenočili. Misli si pa: ..kar Bog pošlje je dobro", in se vleže.
/raven njega jc >ial njegov osel, zraven osla je stala Mvetilnica. zavoljo veči varnosti ondotuiga okroga. Na naglim vstane velik piš. in svelilnica ugasne; in lev pride iu
razterga osla. Modrijan, prebudivši se ne vidi osla in sve-tilnice, in reče: „kar Bog pošlje je vse dobro", in miren pričakuje jutrauje zarje.
Ko zjutraj k mestnim vratam pride, jih najde odperte, mesto pa razdjano in poropano; tropa roparjev je bila po noči v mesto prihrula, in je ravno v ti noči vse prebivavce vjete odpeljala, in pomorila.
Le on sam je pri življenji ostal. NTa to si misli: ali nisim rekel, de „vse kar Bog pošlje je dobro'4. Torej večkrat še le zjutraj vidimo, zakaj nam Bog zvečer kaj odreče.	Korene.
Kaj je treba k poslu? Pervič, se mesnih jedi zderžati. Drugič, de se sme ob postnim dnevu le enkrat do sitiga najesti. Velik greh bi bil, ako bi se taki, ki je k postu zavezan, dvakrat ali večkrat do sitiga najedel.
Poskušnje. Ko je bil Tobija veliko preterpel, mu je rekel veliki angel Rafael: Ker te je Bog rad imel, te je mogla poterditi.
Poboine narodne pesmi.
(Nabral v Verhniški okolici, nekoliko poravnal in na po-skušnjo dal P. II i c i n g e r). Hvala za Bo^je dobrote.
Pojte, pojte, drobne ptice, Preženite vse meglice; Naj le sije solnčice Mi na drobno serčice.
Ptičice lepo pojejo, Bvalo čast Bogu dajejo Z a vse gnade in duri. ktere nain )t nebes deli.
Rožice je ni brez duha. Duša ne živi brez kruha. Ne brea kruha živiga. Jezusa premiliga.
Pa Marija, ljuba Mati, Nam še hoče pomagati Zdaj in tudi zadnji čas, Ko se duša loči od nas.
Kadar duša gre ia telesa. Angel spremi jo v nebesa; De Boga častila bo Gori s svojo vao močjo.
Grešnik isi zdaj pokore, Ko veljati še zamore; Če pokoro ti storiš. Lahko milost tam dobia.
Po svetim obhqJiiu,
0 Jezus. Božji Sin! Uteha bolečin,
Moj sladki mir! Ze duh objema te. Ze vživa te serce . hi spolnil mi že|je. O moj Pastir!
Zdaj teb ae posvetim: Le tebi ves živim,
In umerjeni; Čez dan aa te budim, Ponoči tebi spim; Tvoj zdrav siui. če abolim Se aate ozrem.
Telo in Režnja kri Naj vedno me živi. De grešna moč Me več nikdar, nikdar Od tebe, živi altar! Od tebe, rajski dar! Nikar ne loči.
Janez.
Pogovori z gg. dopisovavei.
G. ,1. X. P. vR.: Smo poslali, mende že v roki imate. — ti. M. F.: Prejeli imena novih bratov ss. Cirila in Metoda. Hvala za spis, — prosimo nadalje. — G. — ff — : llvala! —
JMiii darovi•
/a misijon v Indii:
Za čast. nune v Indii 50 gold. — Neimenovana gospa 20 gold. — Nektere keršenice 1 gold. —
Današnjimu listu je pridjana 5, pola razlaganja zakonskih postav.	___