11. štev. V Ljubljani, v četrtek, dne 27. januarja 1910. Leto XIII, NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo. ^Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarna pošiljat™ naročila na list, reklamacije, inserate i. L d.: Uprarnldtro >, češ, da gre za nov sprejem. Povrh bi bil moral vsak delavec .zreči be e ie: » Gospod, prosim Vas za delo.* Seveda so bili delavei prepričani, da bi ravnatelj porabil priliko in pognal vse tiste, ki mu niso všeč. Ker je uprava sama imela slabo vest, je bila pripravljena cela vojska žandarjev. Delavci res niso sprejeli teh pogojev. Ko so hoteli oditi v mesto, so jim žandarji zastopili pot. V Sarajevu je odsečni predstojnik Mikuli sprejel delavske zastopnike sila arogantno in ko so mu povedali, da ne prevzamejo odgovornost za posledice takega ravnanja, je začel kričati: «Ven 1 Ven !> Trije rudarski delegati in tajnik Zveze so se odpeljali na Dunaj. Delavci so pa sklenili, da v takih razmerah ne gredo na delo, dokler se ne izpolnijo njihove zahteve in ne dobe zagotovila, da ne bo noben delavec odpuščen radi štrajka. Tako nas uti država, spoznavati njeno «dobroto*. Socialistični dnhovBikt. Ni povsod tako kakor pri nas. Na Slovenskem misli ves svet, da duhovnik sploh ne more biti nič drazega kakor klerikalec in zadnje čase izumirajo tudi tisti duhovniki, ki se niso hoteli v nobeni obliki mešati v politiko, ampak biti le kristijani. V Jegličevi dobi ne gledajo radi takih duhovnikov, ampak bi radi imeli same »farje*, to se pravi duhovne, ki preganjajo mir in spravo, ki ne trpe tolerance in ki nosijo neprenehoma meč v roki. Tu-intam je posamezen duhovnik, ki mu ne ugaja divjanje; včasi se najde v črni suknji celo mož, ki razume, da se delavstvo bojuje za svoje pravice in da se morajo izpremeniti temelji družbe, če naj se človeštvo poboljša. Toda bognedaj da bi pokazal tako mišljenje 1 Vse stezice bi se mu zaprle iu vsem upom za svojo osebo bi moral dati slovo. V drugih krajih sveta so pa koti, in sicer ne najbolj skriti, kjer je drugače. Tako n. pr. so se pokazale zanimive prikazni ob sedanjih angleških volitvah. O tem nas poučuje poročilo o nekem volilnem shodu v Leicesteru, kjer je posebno razvita čevljarska industrija. Shod, ki ga je sklical sodrug Ramssj Macdonald, se prišteva najznamenitejšim manifestacijam tega volilnega boja. Glavni govor za kandidate je imel najbolj priljubljeni baptistični pridigar na Angleškem, sedemdesetletni, mladeniško ognjeviti dr. Clifford, ki se ponosno imenuje sina nekega šartista. Njegov izvrstni govorniški dar je večkrat izzval prave viharje odobravanja shoda, na katerem je bilo več kakor 4000 z rdečimi kokardami okinčanih poslušalcev. Prava senzacija dneva je bil govor znanega pisatelja Maure Hcwlett>, ki ga imenujejo angleškega Anatole Francea. V dolgem, z globokim čustvom izrečenem govoru je razvil svoje prepričanje in svoje socialistično mišljenje. Velikanski vtisk je napravil način, kako je izvrstni pisatelj svetovne •lav« prikazal delavcem velikost njihove moti, kake je slavil njihov zgodovinski poklic in jih pozival, naj postanejo odrešeniki Evrope od vojske in kapitalističnega trinoštva. Kandidat sodrug Macdonald sam je priznaval v svojem govoru načela mednarodnosti in odločno odbil zahteve Blatclforda, ki hoče, da bi se Anglija oboroževala proti Nemčiji. Macdonald je na-značil za cilj delavske politike, da mora vsaka država dati vsakemu človeku, ki hoče delati, ne le možnost, da živi, ampak da dobro živi in je v ta namen zahteval odpravo vsakega dohodka, ki ne izhaja iz dela. Zanimivo je bilo tudi, da je takoj izza Macdonalda ostal eden najbogatejših podjetnikov v mestu, bivši liberalni poslanec in izjavil, da je s svojim prepričanjem r a strani delavske stranke, ker ne sme ostati tako, da bi manjšina ljudi brezbrižno živela na račun ogromne večine težko delajočega in trpečega naroda. Pojava pridigarja, kakršen je dr. GUfford, se zdi izven ABglije nekaj izvenrednega. Na Angleškem pa ni nič nenavadnega, da se duhovnik izreka za socializem. Te ko je n. pr. sam nadške f v Jarku izjavil, da je bilo devetnajsto stoletje doba individualizma, dvajseto pa pripada socializmu. Tudi truški škof ter anglikanski duhovnik Adderlcy, nadalje nonkoDformistični (izven državne cerkve stoječi) duhovniki Campbell, Rattenburg in mnogi drugi so socialisti in javno priznavajo svoje socialistično mišljenje. Politični odsevi. * Rekonstrukcija ministrstva je zopet na dnevnem redu. Medtem ko se vrše v Pragi pogajanja za delavnost češkrg* deželnega zbora, se baje vrše na Dunaju tiho priprave za preosnovo ministrstva. Sedanja vlada ostane le še malo tednov na krmilu. Ob začetku prihodnjega posvetovanja državnega zbora se bode izvršila preosnova ministrstva in sicer bode nastopilo prehodno uradniško ministrstvo, kateremu bode sledilo v najkrajšem času parlamentarno. * Glede češkega deželnega sbora so imele včeraj dopoldne vse češke stranke skupno posvetovanje, na katerem se je slednjič pokazalo v na-ziranju na to stvar popolno soglasje. Ne ve se še, ali bo izjava Cehov Nemce zadovoljila, ali ne. Vlada bi — če le mogoče — rada sklicala deželni zbor na 1. ali 3. februarja. Definitivno se odloči usoda deželnega zbora v sredo, ko se bodo Mladočehi ofi-cijelno izjavili o pogajanjih. * V itajerikem deželnem zbora so socialni demokratje glasovali za narodno ločitev deželnega šolskega sveta, ker se to strinja z načeli narodne avtonomije. v * 0 ilužbeni pragmatiki za državne uradnike In nelažbenee se je zadnji čas precej govorilo in pisalo. Neki uradniški list je celo objavil celo besedilo pragmatike, češ, da je to veren prepis vladnega načrta. Oficielno se sedaj razglaša, da vlada svojega načrta sploh še ni izročila javnosti in da se vse dosedanje vesti ne vjemajo z njenim načrtom, *i bo predložen državnemu zboru. Bilo bi želeti, da bi bilo res tako, zakaj kar se je tnin-tam govorilo o vlsdnih namenih, je bilo gorostasno. Tako se je pripovedovalo, da hoče vlada pač upeljati časovni avanzma, da pa namerava zato uradnikom vzeti — volilno pravico. Res je, da je kaj takega v dvajsetem stoletju neverjetno in absurdno, vendar bi ps bilo dobro, če bi vlada javno in odločno povedala, da nima takih nemogočih namenov. Kajti za uradnike se je izdalo že toliko nazadnjaških in "K—'ntističnih ".crcdb, da ne bi bil čudež, če bi *do verjel tudi tako nesmiselnost. * T turškem parlamenta je veliki vezir H a k ki razvil precej napreden program. * Prooei radi atentata ni Karpova, načelnika ruske politične tajne policije, se je pričel v petek. Javnost je izključena. Obtožen je Voskresenskij, kateremu obtožnica očita, da je bil član hudodelska organizacije, ki je imela namen, prekucniti obstajajoči red in uvesti demokratično republiko, ter da je umoril polkovnika Karpova. Voskresenskij ne taji umora. 1« pisem, ki so jih našli pri njem, se vidi, da je že prej nameraval atentat na generala Gerazimova, ki je bil pred Karpovom načelnik politične policije. * Francoski mlnlitrikl predsednik Briend je odgovarjal na razne interpelacije, da je cerkev na pomirljive besede, ki jih je govoril, ko je nastopal službo, odgovorila z bojnimi klici. Nekateri katoličani nočejo miru v deželi, ker ovira njihove namene. Tiste katoličane, ki so nastopali za mir, so denuncirali kot izdajalce. Novi boj je izbruhnil po dogovoru vseh sovražnikov republike. Škofi so bili lahko umni, da so izdali znano izjavo proti svobodni šoli. To so pozneje dobro čutili, zato so škofje v Versailles, v Nici in drugje poizkušali popravljati l ipako. Pouk neduhovnikov o morali je več vreden kakor dogmatični nauk. Vlada je pripravljena, varovati učitelje napadov. * japonska vlada je že izročila amerikanskemu poslaniku svoj odgovor, s katerim odklanja nevtralizirajo mandžurske železnica. * Baski zunanji minister je izročil poslaniku amerikanskih zveznih držav spomenico, ki naglaša, da je Rusija zavzeta za nerazdruživost in neodvisnost Kitajske, navaja pa take argumente, ki utemeljujejo, da se odklanja nevtralizacija mandžurske železnice. * Angleške volitve. Do sobote je bilo izvoljenih 217 konservativcev, 179 liberalcev, 33 delavskih kandidatov, 65 nacionalistov. V Briggu, kjer je bil zadnjič (leta 1907) izvoljen konservativec, je sedaj zmagal liberalni kandidat. V C'ytlerve so socialisti pridobili nov mandat. Izvoljen ja socialist S ha k-leto n proti konservaticu Smithu. * Turška vitda je odvzela poštni debit sofijskemu listu »Večernja Pošta*. Isto namerava ukreniti tudi glede sofijskega -Dnevnika*, češ, da ga bolgarska vlada v agitacijske svrhe pošilja do 1000 izvodov v Makedonijo. 1 v * Japonski parlament se je v petek sešel. Ministrski predsednik Kaču ra je nsglašal, da so japonske razmere z vsemi državami, s katerimi ima pogodbe, dobre in da se je zveza z Anglijo še učvrstila. Vsa vprašanja med Japonsko in Kitajsko so se vzajemno rešila. * Amerlkaniki senat je sprejel zakon o aneks iji Spitzbergena, ker imajo ameri kanski državljani (velekapitalisti) tam rudnike. Turški parlament zgorel. Kakor smo že poročali, je v Carigradu zgorela dragocena palača Ciragan, v kateri je bil nastanjen turški parlament. O tem dogodku, ki je spravil ves Carigrad na noge, se še poroča: Uničenje čiraganske palače pomenja že iz gmotnih ozirov velikanske škodo za turško državo; škoda se ceni na 10 milijonov turških funtov. Požar pa se tudi smatra za pomemben političen dogodek. Ko se je koncem -lanskega leta sklenilo, da se namestita v palači parlament in senat, so se oglašali v »pravovernem* turškem prebivalstvu glasovi, ki so pravili, da pomenja nameščenje parlamenta v čirsganški palači onečeščenje prostorov, kjer je živel in umrl kalif. Tja bi namreč ne smeli zahajati niti kristjani niti židja, kakor se sedaj godi. Vse časopisje toži vsled požarja v Ciraganu in označuje uničenje palače za težko narodno izgubo. »Jeni Gazette* zahteva, naj se oni, ki niso prav nič skrbeli za varstvo pred požarjem, kaznujejo. Goreti je pričelo prav med sejo parlamenta, a to skoraj po celi palači naenkrat. Za nekaj trenutkov je bilo celo mogočno poslopje, zgrajeno iz raramorja in lesa, v plamenu. Rešili so važne akte, v ostalem pa je palača popolnoma zgorela. Streha se je zrušila, stojijo le črni zidovi in pa v mavrskem slogu zgrajeno pročelje. Prvotno se je mislilo na nesrečen slučaj, ker je gorelo po vsem poslopju naenkrat; v centralno kurilno napravo se je morala vriniti kaka napaka. Poznejša poročila pa zagotavljajo, dajepožig dokazan; na sumu imajo Staroturke, id se še danes ne morejo sprijazniti z ustavnimi razmerami v deželi. Da je mogla zgoreti vsa palača takorekoč do temelja, so mnogo krive zastarele razmere pri požarni brambi v Carigradu. Gasi se tam. kakor pred stoletji s škafi in podobnimi posodami, če je količkaj ognja, mora že vse zgoreti, preden pride »požarna bramba* na mesto. Tako je bilo tudi s čiragantko palačo. Mogoče, da bo to povod za reorganiziranje in modarniziranje gasilstva v turškem glavnem mestu. Ponesrečil se ni nihče razun nekega itaij. delavca, ki si je strl nogo. Umetnost in književnost. : »Naši Zapiski* izidejo kot januarska hi februarska številka skupaj na 64 straneh sigurno drugi teden. Rešeni rudarji. V soboto smo poročali, da je v Gi lienkirchenu zasulo šest rudarjav in da se je pozneje udrla še druga stena, vsled čerar je postalo reševanje zelo težavno in naravnost nevarno. Bati se je bilo, da bo treba sedem dni, preden se pride do ponesrečencev in da tedaj ne bo nihče več živ, tembolj, ker niso reševalci dobili nobenega znamenja življenja več. Na srečo se je v soboto položaj popolnoma izpremenil in ob 8/t2. popoldne se je posrečilo, dobiti vseh lest zasutih radarjev. Tei šive. O rešitvi se poroča: V soboto, ob 1 in 40 minut popoldne se je posrečilo, rešiti zasute. Vsi so lahko peš odšli v umivalnico; enemu je roka zlomljena. Že zgodaj zjutraj se je raširila vest, da so ponesrečenci še živi. Na mestu nesreče se je zbrala velika množica, več nego tisoč ljudi. Dasi nifo bili reševalci od zasutih več kakor meter oddaljeni, je bilo reševalno delo vendar jako težko. Ker se je vedno nanovo usipal material, se je moralo ne* prenehoma podstavljat*. Končno je le še ena plast ločila zasute od reševalcev. Glasno so jih tolažili, od spodaj so prihajali klici, ki so izražali upanje. Pripravljena so bila že nosila, zdravila, okrepila, mleko, konjak i. t. d. Tudi več zdravnikov je bilo na mesto, če bi bilo treba pomagati. Naenkrat, bilo je blizu V*2, *e j® bliskoma razširil glas, da so re-valci dosegli zasute. Ša nekoliko minut in prvi po* nesrečenec se je prikazal, spremljan od tovarišev reševalcev, pozdravljen od tičočerih, ki so koprne čakali na ta trenotek. Videti je bilo, kakor da se je vsej množici odvalil ogromen kamen od srca. In nepcpisna radost je dosegla vrhunec, ko je šla od ust do ust vest, da je vseh ieit rešenih. Prvi ponesrečenec je imel zlomljeno roko. Po kapljicah so mu dali mleka in konjaka, potem so ga prepeljali v bolnišnico. Reševalci so bili med tem že zopet v jami in kmalu so se vrnili z drugim zasutim. Ta je bil zelo oslabljen. Na glavi je imel rano in je bil izgubil mango krvi. Ko so ga okrepčali in za prvo silo obvezali, so ga spravili v bolnišnico. Drugi so bili zdravi in nepoškodovani ter splošno v precej dobrem razpoloženju, dasi so bili nad 90 ur zasnti. Pripovedovali so: Ko se je udrlo skalovje, padli ■o tramovi tako, da je nastalo nekako pristrešje, ki jih je varovalo, da jih kamenje in sipina ni zmečkal. Prvi čas je bilo razmeroma dobro. Lakota jih tudi zadnji čas ni tako morila kakor grozna žeja. Prva dva sta morala razven tega ie mnogo trpeti vsled ran. Vse so pa lažje pretrpeli, ker jih je krepčala zavest, da se skrbi za njih rešitev. Ves čas so slišali glasove svojih reševalcev in šum orodja. Tako niso niti za trenotek izgubili upanja. Domače vesti. ■ — Kranjski deželni ibor je torek zopet imel ejo z nenavadno obširnim dnevnim redom. Klerikalci sa vložili nujen predlog, da se pospeši regulacija kamniške Bstricf*, ker niso le pozamezne hiše, temveč že cel vasi v nevarnosti. Potem je poslanec Piber inttrperiral o prestrogem postopanju državnih gozdarskih organov na Gorenjskem. V upravni odsek se je namesto drja. Tavčarja izvolil dr. Novak. — Poročilo deželnega odbora o predlogu, da se rudniška ces. kr. šola v Idriji preosnuje v javno ljudsko šolo, se je izročilo finančnemu odseku. Zadeva kaže sedaj sledečo sliko: Dne 6. februarja 1906 je deželni šolski svet naznanil deželnemu odboru, da rudniški erar ne more prevzeti odgovornosti za tako izobrazbo šolske mladine, ki bi bila primerna sedanjim razmeram in zahtevam. Za stavbo, vzdrževanje in notranjo opravo šolskih prostorov, za kutjavo, razsvetljavo in snaženje bi bila idrijska občina v prvi vrsti dožna skrbeti. Poljedelsko ministrstvo, kateremu je pripadalo rudništvo, je izjavilo, da je pripravljeno, prepustiti sedanje poslopje z vsem inventarjem idrijski šolski občini toliko časa v brezplačno porabo, dokler bo ljudska šola nastanjena v njem, če se občina obveže, da bo rudniškemu ravnateljstvu povračevala stroške za vzdr-tavanje poslopja ter davke. Tri leta bi ministrstvo plačevalo kranjski deželi po 27000 K ca učiteljske plače, potem pa vsako leto 3000 K manj, tako da bi po 12 letih prenehalo vsako plačevanje ministrstva. Pri komisijski obravnavi v Logatcu dne 14. marca 1906. je deželni odbor zavzemal stališče, da se je ministrstvo leta 1873. prostovoljno zavezalo, nositi stroške za idrijsko šolo; to se ima smatrati za koncesijo, ki je kljub prostovoljnosti pravoveljavna, pa je treba za preosnovo iole pritrdila deželnega zbora, ker brez takega pritrdila deželni odbor tudi učiteljskega osobja z rudniške šole ne bi mogel prevzeti v štatus ijudskošolskih učiteljev. Podobno stališče je zavzemala tudi idrijska občina. O zadevi bo torej najprej imel sklepati fje pa se je hvalil Snoj, da bo Weinberger župan zato, da se stavbi kaplanije in mežnarije zagotovi. Mnenja smo zavedni prebivalci v Zagorju, da bi bili liberalci veliko bolj pametni, če bi bili o izvršitvi te volitve popolnoma molčali, ker kompromitirali so se do kost', kajti če je še dosedaj bil kateri na nejasnem, da je njihov antiklerikalizem sama sleparija, se je moral sedaj prepričati; žrtvovala je namreč stranka svobodomislecev vsa svoja načela za eno samo osebo, da je ostala na krmilu. Radi-tega se nam zdi, da so sedaj okovani tako v klerikalne verige, da smo smatrali dan volitve za zmago klerikalne stranke in pogreb zagorskega liberalizma: zmagovalne veselice so se namreč udeležili liberalni mrliči in klerikalni pogrebci; nagrob-nico pa je govoril g. Ivan Rajcer pri odhajanju proti svojemu domu; z besedami »Živio Roth* in »Živio Zaiderš č>, Ker pa se nam tudi očita, oziroma Cobalu, da se je združil s kapitalisti, je treba povedati tudi v tem oziru gospodom liberalcem nekaj, kar jim ravno ne bo prijetno, prvič, da so hodili gospodje v talarju okoli ravnatelja in ga prosili radi izvolitve župana, na dan volitve v III. razred so poslali pismeno prošnjo na rudnik, da bi prišli paz-niki in uradniki volit, na kar je res prišel za libe-ralno-klerikalno gospodo na volišče Rittor von Ratzer, pristni Nemec, morda bolj zagrizen, kakor bodisi katerikoli drugih Nemcev. Hodili so rosit združeni gospodje Weinberger, nideršič in drugi za k o pro mi s k gosp. ravnatelju; še en dan pred volitvijo se je celo pripeljal s parom konj g. Weinberger prosit za milost, gospoda Ranzingerja pa so nadlegovali tako, da je parkrat zbežal v svojo spalno sobo. V župnišču so bili najradikalnejši gospodje s prošnjo, naj vsaj g. župnik poprime gospoda R a n t i n* g er j a, da postane »zvest* liberalno-klerikalnemu kompromisu. To je bil tudi vzrok, da so se socialni demokratje morali vprašati, kaj naj store napram tako breznačelni in divji sodrgi katera nima druzega namena, kakor nasprotovati socialno-demokratičnemu delavstvu in škodovati, kjerkoli je mo« goče. Raditbga se je tudi povdarjalo, naši nasprotniki so, bodisi eni ali drugi, torej da bi imeli ž njimi kakšno zvezo, je samonasebi razumljivo, da je to izključeno. Zastopnika socialno-demokratične stranke sta se izrazila, da če se bosta Udeležila volitve, boste glasovala proti hujšemu nasprotniku; nista pa storila tega radi ljubezni ali kakšne zveze, bodi si s to ali ono stranko temveč raditega, da bi se preprečilo še bolj nesramni in brutalni liberalno-klerikalni kompromisni sovražnici delavstva, dobiti v roke občinsko upravo, h teh razlogov je raz« vidno, da je podtikanje socialnim demokratom samo iz hudobnosti liberalnega sovraštva, ker so se sami res ponujali rudniku in Nemcem, ne pa Cobal. Končno pa jim povemo na uho, da če bi imeli socialni demokratje kakšno zvezo z rudniškim ravnateljstvom in hoteli osebno škodovati liberalnim voditeljem, bi bili to £e labko davno storili, ker je v tej zadevi pač precejšni kupček gnoja; raditega je veliko pametnejše, da bi se ravnali po pregovoru : kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi preveč na vroče aolace. Capito, liberalci?U Pni). V kasarni so srečni ljudje. Toda vsa ta sreča je samo taka, da z veseljem gledajo v bodočo srečo v svojih suknjah itd. Zaraditega pa, da se ta želja še bolj poveča v veselje, je že usus, da si vsak napravi «supliko» — Saj pa je tudi jasno, da se komisa vsak vojak boji; bal se ga je baje tudi nekdo drugi. Ker pa pravijo, da mora vsak (?) napraviti predpisane orožne vaje, makar če je 100 let star, samo da še vidi in gre. so pretečeni teden pri nas zaprli nekega Antena Bošnjaka, 45 let starega dninarja, oženjenega, s 4 nedoraslimi otroci — nota bene brez premoženja. — Zakaj? — Za to, ker je šel za kruhom po svetu in za skrbjo, da preživi svoja družino. Zamudil je nekaj orožnih vaj med tem časom (služil je od 87—90). — Ko je dne 10. t. m. prišel v Opatiji z nekim orožnikom v dotiko, se je na njega vprašanje po indentiteti legitimiral. Orožnik ga je nakazal k okr. glavarstvu v Volosko, kamor se je Bošnjak tudi takoj podal. Pri tem glavarstvu je dobil primerno navodilo, da se ima v teku 24 ur osebno predstaviti v Pulju pri 5. dom. pešpolku. Tudi to je Bošnjak storil v naglici. Toda tu so ga zaprli kot dezerterja, vkljub temu, da že iz navedenih okolnosti ne obstoja nevarnost, da bi pobegni!. Bošnjak je bil na Ogrskem ter se je tudi nekje tam zginil pri kontrolnem shodu. Bil je overjen, da se mu kaznjivega ne more predbaci-vati nič, zlasti ne, ker tudi nikdar, ko je bil še v domovini, ni dobil pozivnice za orožne vaje. Zena z otroci seveda nimajo od «soidatov> podpore. Strokovni pregled. Kovinar]!, pozor! Ključavničarji firme Weibl ▼ Ljobljani, Slomškova cesta, stavkajo že šesti teden. Noben kovinar naj ne išče dela pri Wei-belnu. Vsak naj se poprej informira v Strokovnem tajništvu v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6/II. * V tovarni glasovirjev tvrdke Enrico Bremir v Trstu, ul. Giovani Boccaccio, je izbruhnila stavka mizarjev vsled prevelikega izkoriščanja delavcev. Tvrdka išče sedaj povsod stavkokaze. Da jih v Ljubljani ne bo dobil, zato je poskrbljeno. Odbor skupine predilnlšklh delavcev v Tržita sklicuje redni občni zbor te skupine na nedeljo dne 30. jauuarja 1910 v prostorih gostilne «pri Pelerju* s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo funkcionarjev. 2, Volitev odbora. 3. Raznoterosti. Začetek točno ob 3. popoldne. Cenjeni člani se naprošajo, da se zborovanja polnoštevilno udeleže. Odbor. Gospodarski pregled. Dolg aritrijike državo znaša 10 milijard 337 milijonov 900 tisoč kron. Mednarodna razstava v Argentiniji. Meseca junija t. L se vrši v Buenos Airesu mednarodna razstava za poljedelstvo, in sicer kot proslava jubileja stoletne neodvisnosti argentinske republike. Argentinski trg postaja vedno važnejši, in zato se razni narodi kosajo med seboj, da bi svoji trgovini tudi v Argentiniji pridobili tal. Trgovrki in industrijski narodi iu države, kakor: Angleži, Frau cozi, Avstrijci, Nemci, Italijani in Zvezne države so naznanili oficijelno udeležitev na razstavi in so ai že tudi zasigurali potrebne prostore. Argentinska vlada je naročila tvojemu generalnemu zastopniku v Evropi m razstavo, da lahko zglasijo razstavljalci oficijelno priglašenih narodov svojo udeležbo do 1. marca, da bo reprezentacija njihovih dežel tem večja. Natančnejša poročila o razstavi in določila o udeležbi daje vsak argentinski konzulat ali pa generalni komisar v Barolinu. Za razstavo je priglašenih že mnogo avstrijskih tvrdk, zlasti onih za poljedelske stroje. Dlroktnl davki v Avatrljjl 1.1907. Statistična centralna komisija je objavila pregled direktnih davkov, ki so se plačali 1. 1907. Realni (zemljiški in hišni) davek je znašal 154,215.443 K, pridob-nina 97,748.566 K, osebna dohodnina 65,295.838 K, rentnina 12,731548 K, davčne izvršilne pristojbine z zamudnimi obrestmi 3,774.126 K, skupaj 834,765.521 K. L. 1906. so pa znašali direktni davki: realni davek 150,956.592 K, pridobnina 90,482.947 K, osebna dohodnina 60,801.100 K, rentnina 11,781.860 K, izvršilne pristobine in zamudne obresti 3,513.157 K, skupaj 317,535.656 kron. V ubožnejših delih države prevladuje realni davek, dočim izkazuje na primer Nižje Avstrijska le 81 in Celka 45 odstotkov skupnih direktnih davkov. V Istri znašajo realni davki 61 in v Dal-v, maciji 65 odstotkov skupne vsote direktnih davkov, 'i Na Nižje Avatrijsko odpade skoro polovica osebne dohodnine, kar je verjetno, ker je na Dunaju največ bogatašev in uradnikov. Driavne podporo la živinorejo. Pet milijonov kron se ima porabiti na leto za povzdigo naše živinoreje. Kakor pišejo, se bo teh pet mihonov razdelilo na posamezne dežele po številu glav goveje Sivine, ki se redijo v posameznih kronovinab. Po tej razdelitvi odpade na Kranjsko 133.000 K, na druge dežele pa, in sicer na Štajersko 378.000 K, na Koroško 138.000 K, na Goriško in Gradiščansko 40.000 K, na I itro 31.000 K, na Trst z okolico 2500 K, na Dalmacijo 57.000 K, na Tirolsko 223.000 K, na Nižje-Avitriisko 319.000 K, Gor.-Avstrijsko 309.000 K, na Češko 1,187.000 K, na Moravsko 415.000 in na Galicijo 1,429.000 K. Naročajte in širite naš list! Raznoterosti. t Nesreča na železnici. Blizu postaje Ccama v Galiciji je povozil brzovlak dvovprežen voz s osebami. Voz je popolnoma razbit. Vozile so se v njem 4 osebe; neki dež. uradnik Brzalik z ženo in 7 letnim otrokom. Oče in dekle sta vsled groznih ran takoj umrla, kočijaž na potu v tarnovvsko bolnišnico, edino ženo so še spravili v bolnišnico. O vzroku se še ne ve nič gotovega. Po neki verziji so bile baje odprte zavornice na progi in bi bil torej kriv železn. čuvaj. t Kapucinski pater Anracher poročen. Na Bavarskem in posebno v Monakovem občeznani pridigar Beno Auracher je izstopil iz kapucinskega reda in se poročil na Angleškem s hčerko vladnega svetnika Schmidta. t Vojvoda — ponarejalec denarja. V Madridu so zaprli člana najvišje aristokracije vojvodo Benavente, ko so dobili na njegovem posestvu pri Guadinu v provindji Granadi veliko ponarejalnico denarja, katera je poplavljala celo Španijo s ponarejenim duro — denarjem. t Amerikanska ekspedicija na |nžal toča). Amerikanci nočejo zaostati za Angleži. V kratkem odputuje angleški kapitan Scott proti južnemu tečaju, pa tudi Amerikanci pripravljajo enako ekspedicijo. Za to ekspedicijo si nabavijo ladijo »Roosevelt*, s katero je plul Peary proti severnemu tečaju; ekspedicije se udeleže trije tovariši Pearyja, namreč kapitan Bartlett, profesor Donald Mi lian in inženir George Bor up. Ekspedicija se bo bližala od amerikanske strani južnemu tečaju. t Zvezda-repatioa Haley. Učenjaki, astronomi pričakujejo z mrzlično napetostjo pojavljenja znamenite zvezde-repatice po imenu Halley, ki jo bo možno opazovati spomladi 1.1. Prikazala se je leta 1758 in zadnjič leta 1835. Ta zvezda-repatica je največja in najkrasnejša, kar jih pozna astronomija. Zato se učenjaki že pripravljajo na važna znanstvena opazovanja. Odkril jo je slavni astronom Halley, ki je po njem dobila svoje ime. Halley je bil prvi, ki je 1. 1682 prorokoval periodično pc-vračanje te zvezde in je napovedal prvi povratek za I. 1758. Kakor je izračunal, tako se je tudi zgodilo. Točno 1. 1758. se je prikazala oznanjena repatica; Halley sam ni irael zadoščenja, da bi jo videl, ker je umrl že poprej. Leta 1835 so napravili nadaljna znanstvena opazovanja o tem kometu o katerem se ve, da se je pojavila v gotovih razdobjih že v prastarih časih. Dejanski jo omenjajo kronike že izza uničenja Jsruzalema. Opisujejo jo v obliki goreče sablje, znamenje, ki so ga tedanji prebivalci smatrali kakor naznanilo pokončanja svetega mesta. Sploh je veljala ta repatica za proro-kovalko vojske in ta vraža se je ohranila do današnjega dne. Prva slika te zvezde se nahaja v arhivu mesta Tbarieuse. Tam hranijo preprogo, ki je vanjo vpletena podoba te zvezde v jako fantastičnih obrisih, Is kake materij obstoji ta komet,-^"-Jcj n? možno dognati z gotovostjo. . t>udar se ve, aa vsebuje l.arbolao kislino. Zvezda-repatica Halley bo vidca tudi s prostim očesom 16. marca t. I., ko doseže največji sijaj v jutranjih urah. Opazovati pa ja bo možno tudi o polnoči dne 19. aprila in 20. maja. Ta zvezda-repatica je oddaljena od naše zemlje blizu dvanajit milionov kilometrov. Kjer sta v redu tek, prebava, Sta telo in duša zdrava! Torej: Da ne boš bolan, Vživaj pravi „FLORIAN“. Želodčni liker je pripravil tek In prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila! Ljudska kakovost Kabinetna kakovost Naslov za naročila« »FLOR1AN«, Ljubljana. liter K 2-40. . »:+80. Postavno varovano. H. Suttner Ljubljana n mestni trg razpošilia ure, zlatnino in srebrnino na vse kraje sveta, obrnite se zanesljivo na domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik zastonj, a<9C Novost: Ploščnata, tanka, prava ntkelnasta Anker - Boskopf ara na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča K 460. — Srebrne ure od 6 K naprej. — Večletno jamstvo. Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj. — Verižice s slov. trakovi: nikelnasta K 1*20, srebrna E 5 —. 52 IB I K ►33 "S* 2 eu m a "*-* co *r- ct .b-9 o -o « » rg a ® 12 © £ 91 Vsak kdor varuje svoje čevlje, rabi edino Jurjevo čistilo« ki je v svoji dobroti nedosegljivo. V vedni uporabi napravi usnje zelo mehko. Edina izdelovatelja: 10—1 j^regar a Seljak - Cjubljana. 50 °/0 prihranka na stroških v gospodinjstvu in vobče trdno zdravje dosežejo v rodovini tiste gospodinje, ki kupujejo namesto kave, čaja, sladnega čaja i. t. d. najboljše in najcenejše hranivo, imenovano 52-25 ::.... Sladln —: 1 t. j. dr. Trnkoczyja sladni čaj. Sladinu je treba dodajati malo mleka in sladkorja, zaradi tega se pri njem mnogo prihrani. En zavoj V* kg velja 50 vinarjev- Po pošti pošiljamo najmanj pet zavojev. Glavna zaloga v Ljubljani, lekarna Trnkoczy za leto 11910 je izšel. Cena 80 vin., po pošti 10 vin. več. Naročila in denar je poslati Upravi »Rdečega prapora" v Cjnbljani. Posteljno vlago 3e odstrani takoj. Starost in spol se morata naznaniti. Pojasnila brezplačno. Zavod Aeskulap št. 465 2o-4 Regensburg, Bavarsko. Našim somišljenikom priporočamo: Ilirija in Prazin kramo asa. čevlje« Ciril in JlfUtodovo vazelino in vazelino z mednarodno znamko Ciril Metoda ter Polerin čistilo za kovin«. Te predmete izdeluje domača tvornica kemičnih izdelkov Golob & Volk, Ljubljana. 52-2 g Kavarna s ,Unione( v Trstu alta. Oaserma in Torr« Blanca B B se priporoča. B 1 1 f :i » 1 ( 1 1 1 1 1 f 1 i 1 1 1 (Mii fsd^jstelj ia edfoverai urednik f na Bsrtl, Tisk« It, Pi. Luapret v Kranja,