TRGOVSKI LIST Časopis asa trgovino, industrijo In obrt* flaročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za i/4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO xin. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 26. aprila 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 50. Stanje in izgledi izvoza našega lesa. Tajava g. ministra za šume in rude dr. A. Korošca. G. minister za šume in rude gosp. dr. Anton Korošec je dal poročevalcu sObzora glede stanja naše lesne industrije sledečo izjavo: Tudi če razmere in izgledi za našo lesno industrijo niso najpovoljnejši, vendar niso taki, da bi bilo treba obupati. Zaradi hiperprodukcije lesne industrije so cene na svetovnih tržiščih znatno padle, tako da naša industrija ni mogla dovolj hitro slediti padanju cen. Edino naš prvovrstni hrastov les bo lahko obdržal sedanje cene, ker se povsod povprašuje po njem, toda to je z ozirom na celokupno produkcijo prav majhen odstotek. Večina naše lesne produkcije pa na noben način ne more računati na zvišanje cen. V tem pogledu je treba vzeti v poštev razmerje med našimi industrijskimi podjetji in lastniki gozdov. Industrija zahteva veliko in kvalitativno dobrega lesa toda po nizki ceni. Interesi enih in drugih gredo v tem pogledu narazen, a eno je, kar morejo lastniki gozdov in industrialci istočasno zahtevati, to je: ublažitev napestosti v diferenci carinske tarife za izvoz nepredelanega — surovega lesa in testerizirane robe. Poleg vsega lega je potrebno ustvariti atmosfero, zaupanja med državo in veliko industrijo. V gospodarski politiki se je treba na vsak način potruditi, da dobimo zopet nazaj1'Izgubljena tržišča v Nemčiji, ker težko bomo kje drugje našli tako jakega konsumenta za naše surove produkte in pol-fabrikate. V prvih mesecih leta 1930 je nastopilo izveslno poboijšanje za nekatere vrste robe. Naši stari kupci: Ajiglijal Holandija, Belgija, Francija, Švica, Španija in Italija so se zopet pojavili. Pa tudi Nemčija, Avstrija in Ogrska niso izostale. Imeti je treba v . vidu nagli porast in pomen, ki ga je pridobil eksport ruskega lesa. To dejstvo, zasluži prav posebno pozornost, ki mu jo sicer tudi pripisuje mednarodno lesno tržišče. Od onega dne,, ko je Sovjetska Unija bila vezana s trgovinskimi pogodbami z drugimi državami, je sovjetsko lesno gospodarstvo začelo močno uplivati na razvoj mednarodnega lesnega tržišča, a,to ju karakteristično za sedanjost, ker z naše strani ni bilo temu pojavu pravočasno posvečeno dovolj pozornosti. Kakor .v deželah, ki proizvajajo les, tako tudi v onih, ki ga kupujejo, dobiva položaj, ki se ustvarja z ozirom na -eksportno kampanjo Sovjetske Unije, čisto posebno lice. Kakor.je žnano, znaša celokupni kvantum lesa, ki gre preko svetovnih tržišč, 85 milijonov m3 letno. Od tega odpade 55 milijonov m:' ali 65% na evropske države. Obseg mednarodne lesne trgovine stoji v zadnjih letih na istem nivoju. Eksport predelanega lesnega materijala je znašal leta 1927—1928 98-2 milijona rubljev, to se pravi, da je eksport v tem letu po vrednosti nadkrilil 5 5 krat eksport iz leta 1921 in 1922, a po količini 6-5 krat. Poleg tega se je povečal delež Sovjetske Unije na svetovnem lesnem trgu, kar se. tiče evrop-ske rgovine, od 5*7 na 8*9%. Poleg glavnega tržišča za sovjetski les, to je Anglija, je preplavil ruski les tržišča, v Holandski, Nemčiji, Franciji, kakor tudi V prekooceanskih deželah Amerike. Ruski izvoz, izražen v tisočih standardov, je znašal v Anglijo Holandijo Nemčijo leta 1928 354 61 65 leta 1929 550 140 86 leta 1930 750 180 120 Kar se tiče ruskega izvoza v letu 1930, je rečeno, da se bodo začasno pojaviie povečane kvote iri da bo ta pojav vplival občutno na konjunkturo mednarodnega lesnega trga. Mišljenje mrlustrijcev, da bo Sovjetska Unija zaradi neuspelih pogajanj z Broker-jevim sindikatom v Angliji skušala vso svojo eksportno moč vreči a a kontinent, ni upravičeno. Predpostavljati moremo, da se bo ekspertna kvota povečala) v Holandiji, toda povečanje eksporta ruskega lesa na kontinentalnih težiščih bo ostalo omejeno. Kakorkoli se pač končajo pogajanja med Sovjeti in velikimi angleškimi uvozniki, vendar ostane sigurno, da se glavno tržišče za ruski les slej-koprej nahaja v Angliji. Z druge strani pa bo povečani eksport rezanega blaga iz Sovjetske Unije pogodil v prvi vrsti severne — Nordijske države. 'Poda te države bodo v zvezi z Anglijo še vedno našle pota in pa sredstva, po katerih bodo svoj odvi-šek na lesu spravile v Ameriko, kakor se je to dosedaj dogajalo, ali pa bodo severne države morale svoj eksport reducirati. Sicer pa ima začasna invazija sovjetskega lesa po vsej priliki prehoden karakter, ker ta povečani izvoz Sovjetska Unija verjetno ne bo mogla tehnično izvesti, vsaj ne za daljšo dobo, če ne bo hotela svojih zalog brez cene vreči na tržišče. Glede vprašanja v kakšni in v koliki meri mora država priskočiti lesni trgovini na pomoč, je gospod minister izjavil: Od šumarstva se je zahtevala še ena žrtev, da namreč ministrstvo za šume in rude stopi svoj čas pred finančni odbor s komercija-liziranjem šumskega gospodarstva. Vsi oni, ki so to zahtevali niso bili v dovoljni meri poučeni o vprašanju rentabilnosti šumarstva, ker bi sicer težko prišli na idejo o komercializaciji. V šumarstvu se daleko močneje izraža zakon padanja dohodka od zemljišča kakor v poljedelstvu. Produkcija lesa se ne more samovoljno in v smislu naredb povečati. Investicije za ojačenje prirastka v gozdu imajo uspeh šele čez nekoliko človeških generacij. Nobeno komercijali-ziranje ne more spremeniti prirod-nih predpogojev produkcije v gozdnem gospodarstvu. Poskus, da se osnovni principi — ki so v navadi v trgovini in v ostalem gospodarskem življenju — aplicirajo tudi na gozdno gospodarstvo, bi spravil naše gozdove v propast. Nobena vrsta produkcije ni sposobna za tako trajno dobo. Sadove šumarstva sedanjosti morejo uživati tudi jako pozna pokolenja. Jugoslovanska svobodna cmia v Solunu urejena. Dne 23. t. m. je Nj. Vel. kralj podpisal zakon o ureditvi jugoslovanske ecno v Solnim, ki ustvarja ugodne pogoje za razvoj in intenzivno poslovanje nase svobodne cone v Solunu. V dosedanjem svojem poslovanju jo bila uprava cone urejena na podlagi uredbe z dne 21. marca 1927. leta ter izenačena z ostalimi enakimi ustanovami v državi. To je oviralo njeno delovanje, ker se nahaja ustanova v inozemstvu. Ministrski svet je zato na predlog ministra financ že 25. aprila 1929. leta sklenil, da se z vrhovnim sklepom izda zakon, s katerim bi se ta cona, ki je dotedaj stala pod upravo ministra finance, prenesla v resor ministra trgovine in industrije in da se tako ta gospodarska ustanova osamosvoji in napravi sposobna za svoje pravo delo, ki mora. biti čim intenzivnejše. Zakon je dal tej coni potrebno svobodo, tako da dobi ta cona s tem zakonom mnogo večjo elastičnost v svojem delu. Mogla bo takore-koč na licu mesta vršiti vse svoje posle, ki se tičejo tranzitnega trgovskega poslovanja, plačevanja različnih taks itd. Za ureditev potrebnih skladišč jo že v budžetu predvidena gotova vsota. Pri rešitvi tega vprašanja bodo sodelovali zainteresirani gospodarski krogi in to na ta način, da se bo pri direkciji cone ustanovil trgovski odbor za posvetovanja za rešitev vseli conskih vprašanj. Direkcija cone se bo razdelila v osem oddelkov: v administrativni, blagajniški, glavno carinarnico, železniško sekcijo, odpravništvo, oddelek za luono ureditev, veterinarsko postajo in finančno kontrolo. Administrativni oddelek je neposredno podrejen ravnatelju cone, a na čelu ostalih oddelkov stojijo strokovni starešine. Položaj uradnikov bo urejen tako, da bodo mogli delovati čim boljše na svojih položajih. Minister trgovine in industrije bo v soglasju z ostalimi v poštev prihajajočimi ministrstvi predpisal tozadevno uredbo, ki bo odgovarjala tamošnjim prilikam. V prvih 6 mesecih delovanja cone, to je od 1. julija do 31. decembra lanskega leta, je šlo skozi našo solunsko cono 2656 vagonov blaga in živine. Od tega 1726 vagonov izvoza, 933 vagonov pa se je uvozilo v našo državo. Glavni predmeti izvoza so: rude 917 vagonov) in les (409 vagonov). Nadalje seno, žito itd. Cona ima 2 skladišči in en silo za žito ter stajo za živino. V tekočem proračunu je predvidena vsota 860 tisoč dinarjev za razširitev teh objektov in za tlakovanje pristana. Z razširitvijo teh objektov bo solunska svobodna cona pridobila novih možnosti za svoj razvoj, kar je velike važnosti za našo državo. VEČJA SKUPINA GOSPODARJEV IN ZNANSTVENIKOV IZ GRČIJE OBIŠČE NAŠ VELESEJEM. Priprav,lija se večja skupina grških in-duiSitrijcev, trgovcev, univerzitetnih profesorjev, rajvnatetljev raanih podjetij i. dr., da obišče Beograd, Zagreto in Ljubljano. Izlet organizira jugoslovanska trgovska zbornica v Solunu. Siprva je bilo določeno, da se vrši izlet že prve dni maja. Ker si želijo izletniki ogledati naš velesejem, se je izlet (preložil do konca maja ob času velesejma. V skupini bo tudi 5 novinarjev. Prijavljeno je vsega od 45 do 50 oseb. Program bivanja gostov v Sloveniji »i še določen. Skoro gotovo pa je, da si bodo ogledali Bled, Celje, Rogaško Slatino in mogoče še kako drugo naše letovišče. Reklama na ulici. (Konec.) Blago z znamko garantira za dobroto ali kvaliteto blaga, ustvarja torej stvarno in resnično reklamo. — Znamka ima v rckJami neko moralnost z zelo visoko vrednostjo. Mi vidimo sedaj, da dobiva simbolični znak v reklami z vsakim dnem večji vpliv. Mnogi trgovci se obirajo, da bi si omislili tak znak. Debro vedo, da je važen, toda ne vedo, kaj bi ž njim počeli. Nekateri se celo boje uporabljati ga, vkljub temu, da prodajajo ali izdelujejo izvrstno blago. Nekateri pa imajo znamko za glavni in uspešni temelj v reklami in to ne brez vzroka. Vsak nehote misli, to blago, ki ima znamko je gotovo dobro, ker lastnik znamke sigurno noče, da bi se ga spomnili kol prodajalca slabega blaga. Znamka naj se konsekvetno uporablja, na pečatniku, na računih, na pismih, na hišnem portalu, na avtomobilu in sploh povsod. Znamka naj bo vtisnjena, pri hiši vklesana v kamen, na avtomobilu barvana itd. Glavna stvar pri znamki je, da je simbolična, umetniška in povprečnemu razumu meščana prikrojena. (Reklama je vendar za vse in ne samo za umetnike.) Posebno nevarno je pri teh znamkah posnemanje. Na prim.: Moj konkurent, ki izdeluje perilo, ima konja, jaz, ki izdelujem obleke, si zberem vola. Mnogo stroškov in težav zahteva taka varstvena znamka, ker edino umetnik, ki se razume v tej stroki, je sposoben ustvariti nekaj pripravnega. — Slikovno znamko navadno ustvarja umetnik sam. Besedno znamko pa ustvarja navadno več ljudi; umetnik, slovničar in trgovec. Umetnik napiše ali naslika besedilo, slovničar skrbi, da je izrek blagoglasen in trgovec izraža željo in daje grobe očrte, kako naj zgleda besedna znamka. Posebno je treba paziti, da so take znamke tako narejene, da jih ni lahko zamenjati. Reklama na fasadi. Taka reklama je ostro vezana na že dani prostor, zato ni tu tako lahko napraviti dobro reklamo, kot recimo pri kakem plakatu. Tekst mora vsebovati bistvo in najpotrebnejše. Nekateri umetnik l-puri s ti so proti vsaki fasadni reklami, češ da kvari arhitektonsko vrednost stavbe. Vsak napis, ki ga namestite namreč na hišo, kazi in kvari celotni vtis, ki ga stavba daje. Ti umetniki-puristi zahtevajo, da bi se napisi napisali in vklesali neposredno na steno.. Ta zahteva je teoretično seveda zelo pravilna. Kjer so razmere tako ugodne, tam je gotovo greh, ako bi vporab-ljali druge vrste reklame. Toda to ni vedno mogoče. Ni vsak trgovec obenem lastnik hiše. Lastnik hiše pa ne bo tako radevoljno pustil vklesati ali vsekati kako tuje ime trgovca, ki ima v najemu kak njegov lokal. Zato segajo trgovci, ki niso obenem hišni lastniki, po drugem sredstvu. Metalne ali kovinske Črke so njihovo geslo. Navadno imajo te črke še lepo obliko in pri namestitvi se ozirajo tudi na stavbo. Napisi nad trgovino naj visijo naprej, ker kvarijo vertikalno črto fasade. S tem, da so ti napisi nagnjeni, niso bolj Čitljivi kot prej. Še nekaj o napisih nad trgovino. Mnogokrat vidimo, da vsebuje napis samo trgovčevo ime in priimek. Svojo stroko pa izpušča. Pri trgovinah z galanterijo ali manufakturo ni to nič hudega, saj človek v izložbi vidi kaj prodajajo. Toda pri trgovinah z lesom, s premogom ali pri pekarnah, di a učinkuje pač odlično. (Pri namestitvi takih reklamnih napisov je treba strogo paziti, na kakšno razdaljo naj učinkuje. Slika naj ne sega pregloboko 'k zemlji. Ta del reklame, namreč na čelni strani hiše, je najtežji in srečen je lahko dotični lastnik, Iki se mu posreči, da mu umetnik izvrši dobro reklamo. O plakatih, ki se pri nas večinoma po natečajih oddajajo, in o izložbenih oknih, za katere imamo že odlične umetnike, beremo dovolj v različnih revijah in dnevnih časopisih. PRED UZAKONITVIJO POSEbSKEGA REDA. Centralni odbor za posredovanje dela v Beogradu je po nalogu ministrstva za socijalmo politiko sestavil načrt novega zakona o službenih odnošajih hišnih in gospodinjskih poslov. Načrt zakona je bil razposlan vsem javnim borzam dela, da ga p no uče in stavijo morebitne izpopolnjevalne .predloge. Ta zakonski osnutek se naslanja večinoma na v Sloveniji veljavni poselski red. Odpovedni rok znaša 14 dni, ako ni bil izrecno določen dalljsi rok. Vsak posel ima po dveh letih službovanja ipravioo do enotedenskega dopusta in nato v isti izmeri vsako drugo leto. Med dopustom pripada poslu normalna plača in še hranarina v iznosu -poLmesečue plače. NOVO POSOJILO ZA ZAŠČITO KAVE Brazilska država Sao Paolo namerava najeti novo veliko posojilo za Zavod za zaščito kave. Vršijo se pogajanja z banko Sohroeder and Co. v Londonu in New Yorku. Višina posojila bi odgovarjala vrednosti povprečnega 'letnega brazilskega pridelka, to je 16 milijonov vreč kave ali 200 milijonov dolarjev. Del posojila bo podpisan kot tudi pri prejšnjih prilikah na evropskem kontinentu. EVROPSKI KONTINENTALNI KARTEL VAGONOV. Pogajanja o ustanovitvi tega kartela so dovedla do predpogodbe, in upajo, da bo pogodba v začetku junija končno-veljavno podpisana. Kartel hoče v bistvu urediti ekspertne razmere in s tem preprečiti padanje cen. Kvote so sledeče: Belgija »4-6%, Nemčija 28-8, Francija 13, Italija 10'5, Češkoslovaška 6*9,' Ogrska 2'9, Avstrija 2-2, Švica 07. Pri izračunjenju kvot iao upoštevali več momentov, itako ekspontni razvoj, kapaciteto in konkurenčno zmožnost. Belgija je dobila zato tako visoko kvoto, ker ekgportira skoraj 80 odstotkov svoje produkcije. ZMERAJ VEČ AMERIŠKIH TRAKTORJEV V RUSIJO. Inozemska prodaja traktorjev v U. S. je dosegla letos vsled velikih ruskih naročil rekordno višino. Po poročilu ameriškega trgovskega urada je bilo prodanih v Zedinjenih državah saimo v februarju 12.635 traktorjev, 'v vrednosti 15 milijonov dolarjev, večinoma v Sovjetsko Rusijo. Februarski izvoz je bil po številu za 116 odstotkov večji kot Vani, po vrednosti pa za 182 odstotkov. Dunajsko finančno pismo. R. Naitscheredetz piše: Trgovska pogodba z Nemčijo ne more zadovoljili. Diktiral jo je edinole gospodarski egoizem, ki se je pri Nemčiji posebno močno javil. Dve leti so se pogajali. Za Avstrijo je bilo posebno ugodno to, da se je mogla sklicevati na dejstvo, da je v trgovini z Nemčijo ona lista, ki daje. — Tretjina avstrijskega trgovskega deficita gre na račun Nemčije, ki je v preteklem letu uvozila v Avstrijo za 690 milijonov šilingov blaga, dočimi ga je kupila v Avstriji samo za 350 milijonov šilingov. A avstrijski delegati se na to niso v prvi vrsti sklicevali, temveč so vodili pogajanja tako, kot da bi zastopali samo obmejne pokrajine, ne pa vso državo. Obmejni okraji Avstriji se trgovsko-politično nahajajo v zelo kočljivem položaju. Gornja Avstrija na primer s svojim velikim previškom živine nima nobenega drugega prodajnega trga, kot južno Nemčijo; prav tako je za žage, ležeče ob nemški meji, izvoz v Nemčijo živi jensko vprašanje. Za ti dve poziciji so se borili leta in leta; sedaj se je dosegel sporazum, a na škodo industrije, ki ne samo, da ni nič posebnega pridobila, temveč je morala žrtvovati celo marsikakšno prednost, ki jo je uživala doslej v trgovini z Nemčijo. Tekstilna industrija na primer, ki je veliko pričakovala, ni nič dobila. Omembe vredno zboljšanje je dosegla samo konfekcijska industrija svile in volne in pa pleteno blago. Neprimerno več je dosegla Nemčija. Skoraj* neokrnjeno je obdržala svoj izvoz v Avstrijo in je preko tega dosegla še druge prednosti. Med temi je najvažnejši prost seznam za veliko število strojnih tipov, ki jih Avstrija iz Nemčije uvaža. Nekateri trdijo, da je mogla Avstrija to lahko dopustiti, ker so v prostem seznamu samo taki stroji, ki jih Avstrija ne producira. Indirektno pa je avstrijska industrija vendarle prizadeta; kajti če so enkrat nemški stroji v Avstriji udomačeni, jih bo težko izriniti z avstrijskimi, čeprav v tem slučaju prosti uvoz preneha. Tudi povsod drugod so znali Nemci varovati svoje koristi bolje kot Avstrijci. Siplošno se je pri pogajanjih z Nemčijo zapet opazilo, da preveč industrija-lizirana država pri sklepanju trgovskih pogodb nima lahkega stališča. Zato so se čudili zveznemu kancelarju, ki se je v nekem razgovoru zavzemal za še večji dvig eksporta, v katerem vidi uspešna sredstivo v boju proti brezposelnosti. Pravi, da dela polovica industrije ra. eksport; ta eksport je v zadnjih letih narasel za 500 'iniljonov šilingov in če bi še za 500 narasel, bi se mogla večina brezposelnih zaposliti. Tako enostavno to pač ni. Kdo naj pa še nadalje kupuje avstrijsko blago, če je Avstrija na vseh straneh obdana od carinskih mej! In koliko industrij v Avstriji more trditi, da z eksportom kaj zaslužijo? Večinoma eksportirajo zato, da svoje nabavne stroške pocenijo, ona prodajajo svoje blago brez haska in prevzamejo poleg tega še kreditni riziko. Večkrat je tudi eksport samo zasilni eksport, da se blagovne zaloge zredčijo. Dobro se godi samo onim industrijam, ki morejo živeti brez eksporta; take so na primer: pivovarne, elektrarne in v novejšem času tudi tovarne kablov in vagonov. Vsi drugi obrati, ki prodajo večji del svoje produkcije v inozemstvo, so na slabem ali pa se le s težavo še vzdržujejo. Papirna industrija, doslej izjema, se mora po tarifnem novišanju izveanih železnic tudi zadovoljiti z, cteportnimi cenami, ki ne dajo nobenega dobička in bo morala divedende skrčiti ali pa jih je že. Na način, ki ga je pokazal zvezni kancelar, se brezposelnost v Avstriji ne da odpraviti. Več pozornosti zasluži predlog dr. Giintherja, ki je za splošno skrčenje delovnega časa. Seveda zadeva tudi ta načrt na težkoče in bi se dal, kakor priznava dr. Giinther sam, uresničiti le potom mednarodnih dogovorov. Industrija ne potrebuje eksporta, temveč domačih naročil, in zato je obrnjeno vse njeno upanje na skorajšnji najem investicijskega posojila. Glede tega posojila je zvezni kancelar optimist in misili, da bo izvedeno še v tekočem letu. Drugi pa niso tega mnenja, tako tudi ne dr. Ilainisch, avstrijski trgovski minister. Kdo bo imel prav, o tem bo odločila sprejemna možnost denarnih trgov, ki bodo morali prebaviti najprvo nemško reparacijsko posojilo. Spet pa se sliši tudi mnenje, da bo prišlo avstrijsko posojilo morda prej na vrsto kot nemško; pravijo, da je konstelacija denarnih trgov sedaj taka, da je smatrati nemško posojilo kot zajamčeno in da mu nobeno drugo posojilo ne more napraviti resne konkurence, tudi Pe je prej najeto. Delniški trg je v zadnjem času nekoliko odnehal; izjema so bile elektrarne, v prvi vrsti Siemensove delnice, ki so profilirale vsled višje taksacije dividende. Vesti o grozečem znižanju dividende pri podjetju Rima, označajo kot prenagljene. Gremij trgovcev v Konjicah vabi k rednemu letnemu občnemu zboru gtre-mija trgovcev za politični okraj Konjice, ki se vrši dne 29. aprila 1980 ob 9. uri v dvorani okrajne hranilnice v Konjicah. Dnevni ned: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo delegata o delovanju zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v poslovnem letu 1929. 3. Odobre-nje zapisnika zadnjega občnega zibora. 4. Poročilo o delovanju gremija 1929. 5. Računski zaključek za leto 1929. 6. Odobrenje proračuna za leto 1930. 7. Volitev 2 delegatov in njih namestnikov v občni zbor Zveze trg. gremijev. 8. Volitev dveh preglednikov za pregled računa za leto 1930. 9. Volitev preizkuševalne komisije gremija trgovcev v Konjicah. 10. Raznoterosti. — Načelstvo vabi vse svoje člane, da se zbora zanesljivo udeleže. V slučaju nesklepčnosti se vrši uro pozneje drugi občni zbor ravnotam, z istim dnevnim redom, ki pa sklepa veljavno, ne glede- na število članov. KOLINSKA TVORNKA CIKORIJE LJUBLJANA. PRAVA KOLONSKA CIKORIJ Al Možnost izseljevanja v Turčijo — opozorilo! V zadnjem času so iz raznih krajev naše kraljevine prihajala vprašanja na turški konzulat v Zagrebu, ali je v Turčiji prilike za zaslužek in zaposlitev ter pod kakimi pogoji. Zaradi okolnosti, da interesenti pogosto radi tega potujejo v Zagreb tudi iz oddaljenejših krajev ter vsled tega nastanejo ljudem nepotrebni stroški za potovanje, a pripoveduje se tudi, da hodijo po vaseh nekakšni agenti, ki vabijo narod na potovanje v Turčijo in pobirajo provizijo za svojo intervencijo, je turški konzulat v Zagrebu dal glede potovanja v Turčijo sledeča pojasnila, ki veljajo po predpisih angorske vlade: Izvrševanje duševnih in manuel-nih profesij v Turčiji je principijelno pridržano za podanike turške republike. V slučaju, kadar podaniki kraljevine Jugoslavije nameravajo iskati v Turčiji zaposlitev, morajo najprej stopiti v zvezo z eno za njihovo stroko vpoštev prihajajočo tvrdko (podjetnikom) v Turčiji, skratka s poslo-dajalcem, ki izda pismeno izjavo, da bo dotiono osebo res zaposlil. Na temelju tega garancijskega pisma izda konzulat republike Turčije v Beogradu posebno dovoljenje, potrebno za osebe, ki iščejo zaslužek v Turčiji, kakor tudi predpisani potni vizum. Vsi, ki torej žele dobiti zaposlitev v Turčiji, se naj strogo drže teh navodil. čitajte In razširjajte »TRGOVSKI LIST«. fo^vdu Za zboljšanje gospodarskega položaju v Turčiji so izdelali v ministrskem svetu obsežen program. Za poljdelstvo n. pr. je dovoljenih 20 milijonov turških funtov; s 15 milijoni naj pomaga kmetom Poljedelska banka, 3 milijoni so določeni za osnovanje lokalnih industrij, z 2 milijonoma more poljedelski minister prosto irazpolagati. Fuzija nekaterih večjih angleških av-tomobilnih družb je pred zaključkom. O fuzijskih stremljenjih teh podjetij smo že poročali in tudi o tem, da gre njih obrambni boj v prvi vrsti proti Fordu in proti General Motors. Obtok bankovcev v Avstriji je 'znašal po zadnjem izkazu Narodne banke 970 milijonov šilingov in je bil krit s.74'4 odstotki. Angleški producenti cina so na zborovanju v Londonu sklenili, da bodo lansko produkcijo skrčili letos za 20 odstotkov. Angleški kemični trust je imel v preteklem letu 5,780.000 funtov čistega dobička, za 10 odstotkov več kot v prejšnjem iletu. Dividenda je izapet 8-od-stotna. Angleške železnice nakupujejo avtobusna prometna podjetja, da spravijo medsebojni promet v sklad in si odstranijo konkurenco. Na prihodnji seji Mednarodne zveze surovega jekla se bodo posvetovali o poostritvi produkcijske omejitve. Večin« včlanjenih tovarn je s poostreno omejitvijo že pričela. Nemška pivovarniška industrija je sklenila, da bo vsled izvišanija davka tudi ona zvišala cene. Tako pride slednjič zmeraj in povsod vse na pleča konau-menta. Plzenska delniška pivovarna »Gam-brinus« izplačuje zapet 33Vs-odsltotao dividendo ali 100 Kč. Družba spada sedaj h koncernu Meščanske pivovarne in se njene delnice na borzi ne kotiraj > več. Svetovna produkcija surovega Jekla je lani za 58 odstotkov večja kot let« 1913, svetovna produkcija surovega železa za 25 odstotkov. Grška Agrarna Kreditna banka je dobila v Londonu posojilo 2,000.000 funtov. Polovica 'ji je dana takoj na razpolago. Vrhutega je sklenil guverner grške Narodne banke Grosopoulos v Londonu posojilo v znesku 600.000 funtov za družbo produkcije umetnih gnojil- Praški vzorčni sejem bo zvišal delniško glavnico od 10 na 50 milijonov Kč. Davki v Italiji absorbirajo okoli 24 odstotkov narodnih dohodkov. Dohodek na glavo je cenjen na ca. 2200 lir. Pred vojisko so vizeli daviki 12-5% narodnih dohodkov. Ker zadenejo ti davki nakupno moč širokih plasti prebivalstva in po tem ovinku industrijo samo, moremo razumeti forciranje Italije za pridobitje novih prodajnih trgov, predvsem na Balkanu. Glede olajšanja v mednarodnem železniškem transportu nekaterih blagov-nih vrst se je vršila 'v Neapolu konferenca srednjeevropskih držav, ki se j® je udeležila tudi Jugoslavija. Dosegel se je dogovor, ki bo stopil v veljavo l, avgusta. Sindikat ruhrskega premega je podaljšan zopet za eno leto. Mednarodni kartel vagonov je smatrati kot perfekten. Glej poseben član« čič. Zvišani davek na uvoz avtomobilov ▼ Franciji se ne računi več po vrednosti avtomobila, temveč po teži. Zvišanje jo iza 10 odstotkov iza velike avtomobile, postopoma do 60 odstotkov za manjša, Z bombažem obdelani svet v U. S. A. bo letos najbrže 5 odsitotkov manjši kot je bil lani. Zvišanje uvozne carine v Bolgariji od 1-5 na 6 levov je predlagano v sobranju. Beremo, da bo veljalo zvišanje za nazaj do 12. t. m. Carina na pšenieo in varilni ječmen v Nemčiji je s 25. aprilom povišana od 12 na 15 imark za meterski stot. Carino na inozemski sladkor na Ogrskem je vlada zvišala od 26 na 36 zlatih kron. Vi zaslužite, <• Imate MAGGI*- izdelke za juhe Raipiiui* v kraljevini Jugoslaviji Fran Ksav. Leinik, Maribor, Cankarjeva Sl Stalno V zalogi I «s Iz prakse upravnega sodišča v Celju. Judikati finančno - pravnega referata upravnega sodišča. fZbral referent finančno - pravnega senata g. dr. Ludvik B r e n c e , Sadnik upravnega sodišča v Celju.) (Nadaljevanje.) ADMINISTRATIVNO POSTOPANJE FINANČNIH OBLASTEV. 1. Nepoznanje zakonov. Nepoznainje »alkana ne opravičuje in ne obvaruje pred posledicami, (ki sledijo vsled iz takšnega nepoznanja izvirajočega postopanja. To velja tudi za iinozemca, ki je stopil v pravno sfero naše države. (F. 67/25-10.) Načelo dveh upravnih stopenj. Zoper aikte upravnih oblastev I. stopnje gre po členu 18 upravinosodnega zakona pritožba praviloma na višje upravno obtaetvo in še le zoper od-loflbo zadnjega cVblastva »me se vložili tožba na upravno sodišče. Izjema od tega pravila velja le, če takega višje-Sa. oblastva ni ali če zakon izrečno izključuje pritožbo na višje administrativno oblastvo. (F 69/29.) 3. Zakon o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije (U. 1. 1922/13) tl. 17. V besedah »finančna oblastva« So zapopadena finančna oblastva več stopenj, talko da gre pritožba zoper kazenske izrodke prvostopnih oblastev na finančna oblaisitva II. stopnje, kar bi bilo tudi v skladu z načelom dveh stopenj 51. 18 uipravnosodnega zakona. Ako je odločalo n. pr. finančno oblastvo, ki ni neposredno podrejeno ministrstvu financ (poprej finančno okrajno ravnateljstvo), gre najprvo pritožba na višje finančno oblastvo (finančno direkcijo) in šele zoper odločbo drugostopnih oblastev se sme vložiti pritožba pri upravnem sodišču. (F 265/28-6, F 305/28-7, F 127/23-7.) 4. Inštančna pot v taksnih zadevah. 22 taks. zak. z dne 27. junija 1921 Sl. N. 152 in 25. oktobra 1923 Sl. N. 255. Zahtevek ipo povračilu *akse v smislu gornjega določila je Pravno sredstvo, v kolikor odločujejo v vrsti pravni momenti, ker se rn0Ta odločevati po besedilu zakona, predvsem o umestnosti ali neumestnosti plačila pristojbine, tedaj n. pr. tudi o taksni obveznosti. Poleg tega bodo večkrat merodajni tudi vidiki pravičnosti, milosti in proste uradne presoje (F 7/24-7.) 5. Bistveni nedostatki. Č. 26 upravno-sodnega zakona. Okolnost, da je davč-Jio ojblastvo I. stopnje intimiralo na- v instance, ki ga je ta izdala Jv i P^ka nižjega oblastva v rom n« PosloPanja z ozi- rom na strankino nritožbo romer vmesni u,pravni akt (S na predložitev prijave "pravli mL predmeta), pomotoma kot odločbo prizivne instance, ni bistven nedosta-tek, ako je II. instanca pozneje odredila uvedbo povsem novega priredbe-nega postopanja, ki pa se ni dovedlo do konečne meritorne odločbe, ki §e le bode sposoben suibstrat za upravno-*odno tožbo. (F 147/29-9.) 6. Instančni tok. čl. 18 upravnosodne-zakona. Nedostatek v postopanju, je odločalo v nasprotju z načelom ®veh stopenj čl. 18 upravnosodnega Zakona celo troje stopenj, od katerih |e bila sicer druga stopnja inikompe-tentna, ni bistven, ker strankino Pravdno stališče ni oškodovano z oei-om na to, da je zadnjo odločbo izdalo o^Petentno oblastvo, tako da je re- Gibanje trgovinskih obratov v Ljubljani. Po poročilu Gremija trgovcev v Ljubljani je bilo v Ljubljani v času od 1. januarja do 25. aprila 1930 prijav: Trgovina s špecerijskim in mate-rijalnim blagom: 1. Podlogar Anita, Bleivveisova c. Trgovina z mešanim blagom. 1. Koser Svetozar ml., Mestni trg; 2. Berbuč Josip, Gledališka ulica. Trgovina z delikatesami: 1. Musar Josip, Sv. Petra c. 61; 2. Zakrajšek Angela, Trnovska ul. 19; 3. Perklič Marija, Zaloška cesta. Trgovina z živili: 1. Čamernik Ivanka, Dunajska c. 46. Trgovina s slaščicami: 1. Končar Franjo, Kino »Dvor«. Trgovina z mlekom: 1. Fran Kompare, Vidovdanska c. 20; 2. Ciber Barbara, Resljeva c. 7. Trgovina z manufakturnim, galanterijskim in modnim blagom ter konfekcija: 1. Vidmar Rudolf, Dunajska c. 98; 2. Matej Živko, Dunajska c. 60; 3. Re Contardino, Masarykova c. 21; 4. Babič Janja, Pod Trančo 2; 5. Gorup Drago, Miklošičeva c; 6. Polach Edvard, Mestni trg; 7. Matjan Alojzij, Sv. Petra c. 8. Sejmarstvo: 1. Kalan Josip, Vidovdanska c. Trgovina s tehničnimi, pisarniškimi potrebščinami ter pisalnimi stroji: 1. Peter Angelo d. d., Gledališka ulica 4; 2. Legat Ivan, Prešernova ulica 44; 3. Junc Milka, Miklošičeva cesta 7; 4. Tomšič Marija, Sv. Petra cesta 52; 5. Prelog A. d. z o. z., Marijin trg. Agenture in komisije: 1. Rajtharek Viljem, Dunajska c. 29; 2. Schade Walter, Linharteva ul. 9; 3. Pavletič Rudolf, Šelenburgova ul. 7; 4. Mer-slavič Angela, Wolfova ul. 10. Trgovina z lesom: 1. A. Zemljak & Mesnjajeva d. z. o. z., Gledališka ul.; 2. »Lesna« d. z o. z., Bethovnova ul. 3; 3. Škrbec & Bartol, Miklošičeva c. 6. Trgovina s kurivom: 1. Kurivo. d. z o. z., Dunajska c. 38; 2. Krže Štefanija, Trnovski pristan. Trgovina z zobotehniškimi predmeti: 1. Kokalj Fran, Sv. Petra c. 2. Trgovina z .avtomobili, motornimi kolesi itd.: 1. V. & M. Barešič & Comp., Dunajska c. 12. Trgovina z umetninami: 1. Miha Maleš, Kongresni trg 3. Trgovina z graverskimi predmeti: 1. Rabič Teodor, Kolodvorska ul. Prodaja patentnih predmetov: 1. Rojnik Fran, Pred Škofijo 21. Drogerija: 1. Dr. Kansky Ana, Krekov trg 7. Skupaj 38 prijav. Odjave: Trgovina z delikatesami: 1. Hruška Cecilija, Zaloška cesta; 2. Pišlerič Marija, Vošnjakova ul. Trgovina z mešanim blagom: 1. Šterk Peter, Stari trg. Trgovna z manufakturijskim, galanterijskim in modnim blagom: 1. Grobelnik Marija, Mestni trg; 2. Zupančič Leopoldina, Poljanska c.; 3. Traun Marija, Stari trg; 4. Gostinčar Maks, Sv. Petra c.; 5. Gnezda Tilka, Turjaški trg; 6. Sernec Mihael, Metelkova ul. Sejmarstvo: 1. Kalan Josipina, Vidovdanska c. 2. Trgovina z elektrotehničnimi stroji in predmeti: A. Ing. Fran Vrečko. Trgovina z lončeno posodo: 1. Vidovič Marija, Vodnikov trg. Trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami: 1. Sušnik Hedvika, Sv. Petra c. 52. Trgovina z lesom: 1. Alphanderi Ernest; 2. Fran Škrbec, Linharteva ul.; 3. »Cenezak. Trgovina S k uFivom: 1. Rot Neži-ka. Sv. Petra c. 85. Trgovske agenture: 1. Kraker Josip, Poljanska c. Skupaj odjav 18. Glasom zadnjega poročila se je za Čas od 18. novembra do 27. decembra prijavilo na novo 22 obrtov, odjavilo 5. Za čas od 1. januarja do 25. aprila 1930 je pa prijavilo 38 oseb svoje obrti, dočim jih je odjavilo 18. dAubljjmliA bona Tedaj 25. aprila 1930. Povpra- ševanje Din Poaadb* Dia BHVIZI: 1 k. »oti. , . 22-75 Berita IM 13-485 13516 Bruselj 1 bel«* —•— 7-8915 Budimpešta 1 pangS . , —•— 9-8860 Cunji 100 (r. 1094-40 1097-40 Dunaj 1 tLUng —• 7-9672 London 1 funt 274-47 275-27 M«wyofk 1 dolar 56-41 Faafa 100 fr _ • 221-70 Praga 100 kron 167-06 167-86 T«t 100 lir —— 296-25 Kvalitetna znamka Zahfe-- vajte povsod! šen je vi II. instanci razpravljajočega administrativnega oblastva smatrati kot odločbo v smislu čl. 18 upravno-sodnega zakona in kot sposoben substrat upravnosadne tožbe' iri"ra?qodbf* (F 130/29.) (Nadaljevanje prihodnjič.) Trgovina. Zunanja trgovina Poljsko v prvih treh letošnjih mesecih se je zaključita z aktivnim saldo v znesku 64-3 milijona zlato v; lani je 'bila v istih mesecih pasivna z 247-4 a milijoni. Zunanja trgovina Avstrije v prvem letošnjem četrtletju izkazuje 673-8 mili jona šilingov uvoza (lani 733-2) in 457-7 milijona šilingov izvoza (lani 465-2); letošnji deficit v 2 milijona lejev in z rezervami ca. 100 milijonov lejev in ki upravlja za 480 milijonov lejev -hranilnih vlog, je imela v preteklem letu nad 24 milijonov lejev čistega dobička. Nadprodukcija v surovem maslu. Na mednarodnih trgih surovega masla se ugotavlja v zadnjem času rastoča nad-produkcija, ki je konzum ne more prevzeti. Danska svojih velikih množin ne more prodati v Angilijo in mora ceno neprestano zniževati. Ta pocenitev se pozna potem tudi na drugih evropskih trgih. Zelo sta znižali cene Švedsika in Holandska, pa tudi Finska in Letvi ja; in ker prihaja sibirsko surovo maslo z vedno večjimi množinami ob nizkih cenah na trg, kaže tendenca še nadalje navzdol. Ruska, oziroma sibirska konkurenca se pozna povsod. Ameriške velebanke. Pred kratkim izvršena fuzija bank Equitable Tmist, Chase National in Interstate Trust Co. je osnovala ogromno bančno podjetje, ki razpolaga z več kot 2800 milijoni dolarjev v glavnici in rezervah. S to fuzijo sta bili porinjeni v o-zadje zlasti newyorška National City Bank in angleška Midland Bank. Fuzija omenjenih treh bank se je izvršila na ta način, da so izmenjali štiri delnice Chase National za pet delnic Equitable in eno Equitable za ‘2'A Interstate Trust. Im© nove banke je Ohase~Equitable. Ta koncentracija je nadaljevanje mnogih bančnih spojitev v lanskem letu, ki predstavlja posebno dobo v zgodovini ameriške bančne koncentracije. Vzrok za ta razvoj je v tesni zvezi z ostalim gospodarskim razvojem, ki kaže z malimi protiudarci stalno gibanje navzgor; to gibanje pride do izraza ne samo v izrednih eksportnih previških, temveč tudi v indeksnih številkah najvažnejših gospodarskih panog. Močno koncentracijsko in razširjevalno gibanje ameriškega gospodarstva je moralo dovesti do razmemdh zahtev na banke, ki vsled posebnovrstne ameriške 'bančne zakonodaje deloma niso mogle zadovoljiti kreditnih želj svojih klientov. Ameriška bančna zakonodaja prepoveduje inam-reč, da bi dobil posamezni klient ali posamezna tvrdka kreditiranih več kot 10 odstotkov glavnice skupaj s čistim dobičkom in z nerazdeljenimi dividendami. Koncentracija bank ima pa poleg omenjenega razvoja vzrok tudi v povečanih borznih kupčijah; oa. 50 odstotkov vseh bančnih aktiv je sestavljenih iz vrednotnih listin in iz kreditov na vrednotne listine. Dalje je koncentracija«: bank tudi v zvezi s stremljenjem po zmanjšanju lizika, po povečanju dobička iz zmanjšanjem stroškov in po okrepitvi splošnega ugleda. Moment zmanjšanega rizika ima pri ameriških bankah še svoj poseben pomen. V nasprotju na primer z nemškimi zasebnimi bankami prevladuje v Ameriki načelo Specializiranih bank, pri katerih se zgube dosti močneje javljajo kot n. pr. pri nemških i. dr. S spojitvijo dveh ali več bank se pa delokrog bistveno razširi; zato se fuzionira-jo po možnosti take banke, ki imajo različno glavno udejstvovanje. S tem se ri-ziko bistveno zmanjša in ima obenemr klient to ugodnost, da se mu za razne svoje bančne posle ni treba obračati na več bank. iVes ta razvoj je pred nekaj časa označil P. Warburg na ta način, da ne živimo samo v dobi vertikalne in horizontalne industrijske koncentracije, temveč da se tiče ta razvoj tudi bank. Gigantske oblike, ki jdh je zavzela imhistrija na obeh straneh Atlantika, stavijo tudi razmerne zahteve na banke. Mislimo si o starem sistemu Specializiranih bankirjev to ali to, tendenea po tvorbi vele-bank je neobhodno potrebna. Pred koncentracijskim gibanjem je bila doba glavničnih zvišanj, da se na ta način zadovoljijo zvišane zahteve gospodarstva, kar ima pa glede na rentabilnost določene mej«. Sledeči seznam nam je dokaz o zvišanju glavnice pri mnogih velikih banikah pred njih spojitvijo, dočim so se druga zvišanja glavnice izvršila hkrati s fuzijo. V imajniku 1928 je zvišala National City Bank of New Yonk svojo glavnico od 75 na 90, v januarju 1929 od 90 na 100 milijonov dolarjev; dalje v januarju 1929 Chase Bank od 50 na 60, Trving Trust and Comp. od 3i2 na 40, Guaranty Trust Co. od 30 na 40, Bankers Trust Co. od 20 na 25 milijonov dolarjev. Razen fuzij manjših bančnih zavodov, ki gredo nazaj do leta 1926, so se izvršile fuzije velikih bank vse v zadnjem času. Guaranty Trust Co. of New York se je mogla s prevzetjem National Bank of Commerce povzpeti za par mesecev na prvo mesto v Ameriki, na katerem je bila dotedaj National City Bank of New York. S prevzetnem banke of Commerce so dosegla aktiva banke Guaranty prvič svoto dveh milijard dolarjev. Tekmova- nje obeh denarnih titanov se je končalo nafto z zmago National City, ki je prevzeta Farmers Loan and Trust Go. S poznejšim prevzetjem Gor n Exohange je prevesila National, City tudi angleško Midland, ki je bila dotedaj prva na svetu. Pri teh spojitvah niso bila gonilna sila samo n a rodu o-gosp od a rak a in zaseb-no-gospodarska razmotri vanja, temveč tudi stremljenje po ugledu. Ugled in delokrog se s fuzijo umevno povečata in se potisne hkrati ta ali ona banka v ozadje. Začne se tekma, ena fuzija potegne drugo za seboj itd., nastane hausse v bančnih fuzijah, ki še ni pri kraju. Nikakor ne smemo misliti, da se obenem z ojačenjem ugleda potom fuzije in s tem v zvezi s povečanjem delniške glavnice izvrši tudi razmema ekspanzija deipositov. Iz vzrokov previdne naložbe kapitala naložijo namreč velike tvrdke evoje depozite zelo pogosto pri več bankah. Če se torej dve taki banki fuKionirafa, so večkrat novemu podjetju del denarja odtegne in se pogosto naloži pri manjših zavodih, ki obljubljajo pri pridobivanju klientov bolj individualno postopanje. Vrsta deseterih največ-jih bank sveta je sedaj sledeča: milj. dol. Chase-Equiitabie 2800 National City 2210 Midland 2170 Lloyds 2000 Guaranty Trust 2010 Rarclays 1870 W estfmtiuster 1620 National Providence 1490 Deutsche Bank und Disconto-gesellschaft 1320 Bank of Itnly 1050 Če se ne i>o združila National City z Lroing Trustom (715 milj. dol.), bo zo- pet na prvem mestu, z 2925 milj. dol. Poljsko gospodarsko pismo. Gospodarska kriza se . je javila v zadnjih tednih še bolj izrazito kakor doslej. Število brezposelnih je s ca. 350.000 osebami naraslo daleko preko lanske višine, produkcijski obseg so morali nadalje omejiti, število in-solvenc raste vidno; leta 1928 je bilo javljenih 288 insolvenc, v preteklem letu 485: pri tem pa še mi vračunjemo število zasebnih poravnav, ki je mnogo večje in ki se statistično ne more ugotoviti. Poročila iz posameznih industrij so vsekoz neugodna. Produkcija črnega premoga pada, a se zaloge vseeno kopičijo in so narasle na ca. 1,800.000 ton. Še bolj se pozna padec v železni industriji; sprejemna moč domačega trga je močno padla, izvoz pa zadeva na rastoče težkoče in naročila stalno padajo. Položaj lesnega trga je trajno napet, prodaja zastaja. Cene rezanega lesa so nezadovoljive, prodaja okroglega lesa pa ne more doseči večjega obsega. Tožijo nad rusko konkurenco v ekspertu, ki pritiska na cene. V tekstilni industriji trajajo težkoče naprej in je trajna kriza prav v zadnjih dneh povzročila insolventnost številnih velikih tvrdk. Tudi položaj poljedelstva je trajno težaven, ker so cene za poljedelske produkte nadalje padle in so se tako-zvane »škarje cene še razširile; indeks cen za poljedelske produkte je bil v letošnjem februarju 693, lani 923, za industrijske izdelke 982 in 1039. Aktivnost trgovske bilance v prvih letošnjih mesecih nas glede težkega položaja ne sme varati. Olajšanje na mednarodnem denarnem trgu, ki se na Poljskem doslej razmeroma še malo pozna, ni še moglo dovesti do poživljenja v industriji in trgovini. Poljska 'banka je sicer v zadnjem času obrestno mero dvakrat znižala, a zasebni denarni trg ji ni zadostno sledil; zasebna obrestna mera dosega zlasti v industrijskih krajih, ki se morajo boriti z največjimi težkočami, najvišjo izmero in gre do 18 odstotkov in še više. STOKRATNI UPRAVNI SVETNIK. Znani finančnik Jakob Goldscbmiedt od Darmstadtske banke je postal upravni. svetnik avtomobilske delniške družbe Bursing. S tem je dobil svoje stoto u.pravno mesto. V finančnih krogih je 'mnenje zelo razdvojeno, če ni takšno kopičenje tcl.ikih upravnih mest v eni safni roki 'nasprotno simisliu in namenu deilhiško-upravne inštitucije. Sicer pa to ni drugega kot ponavljanje ene in iste pesmi, ki se poje |po vsemi svetu. KONJUNKTURA Y . AMERIKI SE BOLJŠA. Znani ameriški narodni ekonom Ayres obravnava komjumktume izg led e Zedinjenih držav in sklepa iz raznih znakov na skorajšnje 'zboljšanje konjunkture. Opozarja na dejstvo, da so poljedelska dela zopet v teku, da se je stavbno delovanje v zadnjem času znatno piživilo, da so se cestna dela pričela in da se je na avtomobilmemi trgu pričela pomladanska kupčija. Obstoječe obilne kreditne ponudbe po znosnih pogojih pospešujejo poživi jen je kupčije in se je vsled tega kreditnega izobilja emisijsko delovanje zelo pomnožilo. Potom posojil napeti kapital se od onih, ki so posojilo najeli, takoj investira, tako da se mora označiti poživljenje bondnih emisij kot izhodišče za zboljšanje vsega gospodarskega položaja ameriških Zedinjenih diržy. SLADKORNA PESA V ANGLIJI. Ze parkrat smo pisali, da se hoče Anglija glede preskrbe s sladkorjem po možnosti osamosvojiti in da producira že 15% svoje sladkorne porabe sama. Pred vojsko na Angleškem nihče niti najmanj ni mislil, da bi mogla uspevati tam sladkorna pesa, sedaj je pa s sladkorno peso obdelani svet od leta do leta večji. Predsednik Britanske zveze pridelovalcev sladkorne pese naznanja te dni, da bo ta svet letos zopet za 54 tisoč aerov narasel in bo s tem dosežena izmera ‘232.000 aerov. Torej bo letošnji prirastek skorja 30-orstoten. Za prihodnje leto je napovedan nadalnji prirastek 88.000 aerov ali 38%. Na ta način upajo, da bo v prihodnjem letu dosegla domača angleška produkcija 350.000 ten. sladkorja. 1 aere — 40'468 arov. Eksport avtomobilov iz Amerike močno pada; po vrednosti je padel v januarju napram lanskemu januarju za 35 odstotkov, v februarju za 47 odstotkov. Veliko 'pripomore k temu padcu spo-jitveno gibanje v evropski avtomobilih industriji. DANZIG SE PRIKLJUČI POLJSKI VREDNOTI? Po poročilu m Varšave ee v poljski javnosti živahno rapravlja želja, ki izhaja menda iz gospodarskih krogov Danziga (Gdanskega) in ki meri na to,, da se vrednota Danziga zamenja s poljskim Zlatom. Varšavsko časopisje je mnenja, da je ta želja izšla iz potrebe, da še v tekmovanju z ameriško hitro rastočim poljskim pristaniščem Gdynia uvede nova metoda in bi se dosedanji živi jenski stroški gospodarskega prometa med tem olajšala tehnika gospodarskega prometa med Danzigom in poljskim zaledjem. jlTILt portUlLl Padec lijfc bakrenem trgu, ki smo ga naznanili, se je-pojavil z vehementno silo in je prisilil marsikakšno podjetje do redukcije obrata. Evropa isedaj zelo nakupuje. r Cene bencina na Daljnem vzhodu so vsled borbe med Standard in Roya! Shell zotpet globoko padle. Sedanja cena 11. cemts, v kateri je vsebovan tudi davek 7-5 cents za 1 liter, je najnižja p« vojski. Naročajte »Trgovski list«! Dobave. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do. 28. aprila -t. J. ponudbe glede dobave ventilov in uianesmianovih cevi; do 12. maja t. 1, pa glede dobave 1000 leg transformatorskega olja, 300 kg strojne masti in 500 kg strojnega olja. — Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 7. maja ,t. I, ponudbe glede dobave 1000 kg tovotne masti ter glede dobave raznih pletenih bombažnih vrvic. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so interesentom na'vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani) — Dne 13. maja t. 1. se bo vršila pri Komandi 45. pešadijskega polka v Mariboru ustmena licitacija glede dobave živil (fižol, riž,! zdrob, (sladkor, čebula, olje, kis, čaj, kava, cikorija, ječmen, marmelada, suhe slive, loj iitd.). (Oglas ije na vipogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri blagajniku omenjenega polka.) vinskega kisa, d. z o. z., Mubtisn« nudi neJfineJSI In najokusnejši namizni kis iz pristnega vina Tehnično in higlJeniSno naimoderneje urejo* na klsarns v Jugoslaviji. Pisar«« i Ljubljana, Dunajska cesta 1 a, M.nads«r. Zahtevajte ponudbo I Od dobrega najbolj*! j« samo 5BIMME8-KM1 Šivalni stroj In kolo tl.gantna Izvedba - *sJbot)Sl maltrllal URAMA pisalni itroji v 3 velikostih Novost t Šivalni stroj kot damska pisalna miza - KNJIGOVEZNICA -K. T. D. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 H. NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CBN AH; SALDA-KONTE ŠTRACE JOURNALE SOLSKE ZVEZKE-MAPE ODJEM ALNR KNJIŽICE RISALNE BLOKE L T. D. Samo pri loi. Petelim-u Ljubljana, Telefon lat8913 Smerne osne, ■* obroke :-d'{ Brzojavi: Krlspercoloniale Ljubljana Telefon itev. 2263 Lastnik: losip Verlič Veletrgovina kolonljalne Zaloga Špirita, raznega robe - Velepražarna . ■ ib ni m m n žganja In konjaka kave - Milni za dltave LJUB L I R H R Mineralne vode - - Tla. postroib. DUNAJSKA CESTA 33 Canlkl na raspola«o Ustanovljeno leta 1340 P U C H < KOLESA Z. Veletrgovina | SVETOVNA ZNAMKA SO IN OSTANEJO NA PRVEM MESTU PLAČLJIVO TUDI NA OBROKE pripore!« Špecerijsko . blago raznovrstno Iganjo, moko in delelna pridelke. • Raznovrstno rudninsko ^vodo. Lastna prašarna za kavo in mlin za cHIava a oloktrKnim obratom, ji Canlkl na razpolago I Dreje dr. IVAN PLESB. - '%• Tt*ov*o - lndu.trtj.ke A. 4 >ME*IU*< kot ledejststje ln tl.ker je: O. MIOHALBK, Ljubile««.