Poštnina pla ča gl v gotovini.
Maribor, ponedeljek 19. oktobra 1956
MARIBORSKI
Štev. 259. Leto X. (XVH.)
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 t Tel. uredn. 2140, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ah po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
99
Zakaj cesarstvo
PaMie&a Mmm
i
V našem listu smo že poročali o name-r’> da se Italija proglasi za imperij oziroma cesarstvo, sedanji kralj Italije in cesar Abesinije Viktor Emanuel III. pa Za cesarja fašističnega imperija. Ob pr-Vem sporočilu sc je zdelo kakor da gre Za novo propagandno sredstvo laškega 'lizina. Informacije zadnjih dni, ki pri-:i3jajo iz dobro poučenih krogov, pa razbijajo zanimive vzroke, ki so bili odločni za to, da se Italija proglasi za cesarstvo.
V Poročali smo že o aferi z italijanskim Poslanikom Grandijem v Londonu, ki je ze bil imenovan za guvernerja na Ro-tf°su, pa je moral ostati v Londonu, ker so se nenadoma pojavile težave z akre-ditjvnimi pismi. Nič kaj prijetno ni nam-reč za Italijo dejstvo, da je dejansko do-s'ci priznala aneksijo Abesinije samo aPeninska republika — San Marino. Sli coi slučaj kakor z Grandijem v Londo 1111 so imeli tudi v Parizu o priliki imenovanja novega francoskega poslanika v Rimu Saint Ouentina, ki naj bi izročil svoja akreditivna pisma kralju Viktorju Ppianuelu III., ne pa hkrati cesarju Abesinije.
. Navedeni slučaj, je dal povod za poga-Bnja med Parizom in Rimom v svrho Ugotovitve formule, ki naj bi bila spre-Jemljiva za obe strani. Francija jc pred-‘dgala, da se pooblastilo v akreditivnem Penili omeji na titulo »Viktor Emanuel II- kralj Italije«. Toda Italija ni bila prijavljena, da bi na to pristala, pa tudi I^ancija (kakor tudi Anglija) ni mogla Pristati na italijansko formulo o »kralju jlalije in cesarju Abesinije«, ker bi to pačilo dejansko priznanje aneksije Abesinije po Italiji. Navzlic vsemu pa se v rimskih krogih opaža optimizem in sta-yp° ti krogi na D el bosa mnoge nade, Ker verujejo, da bo Delbos navzlic ^dporu krenil na pot Lavalove italofilske j-Unanje politike. Za to politiko se v ranciji zavzemajo zlasti desničarski I r°gi, ki opozarjajo na Belgijo, ki da rczobzirno ruši obstoječe politično sta-l]Je v Evropi.
diplomacija pa je iznajdljiva. In tako ^ ie zgodilo, da se jc našla solucija, da 'c zadeva z akreditivnimi pismi spravi • sveta. Dne 28. t. m. se bo torej pred-'■doina proglasila nova italijanska usta-a in bo kralj Viktor Emanuel III. proglašen za cesarja Italije, ves teritorij Ita-
PRAGA, 19. oktobra. Ob priliki sobotnega konstituiranja »gospodarske centrale Male antante ie imel predsednik čehcslovaške vlade dr. Hodža pomemben govor, v katerem je med drugim izrekel sledeče važne misli; Odno-šaji novo konstruiranim organizmom napram vladi pojdejo gotovo v pravcu lojalnega sodelovanju, ki je mogoče ravno radi tega, ker je ravno to, kar hoče vlada in kar hočete vi v svojih gospodarskih iniciativah, skupna korist države in čehoslovaškega gospodarstva. Zadnji dogodki v mednarodni trgovinski politiki se razvijajo očitno v smeri, v katero se lahko vključi delovanje te gospodarske centrale. Gre za razvitek novega trgovinsko političnega sistema, ki ima i.amen, da se razširijo trgovinsko politični temelji. S tem je združeno stremljenje po večji intenzivnosti in ekspanzivnosti v trgovinsko političnih odnošajih in gospodarskem poživljenju. Izraz tega prizadevanja je akcija, ki smo jo pripravljali skozi mesece v okvirju držav Male antante in ki 'ma sedaj svoj uspešen zaključek v skupni gospodarski centrali, ki predstavlja pričetek razširjenja trgovinsko političnih osnov. Danes ni nobenega dvoma več, da je možno razširjenje trgovinsko političnih osnov med državami Male antante. Pri nas so vladali pomisleki, da morejo biti kompenzacijski proizvodi iz pretežno agrarnih držav kakor sta Jugoslavija in Rumunija samo poljedelski pridelki. Opozarjam pa na bratislavski govor predsednika jugoslovenske vlade, v katerem je povdarjal, da so dane zelo* važne in široke možnosti za razširjenje naših trgovinsko političnih osnov. So tukaj predvsem cele skupine raznih industrijskih sirovim V tem oziru bo lahko vaše delo v gospodarski centrali rodilo lepe uspehe. Ne dvomim in obljubljam, da vam ho čehoslova-ška vlada stala pri tem delovanju vneto ob strani.
Gospodarsko oživljenje pa ne pom sni samo ohranitve, ampak tudi dvig socialnega standarda širokih mas. Nikjer v zapadni Evropi ni živlienski standard vzdrknil radi gospodarske krize tako globoko, kakor v srednji Evropi. Če bi pa morali še dolgo čakati na poživljanje gospodarstva in na dvig živ-Ijenskega nivoja zlasti poljedelskega prebivalstva v južno evropskih državah in če bi radi tega jela upadati politična in družabna odpornost širših plasti, potem bi se nekateri sektorji srednje Evrope odprli onemu, proti čemur se končno vsa Evropa ter njena civilizacija borita. Mala antanta zadobiva v svo- j ji akciji veliko pomoč v prizadevanju, da se njena notranja solidarnost ojači J Diplomatičuo in politično predstavlja Mala antanta organično celoto, enotno napram vsemu svetu. S svojim delom hočemo prispevati k temu, da bi Mala antanta kot enotno organizirana celota postala močna tudi s stališča gospodarskega realizma. V smeri dopolnjevanja akcije gospodarske centrale pa bo sodelovala tudi čvrsta odločitev vlade, da v vsakem oziru spOpolnimo podonavsko plovbo.
Je v Evropi, kakor tudi v Afriki pa bo r°slašen kot fašistični imperij. V tem s criotku ne bo namreč več potrebno, da ve v akreditivnih pismih tujih poslaniko ’ c Rhnu povdarja titula kralja Italije in c..s'arja Abesinije. Zadoščala bo formula-j.la akreditivnih pisem v smislu nove ita l'm Sk° ustavc> torei na titulo »Viktorja nnanoela III., cesarja Italije«, s čimer Mj-Paclc izrecen Povdarek cesarja Abesi-ni!e-. S tem se diplomacija izogne Aibesi-hin »e bo dogodilo to, kar se iz dneva J>oeu ponav'-’a v življenju narodov in kat
Skupni interesi Male antante in držav rimskega pakta
Države srednje Evrope tako Male antante kakor tudi Rimskega pakta imajo v gospodarsko političnem oziru veliko skupnih interesov. Mi gradimo na historičnem pravu in si bomo prizadevali, da bomo branili te posebne skupne interese srednje evropskih držav, ki jih bomo lahko že sedaj v novem trgovinsko političnem sistemu in pozneje v okviru pripravljajočega se širše zasnovanega evropskega gospodarskega dogovora, uspešno uveljavili.
•
ten*uia kale jttekimti	admrn^e	&	Pušica?
LEPO USPELA SHODA JNS
sta bila včeraj v Valjevu in Mladenovem Govorili so v Valjevu podpredsednik JNS senator Banjanin, generalni tajnik dr. Kramer, senator Protičjn narodni poslanec Ante Kovač. Nekateri nasprotniki so skušali shod motiti, vendar so jih kmalu odstranili in jc shod končal v znamenju velikega navdušenja, saj se je pokazalo, da so Valjevčani in okoliški kmetje politično delavni in strnjeni v JNS. Na shod bi imel priti tudi predsednik JNS Peter Živkovie, ki pa je bil nujno zadržan v Beogradu in ki so mu z velikim navdušenjem odposlali pozdravno brzojavko. Na lepo uspelem shod JNS v Mladenovcu pa so govorili senator Miljiltin Dragovič ter narodni poslanci Milovan Lazarevič Jeremija Protič ter inž. Cvetic.
VČERAJŠNJE OBČINSKE VOLITVE.
Med drugim so bile včeraj volitve tudi v Zibiki, kjer je glasovalo za listo JRZ 154 volilcev, za opozicijo pa 147. V Pristavi je dobila JRZ 142 glasov, opozicijska lista pa 208, tako da dobi JRZ dva odbornika, opozicija pa 16 odbornikov.
NOVO SKUPŠČINSKO PALAČO
so včeraj v Beogradu slovesno otvorifi in blagoslovili. Zastopnik Nj. Vel. kralja pri slovesni otvoritvi je bil divizijski general Nikola Hristič. Po blagoslovitvi sta govorila .gradbeni minister , dr. Kožulj in skupščinski predsednik S. Čirič. Ob tej priliki so bili odlikovani skupščinski predsednik S. Čirič, podpredsedniki Fr. Markič, dr. Režek in Ladislav Vučetič. Razen tega še 17 drugih narodnih poslancev.
RIM, 19. oktobra. Tukajšnji listi poročajo iz Londona, da hoče Nemčija prekiniti diplomatične odnošaje s sovjetsko Rusijo. Napetost med obema državama je dosegla svoj višek radi note, ki jo je so-
ereni pravi drastično in jasno narod
PHslovica, da je »volk sit in koza V teni ozadju je torej iskati po-
ba cela
itar.m Praktične vzroke za proglasitev je‘ banskega cesarstva. V soboto zvečer q.. Priredil zunanji minister Italije grof čast °f V '10teIu »Excelsior« večerjo na Cha .ranc°skemu poslaniku v Rimu De tem runu, ki zapušča Rim. V zvezi s biož SC ^°znava tudi druga sporazumna v ten°st ^lede formule za akreditiranje ln smislu, da bi se formula glasila
DUNAJ, 19. oktobra. Reuter poroča: V 'Včerajšnjem govoru ob priliki velikega zborovanja avstrijskih voditeljev Dom. fronte na Dunaju, ki ga je imel zvezni kancelar dr. Schuschnigg, se v tukajšnjih političnih krogih opozarja na oni pasus njegovega govora, v katerem se predvideva možnost plebiscita glede bodoče oblike vladavine. Istočasno je demantiral vesti, da je Nemčiji obljubil, da ne bo dovolil takšnega plebiscita. Izjavil se je proti komunizmu ter se je glede oduoša-
vjetska vlada predložila kontrolnemu od boru v Londonu. V tej noti sc obtožuje Nemčija radi dobave orožja španskim vstašem. Poedini listi te vesti ne komentirajo
jev z Nemčijo izrazil v tem smislu, da je treba motriti avstrijsko-nemški sporazum samo iz zunanjepolitičnega vidika, s čimer je Avstrija dosegla priznanje svoje državne neodvisnosti. Glede monarhistične propagande je izjavil, da je dovoljena, dokler se razvija v okviru Domovinske fronte. Namesto podkancelarja Ba-arenfelsa je bil imenovan za poveljnika avstrijske milice podmaršal Hiilgerth, ki je znan po svojem »delovanju« na Koroškem.
ADAM PRIBICEVIČ IZVOLJENI NASLEDNIK SVOJEGA BRATA.
V soboto zvečer ;e bil na širši konferenci Pribičevičevih pristašev v Zagrebu izvoljen za naslednika Svetozarja Pri-bičeviča njegov brat Adam Priblčevič. Dr. Hinko Križman ie zatem prečital politično oporoko Svetozarja Pribičeviča. ki je bila prečitana na včerajšnji kome-morativni manifestaciji v zagrebškem kinu »Balkan«. Razpravljali so tudi o ustanovitvi posebnega fonda Svetozarja Pribičeviča, iz katerega sc bodo krili stroški za prevoz njegovih zemskih ostankov v domovino in gradnjo mavzoleja v nie-govem rojstnem kraju.
Enoten nastop skupščinske opozicije
Beograd, 19. okt.
Na včerajšnji seji J ugoslo venskega klu ha pod Baričevičevim vodstvom in Radikalnega kluba pod . Komnenovičevim
»Viktor Emanuel, kralj in cesar« brez navedbe Abesinije. Sporazum je v tem o-ziru menda gotova stvar, tako zatrjujejo
vodstvom se je sprejel predlog kluba JNS za skupen nastop parlamentarne opo zicije pri volitvah skupščinskega predsednika. ki bodo v torek 20. tm.
v dobro poučenih krogih, in se tudi do-znava, da se je sličen sporazum dosegel tudi med Anglijo in Italijo.
Volitve v občini,
Ljutomer okolica
25. oktobra se bodo vršile volitve v naši občini, za katere je vložena gospodarska lista z nosilcem Bobnarjem Tomažem in lista JRZ. Kdo je nosilec liste Bobnjar Tomaž, to vedo vsi trezno misleči dobri gospodarji, ki jim je prvo občinsko gospodarstvo. V preteklih treh letih županovanja Bobnarja Tomaža z dobre izbranimi odborniki, ki so tudi sedaj na tej listi, so se unedile vse ceste, kj so bile preje zapuščene in so sedaj v odličnem stanju ter si je delavstvo zaslužilo denafja. Občinske doklade so bile zelo ni zke in vše občinsko gospodarstvo je bilo vzorno .in šfcdljivo urejeno. Saj je tudi Bobnjar Tomaž vzoren posestnik v vsej okolici, marljiv m priljubljen pri vseh stanovih. Volili bomo vsi listo Bobnarja Tomaža vzornega župana in gospodarja, ki si je z dosedanjim vzornim in marljivim delom pridobil zaupanje vseh občinov, ki so tudi uverjeni, da zrna »ajo z Bobnarjem Tomažem.
fcsf&cdatske kkžke
Veliko povpraševanje po naših vinih v Franciji. Vinski trgovci v južnem Banatu so prejeli iz Francije mnogo ponudb za izvoz banatskega vina. Poslovne zveze v vinski trgovini med južnim Banatom in Francijo so že starega datuma, ker so Banačani izvažali svoje vino v Francijo že pred 10 leti pa so izvoz pozneje ustavili. Sedaj se je začela zanimati Francija ponovno za naša črna in bela vina in to za uvoz vin brez carine postavno francoska meja. Kakor vse kaže, bo prišlo med Banatom in Francijo do večjih zaključkov že v najbližnjih dneh, ker so naša vina najcenejša izmed vseh ostalih vin. Vino bi se po zaključkih pričelo izvažati na spomlad prihodnjega leta. — Vzrok, da se je odločila Francija za naša vina, leži v tem, ker je imela Francija letos slabo trgatev in je vino onih držav, ki so dosedaj zalagale Francijo, to je Italija in Španija, znatno dražje nego naše. padi državljanske vojne v Španiji, >e izvoz vin nemogoč. Francozi pa se letos ne zanimajo-samo za banatska, tem več tudi za dalmatinska vina. Trebalobi storiti primerne korake, da bi se Francija zanimala tudi za naša obmejna vina.
Snovanje gospodarske centrale Male antante v Pragi. Po prvotni zamisli če-hoslovaškega ministrskega predsednika dr. Milana Hodže bi se imela vršiti ustanovna skupščina gospodarske centrale Male antante že 1. oktobra. Naloga in na men te skupščine je, da učvrsti gospodar ske odnošaje ined državami Male antante in do drugih držav v Srednji Evropi. Sklicanje te skupščine se je zakasnilo in to radi devalvacije čelioslovaške krone in je bilo odgodeno na poznejši čas. Kakor se sedaj doznava je bila sklicana ta skupščina v soboto dne 17. t. m. Na tem sobotnem sestanku se je konstituirala ta važna gospodarska centrala Male antante vo bliki zadruge in so se izvolili v načelstvo pooblaščeni minister inž. Vavre-čka in dr. Vanek, kot njun namestnik pa dr. Zafko. generalni tajnik slovaške industrije v Bratislavi.
GORJANSKI TON.
Pisava glavnega glasila slovenske Katoliške akcije je zbudila radi svojega gor janskega tona v naši javnosti vseobče o-gorčenje. Včerajšnje »Jutro« temeljito obračunava s takšno gorjansko pisarijo, k, napolnjuje zadnje dni stolpce vodilnega organa »Katoliške okcije«.
Nekaj čudnega.
Logarjeva sta že 10 let poročena in sta še danes brez otrok.
To vendar ni nič čudnega. Mar ne veš, da je Logar zelo ljubosumen na svojo že-mo in da nikomur ne privošči, da bi imel priliko približati se njegovi ženi.
Hlaeišetske Ih t&fi&isko uauus
Večer Maistrovih borcev
Kakor vsako leto, tako so tudi letos priredili naši vrli Maistroi borci svoj prijateljski večer v soboto zvečer v vseh prostorih Narodnega doma. Ta tradicionalna prireditev Maistrovih borcev je bila letos izredno dobro obiskana in so prispeli borci iz vseh krajev Slovenije, da si tu obnovijo spomine na pretekle burne čase, v katerih se je ustvarjala Jugoslavija in v katerih so se črtale meje naše domovine. Takrat so bili Maistrovi borci tisti, ki so v deželo prodirajočemu tujcu rekli svoj glasen memen-tu: Do tu, a ne dalje. Menda ni med nami prav nikogar, ki bi se ne zavedal, kaj bi bilo z usodo Maribora, če bi Maistrovih borcev ne bilo. Spomin na te boje in spomin na onega, ki je zbiral okrog sebe naše borce, ostane zapisan s zlatimi črkami v naši zgodovini, tembolj pa v zgodovini Maribora, ki ga je blagopokoj-«i general Maister priključil materi Jugoslaviji.
Narodni dom je bil v soboto zvečer podoben mravljišču; vse se je trlo in gnetlo, obisk te tradicionalne prireditve pa je pokazal, da Maribor ceni delo naših borcev, katerim se imamo zahvaliti, da dihamo v Mariboru narodno svobodo, združeni z ostalimi našimi brati v okviru svobodne Jugoslavije. Med številnimi borci in narodno zavednimi Mariborčani in predstavniki oblasti smo opazili generala Miljutina Milenkoviča s soprogo, gospo Maistrovo s sinom, bivšega župana g. dr. Lipolda s soprogo. Mestno občino je zastopal magistratni ravnatelj Rodošek, sokolsko župo Maribor Krajnc, Trg. gremij g. Skaza. Med odličniki so bili tudi ravnatelj dr. Tominšek, drž. pravdnik g. Sever, primarij dr. Benčan
s soprogo in številni drugi. Povabilu so se odzvala tudi pevska društva »Jadran« »Nanos« in novoustanovljeno društvo »Radost«.
Tradicionalni večer je otvoril požrtvovalni in neumorni predsednik Zveze Maistrovih borcev prof. g. dr. Dolar, ki je v globoko zasnovanem govoru pozdravil vse navzoče, zlasti pa navzočega generala Milenkoviča#in soprogo ter gospo Maistrovo. Spomnil se je blago-pokojnega generala Maistra in vseh njegovih borcev. V jedrnatih izvajanjih nam je očrtal vso zgodovino organizacije Maistrovih borcev od prvih početkov pa do danes. Zlasti živahno nam je očrtal zgodovinske prevratne dni, v katerih so sc ti borci oklenili svojega nepozabnega vodje generala Maistra, ki jih je vodil od zmage do zmage. Spomnil se je tudi blagopokojnega kralja Mučenika in z vzklikom mlademu Kralju Petru II. je zaključil svoja izvajanja. Mestna godba je intonirala nato državno himno, ki so jo vsi navzoči poslušali v udanosti vseh narodnih borcev do naše vladarske rodbine Kanadjordjevičev.
Polnoštevilno zbrani borci iz vseh krajev so po zopetnem svidenju preživeli večer v najlepši harmoniji ob spominih na vesele in tugepolne ter resne trenotke ob prevratu. Pevska društva »Jadran«, »Nanos« in »Radost« so povzdignila večer z ubranim petjem; mestna godba pa je pridno svirala razne komade. Razgibanost je šla v višek in znova še tesnejše združila narodne borce, ki so znova potrdili, da jih veže ne-porušljiva vez narodne zavesti in pripravljenosti za obrambo domovine.
Pesem naših vrlih Jadranašev. Kakor smo že poročali, so sodelovali na petkovem koroškem večeru tudi pevci »Jadrana«. Kakor iz daljnih dalj so se nam približali iz njihovih svežih, sočnih grl glasovi plošno znane in mnogo popevane narodne popevke »Gor čez izaro« in nas povedli v zibelko slovenstva, kjer smo se počutili kar domače, da smo ob pogledu na brhko Korošico v narodni noši zapeli podoknico »Dober večer ljubo da-kle«, polno hrepenenja in srčne miline, kakršne imajo vse koroške pesmi, tako da ob izbiri najlepše res ne vemo, kateri bi dali prednost. Pod oknom ljubljenega dekleta smo obljubili, da se bomo odpovedali vinu »Nča bom več vinca piu«.Kdo izmed nas ne pozna te lepe popevke, ki jo Korošci tako radi prepevajo. Jadranaši so s temi tremi popevkami, ki so bile
na višku pevske izvežbanosti, absolvi-rali prvi del svoje važne misije, ki so jo rešili v polnem obsegu in nadvse častno. Koroška pesem je bila tista, ki je u-stvarila podlago temu, kar je prikazal v besedi predavatelj in kar so podkrepile skioptične slike. Po predavanju nas je »Jadranova« skupina ponovno razgrela in navdušile za vse, kar je naše, koroška narodna pesem. Mirno lahko trdimo, da je imel zborovodja g. prof. Vrabec pri razporedbi pesmi srečno roko, tako da se je navdušenje stopnjevalo. V nežno in mehko občuteni ter še toplejše predvajani popevki »So šc rožce v hartelnu za-vanule« nas je prijetno iznenadil zvočni in sočni Dovjakov bariton, ki se je v njegovi mehkobi, toploti in neizumetničeni obliki — prav tako kakor ga zahteva narodna pesem — dvignil iznad spremlja-
jočih ostalih glasov v vsej svoji polnosti. Ko smo poslušali veselo koroško popev-k »Juhe! pojdem v Škofiče!« se nam je zdelo, da imamo pred seboj znani pev« ski zbor iz Brnce, ki nam je ostal še od zadnjega nastopa koroških pevcev tako živo v spominu. Saj to liso bili »Jadranaši«, to so bili res pravi Korošci, Njihova pesem jim je šla tako od srca in žela viharen aplavz, ki se kar ni hotel polečL Vse koroške popevke so povezali pevci Jadranaši v skupen venec in ga okrasih z jugoslovensko koračnico »Iz bratskog zagrgljajo (Slovenec, Srb Hrvat za uvijek brat i brat), s čemer je bilo to koroško predavanje v pesmi in besedi zaključeno. Pevsko društvo »Jadran« s svojimi neumornimi in vedno vztrajnimi pevci je povzdignilo prireditev na dostojno in nepričakovano višino in pripomoglo s tem do onega uspeha, ki ga naši Korošci, včlanceni v Klubu koroških Slovencev, prav gotovo zaslužijo.
Lepo uspela prireditev železničarjev, članov JS. Dne 3. tm. zvečer je imela železniška krajevna organizacija Jadranske straže plesno prireditev in vinsko trgatev v Narodnem domu. Velika dvorana je bila okusno okrašena z zastavicami in zelenjem, oder sta krasili sliki Nj. V. Kralja Aleksandra I. in Nj. Vel. Kralja Petra II. ter še velika napisa »Čuvajmo Jugoslavijo« in »Čuvajmo naše morje«, vse ovenčano z zelenimi venci in razpostavljenimi smrečicami. Mala dvorana je bila domala vsa pretvorjena v vinsko brajdo. Zelo lično v belo-mou-rih barvah so bili nameščeni šotori. V inajlepšem složnem in vedrem razpoloženju se je razvijala trgatev ob strumnih zvokih »Drave« z zaključnim povšterple-som, ki je izzval mnogo smeha in veselja. Pri lepotni konkurenci je zmagala z največjim številom glasovnic gospodična Majcenova, hčerka tukajšnjega kolodvor skega restavraterja g. Majcena Alojzija. S to svojo prireditvijo so naši vrli železničarji, zavedni člani JS, izkazali ves svoj živahni smisel za naše prelepo morje, ki mu posvečajo vso svojo ljubezen in pozornost. Pokazali so pa tudi svojo marljivo delavnost, k; hoče zbrati za uresničevanje vzvišenih ciljev JS potreben denar, kar v današnjih težkih časih ni lahko, kakor tudi vso svojo vzorno požrtvovalnost, ki navzlic težki odgovor nosti železniške službe najde še vedno časa, truda in marljive prizadevnosti, da z lepo organiziranimi prireditvami zbujal med železničarji smisel za vzvišeno jadransko misel. Agilnem i vodstvu krajevne žel. organizacije JS pa čast in priznanje za iniciativnost in pobudno prizadevnost v uspešni propagandi za cilje JS ter krasno uspelo prireditev.
M
«1
]d	ih	sveta
leeuolki skoku, Ju m
Vse časopisje je svoječasno poročalo o težki nezgodi, ki se je pripetila v nekem pariškem cirkusu, ko je besen lev »Sura« tako težko poškodoval svojega krotitelja, da je ta tynalu zatem podlegel zadobljenim poškodbam.
Pred nekaj dnevi se je v Parizu dogodila druga, slična nesreča in to v pariškem cirkusu »Cirque d’Hiver«. Topot sicer ni bilo smrtnih žrtev, vendar sta dve osebi težko ranjeni in se zdravita tačas v bolnišnici.
Tiger »Prince« ne vboga . . .
V pariškem cirkusu »Cirque d’ Hiver« se nahaja v eni izmed mnogih kletk tiger »Prince«, najlepši eksemplar cirkusa, toda tudi najkrvoločnejši izmed vseh zveri zverinjaka. Tiger »Prince« ima za seboj že lepo zgodovino. Star je šest let, je plemenitega »kraljevskega« rodu in krvi; njegove oči žare in nam ta sij dokazuje njegovo »kraljevsko« poreklo. Ta eksemplar kralja pustinje nam namiguje že po svojih kakor oglje žarečih očeh, da je neposlušen in da ne vboga rad o-nih, ki so mu vzeli svobodo.
Še pred nedavnim časom je v Berlinu napadel svojega krotitelja, ki je tri dni kasneje umrl. Te dni je pripotoval tiger »Prince« z ostalimi štirimi svojimi »pri-
jatelji« iz Dunkerquea. Za časa 8 dnevnega morskega potovanja iz Kodanja v Francijo, je bil vseh osem dni neprekinjeno zaprt v svoji kletki. Ko so ga iztovorili v Parizu, je že kazal očitne znake nemirnosti in razdraženosti. Pri otvoritveni cirkuški predstavi so bile zveri na prvi točki sporeda, dasiravno ni to pri cirkuških predstavah običaj, ker se navadno predvajajo dresure divjih zveri šele pri zadnji točki sporeda. Krotiteljica gospa Sirov je ravnokar vstopila v cirkuško areno in pričela s predvajanjem prve točke cirkuškega sporeda.
Usodepolnl skok tigra z 12 metrske višine.
Točka z divjimi zvermi se je lepo razpletala in je gospa Sirov žela za svoja izvajanja burno priznanje. Med tem je ga. Sirov hotela izvesti nadaljno nevarno produkcijo s tigrom »Prince«. Baš v tem trenotku je postala cirkuška arena pozo-rišče grozotne drame. Tiger, ki je stal na 12 metrov visokem odru se je nenadno pognal z odra na gospo Sirov, je podrl na tla ter ji zasadil svoje šape in o-stre zobe v njeno telo. Krotiteljica je obležala težko ranjena v bokih in po prsih v mlaki krvi. Med obiskovalci je nastala panika, ljudje so drveli proti izhodom,
ženske pa so omedlevale druga za drugo Ln padale v nezavest. V tem trenotku je stopil v kletko človek, oborožen z železno palico. Bil je to 70 letni krotitelj Bouglione. Na največje začudenje vseh navzočih je bil starec še brez desne roke, ki jo je bil izgubil v svetovni vojni. Ljudem je zastala sapa ...
Enoroki krotitelj rešuje težek položaj.
Bouglionu se je vendarle posrečilo, u-krotiti tigra in mu iztrgati iz šap gospo Sirovo. Nezavestno gospo Sirov so za tem odpeljali v bolnišnico. Nekaj trenot-kov po tem je stopil v areno g. Sirov, mož ponesrečenke, in nadaljeval spored predvajanja z divjimi zvermi kljub nasta lemu razburjenju in kljub nesrečnemu dogodku, čigar žrtev je postala njegova lastna žena. Tiger je bil potuhnjeno miren in je sledil vsem ukazom svojega krotitelja. Ko bi pa moral ponoviti skok iz višine 12 metrov, se je tudi topot vrgel na svojega krotitelja in ga težko ranil. Da bi se preprečile še nadalnje nesreče, so morali to najnevarnejšo točko pri vseh nadaljnih cirkuških predstavah izpustiti in izpolniti ta del programa z drugimi izvajanji.
Zakonca Sirov sta sedaj v bolnišnici, kjer bosta morala ostati še nekaj ted-1
nov. Kljub nesreči, ki se jima je pripetila, sta oba bolnika ranjenca izjavila, da želita čimpreje okrevati, da se zdrava zopet povrneta med njune zveri, v cirkuško areno.
Tiger, ki nima samice pri sebi, je nevaren .. .
Reporter nekega pariškega lista je o-biskal starega krotitelja Bouglionea, ki mu je izrazil svoje mnenje in prepričan je, da je predpogoj in osnovni zakon za vsakega krotilca, da tudi v slučaju nai-večje nesreče ohrani mirno kri. Zveri u-krotimo, tako pravi stari Bouglione, samo tedaj, če jih ustrahujemo. Zveri so kakor ljudje. One so poslušne samo zato< ker se krotilca bojijo, ne pa morda i® nagnenja, da bi hotele same od sebe biti poslušne. Glavni vzrok tigrove pobesne-losti in nenavadne krvoločnosti leži nedvomno v tem, ker je bil tiger »Prince« delj časa brez samice, ker je njegova do* sedanja »življenska družica« na potovanju poginila.
Tajne zakonov džungle v pogledu živalskega življenja bo težko razjasniti do vseh potankosti. Nikdar ni mogoče vedet1 vnaprej, da-li bo tiger tudi nocoj tak° poslušen in miren kakor je bil n. pr. včeraj. Iz tega vidika je tudi ta krvava drama, ki se je pripetila v cirkusu »Cirque d’Hiver« za vsakogar, ki le količkaj P°' zna zveri, razumljiva...
Zadnja pot Alojzija Ivančiča. Ogromna množica Mariborčanov se je v soboto njegova neutolažljivo užaloščena soproga na zadnji poti prerano preminulega tovarnarja g. Lojzeta Ivančiča. V lepem številu so bili zastopani tudi njegovi stanovski tovariši, kar dokazuje, kako pri-jubljen je bil pokojnik. Po pogrebnih mo 1 vali je pevsko društvo »Jadran« za-Pe o nagrobno žalostinko »Človek glej«.
°lg sprevod s krsto se je na to pričel Pomikati proti frančiškanskemu pokopa-'scu. Za pokojnikovo krsto je stopala njsgova neutolažljivo užaloščena sopro-s ncerkico Majdo. Od pokojnika se je poslovil trgovec Ivan Kravos. Njegov to-Plocuten govor je segel vsem prav do srca in se je marsikatero oko zarosilo. Ja-aranaši so nato odpeli »Vigred«. Težko ^ bilo vsem, ki so pokojnega Lojzeta Poznali...
Plesni tečaj Sokolskega društva Mari-"Or-matica se vrši redno vsako sredo in soboto od 20. do 23. ure in v nedeljo 15. do 19. ure. Ob sredah je nadalje-VaJni tečaj. Vabimo vse brate in sestre ter Prijatelje Sokolstva.	Zdravo!
Iz učiteljske službe. Napredovale so v Položajno skjpino učiteljice Jelislava ^rajraik v Mariboru, Antonija Vrež v Dravogradu, Justina Malič v Bogojini, v3na Močnik v Libeličah pri Prevaljah, v7- položajno skupino pa Marija Kostanjevec v Ptuju in Marija Poglajen v Četa.
V inž. podoiic. šoli je 20. t. m. ob 11. Uri licitacija za nabavko potrebnih količin raznega mesa do kraja 1936. Natančni Pogoj; so vsakodnevno vpogled v zavodovi pisarni.
Železniške delavnice v »ognju«! Majorsko in okoliško gasilstvo je včeraj Preizkusilo svojo izvežbanost s požarnim alarmom, za katerega so dale znak 9. uri predpoldne sirene. Na kraj »požara«. kamor je padlo tudi več »sovražnikovih vžigalnih bomb«, na objekte koroškega kolodvora in železniških delavec, so prispeli 'neposredno po alarmu gajici mariborske, železniške, studenške, pobreške, bohovske, hočke, radvanjske ■n pekrske požarne brambe. Pod vodstvom podstarešine mariborske župe g. Keslerja, je začelo sipati 12 turbink vo-
Haši siteiu
do
na »goreče« objekte. Gasilskim va-
je prisostvoval mestni poveljnik general M. Milenkovič. Predvajane gasilske vaje so po 40 minutnem gašenju pokazale uspešno udarnost ter strumno Usposobljenost obmejnega gasilstva. Mar-1 ‘Jivo in vneto je sodelovala tudi naša vojska.
Skok v smrt iz III. nadstropja. V me-
s*ni oskrbnišnici v Slovenski ulici je vče! ^aj zvečer okoli 6. ure skočila iz okna na stopnišču v tretjem nadstropju 79letna ^atarina Ferk, doma iz Konjic. Ferkova, ie bila že več let v oskrbnišnici, se je večkrat izrazila, da ji ni več za življenje. Pred smrtnonosnim skokom si je °°fekla najboljšo obleko in tudi pripravila dve sveči. Obležala je z razbito gla-v° in strtimi udi. Poklicana policijska ko 'nisija
je morala ugotoviti smrt ter so nje.no truplo odpremili v mrtvašnico na 'nestnem pokopališču.
Sprejem gasilskih aspirantov. Pri majorski gasilski četi začne s 1. novem-r°tti tečaj za gasilske novince. Pogoja sprejem sta neoporečnost in starost; 1*ad 18 let. Prijave do 25. oktobra pri ^°veljstvu Koroška cesta 12.
Zahvala društva »Jadran«. Za lepo ^8Pelo prireditev »vinsko trgatev«, ki je °8egla svoj namen, se društvo toplo za-j pljuje vsem — radi ob vsaki priliki fazane dobrodelnosti že itak obče zna-1
— Ug] tvrdkam, ustanovam, posa-eznim trgovcem in obrtnikom ter dru **** osebam, ki so blagohotno prispevale st?i! dar v gotovini, v blagu ali v kakr-^ 1*coli drugi obliki. Kljub težkim gospo a,-8kim prilikam in skrbem, ki tarejo vse ^veclene, se vidi, da je čut za dobro in pj,ei?enit° delo še živ in da je vsak naše °8eni dal in storil, kar je mogel. Vsem ^nkrat iskrena hvala! k ” smrt ... 62 letni železničarski vpo-ivan Kobal iz Frama pri Mariov11 je bil po smrti svoje žene duševno boj0 p°trt. da je kazal očitne znake urno izia^ft'' ^ tej zmedenosti je že večkrat zjat :	si bo vzel življenje. Včeraj
ne~ra' So «a našli v sadonosniku obeše-teva na jablani. Ker je bil že mr-skn! 50 prel>-lia1i njegovo truplo na fram-
^kopališče.
Uspešno delovanje tezenske strelske družine
Včeraj, nedeljo, 18. t. m. ie priredila agilna strelska družina na Teznem strelske tekme na garnizijskem strelišču v Radvanju. Razen domačinov so se tekmovanja udeležili v velikem številu tudi sirelci drugih strelskih družin. Pred začetkom tekmovanja je agilni predsednik strelske družine na Teznem br. Franjo Lukner pozdravil vse navzoče strelce, v prvi vrsti pa mestnega poveljnika generala g. Miljutina Milenkoviča. Podčrtal je v kratkih besedah pomen strelskega pokreta ter naprosil navzočo mladino, naj ta priljubljeni šport pridno goji. Streljanje je trajalo nepretrgano od zjutraj do 14. ure. Organizacija tekme je bila vzorna in je bilo na tekmovanju oddanih okrog 1080 strelov. V posameznih disci-plmah je bila konkurenca zelo ostra in so se na nekaterih tarčah dosegli krasni rezultati.
Na s p 1 o š n i družinski ta r-č i. kjer je bilo določenih 10 strelov iz poljubnega stava, je dobil nrvo nagrado Sinič Ivan, drugo Marija Luknerjeva, tretjo Lukner Franjo, četrto Šoster Bogomir, peto Libiš Rudolf, šesto Vinko Jurij, sedmo Pulko Konrad, osmo Brandl Josip, 9. Weiss Pavel, 10. Felič Ivan. Na zmagovalni družinski tar č i Tezno je dobil 1. nagrado Sinič Ivan, 2. Libiš Rudolf, 3. Šoster Bogomir, 4. Lukner Franjo, 5. Šeruga Franjo, 6. Felič Ivan in 7. Petrovič Obren. N a malokalibrski tarči je dobila 1. nagrado Sinič Henrika, 2. Luknerjeva Marija, 3. Ploj Oton, 4. Lukner Franjo, 5. Šoster Bogomir, 6. Felič Hedvika, 7. Dušan Reja. Na tarči za goste je odnesel 1. nagrado prof. Pero Cestnik, naš večkratni prvak, 2. art. por. Glisič Vlado, 3. Porekar Vlado, predsednik ljutomerske strelske družine, 4. Slavko Reja, 5. Močivnik Anton.
Po končanem tekmovanju so bile v go stilni Šabeder razdeljene tekmovalcem nagrade. V jedrnatih besedah je neumorni predsednik tezenske družine br. Franjo Lukner orisal vsestranski uspeh strelske tekme ter se zahvalil navzočim strelcem za obilno udeležbo. Da je prireditev tako lepo uspela je zasluga vseh tezenskih strelcev in gostov, v prvi vrsti pa predsednika družine br Franjo Luknerja. Ob zaključku je spregovoril še odbornik okrožne strelske družine Slavko Reja, ki je neumornim tezenskim strelcem ob lepem uspehu čestital in postavil tezensko strelsko družino za vzor ostalim družinam v mariborskem okrožju.
Mariborska Borza dela išče za zaposlitev 1 lesostrugarja, 1 urarskega pomočnika, 1 krznarskega pomočnika ter
1 sobarico, ki je vešča nemščine.
Župan žrtev pomir}evan}a. Včeraj so
otvarjali in blagoslavljali pri Sv. Rupertu v Slov. gor. Katoliški prosvetni dom Nekateri fantje so šli v neko gostilno, kjer so se stepli. Pri tem jih je miril ta-mošnji župan Janez Muršak, ki pa je dobil več udarcev s topim predmetom in poškodbe po glavi. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Zadevo preiskujejo o-rožniki.
Srečni dobitniki tombole Narodne odbrane, ki je bila včeraj na Trgu Svobode, so: Markežič Nada, zas. uradnica, kolo, Čakš Anica, sobarica, kolo, Benko Franc, čevljar, kolo, Prosenjak Franc, ključavničar, kolo, Smerdel Zofija, žena železničarja, kolo, Makoter Marija, kuharica,
2 prešiti vatirani odeji, Kranjc Ivan, železničar, Pekre 96, otroški voziček, Irgl Pepca,. služkinja, servis za 6 oseb, Sajko Pavla, dijakinja, jedilni pribor za 6 o-seb, Kler Josip, skladiščnik, kompletna moška obleka, Polajženik Justina, žena železničarja, sreb. servis in liker. Kranjc Verona, zasebnica, kuhinjska garnitura, Ilič Čiro, služitelj N. banke, špecerija za 4 osebe za mesec Zmazek Lojzka, kuharica, 2 prešiti vatirani odeji, Robič Andr. hišnik, svilena obleka, Pogorelec Franc, delavec 2 koži — boks in za podplate, Golčar Ivan, železničar, špecerija za 3 osete za en mesec, Kosi Alojz, mizarski vajenec, boks koža, Prajnc Miha, slikarski vajenec, Ruše, servis za vino, in vodo za 6 oseb, 2 but. vina, Ozimič Alfred, pekov, poraočnikj Studenci, luster.
ff mdvecev m 1000 potušeitik (us uuli mitem v lUduji
RIM, 19. oktobra. Benečijo je zajel močan potres, ki je trajal 15 sekund. Bilanca potresa izkazuje 19 mrtvih inlOOO porušenih hiš. Potres so čutili tudi v Ferari, Padovi, Veroni, na Reki, v Pulju in Trstu. Epicenter potresa je v trikotu Vitorio Veneto, Sacile in Conegliano. Kraj Caneva di Sacile je popolnoma porušen. 150 hiš je razdejanih in je bilo 17 mrtvih. V Coneglianu se je porušil stolp srednjeveškega gradu. V Cordignanu sc jc porušil cerkveni stolp in so skoro vse hiše porušene. V Basanu je cerkev močno poškodovana. V Bellunu je okoli 100 hiš porušenih, oziroma močno poškodovanih.
ŠUka (tet
ŽENEVA, 19. oktobra. Po vesteh iz Seville so vstaši zasedli Narauco. Pri borbah v tamošnji okolici, je bilo več sto mrtvecev. Vstaši so zavzeli tudi Rob-ledo de Cavella. Bilbao so vstaši včeraj obstreljevali. Kakor poročajo iz Gibraltarja, se je razvila med vstaškimi in vladnimi vojnimi ladjami pri Gibraltarju morska bitka, katere izid še ni znan.
Pekama RA KUSA
Koioška cesta žt. 24
Ponedeljek, 19. oktobra: Zaprto.
Torek, 20. oktobra ob 20. uri: »Živi mrtvec«. Red B.
Posebne vožnje na zagrebški velesejmi Vsi obiskovalci in interesenti zagrebškega velesejma se opozarjajo, da priredi mestni avtobusni promet dve posebni vožnji v Zagreb, in sioer prvo v sredo, dne 21. tm., drugo pa v nedeljo, dne 25. t. m. Odhod ob 7. Voznina samo Din 110. Vozni čas ca. 2 uri 45 minut. — Prijave in informacije v prometni pisarni avtobusnega prometa na Glavnem trgu, telefon 22-75, ali direktno pri vodstvu avtobusnega prometa, Plinarniška ulica 9, telefon 24-71.
Ustanovni občni zber lekarnarske zadruge. Včeraj popoldne je bil pri »Orlu« ustanovni občni zbor Lekarnarske zadruge za Maribor. Prisostvovali so številni zastopniki lekarnarstva iz ostalih pokrajin naše države. Splošno lekarsko zadrygo v Splitu sta zastopala g. mag. Bučan in lekarnar Margetič, beograjsko zadrugo pa magistri Pašič, Antonijevič in Živkovič. Iz Zagreba sta prišla mag. Berkeč in mag. Kekič, medtem ko je ma gister Levstek, predsednik lekarnarske zbornice v Ljubljani, zastopal Ljubljano. Navzoč je bil tudi magister Pukš, predsednik Kluba farmacevtov v Mariboru. Namen novoustanovljene zadruge je, ščititi ekonomske interese članov lekarnarjev in magistrov. Svojim članom bo nudila zadruga v slučaju bolezni, nesreče ali smrti izdatno pomoč. Sklenjeno je bilo, da se osnuje zveza jugoslovenskih lekarniških zadrug. V odbor mariborske lek. zadruge so bili izvoljeni: za predsednika mag. Vidmar, za odbornike pa magistri Minafik, Orožen in Albaneže. V nadzorni odbor: Savost (Maribor), Posavec (Celje) in dr. Bele (Murska Sobota).
Ljudska univerza v Studencih. Sezono otvori Ljudska univerza v Studencih v četrtek, dne 22. oktobra 1936 s Cankarjevim večerom. Predaval bo ob epidia-skopičnih slikah g. prof. Tepi y. Sodeluje pevsko društvo »Enakost«. Pričetek ob 19. (7. uri). Vstop prost!
pMiMlme MovUe
O Božiču priredi »Hamburg Amerika Linie« 16dnevno potovanje na Madeiro s parnikom »Milwaukee«. Odhod iz Hamburga je 20. decembra zvečer, povratek v Hamburg 6. januarja 1937 popoldne. — Ruta nas vodi v kraje, ki v tem času ne poznajo snega: Vigo, Ceuta, Gibraltar, Las Palmas, Tenerifa, Funchal-Madeira. Razen tega so predvideni številni izleti na kopnem. 31. decembra bo na krovu velik novoletni gala-ples. Da tudi na ladji udeležencem ne bo dolgčas, jamči sodobna udobnost na ladjah Hapag-a. Vozne cene so od RM 320.— dalje. Vse nadaljnje informacije, prijave, rezervacije kabin, nabava valut, cenenih register-mark in vizumov pri »P n t n i k u« — Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. 21—29.
V Graz pelje »Putnikov« autokar v soboto, dne 24. oktobra. Odhod iz Maribora ob pol 8. zjutraj izpred hotela »O-rel«, odhod iz Graza oh 23. uri od hotela Steirerhof. Vozna cena Din 100.-—.
Kino Union. Premijera dunajskega ve-lefilma »Pod srečno zvezdo«..Jan Kiepu-ra, Friedl Czepa, Anton Pointner, Luly v. Hohenberg.
It Mtaijesivu fihua
Pod srečno zvezdo
Naš priljubljeni lastnik kina Union gosp. Gjuro Valjak je z novo kinogledališčno aparaturo najnovejšega in najpopolnejše-ga dosedanjega tipa Western Electric pri pravil Mariborčanom možnosti lepega ki-nogledališčnega užitka. Prvokrat smo slišali krasno in jasno zveneče zvoke iz nove kinoaparature v soboto ob priliki premiere znanega popularnega filma »Pod srečno zvezdo«. Neverjetno jasno, čisto, odmevno in koncizno se oblikujejo zvoki, ki jih omogoča ta najmodernejša kinogle-dališčna aparatura, kakršnih imamo v naši državi komaj 8. Vsi najmanjši odtenki govora in finese pevskih in godbenih a-kordov se oblikujejo in čujejo tako, kakor da bi bili poslušalci neposredna priča živega, neposrednega podajanja. Za Maribor pomembna, važna pridobitev, kar bo nedvomno pripomoglo k povečanemu posetu kina Union tudi iz drugih krajev našega mariborskega področja, zlasti iz onih krogov, pri katerih srečujemo živahen interes za vse najnovejše pridobitve sodobne filmske tehnike.
Prvi film, ki se je podajal po novi aparaturi, je bil znani film iz dunajske sredine »Pod srečno zvezdo«, v katerem nastopa slavni in najpopolnejši tenor naše dobe g. Jan I^epura v vlogi šoferja Ant. Rovalskega, ki ima svoje postajališče na dunajskem opernem Ringu in ki ima svojo nevesto v osebi cvetlične prodajalke Mici. Karambol, ki ga slučajno in po ne-lastni krivdi doživi, ga spravi v zvezo z bogato soprogo filmskega tenorja Dal-me, ki spozna izredno bogastvo in krasoto tenorskega glasu tega priprostega dunajskega šoferja Antona Kovalskega. Vzgaja in izobrazuje ga kakor učenca in ga vodi do stopnje, na kateri mu je odprta pot v kariere opernega tenorja. — Stvar se konča s happy endom, kajti lepa in bogata dama hoče samo ustvariti konkurenta svojemu možu, ki se ji je odtujeval in ki najde po izgubljenem anga-žmanu zopet pot do svoje leps in bogate žene, ki mu je bila svojčas tudi odprla pot na oder, kakor je sedaj šoferju Ko-valskemu, ki se ob zaključku v sreči in zadovoljstvu zopet najde s svojo Mici, potem ko je ob prvem nastopu na pozo-rišču dunajske opere dosegel prodoren in krasen uspeh.
Mariborčani so v soboto in včeraj v nedeljo do natlačenosti napolnili prostore Unionskega kina in dajali živahnega izraza svojemu veselju in navdušenju nad I pomembno pridobitvijo kinogledališčne stroke v Mariboru z novo aparaturo. — Nedvomno bo zanimanje Maribora za filmsko umetnost spričo tega izdatno naraslo ter gre g. Valjaku za hvalevredno pobudo ter iniciativnost čast in priznanje!
fpOffltflj lljtC TO CMD
M&e»tent jtoiju m jmeftsiva MU
Na čelo prvenstvene tabele se je povzpel SK Celje — Enajstorica ISSK Maribora slavi zmago nad Železničarji — Rapidov poraz v Celju — V drugem razredu vodi Gradjanski
Včerajšnji prvenstveni spori je obsegal v mariborski skupim šest tekem, tri v prvem in tri v drugem razredu. V prvem razredu je bilo za mariborsko skupino precej odločilnega pomena srečanje med SK Železničarjem in ISSK Mariborom. Športni Maribor že dolgo ni tako težko čakal nedelje kakor včerajšnjo. Saj je bilo od obstoja obeh mariborskih rivalov vedno tako, da je »derby« med njimi dvignil na noge slehernega pristaša in še množico ostalih, ki so jih v zadnjih dnevih pred dogodkom »okužile« bučne priprave na zelenem polju in za kavarniškimi mizami. Včerajšnji »derby« ni bil samo prestižnega pomena, ampak tudi važen zaradi plasmana v vrstnem redu klubov, ki sodelujejo v prvenstvenem tek movanju LNP. ISSK Maribor je včeraj o-svojil dve dragoceni točki in se sedaj u-vršča z najlepšimi nadami med one klube, ki prihajajo v poštev za bodoče prvenstvo LNP. Mariborski Rapid Je včeraj gostoval v Celju ter se je.vrnil praznili rok. Celjski Atletiki pa so morali v Čakovec, kjer so doživeli katastrofalen poraz.
Slika prvenstvene tabele je v mariborski skupini po včerajšnjih srečanjih naslednja:
SK Celje Čakovečki SK Železničar ISSK Maribor SK Rapid Atletiki
'4 3 0 1 11:4 6 4 2 11 12:9 5 3 2	0	1	8:2	4
3 2	0	1	6:5	4
4 0	1	3	5:14	1
2 0	0	2	0:8	0
V naslednjem naša poročila:
ISSK Maribor:SK Železničar 2:1 (1:0).
Moštvo ISSK Maribora je zopet enkrat prijetno presenetilo svoje pristaše. Vseh 11 se je od začetka do konca borilo z brezprimerno žilavostjo in vztrajnostjo, kakor je pri naših moštvih nismo navajeni. Moštvo je zmago zaslužilo. Zdi se, da prihaja ISSK Maribor zopet v staro for-i mo, s katero je moštvo blestelo v lepih, starih časih... Igro, ki nam jo je ISSK Maribor včeraj nudil, je primer, kako se predvaja uspešen nogomet. Pa je bilo tudi veselje gledati, kako se je enajstorica zagrizeno borila za zmago. Najboljši del moštva je imel ISSK Maribor tudi včeraj v odlično razpoloženi ožji obrambi, ki je imela v vratarju Korenu svojega nenad-kriljivega mojstra. Pa tudi oba branilca, zlasti Kramberger, sta podala izredno dobro igro. Maribor je včeraj imel tudi zelo dobro krilsko vrsto, ki je neumorno pošiljala svoj napad naprej, pri tem pa tudi
uspešno sodelovala pri obrambnih poslih. V tej vrsti sta igrala Kirbiš in Gomol kakor v svojih najboljših časih. Vse pohvale je vreden tudi napadalni kvintet. Po-vdariti je treba, da je zmaga uspeh vsega moštva ter zasluži pohvalo vsa enajstorica.
Železničar proti ISSK Mariboru ni umel včeraj zaigrati. Fantje so se sicer potrudili, toda manjkala je tista požrtvovalna igra, ki vodi do uspeha. Obramba in kril-ska vrsta ste gotovo podali dobro igro, toda napadalna vrsta ni bila v stanju, realizirati še tako zrele prilike. To vrsto bo treba ispopolniti z mlajšimi močmi, ker ne nudi garancije za nadalnje uspehe. Kaj pomaga, če pošljete krili s svojimi centri lepe žoge v sredino, če pa ni nikogar, ki bi znal situacije pred golom izkoristiti. V napad spadajo sposobne moči, ki so brze in odločne! V splošnem se je moštvo tudi premalo posluževalo igre po krilih in to je bilo tudi usodno za vse moštvo.
Sodnik g. Lichtenberg iz Čakovca je sodil objektivno, v presoji faulov je bil sicer dosleden, pa vendar nekoliko neobičajen. V splošnem pa je bil dober vodja ter je imel igro vedno v rokah.
V predtekmi je rezerva SK Železničarja zmagala nad -rezervo ISSK Maribora s 4:0 (2:0). Sodil je g. Nemec. Dopoldne pa je mladina SK Železničarja premagala mladino ISSK Maribora s 3:1 (0:0). Sodil je g. Klippstatter.
Čakovečki SK:AtIetik SK 6:0 (2:0).
Tekma, ki se je odigrala v Čakovcu, se je končala s katastrofalnim porazom Celjanov, ki so včeraj predvajali zelo slabo igro. Moštvo ČSK je bilo včeraj odlično razpoloženo. Dobro in objektivno je sodil g. Kopič iz Maribora.
SK Celje;SK Rapid 3:2 (0:1).
Rapid je svojo tekmo v Celju zelo nesrečno izgubil. Izgleda, da moštvo letos nima sreče. Rapid je bil v polju sicer boljši nasprotnik, toda pred golom so igralci preveč oklevali. Sodil je g. Deržej iz Ljubljane.
Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo.
Ljubljana: BSK:SK Ljubljana 3:0 (2:0).
Zagreb: Gradjanski:Bask 3:0 (0:0).
Osijek: Slavija:Concordia 1:0 (1:0).
Sarajevo: Slavija:Hašk 4:1 (2:0).
Beograd: Hajduk:Jugoslavija 1:0 (0:0).
Ostale nogometne tekme.
Ljubljana: Slovan:Reka 1:0, Hermes: Korotan 2:1.
Trbovlje: Amater:01imp 0:0.
Praga:	ČeŠkoslovaška:Madjarska	5:2
(2:2).
Prvenstvene tekme v mariborskem II. razredu.
Ptuj: SK Ptuj:SK Slavija (Pobrežje) 1:0 (0:0).
Čakovec: Gradjanski:Lendava 6:1 2:0.
Murska Sobota:	SK	Mura:SI<	Drava
13:0!!
Mali oglasi
Sobo odda
SOBO
s štedilnikom in pohištvom ocl dam v najem. Studenci, Kalo-hova 23.	.	5251
Posest
ZAMENJAM
v Celju novo enodružinsko vilo in hišo za trgovsko ali slično hišo samo v Mariboru. Eventuelno prevzamem prev-žitkarje. Omenjeno tudi prodam. Naslov v upravi lista. 5256
Službo dobi
KROJAŠKEGA POMOČNIKA
sprejmem. Pobrežje. Aleksati drova 88.	5254
KROJAŠKE POMOČNICE.
prvorazredne moči. sprejmem takoj. Adam Taillcur. 5252
Razno
POZOR!
Damsko in moško garderobo po najnovejši fazoni in zmernih cenah Vam izgotovi Aršič Leopold, modni salon »Elaga-Facone«. StroBmajerjeva 6-1, od 1. nov. dalje v Koseskega ul. 22.	5246
MADRACE
otomanc. kauče, izdeluje solidno in poceni. M, ^terbal. Meljska cesta 2.	S0.J8
OglaSuite!
Poskusite našo novo
/■ u uv w vrvv* 4	v
LAHKOATLETSKI MITING SK ŽELEZNIČARJA.
Na svojem stadionu ob Tržaški cesti 3® priredil včeraj dopoldne SK Železničar, kot zaključek letošnje lahko atletske sezone medklubski miting, ki je v vsakem oziru prav dobro uspel. Startali so lahko atleti člani SK Železničarja. SK Rapida, ISSK Maribora, SK Maratona iz Maribora ter ASK Primorja iz Ljubljane, SK Mure in SK Ptuja.
Rezultati so bili naslednji:
Tek 100, seniorji: i. Monderer (R) 12, 2. Urbančič (P) 12.1, 3. Vidic (Mart.) 12.1-Tek 100 m, juniorji:	1.	Brumet	(Mart.)
12.4, 2. Linzner (Ž) 12.8, 3. Hanzi (R) 13. Tek 400 m: 1. Koser (Mart) 57.2, 2. He-rič (Ž) 58.5, 3. Ledinek (Ž) "59.2. Tek 1000 m, juniorji: 1. Hanzi (R) 2.50.3, 3. Stojn-šek (Mart.) 3.01, 3. Fredi (R) 3.02. Tek 1500 m: 1. Goršek (P) 4.29. 2. Stefanči’ (MRT) 4.32, 3. Herič (Ž) 4.47. Tek 3000 m: 1. Podpečan (Ž) 9.58.3, 2. Kangler (Ž) 10.12. Štafeta 4x100 m: 1. Primorje 47.6, 2. Rapid 48.4, 3. Železničar 49, 4. Maraton. Met krogle: 1. Martini (P) 12 m, 2. Vidic (MRT) 11.45, 3. Hlade (Ž) 11.35. — Met diska: 1. Martini (P) 34.31 m, 2. Hla-de (Z) 34.28, 3. Sylai (Mura) 33.90. Met kopja:	1. Štok (P) 42.44, 2. Martini (P)
41.71, 3. Hlade (Ž) 41.43. Met kopja, i*1* niorji: 1. Gregorovič (Ž) 42.85. 2. Lipovšek (Mrt) 40.70, 3. Lužar (Mrt) 39.95. Skok v višino: 1. Martini (P) 1.80 m, 2. Verzel (R) 1.60, 3. Davidovič (Ž) 1.60. Skok v daljavo: 1. Štok (P) 5.94, 2. Monderer (R) 5.93, 3. Urbančič (P) 5.88 m. -* Troskok: 1. Martini (P) 12,18, 2. Kleut (Ž) 11.77, 3. Lipovšek (Mrt) 11.44 m.
* 6
Z.ANDERIE
mnRIBOR GOSPOSKA UL20 1 "sirite "večernih«*
Hevke s tHutsk§a
Proslava druge obletnice smrti kralja Aleksandra se je izvršila v Ljutomeru na najsvečanejši način v Sokolskem dom«> kjer sc je zbralo mnogo Ljutomerčanov, ki so napolnili Sokolski dom. Spominski govor je imel starosta br. Stajnko, recitacijo pa br. Stopar. Dve točki sporeda so doprinesli učenci meščanske šole. V vseh krajih sreza, kjer so sokolske edi-nice, se je izvršila proslava druge obletnice smrti kralja na dostojen način, ki se jim je tudi priključilo drugo občinstvo.
Prijateljem dobre knjige sporočamo, da so Vodnikove knjige že tiskane in da bodo prve dni meseca novembra prišle med svoje bralce, ki jih že težko pričakujejo. Letos nam bo Vodnikova družba poklonila 4 lepe knjige, ki jih še vedno lahko naročite pri svojem poverjenikti) če pa za istega ne veste, pa jih naročite direktno iz pisarne Vodnikove družbe iz Ljubljane, Knafljeva ul. 5. j Iz državne službe je odpuščena uči' i teljica iz Šafarskega gdč. Hlad Zora bo z njenim odhodom petrazredna šola imela le enega učitelja.
5f6iMt>shp4m	y
35
V tem obupnem, težkem razpoloženju piše Šarlota svojemu možu pretresljivo pismo, v katerem pravi med drugim:
>Zame je on (Napoleon) sam hudič in včeraj pri najinem poslednjem sestanku je imel na obrazu takšen izraz, kakor U:dič, da se mi je koža pričela ježiti. Tako odvraten je bil, da se >mi je v dno duše zagabil. V tem izrazu obraza je bil pravi odsev njegove propadle duše. Od začetka do konca te ni rad imel, ker on sploh nikogar ne more imeti rad. Fasciniral te je samo kakor kača. Njegove sol ze so bile laž, njegove besede kruta prevara. Osvobodi se čimprej njegovih Pandurjev. Da-li oni žele, da odstopiš, ali ne, mi ni znano. Mnenja pa sem, da se moraš čimdalj vzdržati. V onem delu sveta -namreč, kjer je on, ne moreš živeti ti, ker bi te sicer zažgal do popela. On ne more izustiti tvojega imena.«
Navzlic temu torej, kar je šarlota doživela, vztraja vendarle čvrsto na tem, da mora Maksimiljan ostati v Mehiki in pokazati Napoleonu, da gre stvar tudi brfiE teiga. Blazno početje...
Štirje apokaliptični jezdeci.
Toda njene misli niso več tako jasne, kakor so bile nekoč.
Razburjenja zadnjih tednov so razkrojila njene živce. Mržnja proti Napoleonu, ki je s toliko elementarno« tjo bruhnila na dan, je prvi znak omračitve uma, bojazni pred preganjanjem. Iz dneva v dan pripoveduje Šarlota zgodbo, da so jo hoteli v St. Cloudu s čašo oranžade zastrupiti.
Vsebolj ji vstajajo pred očmi štirje app kaliptični jezdeci. Šarlotin . oče Leopold je imel namreč zbriko Dtirerjevih bakro-pisov. Že tedaj, ko je bila dete, je napravila na njo silno globok vtis slika, ki prikazuje štiri apokaliptične jezdece — Kugo, Vojno, Glad in Smrt, kako stopajo preko teles in življenja bednega človeštva.
Vedno ji je ta grozna slika pred očmi,’ v pojavu apokaliptičnih jezdecev pa vkli Napoleonov obraz. Napoleon - Mefisto -apokaliptična Smrt. Eno ter isto.
(Dalje sledi.)
APOKALIPTIČNI JEZDECI.
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.>
prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru	’	»