Oar Writ® Us Today Advertising are REASONABLE. GLAS NARODA Osi -slovenskih delavcev v Ameriki. RA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST HM SVOJ DOM (Inta^ ptM) tm prazniko*). ZA $6.- NA LETO SAD 300 IZDAJ Telephone: CHelsea 3-1242 Entered m Second CIjum Matter September 21st, IMS at the Pest Office ml New York. N- ¥„ under Act of Congress of »larch 3rd. 187». No. 194. — Stev. 194. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 19, 1940 — PONEDELJEK, 19 AVGUSTA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIK. AMERIKA V OBRAMBNI VEZI S KANADO Roosevelt na sestanku z Mackenzie Kingom Postavljen bo stalni odbor 10 zastopnikov Na včerajšnjem sestanku sta predsednik Roosevelt in kanadski ministrski -predsednik Mackenzie King sklenila postaviti stalni obrambni odbor, v katerem bo o zastopnikov Združenih držav in pet Kanade. < M bor bo imenovan v najkrajšem času in 1k> pričel takoj s posvetovanji. Predsednik Roosevelt in Mackenzie sta se sestala v privatne m železniškem voza predsednika Roosevelta Willkie bi rad debatiral s F. D. R. Republikanski predsedniški kandidat je rekel v svojem sprejemnem govoru v Ell wood, Ind., da s pomočjo Rooseveltovega New Deala ni mogoče premagati niti Hitlerja niti koga drugega.'*Angleži morajo zmagati!* V soboto i}H*poldll4 mestu KI wood, Ind., kanski predsedniški formalno obveščen je bil v r (-puhli kandidat o nonnna- sedmka Roosevelta lia stran- i> • * • • • • i - . . . . , .... .. eij»- In tej prdiki le imel .sest : ki progi na zelczniski iiostaji . - , i i , 1 .. ... ' .. tisoe ltesed dolg govor, v ka- v mah vas, Huevelton, V \. m - . p . .. , , , . . in sta se posvetovala dolgo v noe < Ibvestilo o sklenjeni o-brambni zvezi je bilo izdano v vlaku, ki jielje predsednika ti Hyde Park, X. V., in se glasi: Ministrski predsednik in predseduik sta razpravljala o mcdsfbojnih obrambnih problemih z ozirotil na varnost Kanade in Združenih držav. Sklenjeno je bilo. da 1»*» takoj postavljen stalni skupni o-brambni odl»or obeh držav. Skupni obranimi odbor Ih> takoj pričel razmotrivati probleme »v zraku, na suliem in na morju in tudi o osobju in nta-terjalu. oh "ežnem smislu ho razpravljal o obrambni severnega oliti-ko. Predsedniku je očital, da je z raznimi ščuvalnimi izraz: privede! deželo na prag1 vojne, katere pa dežela noče in tudi ni nanjo (pripravljena. Istočasno je 'Willkie dostavil, da on ravno tako odločno nasprotuje Hitlerju kot mu nasprotuje Roosevelt ter da troji napram Veliki Britaniji tople simpatije. V slučaju svoje izvoli tlvc je ' hljuhi Ipovratek k tistim ameriškim principom, ki so že ne-koč premagali nemško avtokra-''ijo. — (V premagamo Hitlerja. — je vzliknil, — ga moramo premagati ua naš lasten, ameriški način. Uboj v Zadru Loudon, avgusta. — Po vesteh iz Rima so .po vznemirljivih pretnjali z zaplet lja-ji z (Jrško razlogi tudi za zapeljuje med Italijo in Jugoslavijo, ker je fail, kakor piše rimski dnevnik "La Tribuna *včeraj ubit v Zadru nižji fašistični uradnik Leonard Curkovie. Po pisanju tega lista je neki tujce pel na zadr-skih udieali neko slovansko pe- uradnik pač Italijan. Zader in nekaj vasi i\ iiajbližnji okoliei je pripadlo Italiji po zadnji svetovni vojni in kot edini in od Italije odrezani košček zemlje na vzhodni oboli Jadranskega morja južno od Sušaka. Xa italijanskem ozemlju vzhodni obali .Jadranskega morja južno od Sušala, ki ga je okoli 40 odstotkov vsega prebival- JUGOSLOVANSKI PROSTOVOLJCI V KANADI Kot poroča list 4tThe Xor-thern News" v Kirkland Lake, < »nt., so se v petek prejšnjega tedna iz Xorande, Que., pripeljali štirje jugoslovanski maj-nerji, da vstopijo v Algon-«Iuiii polk, da pruprečijo Hitlerja, da bi se polastil njihove rodne zemlje. K«len med njimi, Eli Pleeas, pa je bil na naborni komisiji za»\ ržeii in se je sam vrnil. Druga nesreča je zadela skupino, ko pri drugem pregledovanju ni vstregel vojaškim zahtevam Marko Corak. V soboto se je vrnil domov. Dva sta bila potrjena: Marko Oh radi'' in Peter Stanič, v ponedeljek pa sta se jima pridružila še dva prostovoljca .Joe Bjcgovič in Peter Bjego-vič. Tako so pri Algomjuin polku štirje Jugoslovani, ki bodo po-slani čez morje, da pomagajo braniti svojo materinsko Zemljo. stiva. V Zadru obstaja tudi ge-sem, čemur se je pa ustavljal j neralni konzulat kraljevine Curkovič. Novica ne navaja, Jugoslavije. Zader je bil pred , kako je pravzaprav* umrl ( ur- zadnjo vojno glavno mesto av atrijske pokrajine Dalmacije, j;„, |eta i^JT in do konca kjer sta hrvaški in srbski ži- ' velj štela odstotkov vsega prebivalstva. — —"J ujn »slovanski Kurir" NEMČUA SVARI AMER. PARNJK Nemčija je razglasila popolno bloka«lo v vodah okoli angleških otokov. Objavila je tudi, da ne bo odgovorna, ako Se kaj dogodi ameriškemu transportnem pamiku "Ame rican legion ki vozi vojne begunce iz Finske skozi »vojna morja. • * * Uradna nemška časnikarska agent ura DXB pravi, tla jt» nemški vnanji urad obvesti! a nieriško poslaništvo, da pluje "American Legion" j>o nevarnih vodah in da Nemčija ne jamči za njegovo »varnost. Parni k je odplul fl»ozno v petek jionoči iz Petsamo na Finskem z 897 potniki med katerimi so tudi ameriška poslanica na Norveškem Mrs. J Borden Harriman, norveška prestolonaslednika prince s a Marta s tremi otroci in Mrs. Frederick A. Sterling, soproga ameriškega poslanika na Ševd skem s tremi otroci. Nemška vlada je 14. avgusta opozorila ameriško vlado, da "American Legionpljuje po prenevarnih morjih in da »trani ) — Velika nesreča bi bila, — je rek'el VVillkie, — če bi bilo angleško 1» rodov je poraženo, kajti v tem slučaju bi dobila uad Aiitlautikoin kontrolo Nemčija, torej sila, ki je sovražna našemu načinu življenja. Ni pa predlagal, da bi Amerika dala Angliji na raapola-go 50 starih »vojnih ladij, da si so mu zabičili to predlagati razni ugledni republikanci. 7» Rooseveltom se je strinjal, da je treba dati nasprotnikom nasilja na razpolago materijaliie vire ameriškega naroda, in je zato, da zgradi Amerika močno obrambo, nikakor pa ne odobrava vsega to-devnega Rooseveltovega programa. Willkie se kot ameriški državljan strinja iv dveh temeljnih principih z Rooseveltom, nikakor (pa ne odobrava predsednikove zunanje politike v tem Času. Marsikdo se je že po vsej pravici vjprašal, če nas predsednik namenoma ne vodi v vojno. Kot veteran svetovne vojne bi šel Wilkie v vojno »za obrambo Amerike, toda leta 1917 je videl vojno na svoje oči in »ve, kako eamore vojna demorali-zirati civilne svoboščine v domači deželi. Po njegovem mnenju naj bi bila prva dolžnost kovic, ali naitiigava pa, da je bilo to v zvezi z njegovim nasprotovanjem slovanski pesmi, ter ga opisuje za "prvega fašističnega mučenika v Zadru" in pravi, "da se mora dati njegovemu imenu dostojno spoštovanje." last poudarja to, kako je ta dogodek izzval v italijanskem »prebivalstvu Zadra veliko razburjenje. — Rati Curkovičev je iz vasi Arbanasa «v neposredni bližini Zadra. Kakor je že v krajih mešanega prebival-in raznih kulturnih vplivov, se Beograd, 14. avgusta. — Sinoči se je tukaj v uradnih krogih zatrjevalo, da j«* uboj nekega nižjega fašističnega u-radnika <1 o c e 1 a "lokalna stvar" in da je dobila Jugoslavija od Italije zatrdilo, tla ona (Italija) ne misli iz tega I incidentu ustvariti mednarodnega vprašanja Ln da ne bo je prigod i lo tudi v rodu ('ur- , ». _ , , , u, j ^ l-i- i * • i dopustila, totisoč rek ruto v. Xa tozadevne ugovore i" planil k\iiku demokrat, sena ameriški vojaki na | tt»r ( lark iz Missouri. Zaripl je mesto cnoindvaj-et trideset ; nega obraza je saklical: S i j dolarjev na mesec. To so predvsem zahtevali nasprotniki olfvezsie vojaške službe, češ, da bi bilo mogoče dobiti v.ii artuad«) dovolj pro-stt)V«»lj'H*v. če hi bila plača ne- se mi je zdel«, da se Im> kdo pojavil s kakšnim jalovim izgovorom, če ms ni bila pred loga takoj sprejeta. .Vlada }•■ dovolj pametna, da par - cev pred volitvami ne ho koliko višja. K»r sti pa za ! slala na železniške po .-t a je j>i:-pretJlogo glasovali tudi prista- j tisoč mater, ki bi -<• - ;«»iju-šj vlade, ni to nobeno ziiame- bom f»osloviIe otl svt»j;ii oilha-nje da se je odpor proti Burke jajočih sinov. Wadswt»rthovi predlogi zmanj- ---—- Men j prebivalcev na Za povišanje plače se je za- Srednjem zapadu vzel demokratski -eTiat«-r iz (>klahome. j ^ d rž;* v i Oklahoma, S..ut!i r% ... . . . , . . Dakota in Nebraska je število < »meniti je treba, da nmvincc , .. . ... , i j t • i j j . prebivalstva v zadnjih d«..... ne bo dobil takoj prvi mesec ... . . .. 4 • i j t r . /-.t - i 11,1 letili nezadovalo za pribli trideset dolarjev. ( akati bf( . . .... , . , , . . , , zno pet odstotkov. Prebival moral štiri mesece, m če se bo ! 4.. , . ilobro obnašal ter dobro napredoval. mu bo plača zvišana. S tem bi se armadni stroški povišali na leto za 70 milijonov dolarjev. . stvo države Utah seje pmeč. 1 > za ] m »I milijona oseb. Kakor znano, >» sti pritožujejo n bato glede Burkejeve predlo- mentu. Novi državni podtajnik Ameriški senat je y>otnlil i-menovanje Jamesa Fore- nano, >e vojaške ob-> stalla za državnega podtajni-lasti pritožujejo nad tlt»lg«» de j ka v mornariškem ib-part- Politična kampanja maksimalnega delovnega časa iu tla je treba te standarde ne-nehoma izboljševati; verujem v zvezno regulacijo metldržav-nih javnih potre4>ščin in ban-karstva; verujem v zvezne penzije, primerno starostno pokojnino in podporo nezaposlenim. Ko se je Willkie pojavil na govorniškem odru, so mu priredili poslušalci navdušene o-vacije. Po govoru mu je čestital vsak, kdor se je mogel pririni ti tlo njega. Njegov 245 funtov težki brat Etlwrad E. Willkie, ki je bil svoječasno znan nogometni igralec, je pripovedoval navzočim: — Wendell se nikdar ne u-trudi. Tak je kakor mula. Prevali se z ene strani na drugo, pa je zopet svež in spočit. Tudi republikanci bodo vrnili denar Republikanski predsedniški kandidat Wendell L. Willkie je izjavil, da 'bo pozval republikanski narodni odbor, naj vrne firman denar, ki so ga plačale za oglase v republikansik Spominski knjigi leta limiti. To se bo zgodilo takoj, ko bo generalni praivdnik Jackson pritrdil njegovi trditvi, da je s takimi prispevki kršena proti-koniprijska postava. Willkie je nedavno zahteval, naj demokratski narodni odbor vrne oglašateljem »>40 tisoč dolarjev, ki so jih plačali za oglase v spominskih knjigah leta l!J:ib in 11 »40. Xačelnik demokratskega narodnega odbora Kdward Flyna ga je nato <\prašal, če bodo tudi republikanci vrnili denar, ki so ga dobili na sličen način Temu je sledila gornja Will kiejeva izjava. Ickes bo govoril Danes zvečer bo po vsej deželi broadcastan govor nntra-njega tajnika Ickesa, ki bo ]>r. i vi zastopnik Rooseveltove ala-de, kateri bo pobijal Willkie-jeva sobotna izvajanja. Flynn bo ostal doma Edward J. Flynn, pretlsed-nik tlemokratskega narodnega ' tnlibtira je dobil iz raznih mest vabila, naj pride agitirat za ponovno izvolitev predsednika Roosovelta. Vsa vabila je pa j zavrnil, češ, da ne bo, razen v New Vorku, nikjer drugod govoril. — Moj prostor je v mojem uradu, — je rekel. "Demokratske stranke ni več!" V Charleston, W. Va., se je vršila državna konvencija re- publikanske stranke. K o f glaivni govornik je na-tepil governer Raymond K. Baldwin iz Coimectieuta. Dejal je, tla je demokratska .stranka na svoji narodni konvenciji v Chicagu prenehala obstajati. Zdaj sta v deželi -a-mo dve stranki in sicer republikanska ter Kooseveltova stranka. Več tisoč zvestih d.-mokra t (j v je prestopilo v republikanski tabor. Iz Washingtona ptiroča rc-jiublikanski narotlni odbor, da je Kline r K. Studiev, bivši demokratski kongresni k iz X» \v Vorka, obljubil republikanskemu kandidatu Willkieja \ svojo potlpt»rt>. Demokratom se je izneverila tudi Mary Adelaide Bar-hour Wolker, bivša predsednica William Kniith ( *ollege v Geneva, X. Y. "Wings for Willkie!" Republikanski narodni odbor je imenoval llarrva F. (jTiigenheima, bivšega ]»oslani-ka na Kubi, za predsetlnika ncJ.e organizacije, imenovane * * Wings for Willkie". Njeni člani UmIo povsod po deželi predavali o pomenu letalstva in potrebi letalskega razvoja. Ne črti demokratov Kakšne načrte imajo demokrat je za prihodnjo predsedniško kampanjo, še ni znano, toda zdi se, tla bodo skušali prepričati volilee, da bi bilo usodno za deželo, če bi v sedanjem kritičnem času izvolili za predsednika koga drugega kot Franklina D. Roosevelta. Pred sednik se je lotil ogromne naloge, in dežela mu mora dati priliko, da jo izvede. "GLXB If A E O D — K«« SfoiS ^ Monday, August j 9, 194Č SLOVENS (WG08LAV) DAILY GLAS NARODA nroics or h7 SUtmIi riiMlehlni Company, (▲ Corporation), dent; J. I npoho. Sec. — Place of bualneee of the .....mi above officers: 210 WEST lfitb STREET. NEW TORE. N. T. 47th Year . "Glae Naroda" la la ■nod every daj except Sundays and boUdaya Yearly $6.—. Advertisement ea Agreement. Ea četo loto volja 11 aa četrt leta (1J0. -Za imomem •t aa Aserlko In Kanado 90.— ; aa pol leta $3.— ; - Za New York aa celo leto $7—; aa pol leta $3.50. tat« 0 aa eelo leto 97.—; aa pol leta $3.00. -OU8 NAHODA - IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMfil NEDELJ IN PRAZNIKOV HLAfl NASODA." 21« WEST ltth STREET, NEW XOU, N. X. Ulttt POM A GAJ TE nam IZBOLJŠATI UST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Casopi* more odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA, Iz Slupeniie POSTAVA ZA SOCUALNO ZAŽClTO Postava za stxiijalno zaščito (social security act) je bila te dni stara ipet let. Po tej |>o>tavi je zavarovanih pribli ziio 50 milijonov delavcev. Nad 103 tisoč oseb že dobiva zavarovalnino. pred dvemi leti je ibilo uveljavljeno zavarovanje pro ti nezaposlenosti. V tem časa je bilo izplačane več kot tisoč milijonov dolarjev zavarovalnine. Nad 1 milijon 500 tisoč začasno nezaposlenih je dobilo ta mesec čeke. Približno dva milijona starih in betežnih ljudi, 807 tisoč otrok ter 48 tisoč slepcev dobiva pomoč. .Delavske posredovalnice so (preskiflt>ele 30 milijonom oseb delo. To je rekord, ki ne potrebuje nobenega čaščenja in livalisanja. eDjstfva dovolj zgovorno pričajo o izredni važnosti postave za soeijalno zaščito. telesne ' PRIJET GANGSTER. •V ljubljanski kroniki je bila nedvomno največja senzacija preteklih dni roparski napad na draguljarja Ludvika C'erne-ta v Wolfovi ulici. Opoldne, ko je f'erne zaprl trgovino in je odšla prodajalka domov, ga je ustavil na hišnem pragu čedne oblečen neznanec. krepke postave in ga ljubeznivo nagovoril: 44 Kaj ste že zaprli gospod (Vrne? &koda, pravkar r-em mislil kupiti zlat prstan, a moram popoldne že odpotovati." Cerne je stopil nato pred svojo izložbo, kjer je neznanec opazoval prstane in dejal, tla bi rad kupil prstan z zelenim kamnom. Draguljar je omenil, da so prstani v izložbi damski da pa ima dva >lična moška v trgovini, nakar je neznanca povabil v lokal, v katerega sta FtopiLa skozi vezna vrata. V trgovini se je neznanec ustavil pre dsteklenim prodajnim pultom, Cerne pa je stal za njim in mu razkazoval blago. Pazil je pri tem seveda samo na dragocenosti. Med razgovorom se je neznanec ležemo naslonil z levico na pult in nameril na Cerneta samokres, rekoč: "Samo mirno, (/erne! Roke kvišku!*' Draguljar je bil ve> presenečen in je sledil pozivu šele, ko ga je neznanec mirno, toda odločno drugič ponovil. Zabičal mu je, da ne sme niti ziniti, nakar mu je ukazal, naj se obrne. Rinil ga je pred seboj v sosednji prostor, v pisarno, kjer mu je velel, naj se vse-de na pripravljeni stol pred pisalno mizo. potem pa nm je s pripravljenim motvozom zvezal roke na hrbtu. Zabičal mu je še enkrat, naj ne zine, če noče biti mrtev, niti besede, nato pa je brž skočil nazaj v trgovino, pograibil ključe od blagajne, ki jih je pustil' Černe na .1« tovine in pobral iz kaset celo zalogo zlatih ur, prstanov, verižic itd., v vrednosti okrog 200 tisoč din. Po opravljenem delu je tiho izginil iz trgovine tako, da ga njegova žrtev ni cula. Ko se je Černe dodobra zavedel, je bilo že prepozno, kajti napadalec ie tedaj že izginil. francija V nemški LUCl "Das Scliwartze Korps", glasilo Hitlerjeve straže, poroča: — Francija se bo v doglednem času iznebila vsega tu jega -prebivalstva. Teh tujcev *je v Franciji nad štiri milijone. To so predfvsem Nemci, Flamci, Italijani, Katalonci, Bre-tonci in Baski. — Pravili Francozov je v Franciji le 32 milijonov. Dežela ima 42 milijonov prefbiivalcev, med njimi je pa 4 milijone oseib, iprijmdajočih "tujezemskenuu elementu'*. Teh se bo Francija kmalu iznebila. Nadalje so v Franedji trije milijoni tujih državljanov, tri milijone je pa naturaliziranih tujcev. — Francoskega prebivalstva je čedalje manj, — pravi list. — &tevik> pada od leta do leta, in Francozi kmalu ne bodo mogli -sami Obdelovati zemlje in vzdrževati svojih narodnih industrij. .— V Franciji pride na en kkadratni kilometer samo 76 prebivalcev, vsled česar je 'Francija ena najbolj redko iia.- Policiisk:i agenti so napeli vse sel jenih evropskih dežel. Že leta 1914 je ibilo v Franciji 3 mi |6i|e„ da .gangsterja, čigar opis lijone 800 tisoč hektarjev neobdelane zemlje, leta 1933 je so imeli, znašala znašala površina neobdelane francoske zemlje 5 mi-' lijonov 600 tisoč hektar jov, d oči m znaša danes najmanj 6 milijonov hektarjev. (En hektar "sta dva in pol akra). — Pridelki v splošnem in pridelki na hektar so pičli. Francoska zemlja je boljša kakor nemška in podnebje bolj ugodno. Navzlic temu pa pridela francoski kmet na akru 35 Cistotkov manj tpšenice kakor nemški, m 34 odstotkov man.) krompirja. To nemško iporočilo je seveda zelo pretirano in temelji na zavijanju dejstev. Nemci bodo pobrali Franciji vse, kar bodo mogli, zato pa že vnaprej opozarjajo jaoIuoma o- znameniti; Zanimivi svetovni dogodki. NajnoveJAt zemljevid kaže celi svet in tudi: RAZDELITEV POLJSKE ME1> NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA- ŠKK K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA Cena 25 centov PoSljlte svoto v znamkah po 3 oz. |kj 2 centa._ Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID. Ml SAM SEBE POPRAVLJA KL'PUN. ki ca dobite s atlasom In ko ga izpolnite in poftljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujo £ih se dr£av, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni. Naročite Alias pri: " GLAS NARODA " 210 WEST 18th STREET NEW YORK. N. T. Peter Zgaga NEPOJMLJIVO IN NERAZUMLJIVO Kakorkoli se ozreš, prija- , telj, vidiš kaj nerazumljivega in nepojmljivega. Stvari vidiš, ki si jiJi ttvoja .preprosta pamet ne mort* raztolmačiti. — Zakaj T Čemu tako? — se vprašuje človek, na vprašanje pa ne dot)i odgovora. Nedavno sem videl iti mimo hiše elegantno ' oblečeno žensko, staro tako šestindvajset ali sedemindvajset let. Kle-gantno oblečena se pravi: na nogah kopitasti čevlji; do člen kov segajoče nogavice; gola noga; prosojno krilo nad koleni; svilena, spredaj in zadaj globoko izrezana bluza; čudna pokrovka na visoki frizuri; nohti živo rdeče pobarvani. Vse to ni nič čudnega. Taka pač mora biti ženska, če hoče vztrezati modi. Presenetilo me je pa štiri-let no dekletca, ki ga je vodila za roko. Tudi otrok je namreč imel nohtke žiJvordeče pobarvan«'. Primerjaš dve moški ali dve ženski obleki. Olje sta enako narejeni, blago je natančno isto. Toda ena obleka ima všit trak z napisom 44Fifth Avenue". Zaradi nič drugega, pač pa samo zaradi ti.-iega napisa je obleka najmanj deset dolarjev ia slamnato streho ter je bila zelo >tara. Goreti je začelo pri lesenem dimniku, v katerem >o najbrž vnele >aje. Ogenj je* nastal zvečer, ko >o se domači spravili k počitku, imeli pa ?o še toliko časa, da >o rešili nekaj pohištva in obleke. nemčija svari nemska-svicarska pogodba V torek je javilo kratko radio poročilo, da je bila podpisana nemtško-švicarska trgovinska pogodba. Ker se take pogodfbe sklepajo skoro sleherni dan, ni poročilu nihče pripisoval {posebne važnosti. Ako natančno pomislimo, je pa ta novica »velikega pomena. Ta najnovejša pogodba daje Nemčiji skoro popolno kontrolo nad vsemi trgovskimi transakcijami v^kontinental-ni Evropi. S to pogodbo so Švicarji dovolili Nemčiji, da bodo vse njihove trgovske IranFakcijc, ki jih bodo imeli v jugovzhodni Evropi ali Skandinaviji, Holandski in Belgiji, šle skozi Berlin in da bo Berlin določal način plačevanja. To je bila grenka medicina za edino evropsko demokracijo. Švica se je temu precej dolgo ustavljala, slednjič se j-* pa morala vkloniti. iZa Švico Ibodo na vrsti Jugoslavija, Bolgarija, Madžarska in Gitška. Prihodnji teden Ibodo dospeli delegati iz teh dežel v Berlin. Mogoče bodo jmnesli s seboj kakšne svoje osnutke za. trgovinske »pogodbe. Nemčija pa njihovih predlogov ne bo vpoiUvak. Slekla jim ob enostavno: — Tukaj podpišite! Podpisali bodo, in — basta! čimprej zajamejo. Javil ne je nekdo z Dolenjske ceste, ki je navedel, da je izvršil napad najbrže neki France Kavčič, po poklicu kuhar, ki je njega že pred tedni nagovarjal, naj bi izvršila skupno napad na Černeta in mu opisal načrt tako, kakor je bil pozneje izvržen. {Policijska uprava je dognala, da je Kavčič doma iz De$-njaka v občini Cezanjevci v ljutomerskem okraju, in se je obrnila po informacije tudi na mariborsko policijo. Tairikaj so takoj ugotovili, da je Kavčič že znan kriminalni tip, ki je zaradi vlomov in sličnih pregreh že štirikrat sedel v zaporu. Po kurirju je ljubljanska policija prejela tudi prstne odtise zasledovanega bandita in res so prstni odtisi po primerjavi popolnoma odgovarjali hiralnici pripovedovati, da dobi v kratkem od sorodnikov izplačanih 65,0(X) din prevžitka in da ima to zadevo v rokah odvetnik v Novem mestu. Na ta način je izvabljal od bolnikov denar, skupno 2.240 din. O-goljufati se mu je posrečilo celo stražnika. Dular je vse pro-sil, da o posojilu ne govore, češ. da bo za te usluge vsakega posebej nagradil, kakor hitro bo izplačan. . o Z ENIM STRELOM DVA OBSTRELIL. V Ciglencah na Dupleku se je pripetil razburljiv dogodek, ki je spravil dva moža v bolnišnico, tretjega pa v zapor. V pozni noči je nekdo vngel z vso močjo dva debela kamna v vež-na vrata hiše, v kateri sta spala delavca Rojko Franc in Pavel Dvoršak. Ko sta vstala ter šla pred hišo gledat, kdo meče kamenje, sta videla kakih 20 korakov proč 19-letnega Štefana Juga v družbi nepoznanega moškega. Jug je dvignil puško ter proti obema ustrelil. Oba sta bila zadeta, pa sta naglo planila v hišo ter ista zaloputnila vrata za seboj. Tedaj je počil še drug strel ter so ši-bre udarile v vrata. Rojko in Dvoršak sta bila nevarno ranjena in so ju prepeljali v mariborsko bolnišnico. Orožniki so prijeli Juga. ki pa je odločno vse tajil. Našle pa so *e priče za njegovo krivdo. Sosedje so izpovedali, da je Jug že večkrat tako razgrajal in streljal po Ciglencah ter je o-menjeno noč tudi pri drugih hišah metal kaniienje ter streljal v vrata. Juga so orožniki oddali v zapore mariborskega okrožnega sodišča. HlfiA JIM JE ZGORELA NAD GLAVO. •Na hiši posestnika Franca Kronavetra v Rupen ali je nastal požar, ki je stavbo vpepelil do goltih sten ter povzročil 15 (Nadaljevanje s 1. strani.) naj rajši premeni Hvojc smer. Iti. avgusta pa je ameriški poslanik v Berlinu obvestil nemško vlado, da bo pamik od-plul 11». avgusta in sicer po črti, ki je bila že prej določena. Nato je nemška vlada ameriškega poslanika še enkrat u stmeno opozorila, da bo par-nik iplul po nevarnih potili, vsled česar Nemčija za njegovo »varnost ne more biti odgovorna. Slaba hrana Dvanajst oseb, ki so jedle v nekem restavrantu na Manhattan Beachu pri New Vorku, so morali odpeljati v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili ptomainsko zastrupijenje. Med njimi so bill tudi trije otroci. tisoč din škode. Hiša je ime-1 Vsi so jedli isto jed. (VABILO na VELIKI PIKNIK katerega prirede ZDRUZENA SLOVENSKA DRUŠTVA V NEW YORKU V NEDELJO, 25. AVGUSTA, 1940 v Charles Garden Parku 60-17 Metropolitan Ave., cor Elliot Ave., RIDGEWOOD, L. L, N. Y. PLES, PETJE, VSAKOVBSTWE ZABAVE IN RAZNA PRESENEOENJA Piknik fbo db vsakem »vremenu, ^^t Vstopnina 20 centov. Začetek ob 2. popoldne ULJTJDNO VAS VABI — . ODBOB DARILNE POSlLJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALUO 500 1000 DIN.---% 2.30 DIN.---$ 4.40 DIN.---| 6.50 DIN.---$ 8.50 DIN.----$10.25 DIN.---$20,— DIN.---S39._ V DINARJIH V LIRAH 100 UB---$ LM 2* UR---$1LM 800 LXR —--»17.— 500 UR---»28.— 1000 UB---|55.- Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarniii pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati •i—. Vsled razmer v Evropi nI nwpfe v Jugoslavijo ln Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč nuno ▼ dinarjih oz. lirah. Jato velja tudi sa voe drage ev-npi« driave. SLOVENIC PUBLISHING CO. it : MtMllKl ODOILIX t u S16 W«rt Ifttli Str**, Hew York ('emu ne sme v jioletni vročini v dostojno družbo ali v jaiven prostor moški, oblečen samo v kratke hlače in ohlapno srajco, dočim je ženska vsepovsod v dosti bolj (pomanjkljivi obleki dobrodošla- Pravijo, da jc vsak komad, ki i#ra *4swing" godba za ples, drugačen. V čem j«- tista razlika? Ali je sploh med Topotanjem kakšna druga razlika, kot da je nekatero ropota-nje glasnejšeje, nekatero pn tišje? Na cesti je taka vročina, da je ni mogoče prestajati. Ljudje si vsledtega poiščejo oddiha Jv kino. Po nekaterih kinematografih je tako umetno povzročen mraz, tla si mora človek suknjo za i H't i in ovratnik privi-liati. In če poldrugo uro ne-jiremično sedi, iztakne nahod, ki se ga nemore zlepa iznebi-li. 1'cniu tako pretiravanje z mrazom v poletni vročini* Stojiš na komarju in čakaš bu-at da bi te odpeljal proti severu. Čakaš in čakaš, toda v>i busi Vozijo od severa proti j niru. In če hočeš po nekaj urah v južno >nier, vozijo vsi proti severu. (ireš v trgovino po cigarete. V New Jersey so po štirinajst centov. V žepu začutiš precej drobiža in >i misliš: — Kaj bi drobil dolar ali k v odre ? Se bom raje pennvjeK znebil. — ln pričneš št»-ti, toda imaš jih r'auio trinajst. Zakaj nosijo najbolj debele ženske najkrajše kiklje! Zakaj ti pravi rojak, ki ga prosiš na posodo: — Ce bi me bil pol ure prej vprašal, bi ti lahko dal. Pred pol ure sent nesel ves denar na banko. L staviš se pred trgovino in ogleduješ čevlje v izložbi. Eu par ti izmed vseh najbolj u-gaja. P<«neriš—čevlji so ti preveliki ali premajhni. Trgo-vee pre vrže ves štor, toda tvoje številke nc dobi. Oreš za žensko. Kolikor jo moreš odzadaj presoditi, mora biti strašno le-pa. Obrne se. Križ božji — kakor greh! Žena prestali vse popoldne pred hišo. Malo po peti uri o-pazi na vogalu moža, ki se vrača od dela. Plane v hišo, in ko pride po treh minutah mož za njo, je na mizi prspra/vljena večerja. Kakšna jc tista večerja Zakaj dežuje, kadar ima tvoje društvo piknik? Zakaj sije sonce, ko pri rede piknik tvoji nasprotniki V poletni vročini obiščeš prijatelja. — Ali boš pil? — te vpraša. — Imam mrzlega na ledu. Ti odvrneš: — Ne, hvala, nisem nič žejen. Zakaj si jezen, če ti ne ponuja več? Nepovabljen (prideš v družbo in slišiš opazko: — No, še tega je manjkalo! Temu te ta opazka raztogoti, ko si vendar na svoja lastna ušesa slišal, da je samo tebe še manjkajo T To je le nekaj primerov, ki si jih ne morem raztolmačiti. Toda zadostujejo, da bo marsikateri bralec rekel: — Zakaj je danes to napisal Ali res ni mogel kaj drugega T - fcs.'tffeV-'.i'-^i-.jM-i jm»!.ss I-".- .....-««.£1: «■ / "GLX8 N ABOD A" — New ToriE Monday, August 19, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY LI AM O'FTLAHERTY: /Bilo je ob enajstih dopoldne, ko smo prispeli v Triglavski doni. Počitek pri stodenoku, slikanje na >negu in optuzova-nje vrhov nas je zadržalo. Sicer pa se nam ni nikamor mudilo. Naš namili je bil št» isti dan |h>-poldne doseči vrli Triglava. Komaj pa >nro posedli, da se nekoliko odpooi jtnio, hi se začeli zbirati temni oblaki okoli vrha Triglava in videti je bilo, da ne 1h» z vrha noltenega raz-glemo sklenili prenočiti v Aleksandrovem dolini in od tam zjrodaj zjutraj naskočiti vrh Triirlava. (Is Kredarice ti. Kna ]hh! stenami Malega Triglava, ki vodi če« strma in zato nevarna snežišča; druga pa vodi |*»d sneži-«*i. Ker ni v daljavi skoraj nobene razlike, smo se o«l-ločili za drupro pot. KM Triglavskega doma je ta pot struni navzdol proti Vodni-kov i ko«"-i. IVid »nežišči krene s|H't stnuo na\"7«gor iu se združi na 7. žico zavarovani »leni Malega Triglava z zgornjo potjo. Po 4ružba teh gospodov, po govoru Hrvatov, nas je prebudila. Medtem ko so se drugi pripravljali, sem stopi! pred kočo in pogledal naokoli. Bil je neverjeten pogled. Sanje bi ne mogle biti tako fantastično lepe. Velikanska grebena Malega in Velikega Triglava sta v oslepijajočem zagonu (bliskovito padala prvi proti Kredarici, drugi proti Italiji. Hrapava, <1 i v ja nerodovitna skala, i>o-wod rjavkaste, »ivopepeluate, rdečkaste, temnomodre gore. Xa vrh« Triglava, na prečnih škrbinh 'l»el, osirel in slaltott-n oblaček, prozoren kakor kometov rep. Prišli so še trije od družbe in v svitu jutranje zarje smo krenili štirje proti vrhu Triglava. Po »miščnati poti rajoč pogled na rdeče vzhajajoče sonce. Tedaj opaziš na vrhu Triglava okrogel stolp, podoben velikemu možnarju z odprtino navzgor. Kot skrivnostna stražnica, postavljena tam na vrh. -e mi zdi ta stolp kot najvišji izraz člov« šJce drznosti, kakor smeli krik zagnau v nonce, v žvižganje vetra na odprtem morju in v globino zemeljskih prepadov. Neizrekljiv zanos te poganja naprej do njega: Aljažev stolp" stoji zapisano na njem. Odpreš vrata, V 1.90 ni visokem in 1.25 m širokem stolpu je prostora za Šest oseb. Ima razirledna okenca, okrog in okrog v notranjosti pa naslikana panorama iz vrha vidnih gora. Pred stolpom se nahaja železna skrinja. k! je bolj štedilniku kot skrinji iHMliihua. V njej sta štamiljka iu >poniin<-ka knji- BOJ ZA ANGUJO Po kratkem prestanku v soboto so Nemci včeraj obnovili silovite zračne naipade na Anglijo. Bombniki so napadali letališča in vojaška skladišča ob jugozapadnem in jugovzhodnem Obrežju ter v predmestju Londona. Angleško zračno ministrstvo zatrjuje, da je bilo v včerajšnjih bojih izstreljenih 140 nemških aeroplanov, Angleži pa so izgubili 1(» aeroplanov. Ministrstvo »priznava, da je bila povzročena občutna škoda na letališčih in hangarjih in da je bilo ubitih več letalcev in vojakov na tleh. Nemci pa nasprotno trdijo, da je bila povzročena velikanska škoda angleškemu letalstvu in da je-bilo uničenih najmanj angleških aeroplanov, medtem ko so Nemci izgubili samo .*U aeroplanoK. Razmah zrakoplovne industrije Ameriška letalska industrija se je silno razmahnila. Njene tovarne bodo do 15. oktobra zavzemale še enkrat toliko prostora kot so ga 30. junija V.WX Takrat so obsegale 9 milijonov 370 tisoč kvadratnih čevljev, do 15. oktobra se bo pa ta površina povečala na IS milijonov (J41 tisoč kvadratnih čevljev. Poročilo nemških letalcev Nemški letalci, ki so se vrnili na svoje postojanke, >o sporočili, da j«.* vsled bombardira nja nastal požar na Croydon in na Maidstone letališču blizu Londona. Nemška radio postaja v Berlinu je naznanila, da je več ti-soč nemških aeroplanov pripravljenih na Holandskem, v Belgiji in Franciji in da samo čakajo na povelje, da napadejo Anglijo. Nova zaloga... in tudi nekaj novih knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE CIGANKA Povest o mladi ciganki, ki so j<> hoteli prodati. pa je l*ottegnila. cena 75c prideš k !ra- • \ s< ocarujoc raz- na okrog a ;ugoz;i zahodu dolina Soče, na scvero- levo jhi jugovzhodu* m hrbta južni steni Malega Triglava.1 . Tam zavije pot na desno skozi j^1^JV^-J!? Vratca na malo polico. da!je na zahodu \ i>oke Tnre, na severu Koroška, na vzhodu Gorenjska in d-1 T.jubljane. na jugu Bohinj. To je poezija prirode. ki jo človek uživa z vsem -vo-jim srcem. Vpišeš v sfwiiiiin-sko kn »:iro. oži iro>;»š razsrl«*d- Malega Triglava, kjer se združi pot 7. ono Triglavskega doma. Po ozkem grebenu te vodi |H»t na -edin ir.ed Malim in Velik im Trigiavom. Tam opazimo marmornato pltwVo z napisom: 44 In piam it*piiioriani Marci IVrnliarl. qui primus Triirlavi ■H ^P^BH depinxit.** (Peni južni strani masiva Malega m ^ ^ Hn koro-ki s|ove„«.. \ ehkega Tritratva nad planino ina|||lVlti s,ikar Končno Nelo polje. Kradli J«' razšle«! 1|a ro|, Velikega Tri- prot. jugu, vzhodu in na JU*o-i Harj| fK> kalon.l(, ^ vzpenja« za h« hI ne vrhove.. ||ia m visok vrti. Nekako Moderno urejena enon.nl stropna zgradba. V pritličju <*edilui<*e in kuhinja, v prvem s posamezni |v ^redini roha za*rt«*daš na -ka-lo pritrjeno črno marmornato ploM*o - napisom: 4*V ^Httnin Valentinu Vodnik*. ki ]e 1»il na nad-tropju *olie mi po-teljanu, v poMn-tjn pa ^H^vu 20. avgusta 17!W." no skupna le«i«M-a. I Vn*me s«* h* proti več« ru zAmiIjšuIo. Zrak ri-t kot ribje oko iu razgled nepopi>M lep. Sončni zraki, ki so |M*»tajali čedalje Im•!j krvavo nleči, »o oblivali vrliove Malega in Velikega Triglava. *>d zahoda je |M>t«-gnil veter, kakor bi hotel pred nočjo počastiti Njega, ki bo na zatem nelo nebo poslal tisoče lesket a jočih se zvezd. Med te?u je nastala mehka noč, ki so jo obsevali milijoni zvezdVc. Posedli smo okoli mize. Vsa družba je bila prav zidane volje, posebno še, ko nam je o-ekrbnica koče postregla s prav okusnimi žganci. Tedaj ^o se nam žele raznežili obrazi, smeh se je razlegal iz jedilnice, v katero smo se bili strpali, ki ni pojenjal niti potem, ko smo bili v spalnici. Največ smo se sme- na do tal kakor bi bil kup gli- "*Sklad na skladu -c dvigaje. nevihti 10 do 15 ospib. Bonce se ni ibilo iz>šlo. ko je bila nas četvorica nad Vratci Malega Triglava, in gore so bile videti tem trajnejše, čini svetlejšo je postajalo. Prispeli ♦inio na viti Malega Triglava. Tedaj se je pokazal v svitu vzhajajočega sonca povsod vidni ogromjni rdeči vrh Velikega Triglava. Gol od teme- niee. če jih Imaš s seltoi in kreneš zopet navzdol, kaiti ča- ti je -talno za |H>tami. V eni uri ho«la smo bili -pet v Aleksandrov* m domu. Po ma i ziiku>ki j«* krenila v-a dru>sb;i proti -edmerim je- Z4-rom. i Aleksandrove k«nV ^e vije | m it proti jugozahodu' smeri -trmo navzdol. Kmalu krene proti zalu»du in eez pol ure prlspnš |»o dobro zitvamvani ?N»ti <»b južnem hrbtu Velikega Triirlava. na |*»t i*, skalah v |M»lkrr»gu okoli Sinarjftne glavi* na se«11o I>«i!i«" 2151 m. IVi mejniku med .J ugo« lav i jo in Italijo krene pot proti jugu Nekoliko časa greš* jm, ravnini, |«o -nemi. jkh! stenami Kanjevca 25(W m. knuilu |ki se začne vzpenjati strmo na\"Agor po gruščnati )>oti. enkrat -e ozreš nazaj na Triglav in Aleksandrovo kočo in greš dalje po širokih kamenitih poščah z mnogimi snežnimi kotanjami. Kmalu ])ritopiš v dolino Sedmero triglavskih jezer ali Za jezero. V začetku j« dolina kamenitna. a kmalu postaja v talilo bolj zelena z bujno alp-ko floro in na desni strani doline se začne jm» \-i-oki gor--ki p anini "Komna" razprostirati gozd. V |k»1 uri prispeš e prikaže 2isejo tozadev ♦ii s{forazum. Na Romunskem pa 1m» -e v--, dno ostalo okoli 91,000 Bolgarov, ki j»a se 1 m m l o najbrži- pre -elili, na njihovo mesto pa bodo prišli Romunei iz Bolgar ske. DAMA S KAMELJAMX Spisal AI.KKSAMIKK DUM AS 1'isjiUlj -am pravi, iiiral kus življenja. Iu v trm >laviM-iii rt'iua-nii r« s i^ra velik k<»s w-l<> zanimivima življenja. cena Sl.75 GROFOV JA6ER Spinal Albin llrovatin. 1'oresf iz <1<>ma<"-ib lirilHiv. aii nevest o mr«»f<»v«-iu ja* jrnj Janezu Kr»—niku. cena 75c Brata je okradel 7" letni Peter Krone, zemljiški agent, je '27. junija luvz >ledu izignil iz New Vor-ka in -e -krival. dokler ga ni oeividno gornji izvir Savice, o zalotila |N»Iirija. Z!roma Sav, Bohinjke. Zagovarjati -e U> moral za K.M-ra pri Trijrlav-kih jezerih j ra,u ttJLir%,mu tatvine. J lezi v Vi-im 1 m tK„l Tira | ]Vwr ;„ nj,.„tty 7;: Mni .j,, nro. 4 M Aleksainlrovega do- ^ ^ ,M,v,.tIlik KroIU ma imaš 4 ure. »hI Zlatoroga - , i.... - - ^ , , , _ , , imata -kupaj }>:«arno. je ure Inula. I^ na. !«sena z^rad , . . , , ... ... ..... ootozil sv«»jeg;i brata, da mil ba lezi na s.ikoviti plamni v . . ,, . . , . - ... »•" l/- blagajne ukrad«*! tri not*- dolnjem delu doline /aiezeromi . . . . i in» ti-o.- uolarie\*. nad \ . in \ I. jezerom. Krasna alpska flora in lepi izprehodi te vabijo v ta planinski raj. T/. koče imaš krasen pogled na V. jezero, ki tvori s YT.. malo nižje leži čim jezerom v slučaju visoko vode, eno samo jezero. Bilo je že pozno popoldne, ko smo prispeli v kočo. Vsa družba jo ostala v koči, so je pridružila dvoma gospodoma iz Zagreba in odšli smo proti Bohinju. ljubitelje leposlovja M. Spisal Janko Kersnik. MED PAD AR JI .IN ZDRAVNIKI. KLEOFi 0YKLANBM. (136 tsrani.)^ Kersnik je pisal t* Jurčičevem duhu. Svoj slog je znai tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno završil njegove nekončane romane. "Cykla-men" je ena njegovih najboljših povesti. Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt." Cena...................... 85c. . KLE0PATRA. Spisal Rider Hagard- Cena 283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladar je iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena......................$1.45 ■OLOIL Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so sa&ele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena......................$1.00 *L0° IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tav- KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack Lon- čar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50 jdon. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena......................$1.00 floveiric Publishing Company Premila postava Brooklvnski okrajni sodnik Franklin Taylor je rekel, da je postava, ki so ji podrejeni saloni i n iprodaja alkohola dosti premila. Sodnik Taylor je oprostil šest mladih moških, ki so bili obtoženi, da so ogro žali moralo mladoletnega dekleta. Omenjenih šest mladih moških se je seznanilo z nekim šestnajstletnim dekletom v nekem salonu. — Ta slučaj, — je rekel, — dokazuje slabe posledice državne alkoholne postave, ki dovoljuje ženskam piti v salonu. Pred prohibicijo ni bilo nikdar videti kakšne ženske ob bari. Ko so prišli moški v salon pit, jih ni nobena ženska nadlegovala. i— To zlo se je začelo pred prohibicijo in se še .zdaj nada-1 ju je jo. Mnogo moških samo zaraditega ne gre v salon, ker nočejo, da bi jih tam nadlegovale na>pol$>ijane ženske. HUBERT Spisal 1'aul Krllrr. itoiuau iz lov>k»-»ra življenja. cena Sl.— J ARI JUNAKI Spinal KAIMI HIKMK Knjiga \.-*-l»uj«- lil kratkih. Mnenjih |M»v»>ti in 1«» v>ak«t-luii » v»*liki> razvedrilo in zal« v«. cena S1.- JERNAČ ZMAGOVAC Spisal »lovili p«»lj*ki pisatelj HK.NKIH SlENKlEWirZ K.-iW< r v^i •ti ta z>l> nj»*£it\ i r>>uiaui, j»- tu-zanimiv. cena JUTRANJA ZVEZDA Ix an;lr^rinr prrtrtirl P. M. fKRMMM Km.tn vr^i v Hjri|*i» in |.l>a-t*-lj prav unimiTii |.r>il-ta* Ij i j«* Ijul-e/iii na«l i.l.kiiui i»%irami in n«-varn»«~tmi cena KAKOR HRASTI V VIHARJU Spisal Straehwitz. Zelo zanimiva povest iz do- mačega življenja. cena PESMARICA "Glasbene Matice*' Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenie Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. cena 75 ROKOVNJAČI IZPOD TRATE Spisal Kazinu r Przcrwa-Tetmajer. Zelo zanimiva povest o divjem lovni (iroiiitovskem. cena 75c ROŠLIN in VERJANKO Spisal JANKO KERSNIK Kersnik, ki je iHilee J<*dpa Jurt'it'a naš najtjoljši |>ri|K>-ve«ialni i"isat«'IJ, v tem romanu jMijiisnje življenje ln dole wlke na gradil Iivor v dolini Krke na I»oienjskem. Roman je zelo zanimiv od za-f-etka do kon<-a. cena $ I.— SAMOSTANSKI .LOVEC Spiral (ianghofer. Canulioft-rja |»ri>terajo med najlH.ljše siNlol>ne jd- SJitelje. — SainoHtan>kl lovec je naj-Im.IJ mojster>ko njegovo delu. cena $1.50 SODNIKOVI Spisal JOSIP STRITAR Starosta n:i>ili pisateljev Ln pravzaprav pravilne alo- venV*ine v t-m svojm romanu živo tn zanimivo [»opisuje življenje na deželi. cena $1.75 SREČANJE Z NEPOZNANIM Spiral MIRKO JAVORMK 1*1 -atelj v knjigi jn.ve isto, kot I-ovt- naslov: >re**-al «e je z ljudmi. nie»l katerimi so nekateri Mirtvi, »Iru^i >e živi. Njihova UMMla j>> l»i!a zanimiva, pri n« ka-terih tudi tragi.'-iia. I're«J vs^m pa {».pisiije re-ni»'-ui» življenje |H>^amt-znilt. ' cena $ 1.— V ZARJE VIDOVE Spisal OTON ZTPANČIČ NajlH.ljii in še živei"i slovenski |»-M»ik |»>taja s to zturko i"I>fi neWaj amotven>v. Iv»mi • |m »ve»Vu«' njegovi if ni Ani. Sl.— cena $1.— cena SI.— KRAJ UMIRA Spisal JOŽKO JlKAf Mladi kortriki Slmvenec z*lo ja-■nu in zanimivo j-.pisiije življenje kmi'ttiT it. rudarjev. $1.— 75c V LIBIJSKI PUŠČAVI Spisii A. Conan 11») Ir. Z* lo zanimiv r<>uian. >Vtar dejanje n«. «l«icaja v K.'i|*( j. v 'Iržrli t.ajtt*-£a Nila. cena 50c ZADNJI VAL >p«*al l\0 M1KI.I P>4UMi >bNPtt»U pl^felj n.im v rej kajt£i (».laja ie-|.» |««btk>> «» *▼•»-jib -It.ziir ljaiih v Sla- tini. cena $1.— ZNANCI Spisal RADO MIRNIK 1'oznani humorist v tej knjl-jji kaže razne znar-aje ter knjl-s;iin označuje kot "1'oveatl in orisi." cena $1.25 MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN CANKAR Najboljši slovenski pripovedn'k in pisatelj je Cunkar, ki v tej knjigi pripoveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja. C. NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIEWICZ Pisatelj popisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobieske-ga nad Turki pri Hotiuu in s tem oBvobojenje Poljske. S to zmago je bila končana turška sila, pod katero so toliko triteli tudi slovenski kraji. cena $1.— OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREGELJ Poznani slovenski pisatelj popisuje čudovit svet med žarkostjo južnega solnea ln senco bladne severne nočL cena $ 1.— ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pavel Keller. V tem romanu Keller v svetlih barvah riše dogodke na kmetih in posebno v gozdovih. cena $1.25 ŽITO POGANJA Spisal Rene Bazin. Franeorjii roman zelo napete vsebine. cena 75c ZADNJI MOHIKANEC Spisal J. F. Cooper. I»ejanje se vrSi v letu 1757, ko so .še Indijanci kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York in Vermont. cena $1.— Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo ml Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v tem času dokladek. M^n | .-ti t / iL %i • ' leiaifaii. "PliXB IT ABOD£"-N«n: JotB Monday, August 1 9, 1 940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILJ A. M. Kette in njegov sin Dragotin Maj je Dragotinu Kejteju več pomenil, kakor pomeni sicer iriladLm ljudem. Ne zato. ker je bil pesnik ali zato, ker je bil v tisti dobi prvi maj šole prost dan, določen za majniški izlet. Prvi maj, praznik svetih a-posto'ov, Filipa in Jakoba, je bil god njegovega očeta Filipa. Malokdaj se vidi, da bi sin svojo mater kaj šele svojega očeta, tako ljubil, kakor je Dra-gotin ljubil svojega očeta. (Iz .spominske črtice, ki jo je Kette napisal pet let po smtrti svojega očeta, ne, kakor je za pisal Aškerc "meseca marca istega leta" (Dragotin Kette, Poezije XXXI), moremo povzeti, kako iskreno sta se ljubila oče in sin. Prav to je hotel Drasrotin povedati v spominski črtici, ki jo zaključuje značilna spominska pe^om. Aškerc je kaj neprimerno to popom imenoval 1 'elegijo" pa je le karakteristična podoba Kettejevega očeta. Pesent namreč pove. kako živo je sinu stala v spominu očetova podoba. Tmol je črno brado, lepe bele roke; mračne a vendar prijazne oči; čelo pa je bilo visoko. Obenem se v tej pesmi razodene Kettejev najljubši otroški spomin: oče sedi ob klavirju ter uči in ljubi sina, že leč, naj mu barčica tihoma plava po morju. Podobno kakor sin v svoji Bpomin^ki črti-ci, opisujejo stari Košanci Filipa Ketteja. Bil je lep mož; vifioke in krepke postave; bistrega pogleda, visokega čela. gostih črnih las; pa bolj jrrdke, enako črne brade. 'Kadar je kdo v pogovoru ali pogledu meril na njegovo im-pozantno postavo, se je učitelj Filip rad pošalil: •"Mi smo visoki, ker ,«mo z Vrhnike doma. Vrhnika je še nad Ljubljano. Mi smo Ober-laibaoli." K lepi, krepki postavi dodajte še prijeten mogočen glas, in če mislite pevca, tedaj m (izročen bas, pa imate pred seboj prikupi ji v o osebnost Fii-pa Ketteja. Vendar pa naj takoj na tem mestu pripomnimo, je oče svoj priimek menda pisal vedno z enim "t'' Kete, ne Kette. ni blagor ljudstva in njegove mladine. Trnovo je Filipa Ivetteja res napotilo na trnovo pot. Druga poroka v Zagorju na Krasu ni prinesLa možu, še manj njegovemu sinu, tega, kar bi bilo treba. V enem pogledu pač so se te preizkušnja obrnile obema v dobro. Dragotin je zgodaj spoznal, kakšno je življenje; očeta Filipa so ti obiski docela zresnili. Dolgo se je seveda vlekla pot preizkušenj, preden se je v vt=ej Čistosti zavedel svojega učiteljskega poklica. Xe pusta teorija, Dosedanji roman je bil v sobotni številki končan. Predno pa pričnemo ipriobčevati nov roman, bomo na njegovem mestu objavili zanimiv članek o pesniku Dragotinu Ketteju in njegovem očetu. Ta članek bo gotovo ugajal vsem, zlasti pa še onim, ki so poznali pesnika, kakor tudi njegovega očeta. Delavske Vesti TEŽKO SE BO IZMAZAL. George Scalise, ki ise mora zagovarjati zaradi poneverbe, je imel burno življenjsko pot. Pred 27. leti ga je prvič zagrabila roka postave. Pečal se je s skrajno nečednim poslom: prodajo deklet. Odsedel je precej dolgo zaporno kazen in začel ugibati, kako hi i>i na drugačen način ustvaril udobno življenje. Postal je unijski organizator. delo Organiziral je hotelske uslužne bence: porterje, bel ibove, hišne prazno navdušenje, le praktič-1pomivalke, itd. Kmalu so bili v njegovi uniji uslužbenci vpeli večjih hotelov. V blagajni unije je bilo dosti denarja. To bogastvo je smatral za svoy> in je razpolagal ž njim. Toda s tem ni bil zadovoljen. Začel je izsiljevati. Sel je k temu ali onemu hotelirju ter mu brez vednosti njegovih uslužbencev rekel: Tvoji delavci so nezadovoljni. Pravijo da bodo za-štrajkali. To pomeni, da jim boš moral več plačati. Toda moji besedi se pokore. Edino-le jaz jih lahko pomirim in jih odvrnem od štrajka. Koliko mi daš. če to i-torini?" Hotelir je preračunal, kakšno izgubo bo imel s stavko in je rad stisnil Scalisu pet tisočakov. Scalise je bil zadovoljen, hotelir tudi. Delavci pa niso niti slutili, kakšna grda kupčija se je izvršila na njihov račun. Državnemu pravdništvu je znanih dosti takih slučajev in državno pravdništvo dela o< Scalisu -svoje mjienje. Zagovornik ga je označeval kot t=kmjno drznega in podjetnega človeka, ki je upravičen do sadov svojih organizacijskih zmožnosti. no, koristno in potrebno more pomagati človeku. S takim pravilaiim umeva-njem in pravim spoznanjem je nastopil učitelj Kette svojo novo službo 1882 v Koša ni na Krasu. Košancem ni bil povsem neznan in tudi novi kraj ne njemu. Hotel pa je ,da bi ga ljudje ne sodili po prejšnjem glasu, zato se je takoj z v.semi močmi posvetil vzgoji mladine. Med svojimi gojenci v šoli je 'videl kakor v pobudo še za večjo vzgojno prizadevanje, tudi svojega malega sina Karla oziroma Karlčka, kakor so ga klicali vsi vprek v Košani. Za kakršno koli politiko učitelj Fili'p ni hotel in ni mogel več najti časa. Šola je bila enoraz-redna. otrok pa blizu štiri sto. {Kar je zadevalo učiteljeve o-se.bne obiske, jih je, v kolikor niso bili poklicni, omejil samo na dve liiši v Košani. Na dobro Dominikovo hišo in na župnišče. kjer je našel pravega prijatelja v osebi župnika in pisatelja Matija Torkarja. Dominikove likše pa ni toliko vzl jubil zaradi sebe, kakor zaradi Dragotina; pri Dominikovih namreč so tedaj odraščali otroci, Dragotinovi sovrstniki. OČe je strogo pazil, da je bil sin tudi izven šole vedno v varnem zavetju; da je videl zglede in 1 nI skozi Rokavski preliv in so angleški agenti prikovali ladjo. Tako je bil dovršeni tajni agent izločen in je moral pot/pežljivo čakati v taborišču, da se je končala vojna. Po vojni je naselil v Ang iji in postal velik prijatelj sira Reginakla. ki je celo 'ščitil in zagovarjal Rintelena, ko ga je oktobra meseca lani imelo v pesteh posebno sodišče. Mož je bil zato oproščen in dejali so ga v skupino "B, to je v skupino onih Neme-v, ki jim je dovoljeno bivanje v Angliji, seveda z nekaterimi omejitvami. Zadnji odlok angleške vlade gla-om katerega so bili internirani vsi nemški uodaniki, od 16 do 60 let, Rintelena ni zadel, ker ima nad 60 let. Ti. 1938 se je ir STRAHOTE VOJNE ČASU PRIM KRNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJTGARXI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York kapctan poganjal za nngh ško državljanstvo, toda brez uspeha. Aprila meseca je notranji minister John Anderson na tozadevno vprašanje v dolnji zbornici odgovoril kratko in odločno: "O naturalizaciji tega džentlemana ne more biti niti govora." Na mesto naturalizacije je prišla sedaj internacija, kar je vsekakor **elika razlika. Prav ta neustrašeno zniagu- pristavimo, da je bila Domini- joč nastop mu je pri Valenčiče-vih v Trnovem osvojil nevesto Anico, Dragotinovo prerano umrlo mater. . Bolj kot sina jo ta smrt zadela v srce moža, očeta. Kar je bilo namreč sinu tedaj še skrito, je bilo očetu že predobro očito, da bo Dragotinu izguba materina vse življenje nekako potemnila in ogrenila. Pa tudi moža, očeta Filipa, je ta pre-rana smlrt precej iztirila z dotedanjega življenskega pota. V prvih letih svoje učiteljske službe je učitelj Kette preveč kazal podobo učitelja, ki se izživlja v praznem navduševanjn "za narodov blagor." Co je hotel, si je Cankar pri drami "Za narodov blagor" lahko vzel za zgled Filipa Ketteja, saj ga je poznal. V 'borbi za tako imenovane narodne id-eale je prišel učitelj Kette navzkriž s krajevno du hovščino tako na Premu kakor v Zagorju na Krasu. To je bilo poleg smrti njegove žene Anice Valenčičeve drugo hudo, ki ga je pctrlo dušno in telesno. V svojem jedru je bil uči telj Filip pristen Vrhničan: v dnu srca prepričan, da je edino vera tista sila, ki more združiti vee vzgojne činitelje v resnič- kova hiša dobrosrčna in radodarna hiša. Največkrat sta se Dominikov oče in učitelj Kette v prijateljskih razgovorih mudila na gri-častih pašnikih takoj nad vasjo. V njuni družini so tam gori pogostokrat videli tudi Dragotina, zlasti odkar je 1889 postal študent. Z Dominikovih paAiikov po jo videlo daleč no knšanski dolini do Kala z imovito, tudi Dragotinovi do bro znano Bel ovco vo hišo; na drugi strani pa so je nogled ustavil pri podružnici M. B. v Gornji Košani. Nehote se je moral spomniti Dragotin, da je slišal, kako so nekega dne v rilni burji tam v odprtem eno stenskem zvoniku zapeli zvonovi. sami ob sobi. (Košansko ljudstvo je kmalu vzljubilo oba; učitelja Ketteja in njegovega sina Karlčka; za torej sta tudi ta dva mislila in čutila z dobrim košanskim ljudstvom. "Po svojem rodnem kraju" je prilično dejal Filip Kette Dominikovi materi, "sem bil že tudi tako na po Košanec, zdaj pa sem že ce Košanec." V Filipu Ketteju je košansko ljudstvo ljubilo učitelja in organista.