Nai več ii slovenski dnevnik v Združenih državah Volja za vse leto « • ZLm. pol ieu ... Za Wew York celo leto Za inozemstvo celo leto $6 00 $3 00 $7.00 $7.00 GLAS Ust slovenskih delavcev v Ameriki« TJSUEFON: CORTLAKDT 3876 The largest Slovenian Daily k. the United States. a fiBtf^ every day except Sundays J fJ and legal Holidays. 75,000 Readers, r ...........iii' Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York. N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CORTLANDT 387« NO. 80 — STEV. 80. NEW YORK, TUESDAY, APRIL 6, 1926. — TOREK, 6. APRILA 1926. rrr- VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV BORBA MED M0KRAČI IN SUHAČI » Mokrači ii> suhači se zbirajo v Washing tonu, pripravljeni na veliko bitko pred senatnim komitejem, ki se je pričela včeraj..— Dr. Nicholas Murray Butler, pravi, da skuša najti inarod najhitrejši izhod iz obžalovanja vrednega položaja. — Po njegovem mnenju bo prohibicija 'glavno vprašanje leta 1928. — Za državno ,kontrolo prodaje cpojnih pijač. WASHINGTON, D. C., 5. aprila. — Vodilni mokrači in suhači dežele so se zbrali na predvečer prvega oficijelnega zaslišanja glede prohibicijske-ga vprašanja pred komitejem senatnega judicijar-nega odbora. Ob desetih zjutraj so pričeli mokrači napadati Volsteadovo postavo ter bodo ostali na pozornici prvih šest dni, nakar bodo predložili suhači svoj slučaj. Ker so kongresne volitve pred vrat mi in ker je v sedanjem zasedanju kongresa majhna, a glasna skupina mokračev neprestano silila vprašanje pro-hibcije v ospredje, sta obe strani napeli vse sile, da napravita ugoden vtis na javno mnenje. Zaslišanje, ki naj bi se vršilo glede predloga za modifikacijo suhaške postave, bo vključevalo sedaj tudi Goffovo suhaško predlogo, ki določa še bolj drastično izvedenje suhaške postave. Vodilni suhači so bili včeraj mnenja, da bodo mokrači pokvarili svojo stvar, kakorhitro jo bodo pričeli. Neki suhač je rekel: Mokrači v kongresu so deležni toliko osebne reklame potom predložitve mokraških predlog, da se ne morejo nikdar ze-diniti za kako predlogo. Dokler nudi prohibicija mokračem to prosto oglaševanje, se nam ni treba ničesar bati. Mokrači so prišli do spoznanja, da trosijo svoje eneržije. Vsledtega so sklenili na nekem sestanku, ki se je vršil pred enim tednom n^domu kon-gresnika Hilla,- da bodo sprejeli program, katerega se mora držati vsak mokrač. Kljub temu pa ni bilo včeraj zvečer nikake mr-kosti v mokraškem taboru. Večina mokračev je prepričana, da so tekom let le pogrešali prilike, da dokažejo narodu zle strani prohibicije. Prepričani so tudi, da bodo podkomitej nepristranski postopal, čeprav imajo suhači v njem večino. Ameriška delavska federacija bo sodelovala z mokrači. Govoril bo tudi Julian Codman iz Bostona, pravni zastopnik Constitutional Liberty League of Massachusetts. Med delavskimi voditelji, ki bodo napadli postavo, je tudi Mathew Woll, peti podpredsednik Ameriške delavske federacije. Metodistovski zmernostni svet je izjavil na pred večer zaslišanja pred senatnim komitejem, da ni mogoče uveljaviti nobenega legitimnega ugovora proti poskusu, da se izposluje preklic osemnajstega amendmenta, da pa so poskusi za modificiranje suhaške postave "pozitivno nepošteni", poskus, da se izposluje referendum, pa naravnost "absurd- • » » y ni . Dr. Nicholas Murray Butler je opomnil javnost na svoje napovedovanje leta 1 924, da bo namreč po petih letih konec brezuspešnega in naravnost blaznega poskusa, da se uveljavi narodno prohibi-cijo potom ustavnega amendmenta. Rekel je, da narašča ljudsko ogorčenje proti tej zakonodaji močnejše in hitrejše kot pa je pričakoval. — Celo politiki in ljudje, ki sede v uradih, ki se postavljajo, da razumejo javno mnenje, so se pričeli skrivati. V kratkem času bodo prav tako fanatični proti prohibieiji kot so bili fanatični zanjo, ker jih ne teže nikaka priprečanja in nikaki principi. Butler je trdil nadalje, da bo vprašanje prohibicije obvladovalo predsedniške volitve leta 1928. — Po piojem mnenju, — je rekel, — ne bo mogel biti izvoljen predsednikom nikdo, ki nam ne bo mogel nuditi konstruktivnega vodstva v našem sedanjem narodnem mrtvilu. To vprašanje bo mogoče razcepilo obe stranki, prav kot jih je pred dve- suženjstva. Whittemore - bančni ropar. Whittemore je bil identificiran kot bančni ropar v Buffalo'. — Hišna gospodinja je označila Whittemora kot svojega prejšnega stanovalca. BUFFALO, N. Y., 5. aprila. — Detektivski urad in okr^jmi pravilnik Moore sta. zpoiik&la poroči-jlo, da ko našli dol p V na. $92.000. ki je padel v roke banditom tekom (Ir/iu^a roparskega naipada in dvojnega umora v Buffalo. Okrajni .pra.vdnik pa je j>ono\'il, da zadostujejo 'novo razkriti doka.?, ki se nahajajo v njegovih rokah, da naprti krivdo na W h it torn o ra in nattlaljnc člane njegove tolpe. Dvajset ljudi je bilo privedenih v •policijski glavni stan iekoan ju-trautje "parade". Več teh ljudi je identificiralo Whittennora ko-t soudeleženca pri bančnem ropu in dvojnem umora. Med pričami so bili uslužbenci neke garaže, kjer je bil .spravljen avtomobil, katerega m> se posluževali bandit i v noči pred roparskim napadom. Nadaljtni člen v verigi dokazov, je otvorila iyjava nelke ženske, ki ima "boardin^-hišo" na Franklin Street. V noči pred roparskim napadom. — je izjavila policiji, — so najeli trije moški sobo v .moji hiši. Zgodaj naslednjega jutra ,so odšli ter se niso vrnili. Ta ženska je izbrala Wliitte-mora i« skupine petih moških ter era označila kot enega mož. ki so v oni noči ]*renočili a- njeni hiši. Whittemore bo danes zjutraj predata vi jen sodniku Noonanu. Mati desetih izvršila samomor. LAKE CHARLES, Ia., 4. apr. (Otožna v sled slabega zdravja je izvršila M rs. Emma »Jensen, stara devet in trideset let ter mati desetih otrok, sajnomor s tem, da je skočila v >tar vodnjak ter se vto-pila. Odšla je iz Iriše predtio je napočil dan ter se slačita na poti proti \odnjaku. očividuo v naanciru, da i spravi svjega moža na pravo sled. Berliijska policija suha. BERLIN, Nemčija, 4. aprila. — Pr vi uspeh suhaške kampanje v jNtmieji je (bil zaizjiamovaiii včeraj, ko >-o prepovedali v gostilni, kjer obeduje vsaki dan tisoč policistov, pivo in .sploh vse aikoholične pijače. Policisti rzprva domnevali, da gre za. a.pril-Jco šalo. ki sc je nt- Liga narodov v veliki nevarnosti* Liga narodov je v nevarnosti, ker skuša rešiti locarnske dogovore. — Septembrsko zborovanje bo merodajno in odločilno. — Liga bo izginila, če se bedo ponovila nasprotstva radi pri-pusta Nemčije. PARIZ, Francija. 5. aprila. — Ali je res zarota med velikimi evropskimi silami, da se razpusti Ligo narodov, ee bo prihodnjega septembra zo]>et nemogoče izvršiti dogovorov, sklenjenih v Locarno ter dovoliti Nemčiji vstopa v Ligo ? /> To vprašanje se pojavlja obenem e informacijami, da so se za -vršile izza. marčnega fiaska številne stvar za diplomatičnimi kulisami. Tehnična oddelka pariškega in londonskega »zunanjega urada pripravljata formulo, s pomočjo katere naj bi odpravili vsako možnost, da se zopet kompromitira tako Ligo kot Locarno dogovo-re, ko se 'bodo v prihodnji jeseni zopet zbrali v Ženevi delegat je pet desetih narodov. Ni še raizVkluo, kako daleč sta pripravi j eai a it.i urada, a dolkler bosta ostala na svojih mestih francoski mini str. predsednik Briand i ter ang.l zunanji minister Chem-berlain, 'bo vizdržanje Locarno dogovorov stavljeno višje kot pa ugled Lige. Francosko "tališče je sedaj jasno. Framcosiki zunanji urad smatra krizo Lige za resno, a ob istean eauu je tudi .sklenil vzdržati Locarno dogovore, tudi če bi Liga propadla.. Takoj po svojem ]>ovnajtku iz Morilec Chapman umrl na vešalih. Vse prošnje Chapmana ter njegovih zagovornikov so bile zavrnjene, in na smrt obsojeni morilec je bil obešen danes zjutraj. — Odvetniki so si prizadevali, da rešijo njegovo življenje v zadnji uri. HARTFFORD, Conn., 5. apr. Governor -John Trumbull je objavil včeraj, da ne bo dovoM iban-ditu osebno oglasiti se pri potmiio-stilnem svetu, da iy.premeni smrtno kazen v dosmrtno ječo. kot je bila, navada v državi že cedo generacijo. Ob istem času pa je naminil governor, da se boji prijateljev Chapmana da ga oprosrte, ko bi bil priveden pred pomiLo^tilni svet. Chapman je ostal v svoji pobeljeni celici tekom celega današnjega dne, dočim so vprizorili njegovi zagovorniki zadnji poskus, da mu rešijo življenje. Velikonočno nedeljo je preživel brez obiskovalcev, z izjemo duhovnika s Mi-chaela Barrvja, ki ga aiiska in druge večje države. R<'kodo pregovorili tudi državne uradnike, da prepovedo "zavživamje opojnih pijač v vseh javnih iMwlopjih. — V tej zadevi ne more biti nobenega kompromisa, kajti obstoj osemnajstega amendmenta izziva temelje našega upravnega sistema. Ce ostane ta amendment v ustavi, ga bodo posnemali tudi v drugih zadevah. Uničil bo zvezno republiko ter izpremenil države v enostavne zemljepisne pojme. — Po moji sodbi bi vključevala napredna politika tri korake: — preklic Volsteadove postave ter povratek k resnici, spodobnosti, zdravemu razumu in vpoštevanju postav; Preklic osemnajstega amendmenta ter povratek k zvezni obliki vlade, uveljavljeni po ustavi; sprejem sistema kontrole opojnih pijač v namenu, da se napravi trgovino z opojnimi pijačami malo dobiČkanosno in sploh nemogočo, da se odpravi salone in javne prostore za zavživanje pijač in vzdrži prostosti državljanov glede pijače, jedi in medicine. — Naravnost bedasto je trditi, da- ni mogoče preklicati osemnajstega amendmenta. Peking so bombardirali "zavezniški Kitajci". — Osem bomb je padlo v tartarski mestni del, kjer s e baje nahaja glavni stan narodne armade. PEKING. Kitajhka. 4. aprila. — Tartaa-sko mesto, severni del Pekinga, fio bombardirali včeraj 'Zjutraj aeroplani 44zavezniških" sil. Osem bomlb je 'bilo spuščenih v pr4kip-u. da zadenejo glavni stan narodne armade. Par hiš je bilo poškodovanih in n i kdo ni bil ranjen. Tri .in še ITALIJA m ZASEDKV0 OZEMLJE 200 lir ..........$ 910 300 lir ........... $13.36 500 lir.........$21.75 1000 lir..........$42 JK) Prt narodHh. U nalajo auj M M fe, ------,-, M U « poftnlM in drog« atrafika. Razpošilja mm sadni« paii« te teplaLJebUawfca kraditna _____ v Trsta. Za poinjatre. ki presegajo PHTTISOO DtNABJVT aH pa DVATIBOC LIB dovoljujemo po mocoflaostl is posebea popust Vredno* Dinarje« in Urna *eda| al Hate*, nenja ss te ae^rV Cakoran«; Is tega rarioga oam nI tawgsis podati mfnfwn saae tiimuJi ralaoaoM pa ceni tistega dae. ko naes prUe pirisfil dsaar v reka. POSlUATVE PO BRZOJAVNEM PI8MV IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM CA8V TER RACVNAMO ZA STROŠKE $1,— Now TsckBai*^Dnlft. 1 FRANK SAKSER STATE BANK 83 Oortlandt fteMl In T«*, j. mmmmtmmmmmmrn GLAS NARODA, 6. APR. 1926. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) rt ČASTNA STRA2A Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank_Sakx?r, president. Louis Benedik, treasurer, j Place of buiadnm« of the corporation and addre>*>es of above officers: *?2 Cortlandt St., Borou^hof Manhattan,_New York City, N. Y. ' •'GLAS NARODA" I ____ "Voice of the People" Issued Every Day Except Sunxlays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado...........................$6.00 Za pol leta................................$3.00 Za četrt leta ............................$1.50 Za New York za celo leto $7.00 to ji noč in •dan vojaška si raza. iapt uienik >e nahaja na Arlington pokopališču. D opisi. Joliet, m. Dne 12. aiprrta ali na belo nedeljo vpriaori društvo "Triglav"' dramatično predstavo "Stari in "miladi". in to v korist SCovenisk<*!aj talko se pila se glasovi gori-oanenjenih diriuštvenikorv. Društvo inia plemenito idejo, o tem ne dvomim. Vendar ipa --o vso predstave v naši naselbini ®odo «labo obiskali > v zadnjih aiekoliko det.ili. V.zto-kov je Eat o pav otrjeno to poročilo, o če-mrur je komaj mogoče dvomiti, potem moramo pričakovati v južni Kitajski velikih bojev. Prebivalstvo K am t ona. Svatova in drugih kitatf&kih industrijskih mest na jugu je preveč j>o liti eno bšolamo 'ter pripravljeno na boj, da bi se dalo spraviti potom izdajstva enega generala pod nagajko zavezniških sil. V ravnokar izišli številki lUta "Nation" je bilo objavljeno - - , • . - , , . . iciti na pomot-. Dalje je društvo w- fcicrajno zanimivo pisano. ki meee luc na najnovejše dogodke v glav-' , . • , , ™ _ __ , . . , . ° c gubilo iLjo do Sun Jat Sena. Inozemei »o potemtakem kaj dobro i*> znali Oang Kai-Šeka. }Iož Sedanj ni nobenega zanimanja neikra-.ju zapušča brata in ( ki je prijateljski občeval z nukiiud komuni-!i, je čakaj le trenutka, za. to ne 'za ono. Ostali smo brez j Ona je -padala tudi ko bi se mogel na najbolj ugoden način prodati kaki evropski vele-' adi. Povsotn lopovsko izdaj s* vo tj'iidnika in igralea Mr. M. E. Ra-•kavja. Zatem je prevzel obe pralni mesti pokogni M. Cvenik. Mož je bil preveč poTin zanimanja za •vr j naselbino in Rat o so ga mlad. Zima ni biiia ja.ko huda, pač pri je bila procejj doLga. V dolgih »zimskih večerih smo se krat koča »iLi časopisi. Hodili smo od enega do drugega in nosili časopise. tako da smo imeli priliko či-ti- i *k,cro vse sHovensdce časopise. Velika nesreča je zadela -mesto Harrietia. Požar je u-ncčjl cel blok. Po ilopja >o bila, lesena in ognje-gas^i >;>abo izurjeni. plesali, navzoči so bili pa tudi j val ca Cuuard črte, gospoda S. M. I prijatelji, kateri imajo veselje pri Vukovicli-a moram poročati, da kartah. Povečini \^sak je imelsrvo- je nas sopotnike dnevno obtsko-je razvedrilo. j val ter poedmee povpraševal, ako Bol n iii do danes nismo imeli in so zadovoljni aji ne. Bil je vsetn to — čemu? Bog je že skrbel, da Jugoslovanom zelo naklonjen ter bomo lepe dneve prebili na morju, j bi bilo pri|>oročairi, da bi ga dru- Peti in še-rtii da,u nagega j>oto- gi posnomali. vanja je bil brez posebnih dogod-1 Na krovu imamo S3 Jugoslovanov. morje je bilo mini o in soln- nov. V tretjem razredu je 378, v ce nam je želelo srečni zalključek _ dragem 140 in v prvem razredu našega potovanja. . 430 potnikov. Danes v četrtek smo zadnji dan ^ Sprejmite vsi znanci in ostali na parnLku in ju1 tiri z jutra j do- rojaki moj i-kren pozdrav! fpemo v Oheibourg. Dore Ilartman Burja. Ko omenjam našega spremlje- na {K>ti iz Obicage v Živi. Novice iz Jugoslavije patrulje ustreljen zločinec. Rodbinska drama. t nidke Pred kratkim se je v selu Taro- ^ ^ l>il strah hl trer-et vi v Ilercegovim oženil 50-letuii prebivalstva v tamošn.p vdovec Boško Franič z 19-letno ^kollC1' JC3 r-eV Ju uif je Ibii sila častihlepen r'ov-ik in iu>i vsaik način jo hotel j>o-ta'ti ■k%geiKla.i-ni junak v -vc.ji borbi za islam. Ni bil nava-iden repar. temveč fanatično za- ma in Bi jko je svojo mlado ženo končno spodili iz hiše. V ogorčeni ti je mflaida žena napadla te dni svojega bi\tšega moža s kuhinjskim nožem ter ga snlrtnourc-varno ranila. O Kristi se je izgubil vsa sled. Domneva se, da je ikoč la v Neretvo in utonila. grTien mu-iiman. ki -i je bi! s vest. Velike defravdacije v Kolašinu. ,il l>raWc'e" Ka-i | zna'o m; .1 zločince in borce pro- V kotašinski občinski blagajni roka ? Riil je to malenkosteu so prišli nwlavuo na *led velikim vzrok, iki pa je silno V|>l/val nn 'defravtlaci.iam. ki jih je zagrešil njegovo dovzetnost. Ko -o se Srbi občilu-ki .načelnik. Po ua^roeilu - .vcboJiH izpod turškega jarma. srezkega načelnika je bila te dni j, neki sib-ki se^jak Ju^nifu, ki je izvršena sk cut racija občinske 'bla-|bV takrat- še mladenič, odvzel de.! g a/ne. I^ri teg priliki se je uigoto- svetr, Jaisnf je seljaka prosil, d.i Poročati moram žalostno novi- vilo, da je občinski načelnik Ive- n;. j JC.U pu>.ti pol^ie. ki je bilo že zič vicel iz blagar-ne velik del ob- j pamtiveka la'-1 njegovih dedov. veznic vojne -koa.kju zagrozil, ....................... , maščeval na.I Peter Zgaga eo nomreč. da v Merev Hospital v CadšlTac jk> tri tedne trajajoči bolezrui (Bneephajliti>) umrla Ka-roTna Kenžie. rojena- Kovačič. Stara je bila 38 let. V Ameriki je bila 19 let. Doma je bila iz Sv. Trojice na Notranjskem. V Ame-lčki ^airiušča žailu(jočega soproga, siaia Totiv. hčer Stephraiio in eno e-tro v Waukngau. 111. V starem eno sestro. vcdoan svojega, potovanja po Cr-jda se bo krvavo ni gor.-i naklonil kolašinskim reve- njim. Se.ljafea je neke noči res na-žem in humanitarnim rnstituci- pa lel in umoril, nato pa je p>beg- v prore. Zbral je okoli -eibe tol- ic. malerijalnih razlogov tiči na dnu tega sramotnoga dejanja. O tem ne more biti niti najmanjšega dvojna, na temelju poročit], ki >o prišla iz Pekinga. Vlada Združenih držav m* je obrnila v posebnem sj>oročihi, objavljenem v "Washingtonu proti "razširjanju ncresiiičuili vesAi", soglasno & katerimi se je ameriška vlada udeležila nasilnega otvorje-tja Taku zaliva. Revnica je naspro-tno, da se je ameriško brodovje eieer udeležilo vprizorjenc demonstracije, da 1*1 ni igralo pri tem ni-kakc vodilne vloge. To j« jiovwrn hinavsko igračrtcanje z besedami. Združene države .so tudi v tem .slučaju plesale kot so žvižgale Anglija, F ij-iicija. in JaijKJiurka. Vdeležujfji) se v>ake akcije, katero se vprazon proti takozvauomu "krščanskemu {reneraUi,>, Fen Ju llsiangu ter so dosedaj pospeševale vsako akcijo, ki v-e je obračala proti njemu. Nikdo ne more tajiti, da -o Združene države v družbi ostalih impeiijalističnih sil povzročale poraz "krščanskega" generala; da liiso bili kitajski pnotrrevoiueijofiarji. temveč svetovni kapdtal, ki jt-posadil tako trdno v sedlo mandžur>kega voditelja, Čang Tso Lina, katerega podpira Japonska. Velesile eo povsem naravno proti Kengu, ker jc napravil slednji neodpustljivo napako, da se je bra tU z niskiimi sovjeti. Nikdo ne k poprej v • kega j>ctja. Kljub temu pa j innnjcne.ni kihrbu. Bila je n.iego-rj.Mm. da bo prireditev dobix> iz-!va tajnica. Klulb ji ,>e preskrbe! patl'!a. Poročevalec. rctgreb in je tiuli ki'a)>en venec i polržil nn krsto. Chicago, 111. j Draga elamica. ostala nam boš Cenjeno uredništvo! vedno v sj>c.ininu. Naj ti bo labka Prosim, da priobčite ta moj de-j ameriška zemlja! jam. Tudi ni mogel položiti računa o uporabi kredita 50.000 Din., ki je bil dovo'jen za priprave povodom kraljevega obiska. V občinski blagajna tii bilo niti dinarja, ' Proti Iveziou jc uvedena kazenska preiskava. Okradla očeta in pobegnila z ljubimcem. pls v vaš lisi, iker je naj šjrjcn v našii naselbini. Delavske rai»n»cre so še precej dobre. Plače »iso ravno velike, triko da se delavec, kateri ima veliko družino komaj pošteno ]>r>-živi. Imatmo ra7na i>od(ponia društva. SamastOjno podporno dru-v:vo "Zarja"' je igotovo eno luij-večjih. »Staro je-štiri leta. ima čez tristo ekenov in elanie in močno blagajno. Ravno sedaj je lepa prilika za vsakega Slovenca in Slovenko. o šest mesecev. I kitaj&ko vlado kot pa katerikoli drugi kiozeauski diplomat. Poleg te^fa pa jc še prišlo, da je bil Karakan najstarejši član diplomaitič-noga zbora "ter vslcd tega oficijclni predstavite-!j diplomalienega zbora. To je bil poloaaj. ki jc bH za aristokratične diplomate in njih kapitalistične delodajalce skrajno poniževalen in žaleč. Poleg tega pa nc vrjame seveda nikdo. da ji- "kiščanski genenri" posebno zanesljiv gospod, to se pravi, da bo ostal vedno zvest svojim ruskim prijateljem. Kavno nasprotno. — njegov rekord govori proti temu. Precej sebičen možak je. ki gleda na j prvo na *vojo lastno korist. Zadostuje pa, da gre v sedanjem času z Kusijo proti velesilam, vsled česar je postal smrtni sovražnik ztlruženega svetovnega finančnega ka-pitaftt. \' zvewd z akcijo pt i 1'aku j*- treba omeniti naJednje. Zdi-užene di^a\e so se udeležile aikoije ]>red Taku zalivom na temelju takozv ane bok^r>.ke |K>godbe, katere pa ni senat .Združenih držav nikdar odobril Ameriški poslanik, v družbi ostalih poslanikov, z izjemo ruskega je izdal ultimatum na kitajsko vlado in Alruaene brodovje jc bilo odposlano pred Taku. da povdari zaiiteve zavezmikov. PosJeuaca te "nc\nraJ.ne" akcije je bUa. la> Naroda, zato v i^jem j>o-očaan. da bosno imela piknik 25. julija v Willow Spring pa brata 'idmaa«ja farmi. Ker dovti članov živi daleč, da le morejo na seje. jim tukaj poročam naslov novega taijnika: lohn Kočevar, 2215 W. 23. St. Oddaljeni čland in članice naj ta •radov shranijo in naj v vsakem lučaju nanj Obrnejo. Pozdrav vsem članom in članicam ! Frances Lauirič, predsednica Harriett a, Mich. Upam, da mi priobčite nekoliko \Tstic v \~aišem cenjenem listu, da utikoliko pišem to slovensko far-mar-iko naselbino. Tukaj je precej veliko Stfoven-•e-v. ki so \tsi lastniki večjih ali manjših lepo 'urejenih farm. Slovenci se najprvo nase>ili tukaj leta 1912. Kupili so j ako za-ra^ščen s\*et in brez »poslopij. Njih trud ni bil Kalorij, iker sedaj imajo že od 40 do 100 ali vee akrov izčiseenega in do 20 a±i več glav živine. jZačetek je bM teaaik Nekaj prvih nasehrikiov je puatik) ^■se skupaj in so 3d drugam srečo iskat. Več Slovencev se je potem tukaj naselilo, (ki so pal kupili že Obdelale fatrme. Danes so zadovoig-nd. Slovenskih (dmotžin je tukaj 26 Velik udarec j<* za družino Ker-žič. ker so»Tiagubi:li pridno ^o-po- ivjo L-ii ^ki-bno mater. Družini izrekam iskreno i soža - J je i V i.iinfimi kMibr. in žalujoče dni-žine se iskreno 'zahvalim vsem, ki ^■3 se v takem hudem mrazu v ta-ko le|Kun številu udeležila pogreba. Lepa livaila za vence Mr. m Mrs. C. B. Banu bridge in šoli No. 6. Pozdrav! -Julia Eržen. Na krovu "Aquitan/a". Baš sem se domislil, da bi 'brio rojakom po vodji, da se jim poroča, kakšno je bilo potovanje iz New Yor.ka do Cheibourga na krovu pamika ''Aqniifcania". Veliko se r-'icer ne da poročati,' ker je bila vožnja brez posebnih dogodkov. 1 Iz New Yonka smo v solvoto dne 20. marca tečno ob 1. uri zjutra j znpustili doik Cninard či»te ter se počas-i pomrkaili proti ustju Hiul- Pivd nekaij meseci je prišel iz Mad'Zc.i^ke v Subotieo eleganten i: p >1, ki je priglaSfl kot 26. letni T'ibor Diasegi, dopisnik '•Peeler L'oytla". Mladi Madžar se je čez 14 dni vtralstno zaljubil v hčerko --ub^ti-škeara itirlednega tr-povea, Katie o Na. pry. ki mu je žj-v.°.hna odprovorjala ljubezen. Oba sta bila silno srečna in se že v duhu videla pred oltarjem. Tu pa so naisfco.pl 1 i vmes starLši Katice in ji odločno pre poved a;H vsako na daljno občevaaije z Diosegjem. Toda t<*4 se nikakor ni mogla sprijazniti z .načrtom, da bi zatpustila svojega ljubljenca in se jc kljub fiozorno-(sti sta riše v stalno shajala ž nji ni. |Te dni so pa našli stariši njeno !^obt> na veliko presenečenje prazno. Se večje je bilo razburjenje, ko j je oče opazil, d«, je s hčeiiko izgi-i.Mo tudi (i0.0(K) Din. v gotovini in a 150 tisoč Din. raznih dragoce-y ti. Katica si je sama vzela do-!to in pobegnila ž njo s svojim lju-. Homcem. Sumi se. da sta odšla pro-i Zagrebu. co » (Imetnikov in drugih propalde ter ž njimi strahova«! vso (krv' -o med Saaidžakoan in Prizrenm. Na njegovi glavo je bil> razpisanih ">0,C0U D n. nagrad«1. Xr.gnuta je vzbn ii!a p< hlnp ••neg«: njego\ib zv«sstih. ki je kušal ^praviti s sveta. Nekoč se je Jnsuf utnrjen vrača1! v svoje 'krivaiVc^'e in tovariš mu je ponu-!"1 eašo mleka v okrepčilo. .Iir-iit* • ci j<- bil dober p-iholog. Zahteval ;e < :l tovariša, da naj sam naj-pi eje mleko |H>skusi. Ker s^' ta !»!-ani!. -ra je Jusuf na licu ine.sta ustrelil. ToIjm Meliomiča je bila šte^tno 'ako močna, da se je često z nspe-ir»ni spoprijela z jug. orožniki. Ko •o pa Juisufu tlrj v Saiudžafcu podala prevroča, -e je umalk-iil v albanske gore. Tupa.tam je nenado •n a pri hrumel v Sandžak ter odšel ' bogatim plenom. Smrt, zloglasnega liajiluka je kristijane rešila-Nvoje.ga sovraga in vse prcjiivaJlstvo -i je globoko oddahnilo. S površja je izginil zad-•:i lomantični razbojnik. V državi Connecticut so danes zjutraj obe-sili morilca Chapman a. Smrt je nastopila po dobrih desetih minutah. Gavge so bile zgrajene po najnovejšem uzoreu. Morilca so pripeljali v pobeljeno so1k>. v kateri ni bilo razen sedežev ničesar drugega kot vrv. ki jc visela iz sreui-ne stropa proti tlom. Morilcu so ovili zanj ko krog vratu. Državni uradnik je sprožil ti i-sto funtov težko utež v sosednjem prostoru. Chapman je šinil pod strop in tam obvisel .s prelomljenim tilnikom. Tako je država Connecticut maščevala umor z umorom. Moj prijatelj Ivan je sedaj že četrti dan naj morju. Ce kliče na pomoč Avstrijo ali sv. Krha, boni sporočil, kakohitro dobim 'kaj poti robno-1 i iz domovine. * Septembra meseca bo torej prihodnje zborovanje Lige narodov. Ce se tudi takrat ne bodo diploma t je sporaizuancii, bo zaklenkala I-iiri /adnja ura. Italija.. Francija in Anglija ji že -edaj pojejo bilje. i'-va v svoji doniJK'i deželi, tlru-ira v Marolcu. tretja pa v Indiji. V Wa>~ihing»tonu se je unela odločna borba med suhači in nio-kraei. Mr. krač i bodo šest dni dokazovali. da je prohibicijnj nekaj ne-naturnega. dočim bodo v nadalj-nih se-'f 'h dneh skupili suhači dokazati, da jc edinole v prohibieiji i ešitev s-tcpetnaj'st milijonskesa ameriškega naroda. Debata bo l\ida in vroča. Najbrž si 'nolo morali tako mokrači kot suhači gasiti žejo s (kaki stvarjo. ki je nekoliko močnejša kot voila. Pi» debati l>o pa vse postarem ostalo. V Anieriiki je nsuiireč preveč vplivniii butlegarjev, ki za nobeni ceno ne dovolijo, d;' bi čk>vdk 1<- toliko plačal za pijačo kolikor je taktično vredna. * •Timoslovanski kralj je IhI ]>re-cej b<»lan. toda zadnje dni se mit jt» zdravje 'obrnilo znatno na l>olj5e. Sploh >-o v -lugc-^laviji z malimi >izjem asm i precej dobre zdlTV-stvene inzmere. Edinole Radič je precej nalio-ilen ker je bil tako nenadoma postavljen s toplega ministrskega itoleka na hladno. Konec razbojnika. tek v soltoto jjvet't-r aprila. 1)1» roti ali in soljotah [Hipoldne. Izborilo obnovljen je fiilbcrt <1 Sullivanove opere PINAFORE NAJBOLJŠI IGRALCI. ZMERNE CENE. zgubil v temo. Prvo jutro je bilo krasno, morje mirno, aparnik je pa hitro rezal valove. Kar se tiče "A^uita-uije" moram poročati, da je na nji udobna vožnja, zadostna hi dobra hrana. najvoea čss^oča ter pazljiva postrežba. Tudi drujgi tretji in četrti dan naše vožnj^ je bilo lepo, le liudi veter nam je pihal ter morje va-' lovil ali to je na Ocearvu običaj- ( no. Pamik je mirno plul svojo pot proti E\Topi. Med vo'zmjo smo se še dobro zabavali. Dnevno nam je (godba dvakrat zaigrala lepe ( komade, nekateri so «(b harmoniki Trpite vsled srbečice Nadleguje vas kožna bo- f lezen Za lepo, čisto, gladko kožo — uporabite — SEVERAL ESKO Ohrani kožo zdravo, prosto izpahov in razburjajočih kožnih bolezni. Ce vas vznemirja kakršnakoli srbečitsi aH Iritaciju kože, tetlaj poskusite Sevcrovo Esko. l'i>orab.te to eudo-delno mazilo in »e boste kmalu reSili tiste mukotrpne srbečnosti. Pomaga že ob prvi uporabi ustavit; kraste in vznemirjenost Na tisoče rojakov ga rabi. C Zakaj ne vi? Cena ............. .............. OUC Severovo kožno milo je pripomoček za lepoto. 25c. rri važem lekarju. \V F. Severa Co., Cedar Rapids, la. \* It;bl=i.7.i vriši odločna kampanja proti preklinjanju. Kiunpnnji načedjuje Malijaitski kralj. Ali ni to nekaj čiKlnejra? j Če ima kdo v k-aliji dovolj po-, voda za preklinjanje ga ima i t n lijanskii kralj. S čim bo stresid svojo j«vo na Mu -solVnija če ne s klet vin am iw Anj?le^iki kionprine se 1m> s]>o-niladi zej>et j>od«°4! na daljše jM»to-vanje. Ztlruženili držav pa ne bo obiskal. Najbrž mu preseda pasja jxiniz-nost kalero so mu izka-zovali trkom njegovega oiadnjega obiska nekateri Amerikanei. Vprašanje: Dray i Zgaga: Xamanjam fi. dal imam jaz; velik'kn?ž in velik tni-| bel. Večkrat sem že čitala. da ne-1 kateri v pijači utapljajo svoje kri-7 že in težave. AJi misliš, da kaj od | leže? Naročnica. Odgovor: Gotovo vam je znano, da je v| Ameriki prepovedafna -vsa alko- i holna pijača. ,Svoj trubel v pijači| uta.pljgcti bi bilo nekaj neipotftav-| nega. Baš te dni sem črtal, da jej neka ženska v New Jersey imela | velik ikrisc in velik -tmbel. Iznebi-ljj la se ga je na ta način, da je pah-1 ni]a s-\ojf»^ra enrns.tr..vtvo v l; vodo. .... .... •'...... . . .• Jd. GLAS NARODA, G. APR. 1936. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (f«r«l|K Lantrna« iRftnmtlM ttrvlc«. — JuiMln tumu.) AMERIŠKA ZGODOVINA V APRILU. I. 2. APRILA. 1743. ROJSTNI DAN THOMAS J E F F E R S O X -a. Donti ac je reklo: Ako Jefferson ni bil prav, potem tudi Amerika ni prav. Ta prLslovica le označuje, kak velik vpliv je imel Jefferson na mišljenje Združenih držav. On je bil tifcti, ki jc .spisal Izjavo Neodvisnosti, ki je .stal na čelu "ribanju za versko svobodo, ki je bil oče ljudske izobrazbe v Ameriki in ki je sploh vodil svoje rojake v večini velikih svobodomiselnih {ribanj, ki tvorijo bistvo |»ra vratnega amerikanizma. Rodil se je v Albemarle County, v Virgin i ji, kjer njegov oče je bi! velejK»scstnik. Pojavil se je prvič kot merodajen činitelj v javnem življenju tik pred Revo. Ineijo, ako je bil 1 1774 član vir-gini>ke konvencije, ki je imela i/.brati delegate za takozvani "prvi kontinentalni kongres". Za to konvencijo je Jefferson sestavil Hpoiuenieo vwli krivic, storjenih kolonijam .s strani Angleške. Pogumno je izjavil, da dežela spada k onim, ki so jo naselili. Proglasil je tudi, da pravico do samovlade je prirojena pravica vseh ljudi in da zato angleški parlament nima nikake pravice napraviti zakone za Ameriko. Br"z strahu se je j>ostavil na stran kolonije Massachusetts, ki je prva morala trpeti radi svojega upora proti angleškem zakonom. V tej spomenici se p^vič rabi beseda ' 'država mestom kolonije. S tem proJavljeiiim dokumentom je Jef-fersonovo ime naenkrat zaslovelo, bilo pa tudi postavljeno na črno li. s1o onih, katere so hoteli pritirati prod angleško sodišče radi vele-Lzdajstva. Jefferson je bil izbran član prvega Kontinentalnega Kongresa, ki se je sestal I. 175. V Kongresu je mnogo manj govoril kot Washington ali Franklin, ali v odsekih je izvrševal ogromen vpliv vsled svojega obširnega znanja in razsodnosti. V velikem zgodovinskem letu 1776 je Virginija postavila vzgled v>cm drugim kolonijam, s tem da se je proglasila za neodvisno in naložila svojemu zastopniku v Kongresu, naj predlaga, da se vse kolonije proglasijo za neodvisne. Jefferson je bil imenovan načelnikom odseka pe-toriee, ki naj sestavi proglas. Tako je Jefferson pripravil enega izm**l najsi avnejaih dokumentov v svetovni zgodovini: Izjavo No. odvisnosti. Dan. katerega je Kongres sprejel Izjavo, 4. julija, se j« od tetlaj vedno praznoval kot rojstni dan Združenih Držav in največji ameriški praznik. Jefferson je bil imenovan, da skupaj s Franklinom zastopa Združene države v Parizu, ali je odkloniL Povrnil .se je rajši v Virginijo, cla Jfcrra-Ji državo To po Jef fen*movem naziranju je pomenjalo nič manj kot zgraditi demokracijo v najbolj arlstokra-tični izmed starih kolonij Kajti v Virginiji so bili zakoni, običaji in soeijalno obileije najbolj podob- ni onim monarhUtične Angleške. Jefforson je hotel pristna demokracijo Najprej je izvojeval spre-merubo angleškega zakona o posedovanju zemlje. Najstarejši sin je vedno in bn-z izjeme podedoval posestvo in tudi radi dolgov se tako posestvo ni moglo prodajati. Po dolgi borbi je demokracija zmagala proti tej feudalni ustanovi. Postalo je svobodno zapuščati ali prodajali zemljo komurkoli, in se je s tem preprečilo nakup-Ijanje veIop<*sestcv. Trcbalo jc na-dalj devetletne borbe s strani Jef-frsona, pred no je bila v Virginiji uvedena popolna verska svoboda. Izvedene so bile tudi druge važne liberalne spremembe, tako gl.le državljanstva. Vprašanje, ki je bilo najbližje njegovemu srcu je bilo od pravljenje suženjstva; predlagal jc v kongresu, naj se po 1. 1800 suženj-s-tvo odpravi v obširni pokrajini Združenih držav, ki se je raztezala do reke Mississippi. Da je tedaj uspel, bi .si bila dežela bržkone prištelila dolgo in krvavo Civilno vojno šest desetletij kasneje. Jeffersonov predlog je tedaj propadel le za en glas. L. 1784 je Kongres imenoval Jeffersona za opolnomočnega mi. n Istra v s vrh o, da skupaj s Franklinom in John Adams-om ]>osku-si skleniti trgovinske |H>godbe z evropejskimi državami in j>otem je ostal v Parizu kot ameriški poslanik. Jefferson se je jxnrnil v Ameriko 1. 1S79 in je po \Vaj>hmgto-novem naročilu jH*.tal Secretary of State v novi vladi, ki je bila -»•stavljena po sprejetju federalne Konstitucije. Predsednikov Kabinet je tedaj oMojal le od štiri članov, dočim jih je sedaj doet. Ni bilo tedaj mnogo sloge med četvorieo ministrov. Secretary of i lie Treasury (finančni minister) je bil Alexander Hamilton, jako zmožen finančnik, ali človek, ki ni imel trdne vere v stalnost republike in ki je sj rejel Konsti-tucije le kot kompromis. Borba med Jeffersonom iu lla-miltonom je pričela takoj. Okoli njiju sta vzrastli dve politični stranki, sta trajali od tedaj naprej, dasi ^0 se imena in načela teh strank spremenila v teku let. Jefferson jc splošno smatran kot ustanovitelj Demokratične stranke. K;ij pa so pravzaprav ta Jef_ fersonska načela, na katera se ljudje še sedaj večkrat sklicujejo? Pred vsem on je verjel v pri-prosto človeško enakost. Verjel je, da rojstvo, oblika, vzgoja in bogastvo ne dajejo nikomur pravice, da vlada nad drugimi brez njihovega privoljenja. Rekel je nekoč, da je kmet dostikrat bolj sposoben za reševanje kakega moralnega vprašanja kot marsikateri profesor. Verjel je tako globoko v moč javnega mnenja, da je rajši imel "časopise brez vlade kot vlado brez časopisov". Jef-fersonova ideja o vladi je bila. da mora biti vlada čim bolj mogoče ANGLEŠKI KRALJ IN KRALJICA NA RAZSTAVI FYed kationi sta si angleški krclj in kraljica ogledala umetniško razstavo v Spring Garden galeriji v Londonu. enostavna in poceni. Davkov naj bo le malo in zoperstavljal se je proti nakopičevanju dolgov, ki naj jih plačajo prihodnje generacije, kajti "mrtvi ne smejo vladati nad zemljo". Jefferson se je še bolj kot Washington bal militarističnega duha. Končno je Jefferson sklenil u-makniti se za vedno od javnega življenja in povrnil se je v svoj Monticello. Toda njegova odsotnost od političnega torišča ni trajala dolgo. Dežela je potrebovala njegovo vodstvo. Navdihnil je svoje rojake s svojimi ideali in politična stranka, ki jo je ustanovil (zvala za je tedaj Republikanska stranka), je postala tako močna, da je Jeffersona i meni ovala za predsedniškega kandidata ob predsedniških volitvah 1. 171KJ. Njegov protikandidat John Adams je zmagal le z d^eraa glasovoma večine. Po starem načinu predsedniških volitev je zato Jefferson, ki je bil v manjšini, postal Podpredsednik Združenih držav. Kot tak seje protivil proti zakonom, naperjenim proti inozemcem in svobodi govora, ki jih je Kongres sprejel 1. 1798, takozvanim Alien and Sedition Laws- Ti zakoni so dajali Predsedniku pravico, da brez obravnave izgoni iz dežele vsakega inozemca, ki je osumljen, in kaznuje iz globo ali zaporom vsak ustmeni ali tiskarni napad na Kongres ali Predsednika. Jefferson je odločno ugovarjal proti obema tema zakonoma, ki sta kršila Kon-stitucijo, kajti sta odpravljala- poroto in svobodo govora in tiska. Vzbudil je ljudstvo k ogorčenju in stvar demkraeije je pridobila novo inoč. Iz ostre volilne borbe 1. 1800 je Jefferson izšel zmagovito kot Predsednik Združenih držav. Bil je prvi Predsednik, ki je bil ustoličen v novem mestu Washington. V soglasju z .Jeffersonovimi demokratičnimi ideali je bila njegova inavguracija jako enostavna slavnost. Prijalial je na konju do Kapitola brez častne straže, brez spremstva ali služabnikov, stopil s konja brez pomoči in privozlal vajeti k neki ograji ter brez ni-kakih ceremonij stopil v senatno dvorano, da prečita svoj inavgu-racijski govor^jS'ovi Predsednik je opravil mnogo nepotrebnih mest. Imenoval ni liikakega sorodnika in prepovedal vsak pomp in ceremonije. Eden izmed njegovih prvih činov je bilo pardoniranje vseh onih, ki so trpeli radi neameriške Sedition Law. Prodane so bile vse bojne ladije razun trinajstoriee. Odpravljeni so bili vsi notranji davki, in tekom prvega četrtletja njegovega predsedovanja jc bil javni dolg, nakupljen tekom revolucije. znižan na polovico. Edina vojna tekom njegovega predsedovanja jc bila ona proti morski mroparjev v Tripolju (v severni Afriki); v tej vojni so a-meriške ladije s svojo hrabrostjo osvobodile svetovno trgovino cul napadanja teh starodavnih morskih roparjev. Jefferson jc proti sebični opoziciji prepovedal pravično postopanje proti rdečokož-cu in je s tem postal oče kosuej-šega bolj liberalnega postopanja napram Indijancem, Bil je gene-rozen napram inozemcem in njegovi človek!jubnosti je pripisati liberalno priseljeniško politiko, ki je mnogo generacij prevladovala v Ameriki. Občudovanja vredno je, kako je Jefferson videl vnaprej bodoči razvoj domovine. V onih dnevih je bila reka Mississippi najskrajnejša za pad na meja republike- Španjsko je last ova lo velikansko ozemlje od meliikanskega zaliva severno do Kanade. Vse to ogromno pokra j i-to so nazivali tedaj z imenom Louisiana. Španjsko je bilo ravnokar odstopilo to pokrajino Franciji. Bila je tedaj doba napoleonskih vojn. Angleška je bila postala vladarica iia imorju. Napoleon, ki se je bal, da bi zgubil vso Louisi-ano, jo je rajši prodal Združenim državam za 15 miljonov dolarjev. Z Jeffersonovim podpisom kupno pogodbo je fail© cteemlje Združenih držav z enim mahom v č kot podvojeno. L. 1804 je bil Jefferson zopet izvoljen za Predsednika. Jefferson je"~p reži vel ostal del svojega življenja v svojem ljubljenem Monticello, kjer je umrl Ščitite svojega otroka Slaba prehrana je direktna posledica naprave hrane. Kljub napredku zdravilstva in vzgoje je ua milijone šolskih otrok slabo in premalo hrajenih. ne da bi njihovi stari.šl vedeli za to. Za to stanje so največ odgovorne matere, ker ne dajo o-t rokom pravilne hrane in jim ne posvečajo potrebne pozornosti. Ko so zdravniki preiskovali otroke, so pronaš|;, da je kondenzirano mleko dragocena hrana za vzpostavitev njihovega zdravja. Če se pri kuhi niste nikdar posluževali Magnolia ali Star Kondenz i ranega .Mleka, začnite danes. Vasi jedi bo zadalo nov okus. P-jsku^ajte delati kekse, pudinge, polivke, piškote, k ust a rde, dezertc? in druge jedi, kjer sta potrebna mleko in siadkor obenem. Poslužujte se ga v kavi. Dajte ga otroku v kakavu ali čokoladi. Napravite jim jed, o kateri veste, da jim bo ugajala. BREZPLAČNO Label na vsaki kani ima darilno vrednost. Vsaka gospodinja lahko uporabi veliko število predmetov, katere je mogoče dobiti za te label-lie. Tukaj vidite uaprimer naslikano prevleko za blazino, katero lahko dobite za ala mnogo trgovin v raznih sremskih. krajih. Sodišče je vso tolpo ob-=odilo na šest mesecev do pet let ječo. Ko hajdučiee utišale razsodbo, "o začele .pok?*; kulkor da so obsojene na vešala. Beograd najame švicarsko posojilo. Mestna občina beograjska je sprejela jiomuTbo švicarskih bank glede posojila 5..">00.000 švicarskih frankov ter ponudbo za izgrattbo nove električne centrale. PIJAČA. KATERO LAHKO NAPRAVITE DOMA Prjitravljvno — kadarkoli v kratkem času. I>ajte žlico Itunkmiialta v ko- zarec mrzlega mleka ter zmešajte v shaker ju. Razredči se takoj ter je tako okusno kot katerakoli s'aiJna pijača v lofiluiei sode. Pa je tudi Uriile-jatl nekoliko otrobi. "Crullers"" m> manj sladki. Ponavadi .se razreže testo v tri iiK-e dol^e in dva im\i debele rezine, katere je treba jire-plesti ■/. malo ožjimi rezinami. Pri naslednjem liavtNlilu je potreba otrobi, ltoste videli, kako jili boilo otroei raili imeli. trntoiui "i»or<;iiNiTsi" 'i eaše otrobi 1 žlieu zalK?'e •4 č-.išt? sladkorja 1 jajce VI- raše mleka 1 eaše moke U žličk i pecivuega praška 1 žličica i->uli Zmešajte zabelo s sladkorjem. Pridenite dobro utepeuo jajce, o-trobi in mleko. Mešajte in presejte suhe sestavine ter vse skupaj zmešajte. Zvijte na deski, ki je dobro z moko potresena. (Mrežite s ko-leškom. Siieeite v masti. Nasveti za kuhinjo. . Če nočete, da l»i se vam sot oprijemala v posodi, ji primešajte nekoliko liža. I »a vaiu bo lažje ribo očistiti, potrosite prste s soljo. Starega kruha ne močite proč. 1'rav vam 1k> prišel pri pudingih ali fi':ib. lahko tra pa tudi v droh-tine zmeljete. Drobtinc lahko vedno rabit«'. če hočete odstraniti čajne ali kavine madeže s iH>rcclana, jih na- mažite s soljo, kateri ste dodali nekoliko bikarbouatue sode. Če hočete mandlje očistiti jih dajte v sito. ter vse skupaj izstavile y.a par minut v vročo v«>- do. Imeli jih boste oluščene skti-]>aj iu va muc bo treba Iskati jih po vodi. t V hočete exist ranit i madeže z ogledala, jih uamažite z limonovim sokom. Nato pa izperite s čisto vodo. Če se vaiu vrata ali predali nočejo odpirati, jih nekoliko numa/.i-te z mi'om. To je najlK>ljšji inli»o-moč. Ko lie ret e obledele stvari, viijte v v i« I o nekoliko jesiha. To bo »>-I živelo barvo. Če hočete odpraviti madeže od jiotu. jih zribajte /. a-lnoidjo. nato pa izj»erite v vodi, v kateri j- nekoliko alkohola. Nasveti za lepoto. čistost je p«rtllaga lepote. Zdravniki, zdravniške strežnice. zobozdravniki. gtisiHHlarji. st;iriši — celo mestne in vladne oblasti — priporočajo čistost. Kožo ji' treba imeti čisto — istotsiko glavo, zobe. nohte, laso. Pog'avituo ^eslo vsakogar naj bo, da je čist. Jako skrbno je treba izbirati mila za lase. obraz, telo ter tudi za pranje. Vsako milo jc namenjeno v svojo lastno svrho. Tudi razni pudri ( In mazila imajo svoj namen za iz-| boljsanje čist obe in lepote. Ljudje naj bi kujiovali le tiste toaletne predmete, ki so izdelani z največjo skrbnostjo. Osebno zdravje. Najbolj sposobni ste t.ikrat. če nimate zaprtja. Kavnajte se jio sledečih navodilih, pa boste videli, da l>oNte dobrega zdravja. Izpijte pred zajtrkom dva kozarca vode. preko dne pa najmanj Sest kozarcev. Jejte počasi in jed dobro prežvečite. Jejte: — tu hrano, ki ima dosti vlaken, j kot je na primer otrobja jed. zrnata t jedila, sadje in zelenjava : h) hrano, ki ima orgauične kisline, na primer limone, orauže, paradižniki. jaltolka itd.: c) hrano, ki proizvaja malo plina, uaprimer med. molasses, špina-ča. čebula, karfjola. fižol. Ne jejte jtečenlli j«fli iu sladčič. Vežbajte s»» sleherni dau. če je mogoče na svežem zraku. I VSI NA SOBOTNI GLEDALIŠKI VEČER. Kakor ^nio že objavili, se prihodnjo soboto (zvečer priredi gledališki večer, kakršnega morda, še ni bilo v naiši koloniji in kakršnega menda še dokgo nc bo več. Slovenska umetnica pra. Avgxista D;i-li-ilova, članica Kr. Narodnega Gledališča 'v Ljubljani, nastopi •zadnjikrat v Ameriki. Vsled tega vlada zlasti med Slovenci veliko zanimanje 'za to predstavo; nekatera društva -so radi te prilike celo odložila nameravane inanjSc prireditve. Gledališki večer se bo vršil v krasni rodajale o|b vhodu v dvorano. Kdor hi hoče ,j>oprej za-jgoloviti reservirami sedež, lahko telefonira tajniku Jugoslovanskega Klirba. }Ir. Ivanu Mladineo. (Stnyvesant C440). Ga. Avgusta Danilova nastopi v {•dveh igrah, taiko v draani. kot v • šaloigri. Xe dvomimo, da bodo nevvvorška Slovenci iu tudi -drugi j Jugoslovani prihiteli v velikem 'številu, da se poslovijo od našo J odlične umetnice, katere zasluge za 1-edal'cške umetnosti rarzvoj nase '«> nevenljive. Zadjtjič bomo imeli JpriViko poshjšati pn*o\"rstmo na5o j gledališko mnctnico in uživali njeno Igranje. Istesra večera ibo občinstvo imelo priii-ko secmaiirti se z mlado hrvatsko umotniico-plesačico, gobico Vero Milčinovič. Mlada simpatična umctniea je bila članica proslavljene <'TanzbfiFnne,, v Berlinu iu nastopila je v raiznih evropskih mestih. V Zagrebu je tudi voala v Albany .skupaj s proslavljenim ple-b"a Icean Kozlov (/m in v>zbus«Kr Stfbvvav ali B. M. T.) ali pa po na-decestni železnici (6. ali 9. Ave. Elevate^d^. VA vogala Eighth Ave. »n 57. Street se takoj vidi, kje jc V. M C. A. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. • • - * GLAS NARODA, 6. APR. 1926. NAJBOGATEJŠA ŽENSKA EVROPE UMRLA V slikovito ležeči vili v Monte Carlu je umrla v ponedeljek starejša dama, o kateri v Monte Carlu ni nihče vedel, da je najbogatejša žen-ka Evrope. Lady Zaharov a. soproga angleškega milijonarja. je živela ves čas j>o poroki v Monte Carlu v svoji krasni vili. Tu je imela eel muzej. Najlepše in najdražje .dike, kar jih je bilo zadnjih -0 let Parizu. Londonu in Newyorki na javni dražbi, so romale v njeno vilo. V eeli vr-hti .steklenih omar je imela bogato zbirko raznih porcelanastih predmetov in mini jat ur, ki so predstavljale ogromno vrednost. Posebno lx>gato je bila zastopana v njeni zbirki španska umetnost. Z»harova je bila rojena Španka in šele v drugem zakonu je postala angleška državljanka. V m I at lost i je .slovela po svoji iz-retlni lepoti. Madridska družba jo je pn/.nala k«rt eno prvih kra-kotie. Imela je več ljubavnih razmerij predno m? j«- odločila /m zakonski jarem. 23. avgusta 1924 je presenetila ves London in Madrid vi>t. da se je ]M»roeila z milijonarjem Zaharovotn. Srečno ženin je bd star takrat 74 let- Od tistega ča>a .je živela Za-harova v družbi najboljših prijateljev »talno v Monte Carlu. Le redko j«* opremljala svojega so-propa v London. Premoženje njenega moža cenijo približno na 30 milijonov angleških funtov. Zaha-rov je selfmademan. ki >i je 7-nal pomagati iz največje bede do o-gromnega bogastva. Mož je rojen Grk. Svojo mladost je preživel v najbedne jšem okraju Carigrada, liil je kolporter in gasilec. Kako je dosegel svojo slavo in bogastvo še danes ni znano. O njegovi kari-jeri -o bile izdane cele knjige. Za svojo zagonetno usodo je dobil v Londonu priimek "The Mystery Man of the City". Po dolgih po- Knjigarna "Glas Naroda" MOLITVE NIKI: Duša popolna ................... 1.— Marija Varhinja: v platno vezano...............80 v fino platno ................ 1.00 v usnje vezano ..............1.50 v fino usnje vezano............1.70 Rajski glasovi: v plaLio vezano .............. 1.00 v lino platno vezano..........1.10 v usnje vezano ............................1.50 v fino usnje vezano....................1.70 Skrbi 2a dušo: v platno vezano...............80 v usnje vezano..............1.65 v fino usnje vezano ..........1.80 Sveta Ura z debelimi črkami: v platno vezano...............90 v fino platno vez..............1.50 v fino usnje vez..............1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje vezano................1.50 v fino usnje wean o .......... 1.80 Kvišku srca, mala: v fino usnje vez...............1.20 Oče naš, slonokost bela .......... J.20 Oče naš, slonokost rjava .......... 1.20 ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano............1.10 Key of Heaven: v usnje vezano .............. .70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano____1.20 (ZA ODRASLE.) • Key of Heaven: v fino usnje rezano..........1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano..........1.40 POUČNE KNJIGE: Angel j ska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši...........10 t o van jih po Japonski in Kitajski j Boj nalezljivim boleznim ...........75 je pri.-p ! lijisil Zaharov v Mek-jDva sestavljena plesa: eetvorka in s..- '. Kjer j.« douavljal vojaško o-' beseda spisano in narisano.....35 T«>/.je. Konjunktura je (bila zelo'Domači vrt, trdo vez.............1.— ugodn.i. zakaj srednjeameriške Domači živinozdravnik ........... 1.25 Domači zdravnik po Knajpu ..... 1.25 borile za ameriške države so »» neodvisnost in orožje jim je bilo Govedoreja .75 /•-!o dobroiošlo Zaharov je to I Gospodinjstvo .................. l._ Jugoslavija, Mehk 1 zvezek stoletja je bil 1.50 1.80 priliko |K>rahil in začet k trni tega glavni delničar j 2 2Vezek X~2 snoPifi velike aiig"lt«ke tvame /.a orožje. Kubična računica, — po meterski Največji i! s j nil je pa imel med „ ^ncn.........................75 d 1 1 Katekizem, vezan .... r»o sv. toMio vojno. Ruska armada je ~ ' . ----*............... . . .J. j Kratka srbska gramatika ____:. .. 30 kupovala orožje samo pri dotiem ;Knjiga Q lepem vedenj angiesk tovarn., ker je Zaharov, Trdo vezano ............... 100 )>odkupi! visoke ruske Nedavno se je 7(»letni maknil v privatno življenje. KRVAVA RODBINSKA DRAMA oi ic 11* j e. Kako se postane ameriški državljan .15 "Utv"1' ,u j Knjiga o dostojnem vedenju........50 Ljubavna in snubilna pisma.......50 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 Nemško - angleški tolmač ...... 1.20 Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 Nauk pomagati živini.............60 Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. 5.00 Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih gob .................... 1.40 Nasveti za hišo in dom; trdo vezana 1._ broširano .....................75 ..............60 V >«'lu Velika ves pri lvrapiui na Hrvatskem se je te dni odigral krvav epilog rodbinske drame. Seljak Nikola SiiftkovLč se je i pred leti oženil. S svojo ženo s>e jc ! __ dobro razumel in živela sta zaclo- I Nemska slovnica .... voljno: Imela sta sina Stjepana. jNemscma brez učitelja - ki jima jc kasneje pomagal pri! I' !h'1 ...............*.......30 L ud ofl ffUKpodarttvu ter sploh up. av- jPravila m ^— j"J Psihične motnje na alkoholski podlagi ..........................75 Praktični računar..................75 . , . . .... Praktični sadjar trd. vez......... 3.00 b..s na najboljšem Parni kotel; pouk ^ Radi tok iw.hu sta m • Poljedelstvo. Slovenskim gospodarili >voje priležnice j»o grlu. gaan v P®- Slovenska narodna mladina, obse- Kteljo in /aspiil. >e je oče previdno . ga 450 str 1 50 •plazil k postelji in ga s sekiro _ Udaril pO glav,. Narečni Stepati 1 «°™n8ko-nemški ** netniko-sloven- , , , A. ski slovar.....................50 je o>tal mrtev na lieu mesta- Cim ZZ Spolna nevarnost .................25 N- s.'l.;ani izvedeli za .strašen cm »__, , . , . , - , ... .... Spretna kuharica; trdo vezana____1.4» N;kole. *> »meh m broširana ...................§ 1.20 Sveto Pismo stare in nove zaveze, le'po trdo vezana .................... 3.00 Obilen blagoslov. Umni čebelar ................... l._ V . !u Radineu pri IV>žarevcu Umni kmetovalec ali splošni poduk ž: vi N-anlija. žma MiUvoja Stoja- kako obdelovati in izboljšati po- aoviča, ki je v treh lelHi rodila 6; Ije Nikole, so ga prijeli in izročili orožnikom. Zdravilna zelišča .................40 Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek.....................45 2. zvezek 1. in 2. snopič.........70 RAZNE POVESTI IN ROMANI: Aškerčevi zbrani spisi: Akropolis in piramide.............80 Balade in romance trd. vez........1.25 broš..........................80 Četrti zbornik trd. v.............1.— Peti zbornik, broš..................90 Primož Trubar trd. v. 1.— Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.00 Andersonove pripovedke trda vez. .75 Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.— Azazel trda vez .................. 1.— Andrej Hofer ....................50 Boccacio dekameron ............ 1.60 Beneška vedeževalka.............35 Belgrajski biser .................35 Boli rojaki, trdo vezano .......... 1.00 Bisernice 2 knjigi ...............80 Brez zarjel trda vez...............90 Brez zarje, broširana .............80 Bele noči (Dostojevski) t. v........75 Balkanska Turška vojska......„..., .80 Balkanska vojska s slikami.........25 Božja pot na Šmarno goro.........20 Božja pot na Bledu...............20 finrska vojska ....................40 Bilke (Marija Kmetova) .......... .25 Cankarjeva dela: Grešnik Lenard t. v............90 Ljudska knjižnica: Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje ....................75 Spomini jugoslov. dobrovoijca — 1914:—1918 ................1.— Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 I. in 2. zvez. Znamenje štirih trdo vezana..................1.00 n. Darovana. Zgodovinka povest........................60 3. zv. Jernae Zmagovac. — Med plazovi .......................50 4. zv. Malo življenje...........65 5. zv. Zadnja kmečjca vojska ... .75 7. zv. Prihajač................60 9. z v. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................00 10. zv. Kako sem se jaz likal, (Breneelj).................. II. z v. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 Mnchbet, broširam a.................70 r 12. zv. Iz dnevnika malega pored- j Othello ...........................70 neneža, trdo vezano ...........60 I Sen kresne noči.....................70 14. zv. Ljubljanske slike. — ^ _ (Brencelj) ....... ............60 ! 35,181 KRIŠTOFA MODA: 15. zv. Juan Miseria. Povest iz .60 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notbnrga...................38 Sredozimci, trd. vez................60 broš........................40 Shakespeareve dela: Machbet, trdo vez..................90 španskega življenja...........60 16. z v. Ne v Ameriko. Po resnič- kih dogodkih .................60 Milčinskijevi spisi: Hlapec Jernej ...... Podobe iz sanj t. v...... broširano .......... Romantične duše trda Zbornik trd. v...... Mimo življenja N v. . broširano .......... n.......... vez .50 1,— .75 .90 1.20 1,— .80 otrok: hčerko in pet sinov. L**a 1924 je povila hčerko, naaiediije leto dva adraJ Eda, drama v štirih dejanjih........3l Hlapec Jernej, v 9 flikah...........5f j Mati, Meško, trt dejanja...........7«l Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ..........................3; Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah".. .3 Sovražnik žensk, enodejanka,.......3|| Tončkove sanje na Miklaviev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .61 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............4 Revizor, 5 dejanj trda vezana......7l Ujetnik carevine, veseloigra v 2 janjih ........................31 \ Veronika Deseniška, trda ve«.....1.5| Za križ in svobodo, igrokaz v 5 deja- Naročilom je priložiti denar, bodisi gotovini, Money Order ali po&tfce znamH po 1 ali 2 centa. Ce poiljete gotovino, r| komandira jte pisma Ne naročajte knjig, katerih ni v cenik] Knjige poiiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING OO. 62 Cortlandt St, Hew Y< rf ".-v« GLAS NARODA, C. APR. 1926. tam Henry Murger: LA BOHEME POMLADNO JUTRO V GEORGIJI m. Slike iz življenja ciganov. (Nadalje Tanj«.) Sauu) treuiotek, samo tren«»-t»*k. gosp<*l Iienoit, ne zinešajva: nimam vee opraviti s him um go NjMHlarjiHii. teouveč * čevljarjem. Hočem pohefoen račun. Številke ho rem a «,-tvar. člpvek ue .sme postati znictlm. — N'aj .lx». — je dejal gospod Benoit, ki ga je omehčalo upanje, da 1k> sekhijič zaipisa! pod svoje Vpad? aliwancev se bodo nadaljevali. Zbežali moram. moram celo /:<"ovlletelo. kot je pričala njegova ra oipotiiik. ]>a n«- bi bil slabši. Ko sem letal /:\ Marijo i*™iii- __nico za preko 2 miljuna dinarjev. i Pred porotnim sodiščem v Me- Po uem^keau 0BemlJ* sprem-j lunu. Francija, se je zagovarjal Ijali nem3ki> P° avstrijskem avte dni vinski trgovec in bivši žu- redarji, y .Mariboru pa ga ipaai -lollot. ki je obtožen umora *je Pre>Tze,a policija. Te dni t svoje ljubice vdove Pugh. Pred 1)0 ves Prei*kovalw "»»terijal v j letom dni je čul neki pasant pono- nji-avi ^vari it,r<^eu ^dišču v ;ei iz cestnega kanala obupne klice postopanj«._ na pomoč. Dvignil je pokrov ter •našel v kanalu elegantno damo.' i vdovo Pugh. Vdova je ssjwva trdi-, la, da je padla sama v kanol. tlasi je bilo to neverjetno, ker je bil kana.l pokrit. Ko jo pa koneno preiskava ugotovila, da. jo je vrgel i v kanal njen ljubimec Jollot. je JAKO ZADOVOLJNA. al S V V. 136 St.. A'rs It. Si-imffner, .New York City, piše: "Prosim pošljite mi, k.-kortulro tix BOče. še dva zavojčka Dolgarskvga ličnega Caja, ker smo promvsll, da jc-ta Ki-vni <*aj jako us>i»<.-št.n ter smu ■/. njit.i izredno zadovljni." , Itolparski Čaj pomaga v sluvajih rev-mutizmu. zaprtja iu izboljša kri. .. i-..- . • i t ii . t P* Barski Žel bčn. t "aj liitr.» tilpravi vdovica stvar priznala. .Jollot jo prehiade. nji — Ce bi kdo zame vprašal, reci-t" mu, et frankov. . . Dolu r kup innate prijatelja, go Kj. čr Lepa Si bkinja in Pangalosov sin. UHOWWCOB « VMDCRWOCO. H v lia-žc pogled na Ogeee lice River. Onstran roke ima Ford voljkun-.ko dolfu kc je zdelo, da je na Medu-zinem j)lavu. Ko je šel čez Novi most. mu * naenkrat šinila v glavo misel; — O. o. — je rekel in ne obrnil — 15. april, za danes sem vendar povabljen obtxl. In segol je v žep in potegnil iz njega tiskan list s tole visebino : dalo pogum, da jo krenil )>o iir. vami poHi sko«i sredino Pariz:«. Rudolf -»i jo mislil: Xa dan. ko j se javno izprohajajo milijoni nt| hrbtih prebivalcev, se prav lahko dogodi, da leak tisočfrankovski bankovec čafka zapuščen na cest?. Tu je Rudolf prav j>očasi hodil in Barriere de la Vilette PRI VELIKEM ZMAGOVALCU salon iza trideset gostov LETNI BANKET NA ČAST ROJSTVU mesije človeštva Dne 15. aprila 184... VEL»TA ZA ENO OSEFiO •N. B.: V-aka oseba ima pravico samo na pol steklenice vina. imel oči uprte v tla. A našel je Bnmit. Seištcjva torej koni- samo dve bucaki. I tinjH'1 left. še?tdc«set in č\*z dve uri jo prišel k Sehau- 'detnir'.lva jsčt. V-e to z^iese? naivlu. — SLodva.imx*>tdes«Ht frankov, je d »jal go pcxl Benoit In mu tla! vse tri račune. j ka — St e^fcevanje. I>ol>- goK|»tl BetrnNt. sedaj, ko je račtni purMvuKin, sva lahko oba mirti«, sedaj veva. pri čem sva. iVitjn me^ee lnun profil za jm>-trdilo. da cit•• ]*rej<»li d«mar. in ker >»e more med tem časom zaupanje in prijateljstvo, ki ga gojite do auri'c, h' povečati, mi iKirste lahko dovolili nov odlog za slučaj, če bo potn bno. (.'•<' Ibi se pa vendar hiš-aiomu gos|KxLarju irn čevljarju preveč mudilo, bi prosil prijatelja, itaij ju pregovori, da bosta }>amet-tka. t'u dno je to. gospod liotK>rt. toda v^iako/krat. ko mislim na vaš trojni /uiačaj go-ipodarja, čevljarja m prijatv-| niohovanjuj tije$rovega n; 'eiwwka jo (»ostajala ta mavrica jeze na iijfgovem o4>razu bolj in bedfj živa. — GosikkI. — je rokel. — ni-nrain rad, da «se kdo norčuje iz liieue. ( »kili sem dovolj tlolgo. Oilpovem Vitfm .stanovanje in če mi o! — je mrmral nesrečni mhidenič. ko je bil ^am. — Rajši bi krotil leve. — Toda. — je dejal Rudolf, fkoeil iz »|>osielje in ! prišel — Pravkar je iprlšla k men moja ljubica, ki je že štirinajsti -lifi nisem videl. Če bi bil pršol le»Z° .le-.' uri nut prej. ) Ko M) ^'^jali gosti nositi žli- rp , .. c , w k list oni je vdro-o«lil — je povzel Rudolf. — Kaj! Ti tudi. — je udgcvo ril Sehaunard v največjim začudenju. — denarja me prideš prosit ! Mešaš se med moje so.vražm-ke! — V pondeljek li vrnem. — Ali o sv. NikoJi. Dragi, ti torej pozabljaš, katerega smo danes? Ntc ti ne morem pomagati. Toda obupali mi. dneva ni še kn-nec. iše l.-ihko srečaš Previdnost, ona ne v-ta.no nikdar pred poldne-vom. — Oh! — ji? povzt^ Rnulolf. — Previdnost ima preveč de'.a s ptički. Greni k Marcelu. < >cb v civilni obleki in več stražnikov v dvorano, njim na ceh: policijski komisar. — Gospoda. — je rekel kotmisa-r — i>o zapovtHli višje orblae je v ka- Tripčičeve ; - ta se Skijades iai Trpčičeva do- inficrf.rala ter lunrla par dni sresto k lekarnar- Slučaj izjgnane Ret je zbudil v Beogradu splošno .sen-.I poldne preiti starim magistratom >,at(> 11 a zastrnpljenju krvi. Oblačijo. Beograjčani se zelo zani-n£*jo za usodo nesrečne lepotice, d jo je i/gnal diktator PangaJo« iz Aten sajno zato, ker je biila ne. .»•-i t njegovega sina. Posebno o-jrorčeni so bili tHti krogi, ki ]H>-znajo določbe mednarodnega prava. po katerih bi se z jitgoslovan-viiu držo.vljanom ne smelo rav na ti tako, kakor je ravnal dikta-or Pangalo« z Roto Tripčičevo. Javnost se je razburjala in obso ia.Ia brezsrčnega grškega diklator--ja, pri interesira.nih organih in v >žjem krogu ljudi, ki so dobro po-ičeni o tej aferi. s<> se pa dogajale .* zadnjem času zelo zamimive stva--i. Poleg lizOTiaaic Rcte Trij>čič je topil namreč v ospredje tudi zloglasni ravnatelj poljedelske za-Imge na Kii'u Sprridon Skijades. Mož je pobegnil iz Grške, kjer - o ga obla-i i obtožile, da je pone-ve'-.,l :{G mrlijc.nov drahem. S -vo-jimi Izjavami. t.ičOčinui se Rote rripčrč. je zb-mlil Skijades v Beogradu splošno senzacijo. -R:tu Tripčič se je na-tan il a v •jekem hotelu kolodvora. Policija je poslala neko Srbkinjo, Vi skrbi y.ainjo in ji jwanaga občevati z vojaki, ker .-anm ne zna .srbščine. hotelu je R<-ta prenočila. Iruge^ra dne .zjutraj pa ><> jo p .-novjio povabili na politični oddelek po,!'ei.j >. kjer jp biln. zaslišana, ^d policije jc š»!a h grškemu poslaništvu. kjer je na Lnterevenci-.jo jugtsilova'itskih obla-ti zahtevala, naj ji pojasniijo. zakaj je bila izgnana iz Aten. Po njenem po-setu v poslaništvu se je šef beograjske policijo dolgo potrovs.rjal z nekim uradnikom grškega ])o-slaiLoštva. ki um je sporočil zelo v Beogradu vrečala in seznanila. 1 J- očitala Jollot u. da je Skijades jo je pozdravil in nago- 1 «z?očiin h Tjail^vuinno-tti. v< ril v gi-ščini. Rtxto so pri spo- J1' osrečevala laltkoživa vdovi- iii i mi na Grško oblile solze. Ra la l'a* -i'' imela /. njim intimno raz-,glase iu knjige, ki jih ima "Glas orkega, ko l>oeitku. Naprodaj pt i \s--h J tli — Soc—75c—$1.25 »Opomba: če hoCcte moj velik diu;:in-.-ki zavoj, ki tiaj.i pe*. mesecev, |K>~.lji-te $1.26. Naslov, te name. H. 11. von Schlick, IYeviOoni, S2t l.o« ust Str»vt. Pittsl»ui-gh. I "a. —.\dv't. NAZNANILO. Rojakom v Chicago, IU., naznanjamo. da jih bo obiskal naš zastopnik Mr. J. FABIAN, ki je pooblaščen pobirati naročnino, kakor tudi naročila za o- bi bila žnjim govorila, pa ni vrne- ■u<-rjv. s »V(».io ljubeznijo tndi la, ker ji je policija občevanje s llru"e 111 koristoljiibje, ker je privatnimi osebami prepovedala Poneveril 10.000 frankov, ki mu V premstvu policij kega agen- izr0':'iLa njegova ljubica, da ta je odšel Skijades v mesto, kjer ki .klll)il 5n slede katerih je v pogovoru z novinarji izjavil, ^ |>otem ne bo da ve vsa Gržlva za. romantično t"c*l'a vnr't;- (v',ni žuPaj vsr- ubey.cn med Roto i nPangaOoso- trdoratno tajil. Porotniki so v-pra ljubezen med Roto in Pangaloso- -Tetle umora zanikali. p.:č strastno zaljubljen v lepo Srbldm- 1>a Potrdili ^T>ra5a.nje glede t. -k< t?le-n? po-kolibe, naka;- je bil -Tul-'ot cbsojen iki tri lotn težke ječe. .jo. Njegov oče je hotel na vsak način preprečiti sinovo poroko. Zato je že lani premestil sina na ' neki otok daleč od Aten. Todn mladenič je nedeoga. dne zapustil Plinski "duh", v oje službeno mesto in prišel v Prvi. ki je iznašel premogov plin Atene, kjer se je sestal z Reto. je bil Viljem Murdoch, ki je kuril Diktatorja iso takoj o tem obve- premog v zaprti posodi, v ka.tero "iriri in Pangalos je odredil, da je vdelal cev. To je bilo pred l:{0 mora bitn sin najstrožje kazmovan. leti. Murdoch pa je moral biti po-'1 a -lučaj očetove brezsrčnosti na- nočnjak. kajti .svojo iznajdbo .je prani sinu jc zbudil v grški javno- uporaibil v to. da je nai{)olnil me--ti splošno ogorčenje. Tedaj si je burje s plinom ter si na svojih }K)-!letel pomagaiti mladi Pangalos z nočnih ]Kitih svetil ž njim. Ljud-/vijačo. Izjavil je očetu, da Re- stvo pa je bilo vse prestrašeno ter ue ne ljubi več, in ko ga je na}>o- je bilo popolnoma uverjeno, da :I prepričal, da je njegove lju- hodi okoli neke vrste "duh", bežni res konec, mu jc preskrbel, < če - lužlm v Atenah. Tako je bil Visoka starost. i zopet v neposredni bližini svoje iz-j Iz Vranje ■poročajo, da jc te dni veljenke. Toda oče mu je prišel miri tamkaj Ante Markovie, ro-kmalu na sled. in ker ni bilo dni-( dom iz Bujanovea v visoki staro-?e i omoči, je felklenil Roto izgna- sti 120 let. Pred par tedni je umrli. Obe aferi sta karaikterlstienl (la v Vranji neka 101 let stara vdo-:i -danji režim na Gi-škean. , va in neka 90-letna starka. Skijades ]xnzna mladega Panga j losa. Tudi o njegovi ljubezni je, Velefravdant Vojko Mikolji isro-1) d ;bro poučen. Znani so mu vsi čen zagrebški policiji. Naroda" v zalogi. Rojakom ga toplo priporočamo. Uprava "Glas Naroda". Tukaj je nov nač.n kako si prihraniti zdravniške stroške. Če se ne počutite ravno prav, čudili sr boste kako hitro odpoinoč daje to zdravilo. Tisoče rabi to novo zdravljenje in vedo da dela čudeže. Je prijetno /a_ vživati in hitro učinkuje. Če se čutite utrujene, slabotne, nervozne in izmučene, ako nt« morete spati ponoči in ste bolj vtrujenl vjutro ko v«tanete kot ste biil zvečer, ko Fto šli -pat. potem poskusite to novo zdravilo, .N'uga-Tone. Nima para za slabo pr< -b*vo. slab tek, zaprtje, glavobole, slab duh, umazan jezik. Nuga-Tone popravi -mučene živet*, prinaša, trden, poživljajoč spanec in stimulira jetra, obisti in "•leva da normalno delujejo. Pojdite v lekarno in kupite stekleni-•o Nuga-Tone. Vživajte Ka i>o navodilih za par dni in če se ne počutite bo-'iši. vrnite ostalo lekarnarju, ki vam bo vrr.il denar. Nuga-Tone se vedno prodaje lM.d jamstvom, ako niste zadovoljni z rezultati, da se vam povrne denar. Žalca j?, Ki-r izdelovalci vedo kaj o isto storilo v takih slučajih in zato tudi zahtevajo od vseh trgovcev, da povrnejo denar, ako niste zadovoljni. Priporočano, jamčeno in na prodaj v vseli lekarnah. —Adv't. dar. — Ali d Benoit. — prav žal mi je. toda vašo sobo sem odda! mi nimam u<»benc druge vee. 'k? bi biLa na ratzpoflaigo. PoiMkati si jo morate kje drugje. Rudolf je imel velikega duha lin ena noč pod milini nebom ga j ni Mtmšila. Sreer pa je mogel že štirinajst dni *™ye?a ^f,nena v loži Odeona; to se mu je bilo žr dogodilo. Samo svoje stvari je za Izjavil je namreč, da je bilo grški poslaništvo zislo izaienadeno, ko je izvedelo za izgon Trijičičeve. -i argumentom krških oblasti smejal. Reta je tako naivna. da je izključeno, da bi mogla načrti diktatorja, Pangalosa. ki a neki ^lici. ki se je imenova-x i v A____■ 'la Mm: in s katero ie bil zaČe-T cel. — ti iK*š torej živel vedno v, domrsljiji. Mene si prišel pro-it 1 mor - p za to bajno vsoto v dobi, ko ži- J ' vim o vedno na ekvatorju stiske. _ In poučil je svojega prijatelja i Rad na obali Rdečega morja. Od poldne do štirih je Rudolf jadral po vr*ti po vseh znanih h-«a»h: preteki je oseroirtštirideser me-t.niih deknvi in je fprehodil približno osem milj, a bretz uspeha. 15. april je vptivaj povsod ® enako togost jo. Med tem se je bližala ura obeda. Videti pa» m bito, . Nadalje želim izvedeti za TONETA STEBLEY. ki je bil na Ely. Mirni, i« za LOUISA OLA VAN. ki je hi 1 9 let v Aurora. Minn. Oglasite se na rta-■Jov — Joe Stebley, T am peso, Mont. (2x 5,6) bilo grško poslaništvo od diktator-Paugalosa striktna navodila, naj napravi iz .njegove brzLsrčnosti ui.prani miladlma zaljubljencema politično afero. Policija noče dati o aferi nobenih informacij, češ. da vse podrobnosti še 'ndso znane. Tudi Re-ti je prepovedala dati novinarjem informacije. Kmalu po zaslišanju Trj>čičeve je bil izipušče« iz preiskovalnega zapora Spiridon sa je pobegnil ?tz Gr3ke samo zato. da ga diktator Pangalos ne zapre. Orš-ke oWasrti so izdale za njim tiralico. Minilo je mesec dni, ne da b! poklale po mednarodnih predpisih dokaze o njegovi krivdi. iZato je notranje ministrstvo odredilo, naj Skijadesa izpusti." Tudi njegova afera je zagonetna*, Po naključju DRŽAVAH. Moskovski li>ti prinašajo čudim vest. — Sovjut vasi Akteua Aktju-binslce gubernije je naprosil oblasti za dovoljenje, da podere cerkev, pod katero je baje nakopano 1.5 vagonov zlata in srebra. Ta zaklad so baje pripeljali trije tujci 1. 1871.. ko je osvojil general Skobelev Turkestan. Tujci so so liali zasledovanja in so zakopali ponoči zlato v skupno gomilo in ga zasuli s stotinami trupel tujih vojakov. Dva izmed njih .sta pozneje bila ubita v obmejnih bit-k ah. tretji pa je povedal stvar sinu Ipred smrtjo Sin ni liotel verjeti, ker je stala takrat pod nekdanjo gomilo že nova cerkev. Kmetje, ki so zdaj zvedeli za skrivnost. nočejo izdati točnega nahajal išča zaklada drugače kakor pod sledečimi |>ogoji: 25 odstotkov zlata naj dobi kirgiška republika 50 odstotkov Zveza kmečkih zadrug v Aktju-binsku in 25 odstotkov potomci one rodbine ki je ohranila skrivnost. Bog ve, kaj je resnice na tej povesti, neJvomno pa bo podrta omenjena cerkev, in to bo vsekakor velik uspeh boljževikov v Aktljubinski guberniji. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. Naša vložita knjižica je vaš kapital. Nabavite si jo. Vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT obrestujemo po 4 t povedati, kag se vrši, — je mrmral predse. — Kaj neki nua 4a lepa. a milita i-jigrid proti Lnegknjii Zakaj t»i moram beliti glavo, da iznatfdem to T Pa bom vse eno patA.il . . . Dobri ljudje, ti Visjegnadaki. Uganka ipa je obelj. no Anicnkaaiko. Saj je vendar ue potrebujejo ... 1'et m mil pozneje jc iKMzabil »profesor pri svojih kaijiigali na trii a vet, a ue na naročilo, ki ga jc dobil . . . Par ur pozneje odpotovala tudi Saša, »spremljana od celega po-t« a oolza luaiere, kateri se je pričelo daniti, ka(j >iniU v tej hčerki, k. e nelepa ziin«nijo>t jo vsaki dan zAtadaisu njeno «nce. In ko e>e je j r d-1 n l«k ze pomikati miprej. je priček mahaJi z r«of>cem ter \*^>iti: Na-ia, — Sttša, — za liožjo vodjo, drži se jxxkonei! — Hoja. jc bila "I ti", kar je inirJo to ubogo dete, ki je bilo žtilil>otg le preveč j»o-dobiic pokojnemu KrišUnforovieii. Na povratku s pefetaje se jc čudila Irls, kako jc mogel imeti Mam 1, ki je bil taiko globok iti ki «e je izognil vsaki površnosti. Utko površno tieMro. — Kaj bodo rekli ljudje, — to je bil vedno moral oni pra.veo njenega življenja in če 'bi podalo moderno hoditi po vseh »tirih, bi ocm to gotovo tudi .storila, ker bi 'bilo ravno mo-deruo. Seveda na razumela močne itRlivklualnoWti svoje hčerke ter je unenorala etaa.lti.rano, česar ni rafcumela. — I>a sta brat »n sestra tako različna, — je mislila Iris. — Pri »••m pa je pričela razmišljati tudi sama o sebi. Ali ojavila prav t.iJto velika 4ia-.protr*va med njo in njeno sieatro, odikJ-fr . . OiLkar je stopil M*ja stojimo tukaj sredi gozda? Kaj se je zjjodilo? — je vzkliknila madcana K rištofolfrovrč. — - Nič, — jp raunrmrala Iris ter povedaha « tem r&snico. h jc Wa še vedli o kot omamljena od -v*eju naravno, kajti niti njen, niti Marcelov značaj ni potanal ob čutka ljubosumnega«. Pojoino zaupanje ne i>ozara ljuibosumnosti, ka t i kjer v pojavi r4pa ^-aj veš. kako timcglava je. Preje, ko jc še živel tvoj oče, s: lega ni divnila. Kdo bi >i mUlil, da .ve bo raavila talko ostro *edaj, ko manjka roke, ki jo jc driala na vajetih. — !)a. — je rekla Im — Mislim pa tudi, da jo dela morski zrak tako nervozno in vsled tr^ra bi 1/ilo mogoče lx>ljše, če bi odšla n telK>j. Nekateii ljudje -ploh ne prenesejo morskega zraka. £ na še, 'tosdbno pa iz moje stnaui j>a se mi zdi skrajno neprijazno prigovarjati ji, n»j nas zapusti. — Se-veda! Ti td tako obzirna, draga moja, — je odvrnila ma-itaon:. Kri«ia vzamem s (seboj, ker izgleda ta-k > odl'eno. — Kazventega pa se tudi ddbro razumeva. Ko že govorim o ugankah: Kaj pa se je zgodilo iz markijean? Zakaj to hitro od-p^'toNaJijeMarcel ni bil prijazen ž njim pri etorveflu, — ni mu i>o-d,»' r.>ke. Videla sem! Upam da ni Marcel ranil njegove samoljub-m< ti, — hi marki j je vlo^asen dvobojevnik! — O. — je rekla Iris ter nadaljevala v italijanskem jeziku: — Midi m. vedala, je biM> vse, kar je sama vedela. — potom Marcela, ki. ji seveda ni t-poročil preostalega dela svojega pogovora svojo pozornost profesorju. KmaJu pa se je vrnil isti neprijetni občutek in prepričana je bila. da jo lris zopet opazuje. Premagala pa »e je ter se upiia magnetičnemn -uplirvu onih sv«Hsh ooi, v katerih je preial poseber. izraz, katerega pa si Iris ni mogla tolmačiti. Pa twdi profeb» j» videl ta pogled, — kajti preoefoad je sredi svojih Uvajanj, ne da bi vedel zskaj. — No, — je rekel nervozno. — Zopet sem se zaigaflopiral. In kakšna sdot! ČJedna «x>v za par lepfli, mladih dam . . . Ne, ffospod procesor, tega oe smete reči, — je protedtiraia — ni mag***, «da ugajajo ckwtflou take vettkaiKke atvari smete nas staviti v kategorijo onih _________________ samo Sest dni preko Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJE P AR IS 10. APRILA FRANCE 24. aprila. HAVRE PARIŠKO PRISTANIŠČE ' Kabin« tr«tjega razred« z umivalnici in tekočo vodi za 2, 4 ali t oseb. Francoska kuhinja in pijača. 19 STATE STREET NEW YORK MMMH^WMHM* Aul LOKALNI *AGENTJE ■»mmbhm.^^^M mladih dam, ki imajo nnUlc. le za površnosti ter niso zanožne prodreti v globino. — Hog vas blagoslovi za to. — je od v m H profesor. — Povsem drugačna ste kot druge in to je 1udi zapazil tudi on, vaš gospod soprog. I snel pa sem smolo, da sem pri>lo dolgočasil konte:;o. Sigrkl »pa se je obrnila i>reti profesorju. — Prav nič, ravno nasprotno, — je rekla brexizratzno. — Mi slim, da ste govorili o inoraličncm pix)|)ao manj krvoločni 'kakor so drugi ? — Manj! — zagodraja v ozadju Matija Veliki, — tako kakor je panter mcMuj o pašen Ikot tiger! — Ko se je takozvani naeijoucl-konvent v dneh 31. nvaja in 2. junija sam cepil in medsebojno grv zel. so vseeno odposflalti vas v Vandejo kot takozvanega ljudskega komisarja ? — I>a. na mojo liii^no izaditevo. — Kako da site želeli na to nečastno mesto? — Raje sem odšel v b<>j proti -.•ovratnikom domovine, kakor . pi-ev-ajai'ea : Avtor te črtice, Andre Licbtenberger, francoski profesor m pLsatelj. prijatelj jugosCovain-skega naroda, je p reki dvema letoma posetii Ljubijaaio, (la nas vidi iu si ogleda. — '•Jutro" je svoječamo "poročalo o njegovih posetih in njegovih delih. Pričujoči podlistek je karakterističen za aNttorjev st.il. okus in emTisert. 0]>is dogodka je vzet iz državljanske vojne za časa fram-c<- kc rcA-olueije. ko je reakcijo-narna pokrajina Vendee vstala pretr. jei'xoljiitdkenMi nacij'onalkon-ventu v Parizu, a je ibida i>o do*'-go-trajni l>o:Ti VrJhnvju nad Nemci - Avstrijci. I>>«roiuka treska glasneje kakor vihar, krik borcev je pre-vpil ncvidito, ob po<žaru se .strele že man jasne. Burja in beg se zapodita po ra-vani. Kakor brezglava čreda se ra'itbrope .sinji, beže čez dm in trebuh ranjenca in ga poi?kr6pil ^ krjo. me-Tto blagoslovljene votle V ime.nu ocl-^tavljenega bog-a in obglavljenega kralja se je nr.en-krat vzbudila speča zver v teh ljudeli. LjrjJje in zemlja so odpeli ^tal kardinal Šotorica jc prepustila svojim čeflain. da gonijo pcnbdte rejyubli-kanSJke odrede. Sami pa svc-*.iujejo pni svitu sveče. Vojvoda Seramiki nekaj vpraša svoje tova riše. ik i prit rde. in voj\x>da ukače fikozi vrata,: — Pi\"edite jetnika Jetnik je drobaai mladenič, ko maj še dete. Roikj sta kakor žen iski. Plavi lasje olxlajajo niHo ob ličje, modre -oči bi gledale dekb'š ston, odmetavajo orožje, vpijejo. j'ko- vwldaT Pa ^ v nekaJ ->r i-H> švidam, prekdba)'ijo vodje. _J Mla«leinie je oblečen. . Uporni Vend e je i pa za njimi, jim UudAega komisarja. Do Pa sednjo rsH xrat. Ij'uidje padajo kakor ptičii. -ki jih odstreliš 'Z 7iraka. su je; eškropljen « tkrvjo. Vfijvo-da pozove — Skalite, go S širokimi zamahi jih kose kakor sPfVrl 1 žitne snope. Ko bo davi vstalo oin<*e. 1><> 'ibsrjai'o m' nje itntiforme. Mlaii«>u*č sede. — Priznavate, da ste Jea-n - Ai pribite na dr eve-a. kakor neto- me Valras, delegat takozvamega p',rje |wtli'>oije kmečkih hiš. | nacijoaiaSkonventri pri tako z vdanem Ob svitu gorečega nuuricijskega republikanskem generalu Ro^ig voza vitliš fanatičuega meniha, molu. da mu pomagate v boju proti ClaRide Malic vi h tu svoj križ. —- katoliškim kraljevskim četaan nje po preje -ga je pe.močifl v odprti govoga veliča nsva? 15. aprila: De Grasse, Havre: Yorck. Bremen: Deutchland. Cherbourg, Hamburg. t 17. aprila: Olympic. Cherbourg; Andanla. Hamburg, New Amaterdam. Rotterdam. 20. aprifa: Columl>»i8. Cherl»our(r. Bremen; Reliance. Cherbourg, Hamburg. 21. a pri'a: B»rcnr«rla, rhorhoure: Tji Savole Havre; Pres. Harding. Bremen. 22. aprila: Bretnen. Bremen; Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 24. aprila: MaJesUc. Cherbourg; France, Havre. 2«. aprila: Mauretunla. Cherhourr: Bremen. Republic, Bremen. America. 29 aprila: Berlin. Bremen: bourg, Hamburg. Hamburg. Cher- Cherbourg; Homeric, 30. aprila: Levlluthan, Cherbourg. 1. mala: Paris. Havre. 5. maja: Aquitanla. Cherbourg: l*rea. Harding. Cherbourg. Bremen; Orca, Hamburg. 6. maja: Westphalia, Hamburg; Mueiichcu, Bremen. 8. maja: Olympic, Cherbourg. 12. maja: Berengaria, Cherbourg: L)e Cras>."0drobno^'i o TStfiSki vojski.1 lali za.-2ga.ti Tooinms, P^Jeau, — ki tabori v xailllCsu. Samt-Philbert ? | yaqras ^ na^nehne in zmigne z Sem. in še kraje Clanche, ramenrL __ Vi oclMamjate življe-Martigne iai T rem en tines. |llje? _ odfchmjanj sramoto' — Tudi ste ukaizali nstreliti ka- Vojrada razmiSLia. — Ali sta n,%. t čilskega generala. Boauieta. kii je ^^ in ^ padel vašim odredim v roke? ilienr,? — Ne. v nedeljo Wa. — — Da. njega in o«ba, nezapri- Topcj uka,ŽH ^ va!s _ Nemogoče, z*. ana, ki sta ibkla. ujeta z orožjem ka fvte ^xmHlowtiii je,- strajlL OWliali vas lx>rao ^ ta]. NARAVNOST V JUGOSLAVIJO STELLA D'lTALIA — 24^ aprila MARTHA WASHINGTON — 7. maja PRESIDENTE WILSON — 25. maja Cena do Trsta aH Dubrovnika v tretjem razredu 9100, vključno vojni davek COSULICH LINE of TRIESTE Phelpa Broa A Co.. 2 West St.. N. V. nike, ki ste jih ujeli pri IIallan.su? Da. mi vemo natančno, da se to I h) t nfc-ite držali točno navodil na-si jonaiT,kon ven ta. Valra^s se zopet nekoliko obotavlja : — Bile so ženske in deea. Morda se zmota in praiznoverje nista povsem ukoreniiiile. v njihovih .srcih. —--Moid a pa sem tudi ravnal napačno, ko scan jim pri zanesel. — To ravnaaije Nicer nima- opravka s stvarjo samo. Priznali sn sami, da ste dvignili omžje pn>t:i ke,toiiški armadi, pustošili'kraljevino z ognjem in mečem in morili zvesrte {-ilugc kralja in cerikvc. Veste li, kakšna sodba vaan je ]>Lsa-na ? Valras prikima. — Vodje se s*t» ha posvetujejo. Ramdru udari s pestjo po mizi, knez CMjec je o gorčrn. župnik hiti z jeznim a;ka- NAJVEČJI FRANCOSKI POTNIŠKI PARN1K Te dni so spustili v morje pri St. Nazaire največji francoski potniški paraik; "lie de FranJce,^ Ku-mica je bila Mme. Rene Fould. sopgo^ga predsednika Shipbirilders Association. Paraik *bo začel vociti med Havre in New Yortcosn meseca maja prrho dnjega leta. ea in po^laili v An«?lijo. Vaša mati bo zopet objela, in ona. ki vas Kjuibi. vas bo zopet videla. VaJr?is ipovesa oči. ^frko odgovori : — Odklanjam vse to. Vojvoda postane nestrpen. — Ne bodite ne-Jtrpni! ga strogo [posvari. — »Saj vendar veste, da jc nacijoiialkonvent ukr/^al zapor za večino mož vaše stranko, in jih olxsod.il n a sjnrt.. Mislite li, da st«-tako varni ? — Nisem ! — No torej, tak posaluSajte pa-metub besedo. ^Toda Valras jKvtegne iz želj>a papir, ,ga proži vojvodi in «pra.vi: — rilaijle! Vojvoda čita glasaio: — Oklbo-ru narodne oRi-ranc je sjxiroceno. da je ljudski komisar Valras prezrl naredbo nacyoua&komventa rn ni daJ poklfTiega lica klikne: — Živela republika! Živel na-cijonalkoinvent! Živel odbor! Kakor rajdi -tega krika utihneta zsunaj grom toipov in grom grmenja, in gluha tišina zatvlada. V srcih šestorice pa se naseli mrzel, strašen, nepojmljiv strah, kakor da je pred njimi zrastla iz tal no od vrnjena usoda, kateri se ni mogoče ustavljatti in 'ki podre in zmelje vse pod seftx>j. Zerihitili so, da bo Vandeja podilegla, ker je na-rodiia držars*a tnejn^magljiva. Poraižcn in kakor tprdkilet jc \x>j voda trepetaje izrekel amrtno obsodbo. NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da je podal naš zastopnik za Cleveland in okolico Mr. LOUIS RUDMAN, ki je v Indianapolis, Ind., zastopal nas last nad dvajset let. Pred kratkim si je ustanovil stalno bi« valiače v Clevelandu ter nam sporočil, da namerava tudi y Clevelandu vršiti isto delo za naš list, ki ga je tako uspešno vršil ▼ Indiana polisu. Mr. Rud m an je moč poštenjak od nog do glave ter mu v V8eh ozirih lahko zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za naš list, sprejemati denar za oglase in naročila za knjige, ki jih ima Glas Naroda v zalogi. Rojakom ga toplo priporočamo ter želimo, da mu gredo na roko. Uprava "Glasa Naroda". Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja ; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo $3.00. Slovenic Publishing Company 82 Cortland! Stmt Nov York, S. _____ _ __ j _________________ mAm ____