poštnin» plačana « gotovini Leto LVIII. V Uubliani, v petek, dne 10 januarja 1930 St. 7 St. L oin Naročnina Dnevna izd«)« u kralinin« Jugotliilia mesečno Din polletno 150 Din celoletno 300 Din za inozemaivo mesečno 40 Din nedenskn izdala celoletno v Juge slavili 1Z0 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stotp. pelli-vrsla mali oglasi po 1'50 inZD,veC|l oglasi nad 45 mm viime po Din г-SO. veliki po 3 in 4 Din. v uredniškem delu vrstica po iu Din o Pri vec'iem □ naroenu popusl Izide ob 4 zjutraj razen pondelika ln dneva po prazniku OredoUiuo /e v Kopltarievt ultct St. 6/111 Rokopis) se ne vrača/o, netranhlrana pisma se ne aprejema/o LrednMlua felelon SI. 2050. upravnlitva Л1. 232« l/prava /e vKoptiarieui ut.it. to * ceitowii račun: L/rtbllana Si eu. 10.650 la 1U.349 xa Inaetaie, Satale.tošl.7543, Z-agreb il. 39.011, Praga In Dunai št. 24.797 „Doli z Bogom!" (0d našega ruskega poročevalca.) Diktatura tovariša Stalina nima pokazati ruskemu narodu nič pozitivnih vspehov: gospodarska kriza kljub projektu velike socializacije ne traja samo dalje, -ampak je vsak dan bolj ostra, mezde so nepovoljne, brezposelnost velika in proletarijat živi slabše nego v katerikoli kapitalistični državi na svetu. Za-padne države se ne rušijo v kaosu notranjega razpada in zunanjih revolucij, ampak se politično združujejo po mednarodnih sporazumih in gospodarsko okrepljajo; socialne razredne borbe se pa izravnavajo po uvidevnosti zapad-nega proletarijata samega. K temu so veliko pripomogli Sovjeli sami, ki zapadnemu delavstvu >ad oculos« predočujejo, za kaj bi zamenjal demokracijo, če bi hotel storiti moskovskim diktatorjem uslugo, da bi zanetil svetovno revolucijo: za krušne karte! Sicer se vdajajo tovariši v Kremlju nadi, da bodo z intenzivno komunistično agitacijo v Indiji zlomili svojega največjega nasprotnika, Anglijo, pa delajo zopet tisto usodno napako, ki so jo že v Kitaju zagrešili: da indski inteligenčni in meščanski nacionalizem s svojo divjo revolucionarno propagando naravnost poganjajo nazaj v naročje angleškega gospodstva! Kakor vsigdar, kadar ruske množice v gospodarskem in socialnem pogledu negativno bilanco sovjetske državne politike posebno močno občutijo, so kremlski vlastodržci tudi letos uprizorili protiversko gonjo: topot s tako brutalnostjo kakor nikoli popreje. 24. decembra je razložila sovjetska vlada šolarjem, da letos »ne bo več Spasitelja in da ga za vse čase ne bo več,« ker »ni nikoli eksistiral« pa da je božič sploh odpravljen. In je Rusija res odpravila praznik Rojstva Gospodovega! Poglejmo na primer, kako je ta dan izgledalo v Moskvi, mestu »štiridesetkrat štiridesetih« božjih hramov, desetih tisoč kapelic, neštetih staročestitih samostanov in drugih prič krščanske kulture ruskega naroda: Iz cerkva ni donel več noben zvon. Zvo-nenje je absolutno prepovedano, veliko cerkva so sploh zaprli. Pač pa se je valila po ulicah velika bogokletna procesija, ki so jo uprizorili sovjeti in preskrbeli, da so se je morali udeležiti mnogi, ki protiverske politike vlade ne odobravajo. Saj je danes v Rusiji з1е-hern človek od vlade na življenje in smrt odvisen. Množica se je pomikala preko Rdečega trga do Odrešenikove cerkve, kjer se je vršilo zborovanje brezibožnikov, nakar so pričeli z javnim zažiganjem ruskih svetinj. In ponovno se je pomaknil sprevod. Glasno rjoveč in tuleč so se pomikali brezbožniki po cestah in izražali z nedvoumnimi gestami, da je »vera opij za ljudstvo«. Povsod so se vršila na hitro roko prirejena zborovanja, in mnogi neprostovoljni poslušalci so bili prisiljeni, mirno prenašati brezbožne govore proti Bogu in Cerkvi. Ko se je znočilo, so vdrle tolpe brezbožnikov v tiste cerkve, ki jih vlada še ni zaprla. Z bojnim klicem: »Ni nobenega Boga! Doli z Bogom! Doli z vero!« so pričeli v prenapolnjenih cerkvah, kjer se je kljub najstrožji prepovedi brala božična sveta maša, izganjati duhovnike in vernike, in kogar so mogli zajeti, so ga bičali do nezavesti ali celo do smrti; oskrunjevali so oltarje in relikvije. Kar pa niso mogli razbiti s svojimi pestmi, so zažgali na trgu pred cerkvijo... V paničnem strahu so se razbežali verniki iz svojih svetišč. Udarci brezbožnikov z nagajkami so pospešili njihov beg. Pred cerkvenimi portali so postavili straže, in skozi mrzlo, jasno sveto noč je odmeval njihov zamolkel korak. Po ulicah so švigali osemcilindr-ski vozovi državne politične policije, če ne bi zapazili kje oken, razsvetljenih od božičnega drevesca, ki je pod globo 100 rubljev za vse čase prepovedano... Toda Moskva je bila temna. Krščanstvo je ne osvetljuje več... Istočasno so se oskrunjale in potem zapirale cerkve po vsej Rusiji. Vršili so se vpri-zorjeni protiverski obhodi, v masah sežigale ikone, pobrane po cerkvah in zasebnih hišah in z divjegnjusnimi plakati zasramovala krščanska vera. Spričo tega pretresujočega dejstva vprašujemo: Kako je sploh vse to mogoče? Kremi rad odgovarja na to vprašanje takole: »Volja ruskega ljudstva je, da se otrese vere,« in podkrepljuje to razlago z obsežnim — številčnim materijalom, ki ga cenijo v Moskvi kot »sklep ljudstva«. Z »ljudsko odločitvijo« je pa tako: Moskovska »Strokovna zveza« je razposlala moskovskim delavcem okrožnico, ki je vsebovala med drugim vprašanje, če je delavstvo za ali proti Bogu. Nn naslovni strani oluož- Madjarska se pričela pogajati Največje težkoče še niso premagane Haag, 9. jan. (Tel. »Slov.«) Radi obravnavanj nemškega vprašanja so v zadnjih dneh vprašanja vzhodnih reparacij ostala nekoliko v ozadju. Odbor za vzhodna vprašanja, ki je imel pod predsedstvom Loucheurja skoro dan na dan seje, je pri svojem poslovanju vendarle toliko napredoval, da se zdi, da se bo to vprašanje, ki se je smatralo do sedaj za nerešljivo, nekako razčistilo. Težišče je še vedno pri Madjarih. Madjarska smatra, da v reparacijskem vprašanju nima po letu 1943 plačevati nobenih plačil več. Tozadevne obljube, ki so bile dane leta 1919, pa sedanji državniki ne smatrajo več za moralično obvezne in niti ni gotovo, če so bile te obljube res rečene. Zato zahtevajo od Madjarske plačevanje iudi po 1. 1943. Gre samo za to, kaj bo treba plačati. Madjarski se je pridelil delež starih administrativnih dolgov avstro-ogr-ske monarhije, ki ga je treba sedaj poravnati. Madjarska sicer odklanja i*eparacijo po letu 1943, zdi se pa, da je načelno pripravljena na pogajanja glede plačevanja administrativnih dolgov, mnogo težavnejša pa so bila do sedaj pogajanja glede kompleksa vprašanj, ki se tičejo odnošajev med Madjarsko in Romunijo, to je glede čl. 250 in optantskega vprašanja. Čl. 250 govori o zahtevah madjar- skih državljanov nasproti novim državam. To vprašanje je posebno postalo konkretno nasproti Romuniji, kjer je Madjarska zahtevala približno 130 milj. zlatih kron kot odškodnino za oplanie, Romunija pa je do Haaga bila pripravljena dati 100 milj. V tej posamezni točki, ki je zgolj finančne narave, je prišlo v Haagu do sporazuma, ki zadovoljuje na vse strani. Vendar to ni tako pomembno v priment z načelnim pomenom čl. 250 in tozadevnih sporov. Čl. 250 predvideva n. pr. razsodišče, ki ima razsojati o gotovih materialnih diferencah, toda to razsodišče — in to je bistveno — do sedaj ni začelo delovati. Tu ne gre samo za odškodnino optantom, temveč tudi morda za še večje zahteve Madjarske nasproti državam zmagovalkam. Madjarska vztraja pri tem edinem členu, ki ji v trianon-ski pogodbi nudi ugodnosti, države zmagoval-' ke pa hočejo Madjarsko pripraviti do tega, da bi se odrekla temu členu. Pripravljene so, iti v tem oziru Madjarski kolikor mogoče na roke v bistvu reparacijskega vprašanja, torej poravnati med seboj zahteve s protizahtevami. Madjarska pa se je do sedaj branila, pristati na predlagani iunetin, in dasi so pogajanja trajno v teku, še ni mogoče razvidefi, ali bo tu sploh prišlo do sporazuma. Optamtsko vprašanje - rešeno Homunija sprejela Madjarske zahteve Haag, 9. jan. (Tel. »Slov.«) Glede madjar-skih reparacij doznava Vaš dopisnik, da je Romunija v oplantskem vprašanju izjavila, da je pripravljena, popolnoma plačati odškodnino, ki jo zahteva Madjarska. S tem bi bil v finančnem pogledu dosežen načelni sporazum v madjarskem reparacijskem vprašanju. Vsekakor pa seveda ostane še nerešena načelna sporna točka o tolmačenju čl. 250 trianonske mirovne pogodbe, ki daje Madjarski vsak čas pravico, apelirati na mednarodno razsodiščno instanco. Bolgarsko reparacijsko vprašanje se je med tem uredilo razen treh točk, ki se bodo razčistile na današnji popoldanski seji odbora za vzhodne reparacije. Gre pri tem za ocenitev tako zvanih bolgarskih biens cédés, to je za nekdanje bolgraske državne premoženjske vrednosti in civilne zahteve Bolgarov nasproti upniškim državam in končno za zahteve državljanov upniških držav nasproti Bolgarski. Reparacijsko vprašanje je rešeno v smislu, kakor smo poročali, ter se smatra, da se bo vsa bolgarska zadeva lahko dokončala danes zvečer, da bo mogoče potem pripraviti reševanje madjarskega kompleksa. Prihodnji teden sporazum z Nemčijo Vprašanje sankcij Haag, 9. jan. (Tel. »Slov.«) Vprašanje sankcij tvori središče vse haaške konference. Gre za to, ali je Nemčija pripravljena, izvesti Youngov načrt, potem ni treba nobenih sankcij; ali pa ga očitno in namenoma ne izvrši, s tem, da se mu odreče ali da ga sabotira. Potem ne bo takoj in avtomatično nastopila možnost čl. 430 versaillske mirovne pogodbe. Kaka prekršitev očitne zle volje bi se namreč morala najprej primerno ugotoviti potom instanc, predvidenih v Youngovem načrtu, torej raznih razsodišč, posebno pa odbora pri mednarodni banki. Šele potem, če te instance očitno potrdijo prekršitev, se ima vprašanje predložiti mednarodnemu razsodišču. Pri tem se očividno misli v prvi vrsti na mednarodno razsodišče v Haagu, vendar se predvideva tudi možnost posebnega razsodišča, obstoječega iz zastopnikov držav upnic in Nemčije pod predsedstvom nevtralnega predsednika. Če tudi ta zadnja razsodiščna instanca prizna odkrito in nameravano kršitev Nemčije, poteln imajo upnice pravico, sklicevati se na čl. 430 versaillske pogodbe. To je v glavnih obrisih vsebina dokumenta, ki velja kot podlaga za nadaljnja osebna posvetovanja med nemško in francosko delegacijo. Haag, 9. jan. (Tel. »Slov.«) V nemški delegaciji imajo vtis, da je treba doseči edinstvo o tem, da se imajo po Youngovem načrtu od-nošaji upniških držav do Nemčije ravnati izključno po tem načrtu in da sankcije ne pridejo v poštev. Vprašanje, ki so ga sprožili Francozi o tem, kaj naj se zgodi, če se Nemčija odreče Youngovemu načrtu, se je proučevalo resno in vzbuja bojazen, ali bo nemški delegaciji mogoče, doseči sporazum in ureditev, ki bi ji omogočila sprejem takozvanih sankcij. London, 9. jan. (Tel. »Slov.«) Haaški dopisnik »Daily Heralda« je bil pooblaščen od Snowdena, da sporoči, da ni res, da bi bila angleška delegacija intervenirala na korist sankcij. Bolje bi bilo, da bi se vse to vprašanje v Haagu ne načelo. Youngov načrt dovoljuje molče, da države upnice v bodoče ne bodo z vojaškimi silami zasegle nemškega ozemlja. Ker pa je Tardieu želel formulo v varstvo proti nepredvidenemu ukinjenju Youn-govega načrta in ker nemški zastopniki niso proti takemu jamstvu, se tudi Snowden ni protivil temu. Prihodnji teden. Pariz, 9. jan. (Tel. »Slov.«) Tardieu je včeraj zvečer izjavil zastopnikom francoskih listov v Haagu, da incident, ki se je pripetil radi njegovega govora, ne bo motil pogajanj. Tardieu je obdržal svoj optimizem zadnjih dni niče pa je stalo: »Kdor je za Boga — je izdajalec proletarske države sovjetov«. Vprašalna pola se je morala podpisati s priimkom in imenom, z natančno navedbo stanovanja in službe. Situacija vprašanih delavcev — in delavec je skoro vsak v Moskvi — ni bila zavidanja vredna. Če bi napisal dotičnik. da je za Boga in ohranitev vere, bi bil »izdajalec proletarske države sovjetovc, in posledica bi bila nemudna odpustitev iz obrata, ne da bi sploh še kdaj imel pravico do dela, odvzem krušnih in živilskih kart. To pa pomeni: lakoto in smrt. če pu napiše, da je proti Bogu in religiji, bo veljal za »poštenega in pravičnega državljana proletarske države«, ki ima pisano pravico do življenja, dela, zaslužka, kruha in siceršnjih dobrot sovjetskega paradižu. Šlo je za življenje in smrt, in 75 odstotkov moskovskega delavstva se je odločilo, da glasujejo proti Bogu, samo da ne bi bilo treba za lakoto umreti in ženo ter otroke pognati v smrt in pogubo... Toda 25 odstotkov je glasovalo za Boga. Za svoje junaško priznanje bodo seveda trpeli, ne da bi jih Evropa sploh opazila, ker so pač — Rusi. Krenil pa računa z »večino-: vprašan-cev in preganja vero v imenu »ljudske večine c. Samo, če vpoštevamo to dejstvo, samo tako in ne drugače si lahko razlagamo preganjanje vere v Rusiji. Samo lako si lahko razlagamo, čemu so na božični praznik molčali zvonovi v ruskih cerkvah in zakaj ni prodrl z oltarjev ruskih svetišč »Slava Bogu na višavah t v srca onih, ki so bili dobre volie... in upa, da se bo konferenca kmalu zaključila. Tardieu smatra za trdno, da bo do sredo prihodnjega tedna prišlo do sporazuma z Nemčijo. O stvarnih težkočah konference, o memo-randu in o sankcijah poročajo listi, da so upnice v prvem vprašanju edine in da bi nikakor ne mogle dopustiti, da bi Nemčija, ponavljajoč klavzulo memoranda, ostala v zaostanku več kakor z dvema anuitetama. Glede sankcij je francoska delegacija pripravljena iti Nemčiji na roko. Kakor piše »Petit Parisien«, nc želijo zavezniki nobenega novega prisilnega sistema proti Nemčiji, temveč samo, da se ustvari organizacija, ki naj ugotovi, ali je even-tuelna ustavitev nemških plačil po okolnostih nujna, ali pa hotena. Avstrijsko vprašanje Od izida madjarskega reparacijskega vprašanja v Haagu je odvisna usoda avstrijskega reparacijskega vprašanja. Avstrija je do sedaj odločno napovedovala, da nikakoi ne bo prevzela nase novih bremen, da bi torej mogla biti podlaga za sporazum samo v tem, da se upniki odrečejo nadaljnjim zahtevam nasproti Avstriji. Dasi so se oficielna pogajanja v odboru prekinila brez uspeha, je dr. Scbober vendarle ostal v Haagu in je stalno |>otoni razgovorov v stikih z zastopniki upnikov, prav posebno pa z dr. Benešem, ki stanuje z njim v istem hotelu. Najprej se je /delo, da je Avstrija dosegla končno črtanje fiktivnih reparacijskih bremen in s tem ukinje-nje posebnih zastavnih pravic upnikov. Avstrija je hotela s tem postati finančno prosta in sposobna za samostojna pogajanja. Države upnice so hotele pristati na to, če bi Avstrija za to ne uveljavljala nobenih zahtev več na tako zvan biens cédés. To premoženje, ki je prešlo na nove države, bi se moralo preceniti in bi se potem poravnalo s protiavstrijskimi zahtevami. Po mnenju Av-srije vrednost teh biens cédés mnogo prekaša naložena reparacijska bremena. Stvar bi bila s tem urejena, da se vsaka stranka odpove svojim zahtevani. Tu pa je nenadoma neposredno pred haaško konferenco Romunija ugovarjala proti taki ureditvi. Romunija je izjavila, da bi se s svoje strani sicer tudi odrekla reparacijam, zahteva pa sedaj od Avstrije odškodnino za prevzete administracijske dolgove, slično, kakor pri Madjarski, in nekatere odškodnine iz bukareške mirovne pogodbe. Nato so tudi Češkoslovaška, Poljska in Jugoslavija stavile Avstriji take zahteve. Če se mala antanta ne odreče tem zahtevam, ostane za sedaj samo spor o reparacijskih dolgovih, ukinjenju zastavne pravice proti temu, da se Avstrija odreče biens cédés in o adininistracijskih dolgovih. V tem težavnem položaju pa upa Avstrija na gotovo pomoč s strani velesil in, kakor doznava Vaš dopisnik, posebno pomoč Francije. Italija za Madjarsko in Bolgarijo Rim, 9. jun. (Tel. »Slov.«) »Giornale d'Ita-lia« javlja iz Haaga, da se je italijanska delegacija v smislu obljub italijanske vlade z vsemi svojimi' močmi zavzela za to, da se madjarsko vprašanje reši zadovoljivo. V Italiji upajo, da bo še obstoječi odpor mogoče odpraviti z jasno in prepričevalno diplomatično akcijo. Ta akcija obstoji najbrže v predlogu Italije, ki so ga objavili madjarski listi, da naj se vprašanje vzhodnih reparacij reši s tcin, da sc ustanovi ined interosiranimi vzhodnimi državami skupen ropnracijski fond. Kar se tiče Bolgarske, bo italijanska delegacija tudi izpolnila obljube, ki jih jo dal italijanski zunanji minister Grandi bolgarskemu poslaniku Vlko-vu in pozneje Burovu in Molovu, to je Italija bo na haaški konferenci podpirala stališče bolgarske vlade in bo skušala oslabiti odpor londonske in pariške vlade. List dostavlja v komentarju, da namerava Italija tudi glede Avstrije razviti politiko dejanskega podpiranja, da podpre dr. Schobra pri njegovih prizadeva njih za notranjo restavracijo Avstrije. Dr. Schacht odpotoval v Haag. Berlin, 9. jan. (Tel. »Slov.«) Predsednik nemške državne banke dr. Schacht odpotuje v soboto v Haag, da sc udeleži posebnih posvetovanj glede bančnega statuta. Velika zmaga nankinskih čet Nanking, 9. jan. (AA.) Vladne Čete so iz vojevale sijajno zmago nad uporniki v provinci v pokrajini Hanan. Nacionalistične čete so zajele več ko 10.000 upornikov. Proslava hranjenega ra stnega dne Belgrad, 9. jan. AA. Danes ob 11 dopoldne je bila svečana služba božja v saborni cerkvi v proslavo 31. rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije. Prihod Njunih Vel. kralja in kraljice je bil spremljan s streli iz topov z obronka starega mesta. Pred saborno katedralo je bila postavljena častna četa gardne pehote. Vojaška godba jc zasvirala državno himno. Svečanemu cerkvenemu opravilu so prisostvovali predsednik min. sveta general Peter Zivkovič z vsemi člani vlade, ves diplomatski zbor in vsi inozemski vojaški atašeji, admiraliteta in generaliteta, predsednik bel-grajske občine ing. S a v č i ć z obema podpredsednikoma in vsemi občinskimi sveti, predstavniki vseučilišča, državnega sveta, glavne kontrole in kasacijskega sodišča, zatem zastopnice ženskih humanitarnih društev, ostali dostojanstveniki in veliko število meščanstva. Službo božjo je opravil nj. svetost patrijarh Dimitrije, ki je po svečanih obredih imel prigoden nagovor na Nj Vel. kraljico, ji čestital k ro;stnemu dnevu !n želel veliko sreče in napredka vsemu kraljevskemu domu. Nj. Vel. kralju in kraljici so bile prirejene v cerkvi in na vsej poti do dvora dolgotrajne ovacije. Prosîoue v lVbasfci banovini Banja Luka, 9. jan. (Tel. Slov «) V Vr- baski banovini se je na najsvečanejši način proslavil danes rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije. Pri tej priliki je prišlo na mnogih mestih do spontanih manifestacij bratstva med hrvatskimi in srbskimi društvi. Tako je ra predvečer rojstnega dne kraljice priredilo »Srbsko pevačko društvo« koncert, na katerem so sodelovali tudi člani hrvatskega pevskega društva. V Bihsču je tamoSnje hrvatsko prosvetno društvo priredilo dobro obiskano zabavo, katero je aranžiralo Kolo srbskih se-stara. Skupni nastopi hrvatskih in srbskih društev so napravili na vse kroge silen ulis. Jîtgôs'ot'. îîo;on:;e proslavile hralj-č л î»ra:nife Dunaj, 9. jan. AA Povodom današnjega rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije je jugoslovanska kolonija na Dunaju priredila snoči zabavo s konccrtcm. Danes jc bila v pravoslavni cerkvi svečana služba božja, ki so ji prisostvovali naš poslanik na Dunaju dr. Mi-lojevič z osobjem poslaništva in naša kolonija. V Bukarešti. Bukarešta, 9. jan. AA. Povodom rojstnega dne Nj. Vel. kraljice je bila v tukajšnji ruski cerkvi svečana služba božja. Prisostvovali so ji jugoslovanski poslanik Čolak Antič z osobjem poslaništva, rumunski minister dvora Hiot, zastopnik kraljevskega doma, zastopnik namestniškega sveta, odposlanci vlade, francoski in češkoslovaški poslanik ter številni člani jugoslovanske kolonije. Zatem je bil v prostorih jugoslovanskega poslaništva svečan sprejem gostov. Recepcja na našem rimskem pes cm situ Rim, 9. jan. (AA.) Včeraj, 8. t. m., je priredil jugoslovanski poslanik pri Kvirinalu Ra-kič s svojo soprogo veliko recepcijo na čast njunih Visočanstev kneza Pavla in kn?ginje Olge. Med povabljenci je bilo spremstvo njunih Visočanstev, osobje obeh poslaništev in mnogi zastopniki jugoslovanske kolonije in ruskega društva v Rimu. Po izvršeni predstavi gostov sta se njuni Visočanstvi prijazno raz-govarjali s prisotnimi. Belgraiske vesti Belgrad, 9. jan. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra zunanjih zadev podpisal ukaz, s kojim je imenovan dr. Bernard Pav-linovič za častnega generalnega konzula kraljevine Jugoslavije v Budimpešti. Belgrad, 9. jan. AA. Avstrijski poslanik na našem dvoru dr. Herman Ploenis se je vrnil z dopusta in je ponovno prevzel vodstvo avstrijskega poslaništva v Belgradu. Razne vesti iz države Split. 9. jan. (Tel. r Slov.c) Društvo Dalmatienne« je obveslilo stezko načelstvo, da namerava razširiti in povečali električno centralo v Kraljevcu. Split, 9. jan. (Tel. >Slov.«) Elektrifikacijo Castel starega in novega je prevzela ljubljanska podružnica škodovih zavodov iz Plzna. Zagreb, 9. jan. (Tel. »Slov.«) Nameščenci zavarovalnega društva > Providnost: so vložili kazensko prijavo proti dr. Vladimiru Ci-caku radi poneverbe. V tej prijavi obtožujejo ravnatelja nejasnih manipulacij z denarjem in da ni izpolnil svojih obvez napram nameščencem. Razen toga mu očitajo, da je mnogokrat predložil napačne račune. Osiek, 9. jan. (Tel. Slov.c) Tukajšnji listi javijo, da je bil v Novem Sadu aretiran Slavko Mihič, bivši orjunaš, ki je na velikem zborovanju v Stari Pazovi vrgel bombo na Stjepana Radiča. V zadnjem času je izvršil mnogo kaznjivih dejanj pri prodaji srečk Rdečega križa in drugih rodoljubnih društev. Dunajska vremenska napoved. Oblačno. Megleno. V dolinah in na ravninah ponoči zmrznjeno. Podnevi iužno vreme. Poitalijančevanje slovenskega živija v Italiji do skrajnosti Tret, 9. jan. AA. Piccolo« od 9. t. m. prinaša v očividno od merodajne strani inspiri-ranem članku načrt, kako naj bi se obmejni pas med Italijo in Jugoslavijo v najkrajšem času in radikalno poitalijančil. V prvi vrsti, pravi italijanski tržaški list, gre za Trbiž, Tolmin, Idrijo, Postojno in Ilirsko Bistrico. Treba je italijansko prebivalstvo teh krajev umetno pomnožiti. Razun državnih uslužbencev, ki že danes tvorijo številen iu zelo vpliven kontingent prebivalstva teh mest, naj se pospešuje naselitev italijanskih kmetovalcev, delavcev, zlasti lesnih, ter obrtnikov. Naseljujejo naj se karn-ski, kadorski in vičentinski Italijani, ki so že danes prisposobljeni k življenju na Krasu; omogoča naj se jim s cenenim kreditom bank pridobivanje nepremičnega posestva. Slovenci naj se pa izseljujejo v Italijo in se naj jim v tem oziru dajo vse ugodnosli preselitve, pri- dobitve zemljišča In državne službe, samo da so odstranijo iz imenovanih pet središč, ki imajo postati v najdelj dvajsetih letih trdnjave italijanske misli, jezika in duševnosti iz političnih, kulturnih in strategičnih ozirovc V teh petih mestih se ima ustanoviti cela vrsta šol, otroških zavetišč in dopolavorskih sekcij ter kmetskih mladeniških in dekliških sekcij. Konkordat se ima v teh krajih izvrševati tako, da se bo uvedlo latinsko liturgično petje in italijanske pridige poleg slovenskih, dokler lete ne bodo popolnoma izginile. Vsako posestvo, ki je na prodaj, naj s pomočjo banke takoj pride v roke kmetom iz Karnije in Kadora; v okraju Snežnika pa se naj zaposlijo gozdni delavci iz vičentinske province. Najtežje bo delo v Tolminu. Vodi naj se iz Gorice, ki ima poitalijančiti tudi Idrijo. Videm ima preobraziti Trbiž, Trst Postojno, Reka Ilirsko Bistrico. Vse to je trden načrt fašizma. Indijska ustavna reSorma Angleška samozavest Revolucionarna parola, ki jo je izklical nacionalistični kongres v Lahoreju, se zdi, da ni Anglije niti najmanj vznemirila in si angleška vlada radi nje ne dela preveč preglavic. Skoraj vsi komentarji soglašajo v tem, da se številčno slabotne in nikakor ne reprezentativne, toda agitatorično vplivne voditeljske skupine lahko smatrajo za preslabotne ali pa za preresne. Angleška vlada ne bo napravila nobene obeh napak. Oba najvažnejša zaključka časopisja se krijeta z vladnimi nakanami: javni red v Indiji se bo vzdržal pod vsakimi pogoji, obenem pa se bo nadaljevala pred dvema mesecema pričeta politika uslužnosti. Angleški dopisniki v Indiji so med tem apelirali na vlado, da ni treba umerjeneiših skupin indijskih politikov samo tolažiti s poročilom Simonovega odbora — naj bo sklep poročila še tako blizu — ampak jih tudi s krepkimi argumenti dvigniti proti agitaciji radikalnih elementov. Ta pobuda je, kakor se zdi, padla na rodovitna tla. >Sunday Times« zagotavljajo, da je vlada ravnokar sklenila, da se prične pred kratkim predlagana angle-ško-indijska konferenca pri okrogli mizi prej, kot se je prvotno nameravalo. List domneva, da je obstojala ta namera v državnem tajništvu za Indijo ravno pred kongresom v Lahoreju in da je eden umerjenejših indijskih politikov, ki je te dni stavil predlog v enakem smislu, našel že odprta vrata. Vabila za konferenco bo najbrž razposlal indijski podkralj. Ker je in ostane datum konference tehnično odvisen od dovršitve Simonovega poročila, pomeni prejšnje sklicanje praktično samo pospešitev dela v Simonovem odboru. Verjetno, da je poročilo v glavnem že nekaj časa sem gotovo in da je datum njegove objave danes bolj vprašanje smotrene politične taktike kot pa tehniških zaprek. Po neki vesti iz Novega Delhija bo v kratkem pododbor indijske pomorske konference izdelal uradno izjavo, kjer bo ugotovljeno, da niso dovedla pogajanja do nikakega zaključka. Vprašanje rabata in tarifske vojne se v pogajanjih ni načelo. Indijski zastopniki so bili skrajno razočarani in presenečeni, da vlada sploh ni stavila nobenih predlogov glede stalnega naraščanja indijske tonaže in podpiranja interesov indijske trgovske mornarice. Shaw m razorožitvena konferenca Noblova nagrada in Remarque Največji in najduhovitejši sodobni humorist. bridki Irec G. B. Shaw je te dni porabil priliko, da se na temeljit, a duhovit in svojevrsten nnčin ponorčuje iz razorožitvene konference, ki se za konec januarja pripravlja v Londonu. Za žgočim sarkazmom se žal skrivajo le prevelike resnice, ki jih je Shavv povedal z bridko ironijo. Izjemoma je sprejel poročevalca United Press in mu lutro, n kakor doslej tudi v bodoče na vseh poljih nar. prosvete obrodil tem lepše sadove. Prva siovenska šola v Belgiji Eysden v Belgiji. K.resen jesenski dan...! Kakor da bd se nebo z nami radovalo! Sicer mora biti tudi v domovin! lepa jesen, saj so mi ravnokar poslali od tam šopek vijolic, ki jem jih bil izredno -ve-el. Danes — četrtek — je po ulicah naše kolonije izredno živahno. Vsa šolska mladina je na cesti ter v prosti naravi pri igri uživa šole prost popoldan. Ni pa videti med njimi slovenskega otroka. Edini popoldan, ko bi bili prosti, hočejo žrtvovati, da se bodo učili verouk v materinem jeziku ter se vadili slovenskega či-tanja in pisanja. Na željo svojih staršev so se otroci saini z veseljem odločili za to žrtev. — Že me čakajo pred šolo ... Posrečilo se mi je doseči pri oblasti, da se mi je dovolilo vsak četrtek popoldan v šoli poučevati slovenske otroke. Z izrednim veseljem so pozdravili to misel starši in deca. Vsi slovenski otroci — 69 po številu — so so prijavili za >slovensko šolo«, med njimi je mnogo takih, ki ne poznajo slovenskega pravopisa in nekaj tudi takih, ki sploh slovensko govoriti ne znajo, ker so bili rojeni v tujini. Od daleč me zagledajo ti moji mali — krič, vrisk — — — hite mi nasproti... Mnogi me sploh še niso videli, a vsi vedo: domači katehet prihaja, zato smeh in veselje na licih! Eden pade pri »tekmi« — roko si izpraska, nič zato!, naglo se pobere in hiti naprej ... Prvi so že pri meni. Korajžen deček mi proži roko v pozdrav: »Dober dan, gospod kaplan!« Deklica ga potegne za suknjo: »Saj so župnik!« Solze so mi prišle, ko sem pogledal v oči tem malini, žejnim domače besede — pa sem se moral nasmejati njihovemu modrovanju. »Ne, dete, nisem župnik, sem le vaš katehet!« Oni, ki so bili najbliže, so me poprijeli za obe roki, skoro bi se bili stepli, kdo me bo smel držati. Oni, ki niso bili »tako srečni«, so skakali prod menoj, da naprej nisem mogel... Ljudje na cesti so postajali, ravnatelj šole je gledal skozi okno, ni se mogel načuditi. Ker je šolska soba premajhna za vso, sem jih razdelil na dva oddelka, vsak oddelek prihaja poldrugo uro k pouku. Ker nimam inšpektorja, da bi mi predpisal učni načrt, sem si ga določil kar sam, stavni sem v njega cele 4 predmete: verouk, čitanje, pisanje in domače naloge, prvim trem sem odmeril seveda le kratek čas. — Posvetil sem tudi delo presv. Srcu Jezusovemu — in tako začel prvo slovensko šolo v Belgiji! Da ne boste preveč povzdigovali naše »šole«, vam kar povem: da imam namesto »čitank« 6 zvezkov »Kolačkov«, ki jih je izdala in nam poklonila Goriška Mohorjeva družba, za verouk premoremo 2 katekizma in en »Krščanski nauk«. Naročil sem otrokom naj prosijo in vprašajo doma, če bodo kupili starši »čitanko« in »katekizme«! Pa so mi prišli drugi dan kar po vrsti se opravičevat: »Smo Vomaj prišli v Belgijo, nimamo nič denarja!«, Okrajni kmetijski odbor za litijski odbor Koncem decembra se je vršila na županstvu y Litiji prva seja okrajnega kmetijskega odbora. Seje se je udeležilo 19 od občin izvoljenih članov. Prvo sejo je otvoril okrajni načelnik gosp. vladni svetnik Franc Podboj, ki je v kratkih obrisih razložil pomen novega zakona o pospeševanju kmetijstva ter vzpodbujal vse navzoče, da v složnem skupnem delovanju delujejo za procvit kmetijstva v litijskem okraju. Nato so se vršile volitve predsednika okrajnega kmetijskega odbora. S 17 glasovi od 19 jo bil izvoljen za predsednika litijski župan g. Rinko Lebinger, ki si je s svojo inicijativo pridobil tekom desetletnega delovanja v raznih korpo-racijah popolno zaupanje kmetskega življa v okraju. Za njegovega namestnika je bil določen kot najstarejši član župan iz Polšnika g. Franc Trelc, ki je tudi vodil volitve. V banski kmetijski odbor sta bila izvoljena kot člana gg. dekan Matej Rihar iz šmartna s 14 glasovi, ter g. Jožef Mestnik, kmetovalec iz Stične, s 14 glasovi. — Za namestnika je bil izvoljen z 12 glasovi g. Janez Kotar, kmetovalec iz Gabrovke. Po volitvi se je razvila daljša debata, v kateri je bilo sklenjeno, da se zaprosi kr. banska uprava, da se za okraj litijski ustanovi na banskem vele-poscslvu Ponoviče, ki je bil kupljen od oblastnega odbora, okrajni razsadnik, po vzgledu inštitucije razsadnikov v Srbiji, kjer ima vsak okraj svoj razsadnik, ki ga upravlja in vodi okrajni ekonom. —■ Dalje se naproša kr. banska uprava, da se ustanovi v Ponovičah kmetijska šola za Zasavje, kjer bi sc učili kmečki sinovi, bodoči gospodarji, vseh agri-kulturnih ved v teoriji in praksi, da se na ta način dvigne kmetsko gospodarstvo. Debatiralo se je nadalje o načinu in sredstvih, kako dvigniti v litijskem okraju živinorejo, posebno prašičerejo, produkcijo žitnih pridelkov in krompirja, sadjerejo z vpeljavo enotnih gojenih sort. ustanovitvijo trtnic v Sv. Križu za tamošnje občine, ki se pečajo z vinorejo, travnišlvo i. t. d. Prvo sejo okrajnega kmetijskega odbora, ki se je vršila v popolni harmoniji vseh odbornikov, jo zaključil pretisednik Lebinger s toplo zahvalo vsem navzočim, posebno g. okrajnemu načelniku Podboju, ki je pokazal polno razumevanje za kmetijsko vprašanje v litijskem okraju. »Naš atek je dalj časa bolan, pa dobivumo na dan komaj po 5 fr, otrok nas je pa 6!« »Mamica je bila bolna, pa smo porabili vse za zdravnika!«, »Naš atek noče dati!«... Tisti korajžen fant je pa kar stavil predlog: »Kaj pa, če bi nam iz Jugoslavije poslali knjige?!« »Saj jih dobimo iz Jugoslavije!« »Zastonj...?« Vprašajoče oči so sc ozrlo v me! Skoro mu nisem mogel odgovoriti. — »No, če boste zelo pridni, bodo pa vam ubogim zastonj poslali iz Jugoslavije!« Kdo jih bo poslal — takrat nisem premislil... le, da jih ohranim in jx)množim ljubezen do slovenske knjige, sem jiim k-ir nehote tako odgovoril. Minule so prve šolske ure in minevajo vse naslednje, da sami ne vemo kdaj. Odmolimo slovensko — moj Bog, koliko jih je. ki niti moliti ne znajo v materinem jeziku: Vsi veseli zapuščamo »slovensko šolo«! Dal sem jim domače naloge: »Kaj ima:n v šoli najrojc?« — Prinesli so mi jih. nekateri jako lepe vsebine — le pravopis. .! Evo vam odlomek iz ene naloge: »...Jako mi je všeč, da je prišel med nas otroke spoštovani gospod katehet. Kako mi je bilo težko meni in drugim mojim rojakinjam, ki nismo razumeli nič v šoli. A sedaj je tako fletno (učenka je iz ljubljanske okolice), ko slišim v svojem jeziku govoritii našega gospoda ...« — Priproste besede. a povedo veliko! Moj »junak« se je pa pri nalogi najbolje odrezal: ...»ponosni smo lahko slovenski otroci, da se med vsemi tujci lc mi učimo materinski jezik v šoli v Eysdenu...« — Pa povejte, če niso narodnjaki ti moji mali?! O. domovina, ko bi znala, kako zelo to ljubijo tvoji sinovi in hčere, kako te ceni predvsem mladina v tujini, prepričan sem, da bi jim posvetila več, več, svojih moči! Kako zelo nas je razveselila notica slovenskega časopisja, da se razpravlja v domovini na najvišjem prosvetnem mestu o ureditvi šolstva med izseljenci! Naša mladina, ki jc potrebna in vredna ljubezni, in vsi, ki so nam ramena preobložena, apeliramo na vso merodajne kroge, da pospešijo uresničenje razprav v prid izšeljeniškemu šolstvu! Poljaki n. pr. že imajo oz. ustanavljajo po vseli večjih kolonijah Belgije in Holandije svojo lastne šole. Miklavžev večer je minul... Kako so se ga veselili moji mali. Pravili so mi, da je prišel Miklavž tudi v šolo. Kako sem želel, da bi prišel tudi slovenski Miklavž in prinesel vsakemu en katekizem in eno »Čitanko«! Ali ni ga še, če tudi sem mu pisal tja dol v daljno Jugoslavijo... Prepričan pa sem, da bo »Je-zušček« prinesel tem bolj razveseljiv dar! Ali ne, mati Slovenija? ... Sveti večer je nocoj ... S težkim korakom stopajo pod mojim oknom naši očetje — s »Silita« gredo — — — jaz pa pišem »materi naši domov ... D. O. Usoda rudarjev v Kanadi Levach Mine — Ontario, 15. 12. 1929. Nas rudarje v Levack Mine je dne 15. decembra zadela velika nesreča. Iz motorja je izbruhnil ogenj in uničil takozvani »Rackhouse«. Ogenj se je razširil s tako bliskovito naglico, da so ognjeni zublji naenkrat objeli ogromno poslopje. Uničen je dol priprav, v katerih se j loči ruda od kamenja, melje in pripravlja za j topilnico. Ko je gorelo zunaj, tik nad rovoan, so rudarji hiteli ven po posebnem rovu. Medtem so pregorele vrvi štirih »shipov« (dvigal, ! s katerimi se dviga ruda iz rudnika). »Sliipi« so v hipu popadali prav na dno rudnika, oziroma rova, kakih 400 metrov globoko. Čeprav je delovni mojster ukazal, da morajo vsi rudarji, ki so tedaj delali v rovu, iz rudnika ven le po lestvah, so se vendar štirje rudarji hoteli odpeljati iz rudnika z vozičkom, da bi bili preje zunaj. Usoda pa je zahtevala, da jc prav tedaj pregorela vrv dvigala, ki je padlo na tc štiri rudarje ter jih strahovito razmesnrilo. Komaj so potem spoznali njihova trupla. Bila sta dva Poljaku in dva Finca. Rudnik je ostal nepoškodovun, vendar jo ves obrat ustavljen najmanj za šest mesecev, ker so uničene pripravo za odvažanjo rude. Prizadeti smo vsi, saj smo izgubili delo, kar je posebno hudo sedaj, sredi zime. V tem času so namreč v Kanadi zelo težko dobi delo. Kadar bo kaj novega, sc zopet oglasim. Pozdrav vsem rojakom Albin Žarcn. zobni prašek št. 7 (z varstveno znamko Buldotfom) naredi Vam izredno bele zobe in desinficira usta. Droqerija Gregori Liubliana - Prešernova 5 Ljubljana, 9. januarja. Najtežje, najmučnejše jxiglavjc v ljubljan-skom proračunu jc šolstvo. Morda ni poglavja v vsem proračunu, kjer bi se taiko oôito kazali grehi občinskih uprav, kakor prav pri šolstvu. Če bo morda črez desetletja kak kulturni slovenski zgodovinar obravnaval slovensko šolstvo naše dobe, bo moral o Ljubljani napisnti trpko sodbo. V Ljubljani je bila namreč dosedaj skrb za šole razmeroma majhna. Ljubljanska mladina je uživala nezadostno pažnjo s strani občine, ljudsko šolstvo v našem mestu stalno hira in zaostaja. Slovenci smo upravičeno ponosni na naše šolstvo. V vsaki gorski vasi ima zadnji otrok priliko in dostop do izobrazbe. Število analfa-betov je pri nas na Slovenskem minimalno, najnižje v vsej državi in v vseh balkanskih državah. Tudi v Srednji Evropi ni število anal-fabetov nižje, kakor pri Slovencih. Čigava je zasluga, da smo Slovenci dosegli to kulturno stopnjo, za katero nas lahko zavida večina evropskih narodov? To jc zasluga naših kmečkih občin, naših kmetskih ^udi, ki so se zavedali, kaj je šola in kuj jim pomeni ter so žc pred desetletji zgradili in še grade za svojo mladino primerne šole in jih vedno podpirali v njihovem stremljenju. Ljubljanska občina našim podeželskim občinam ni dajala svetlega zgleda, temveč bi raje rekli, da so ga dajale te njej. In še ga dajejo. Zato smo v Ljubljani sedaj v neprijetnem položaju, da imamo opraviti s šolsko krizo, dočiim se podeželski kraji vesele lepih, ponosnih zgradb. Le |>oglejnio v nekatere kraje blizu Ljubljane: Moste, St. Vid, Vič, daljo v loško, poljansko dolino, litijski okraj, v vse večje gorenjske kraje (razen Kranja in Kamnika seveda), pa tudi v nekatere dolenjske kraje, kako je tam šolsko vprašanje rešeno. Pa še sedaj vlada pri jx>deželskeni prebivalstvu zanimanje za šole, to pričajo nove veliko, ponosno šolske stavbe v Zg. Siškii-Dravljah, v Senovem in drugje. Ljubljani pa je lani resno grozila sramota, da višja oblast eno šolo (na Vrtači) radi žalostnega stanja zapre. Govorimo seveda le o osnovnem šolstvu. Osnovnih šol je v Ljubljani odločno premalo. Saj jc v Ljubljani na primer samo ono šolsko poslopje, numenjeno za osnovnošolski pouk izključno le ženske mladine — šentjakobska šola. Kaka sreča, da ima ljubljanska ženska mladiina zatočišče v uršulinskili šolah in v Lichtenturnu! Ali tudi moški mladini ni nič boljše: ves severni del mesta nima niti ene šole, v velikem poljanskem okraju je edina šola v Marijanišču. V Ljubljani vlada torej občutna šolska mizerija. Poslopij, namenjenih za osnovnošolski pouk, je v Ljubljani sedem: I. deška šola (Ledina), II. deška šola (Graben), III. deška šola (Prule), IV. deška šola (Vrtača), mestna šola na Barju, VI. mestna šola (šišku) in I. dekliška šola (pri Sv. Jakobu). V teh poslopjih pa niso nastanjeno samo šole, katerih imena nosijo, temveč tudi druge šole. Skoro v vseh šolah se vrši izmenoma dopoldanski in popoldanski pouk. Za mladino ni to niti vzgojno, niti praktično, niti higijensko. Razredi, posebno ženski, so pre-uatrpani. V omenjenih šolskih poslopjih imajo zatočišče še IV.(!) dekliška šola, mestna pomožna in mestna manjšinska šola, dve deški in dve dekliški meščanski šoli. V licejskem poslopju pa gostuje še ena dekliška osnovna šola. Tako je šolsko stanje, kakršnega je našlo leto 1930 v Ljubljani. Proračun za leto 1930. Novi šolski zakon nalaga občinam mnogo večje dolžnosti, kakor prej in tudi ljubljanska občina ni izvzeta. Če bi hotela mestna občina samo te šole zadostno opremiti z vsem potrebnim in zadostno ugoditi pravicam učiteljsi . ter vzgojnim zahtevam, bi potrebovala vsoto 2,096.827 Din, ne da bii kaj gradila ali razbremenila njihov obisk. Leta 1928 je izdala v ta namen znesek 785.954 Din, v proračunu za leto 1929 pa je bil določen znesek 1,092.327 Din (računskega zaključka še ni). Proračun za loto 1930 bi izkazoval torej lep napredek za skoraj milijon dinarjev. Toda v proračunskem predlogu je opazka: »Potrebščina se zniža za Din 1,000.000. Okr-nitev se bo izvedla pozneje.« Torej ostane skoro točno pri isti vsoti, kakor je bila za osnovno šolstvo določena leta 1929. Ljubljana v vprašanju osnovnega šolstva letu 1930 ne bo napredovala niti za las! Največ potrebščin izkazuje, šišenska šola, ki je tudi največja: 554.625 Din. Ali dobila bo v ugodnem slučaju le četrtino tega, toliko kot lani: 133.839 Din. Ker velja to tudi za druge šole, navajamo lc lanske številke, ki so za loto 1930 iluzorne (v oklepaju računski zaključek za leto 1928). I. deška: 156.461 Din (119.444 Din); II. deška: 110.365 Din (73.966 Din); III. deška 95.805 Din (71.878 Din); IV. deška: 117.408 Din (125.653 Din); Barje: 57.714 Din (50.691 Din); VI. mestna 133.839 Din (85.701 Din); I. dekliška 137.747 Din (129.965 Din); dekliška na liceju 79.618 Din (52.763 Din); IV. dekliška 70.308 Din (36. 343 Din); mestna pomožna šola 12.000 Din (5000 Din); manjšinska šolo 1700 Din (—); 1. deška meščanska 25.000 Din (5850 Din): ff. deškn meščanska 32.000 Din (4600 Din); I. dekliška incščunska 20.900 Din (7100 Din); II. dekliška meščanska 27.000 Din (4600 Din). Zasebnim šolam daje mestna občina lc neznatno jiodporo: za uršulinsko šolo je določenih 7062 Din (leta 1928 5000 Din); Lichtenturnu pa 7400 Din. Redovnice morajo torej same nositi ogromno breme vzgoje ženske mladine 1er v tem oziru pretežno razbremenjujejo mestno občino. Otroški vrtci so v Ljubljani slabo razviti, dasi pomenjujo važen vzgojni in tudii socialni činitelj. V Ljubljani vzdržuje mestna občina le dva. Za leto 1930 je namenjeno za otroške vrtcc 33.410 Din (leta 1929 25.072 Din, leta 1928 26.286 Din). Od tega daje mestna občina neznatno j>od|K)ro otroškemu vrtcu pri uršulinkah: 2000 Din (1000, 2000 Din). Ženska srednja šola. Čo smo pri osnovnem šolstvu dosledno zu-htevali večjo pažnjo in večjo dotacijo mestne občine, zahtevamo pri eni postavki odločno, da se v bodočnosti črta in izostune. Ta jiostavku je velika, je jia nepotrebna, namreč [»ostavka za žensko realno gimnazijo. Nismo proti srednjim šolani, tudi ne proti višji izobrazbi ženske mladine, ali srednje šole niso skrb mestne občine, ampak skrb države. Razumemo potre-Ik> obstoja te šole pred vojno, ta potreba pa sedaj ne obstoji več. Mestna občina naj svojo že leta 1929 pričeto akcijo, da se ženska realna gimnazija podržnvi, še podvoji in jo privede do uspeha. Na ta način bi bil šolski proračun mestne občine za več kot milijon razbremenjen, mestna občina pa bi še prišla do lepegu poslopja, ki bi ga uporabila za druge, jiotreb-nejše stvari, na primer za v tem okraju tako zelo potrebno veliko dekliško osnovno šolo. Potrebščine za leto 1950 znašajo za žensko realno gimnazijo 1,269.453 Din (1,233.588 Din, 1.209.896 Din). Nujvečji le! te postavke znašajo osebni izdatki (plačo učiteljstvu, doklade, nadure itd.): 1,083.063 Din, ostali znesok pa tvorijo dotacije, па1к va učil, kurjava in snaženje vzdrževanje poslopja, inventarja itd. Ostale šole Srednja tehnična šola ne bo zahtevaLi le« tos, kakor tudi lani ne, nobenih stroškov s strani mestne občine (leta 1928 65.498 Din). Za trgovski tečaj je določenih 49.380 Din (49.230 Din, 46.022 Din); za obrtne nadaljevalne šole 120.000 Din (120.000 Din. 108.198 Din): za mestno gospodinjsko šolo 564.000 Din (394.740 Din, 338.941 Din); gostilničarska strokovna šola bo zahtevala 54.279 Din (92.421 Din, 144.371 Din). Te šole se vzdržujejo same, razen obrtno-nada-ljevalmih. Gostilničarska šola pa krije svoje potrebščine iz dohodkov hotelskega davka. Ostali šolski stroški. Za prosvetni oddelek je določenih 70.000 I Din (66.522 Din, 7002 Din); za krajevni šolski j odbor 12.000 Din (12.000 Din, —); za okrejno j učiteljsko knjižnico pa 5000 Dan (5000 Din, I 1500 Din). Skupni šolski stroški za leto 1930 bi znašali : po odbitku 1,000.000 Din pri osnovnem šolstvu. ; ki je že v naprej določen: 3,079,549 Din ! (leta 1929: 3.090.900 Din. leta 1928: 2,778.025 Din). Kakor smo že poudarjali: ženska realna giim-nazija tvori več kot tretjino teli stroškov. Pokritje pri šolstvu. Le malenkostno je pokritje pri šolstvu, saj drugega tudi ni pričakovati in bi bila zahtevat naj se šole vzdržujejo same iz u kovine učencev, za naše šole malenkostna. Ukovina se plačuje le na ženski realni gimnaziji in donaša Ie 42.500 Din, ter na trgovskem tečaju: 65.170 Din. Mestna gospodinjska šola donaša toliko, kot je zanjo stroškov. Z ostalimi dohodki, to je z odškodnino za j>isalne stroje, z najemnino šolskih prostorov itd. tvori kritje šolstvu za leto 1930: 487.945 Din (leta 1929 598.180 Din, leta 1928 611.376 Din). Primanjkljaj znaša torej 2,586.404 Din. v tej številki pa zopet ni vštet odbitek 1 milijonu dinarjev pri osnovnem šolstvu in znaša torej dejanski primanjkljaj še za miilijon dinarjev j več. Ta primanjkljaj sc krije iz rednih občinskih dohodkov. Moraličen primanjkljaj ljubljanskega šolstva pa je še mnogo večji in bi se dal izraziti le v milii konstataciji: že za sedanji čas manjkajo v Ljubljani najmanj štiri šolska poslopja. V znamenju vlomov in tatvin M. Sobota, 8. januarja. Vas Bakovci je postala zadnja dva tedna pozorišče vlomov in tatvin. Ta čas ni bilo niti ene noči, da eno ali celo večih hiiš ne bi obiskali ponočni gostje in odnesli s seboj, kar jim je prišlo pod roke. Izbirčni niso bili, marveč so nesli sploh vse: incso, moko, posodo, kure j itd. Tatov pri nobeni hiši niso zasačili. Opazili i pa so jih naposled jiri Rantaševih in tam jc prišlo do dogodkov, pri katerih je malo manjkalo, da se ni pripetila smrtnn nesreča. Hišo so obiskali tatovi. Eden se je skrival preti hišo, drugi pa so se zavlekli na podstrešje. Vse to se je izvršilo tako tiho. da domači niso slišali niti najmanjšega ropota, čeravno so bili v sobi. Slučaj pa je nuncsel, da sta šli dve ženski iz sobe. Nič hudega sluteč sta stopili v vežo. Vlomilci so zaslišali ropot. Mislili so, da so zasu-čeni, zato jim je bila glavna skrb. da bi sc rešili. V trenutku iso pretrgali nočno tišino streli. Ženski sta zakričali in se stisnili v kot. Tatovi so porabili prve trenutke zineac in so zbežali. Šele čez nekaj časa so si upali domačini iz hiše. Na prvi pogled so opazili, kake sledove so zapustili streli. Vlomilci so imeli vojaško puško in .so streljali z dum-dum naboji. Ena krogla jc zadela v steno, od tam se je odbila in sc zasekala v drugo steno. Tam je eksplodirala in naredila veliko luknjo. Za las jc manjkalo, da nista postali ženski žrtev 'streljanja. O dogodku sc jc takoj raznese! glas po vsej vasi. Drugo jutro so prišli na lice mesta orožniki. Začele so se obsežno preiskave. Aretiranih in zaslišanih jc bilo več fantov i/, domače vasi, ki so osumljeni, da so imeli pri mnogih tatvinah prste vmes. Vloma in streljanja pri Rantašovih pa so osumljeni cigani, ki so se prejšnje dni potikali po vasi. 11. januarja 1930 MEDICINSKI PLES V CELJU Celjski dom roiitf Vi Kupujte srancoshe proizvode pršite in izuertte m na velesejmu um CîS Ш0 * Teden poljedelskih stro>v od 11. do 16. marca 1930 Katalog razstavljavcev 7C0 strani, franko 12 francoskih frankov Olajšave pri potovanju, stanovanju in vstopnini Zahtevajte »GUIDE DE L'ACHETEUR« (izdaja se v 15 jezikih) pri: FOIRE DE LYON « Rue Mène-strier LYON (France) Koledar Petek, 10. januarja: Pavel pv.ščavnik; Aga-toD, papež. Osebne resfi = Iz železniške službe. Napredovali so z veljavnostjo od I. 1. 1930 uradniki III. kategorije, 2. skupine, iz 9. v 10. stopnjo: Moljk Ant., vlakovodja, Ljubljana gor. kol., Rojko Lovro, vlakovodja, Ljutomer. Žibcrt Franc, vlakovodja, Ljubljana gor. kol.; iz S. v 9. stopnjo: Pše-ničnik Josip, komercijelni uradnik. Jesenice, Babnik Ivan. vlakovodja. Tržič. Legat Jože, vlakovodja, Maribor slav. kol., Stnmač Rafael, vlakovodja, Ljubljana slav. kol., Filač Anton, strojevodja, kurilnica Ljubljana II. gor. kol., Klcmbas Karel, strojevodja, kurilnica Ljubljana II. gor. kol., Krcmžar Martin, strojevodja, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.. Ogrinc Anton, strojevodja, kurilnica Ljubljana II. gor. kol., ŠpendI Rudolf, strojevodja, kurilnica Maribor; iz 7. v 8. stopnjo: Lappain Viljem, prometni uradnik, Ljubljana dol. kol.. Polanec Ivan, prometni uradnik. Ptuj. Stariha Josip, prometni uradnik. Kočevje. Bajt Aleksander, strojevodja, kurilnica Ljubljana II gor. kol.. Černigoj Avgust, strojevodja, kurilnica Ljubljano II. gor. kol.. Grošelj Ignacij, strojevodja, kurilnica Ljubljana II. gor. kol., šile Rudolf, strojevodja, kurilnica. Novo mesto. Zajec Franc, strojevodja, kurilnica Ljubljana II. gor kol.; iz 6. v 7. stopnjo: Brodar Franc. skladiščnik, Ljubljana glav. kol.. Jakopič Ivan, administr. uradnik. Ljubljana gluv. kol.. Makoter Anton, šef postaje Križevc' pri Ljutomeru Novak Franc, komerc. uradnik. Maribor jlav kol., Sovre Franc, šef postaje Kraljevec Prclog. je-sili Josip, strojno odpljenje. Lah Franc, strojevodja. kurilnica Ljubljana 1. glav. kol., iz 5. v 6, stopnjo: Verliunc Josip, šef postaje Rožni dol—Pribišje; iz 4. \ 5. stopnjo: Poznič Marija, prometno-komcrcijelno odeljenje; 3. skupine: iz 8. v 9. stopnjo: Robič Pavel, vlakovodja, Jesenice, Strmïek Ivan. vlakovodja, Prnpersko; iz ћ. v 7. stopnjo: Ojstrež Blaž, vlakovodja, Celje; iz 3. v 6 stopnjo: Belič Ivan. prometno komcrcijelno odeljenje. llerzog Josip, komerc. uradniki Ljubljana, glav. kol., Rihter Janko, prometni uradnik, Blanea, Škof Valentin, šef postaje Čušperk. Mojer Anton, nadzornik signala, signalna delavnica Ljubljena, Pavlin Josip, nadzornik brzoja va. signalna delavnica Ljubljana, Pipan Alojzij, nadzornik signala, signalna delavnica Ljubljana, Oblak Josip, strojno odeljenje. Lchan Franc, poslovodja, kurilnica Ljubljana M. gor. kol.; iz 4. v 5 stopnjo: Putik Klavdij, obče odeljenje. Potoknr Josip, obče odeljenje. Vene Josip, obče odeljenje, Sterman Elizabeta, prometno Vouiercijelno odeljenje, Ulčnik Štefan, prometno komercijelno odeljenje, Jelnikur Jožef, prometni uradnik, Trbovlje; Kovač Janez, prcuietlli uradnik, Dov-je-Mojstrana, Lengur Anton, prometni uradnik, Moškanjci. Puvšer Alojzij, prometni uradnik, l'onikva, Rebolj Ivan, prometni uradnik, Št. Peter v Suv. dolini. Srakar Jožef, prometni uradnik, Ponikva, Straus-Podsedenschek Ana, koinerc. uradnica. Maribor glav. kol., Tratnik Franc, prometni uradnik. Stična, Zupančič Fr., prometni uradnik, Rajhenburg, Bedenk Rudolf, sprevodnik, ljubljuna glav. kol.. Ju rman Ivan, nadzornik proge, p rogov pa sekcija Muribor gluv. proga, kališnik Ivan, uadzornik proge, progovna sekcija Zidani most, Koželj Franc, nadzornik proge, progovna sekcija Maribor kor. proga, Mahkovcc Alojzij, gradbeno odeljenje, Pavlin Vinko, nadzornik brzojava, signalna delavnica Ljubljana, Ronko Franc, nadzornik proge, progovna sekc-ija Jesenice, Višnar Karel, nadzornik brzojava, signalna delavnico Ljubljana, Verbovšek Josip, strojno odeljenje, Keržič Josip, administr. uradnik, kurilnica Ljubljana II. gor. l^Mj^Irovrič Peter, a d min. uradnik. кипЛшсај^^^Нрпа I. glav. kol., Velušček Kristina. а^ИШГг uradnica, kurilnica Ljubljana II. gor. kol., iz 3. v 4. stopnjo plače: Arhar Marija, obče odeljenje, Burja Ivku, obče odeljenje, Jesih Alojaija. obče odeljenje. Mihe-lič Frančiška, obče odeljenje, Kušar-Plevnik Angela, prometno komecijelno odeljenje, Truh-lar Franc, prometno komercijelno odeljenje, Vertačnik Albert, prometno komercijelno odeljenje; Bolha Oton, komercijelni uradnik Trbovlje; Butara Janko, prometni uradnik. Črnomelj: Jczovšek Franjo. prometni uradnik. Kamnik; Lepši no Jo«i'p, komercijelni uradnik. Ča-kovec; Pavlin Oton prometni uradnik. Žirovnica; Petrič Matko, prometni uradnik, Grosuplje; Petrič Mihaela, komereijelna uradnica. Jesenice: Puiz Andrej, komercijelni uradnik. Rakek; Itutar Anton, šef postaje Gornji Do lié, Stem berger Leopold, prometni uradnik. Zaloc; Svetic Anton, komercijelni uradnik, Ljubljana gl. kol.; Šoberl losip, prometni uradnik. Grosuplje; Tašler Hermine, komereijelna uradnica, Celje; Verbančič Rudolf, prometni urndn'k, Nom o n. j ; Čop Ludvik, nadzornik proge, progovna sekcija Jesenice: Farkaš Ferdo, nadzornik proge, progovna sekciji Novo mesto: lvanu-a Srečko, administrativni uradnik, progovna sekcija Zidani most; Babnik \loi/.,-j strojevodja, kurilnica Ljubljana 11. gor. kol.: Kokol Ivan, strojevod ja, kurilnim Moril cr; Krivec Viktor, administrativni nradnik. kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Urli Maks. a-bniivstrativni uradnik, kuriliuica Ljubljana I. gl. kol.: Završnik Karel, strojevodja, kurilnica Zidani trost; iz 2. v 3. stopnjo: Šuler Antonijo, obče odeljenje; Med-vešček Marjan, prometni uradnik. Kresnice; Voje Stanislav, nrornetni urad.rk. Sevnica: Bi-tenc Peter, strojno odolenje: Okrupa Marjeta, strojno odelenje; Outrata Drago, strojno odeljenje; Prcpelnh Anton, adminis*ritivni uradnik. kurilnica Ljubljana I. gl. kol.; iz 4. skupine: iz 7. v 8. stoonjo: Premzl Stefan, vlakovodja, Pragersko; iz 5. v 6. stonnjo: Steiuer Karel, prometno komercijelno odolienie; Kr-tnjcc Josip, strojevodja, kurilnica Maribor. Novi grobovi + V Škofji Loki ie 9. t. m. umrl g. Mihael B1 a z n i k, posestnik, bivši trgovec in čevljarski mojstf. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne. "t" V Konjicah ie umrla g. starešini okrame-ga so.'išča Gvidona Miheli'a 4 in pol letna hčerka Milica. Pokopali so jo 8. t. m. Mnta krnniha * V kratkem bomo ?al prisiljeni ustaviti list tistim, ki so z naročnino zaostali. Zato prosimo, da nam zrostanek čimprej poravnajo tn dodenejo še naročn:no vsaj do konca tega meseca, da bodo list prejemali redno. ie Posebni vlaV Ljubljana—Belgrad za poklo-eitvene dnputariio občin dravske banovine. Po odredbi Generalne direkcije vozi za poklouitveno de-put'cijo občin dravske banovine iz Ljubljane v petek, dne 10. januarja 1930 posebni vlak po sledečem voznom redu: Ljubljana pl. kol. od hod 20.10, Litija odhod 20.44. Zagorje 20.56. Trbovlje 21 01, Hrastnik 21.7. Zidani mest 2120, S°vnica 21.54, Rijhpnburg 22 00, Videm-Krško 22.14, Brežice 22.25, Dobova odhod 22.33. V»!»««*, živčni glavobol, migreno prežene IVO fiJ lf?0'r0V'C. l»l a'n-'h in T)i ». o al j" pn ol-loran n S'" d i v Uvr ep. r>o v/,'va, pmv <"■ no 1 a iSnofal »V s !■ Va* 'b oruin (tripe. — Kupile »Nos 1-a oj. Proizraji: anotolia Batiovee. L'nbtj mu. aC 4«Г|& |Г • ' jafv v »O , V* ' so najlažji pot, po kateiem prihajajo bolezenske kali v naše telo. NAJBOLJŠE VARSTVO proti prenosu nalezljivih bolezni dihalnih organov okusne ANACOT-pastilje dr. Wanderja, Dobivajo se v vseh lekarnah. Varujte se izdelkov, ki v zadnjem času imitirajo ANACOT-pastilje. it Nova reflisiracijà motornih vozil. Vsled novega zakona o nazivu iu razdelitvi kraljevine ua upravna področja se po naredbi ministrstva notranjih del z dne 12. decembra 1929 spremeni tudi dosedanja označba motornih vozil skladno z novo upravno razdelitvijo kraljevine. Dravska banovina ima sedaj znak razlikovanja 2 z letnico izdaje tablic. Vsi lastniki motornih vozil morajo radi tega vsaj do 1. februarja 1930 prositi pri pristojnem okrajnem načolstvu (upravi policije v Ljubljani, pred-stojništvu mestno policije v Mariboru, predetojni-štvu mestne policije v Celju, okrajni izpostavi v Škofji Loki) za dodelitev novih evidenčnih tablic. Prošnji, ki se vloži na uradni poziv in je torej takse prosta, je treba priložiti dekret o dodelitvi dosedanje evidenčne .številke in dokazilo o plačani taksi za leto 1029 in 1930, kolikor jo slednja taksa do dne prijave že zapadla. V prošnji v treba navesti tudi vse spremembe, ki so naštele po zadnji prijavi, posebno pa ime. priimek, poklic iu stalno bivališče (cesta, ulica, hišna številka) lastnika aH posestnika objekta, iste podatke za šoferja ter siajališčo ob-jek:a (garaža) z označbo tečnega naslova garaže (kraj, cesta, ulica, hišna številka). Ob plombiranju novih tablic, se morajo oddati stare tanlice dotič-nenm obla?;vu. Za nove objekte ali pri bistvenih spremembah n. pr. ob predelavi osebne;ra avtomobila v tovornega je treba napraviti prijavo po obrazcu, ki se dobi pri omenjenih prvostopnih oblastvih. Znak naše kraljevine za mednarodni promet, ki je bil doslej SUŠ, ie odslej Y (vpsilon) sredi bele ovalne tablico. Ban: Dušan Sernec s.r. -A- Plakatni osnutki za Lublianski ve!e-sejem. Uprava Ljubljanskega velesejma je razpisala natečaj za plaka.ne osnutke za X. mednarodni Jubilejni veletejem, vsedržavno šumarsko in lovsko razstavo in za spominsko diplomo razstavl.ialcem. Ocenjevalna komisija je prisodila nagrade sledečim avtorjem: Osnutki :ogata za občutljivo tipajočo roko koža tega sadu. Pol nezuvedno sem s palcem pritisnil in sad se je odprl, razklal na dvoje, še slajše je za lepote žejno oko notri v breskvi meso in voljno in vse skrite sladkosti oibljubljnjoče. A na sredi je jedro, trdo in težko. Tu se mi ustavi razum in ves še v neznani l>ojazni se potaplja v bolestno in temotno razglabljanje. Moj um je z naporom jedro zavzel: skorjo je prebil in držal je nu dlani grenko in sladko sredino. * Tedaj sem se zamislil in moje dejanje se uii je zazdelo kakor pomembna parabola. Bilo je ob zatonu. Nebo je prinašalo in odnašalo senco. Razkazovalo je vse svoje barve, vihralo je kakor srce na vrhuncu bolesti in sreče. Na morje je še sijalo solnce. Dasi je bilo v visokem poletju, je v solnčnem zatonu živela v svoji najskrivnostnejši obliki jesen. Rdeči in rjavi pasovi so se vili in omamljivo objemali nebosklon. Kukor poslednje pirovanje vesele in zveneče družbe je odmevalo polno valovanje plime. In nove skrivnosti in nova veselju je obljubljala sleherna večerna pojava. Ncnchoma jc vse v svečanem ritmu dihalo, bre* skokov, brez odmora, brez povišanja in brez ponižanja. Menjavanje tiho in izmenjavanje glasno Dokler ni oatalo erce ишо s se- boj. In je slutilo breskev ter njeno skrito povest. O, kdo jo je neki povedal? Piščali so otožno popevale in ptice so v te nmetelne, svoje pesrmi naravne mešale. Oljke so dehtele. Veter je tiho poslušal in le od časa do časa pojadikoval. Mlad človek je stopal v življenje. Tolike nežnosti in tako otožne še ni bilo čutilo njegovo srce kot pri tem prvem tipanju davno zrelega sadu. čigar skrivnostnih globin še ni slutiilo in je le slastno čutilo ua roki vso neizmerno razkošje njegoyo. Vse žile so bilo polne vesele krvi. Pogumne, predrzne in spoznanja žejne so postale oči. Roko so razsipale jx>lno starih sanj. Tako lice mladeniško. kukor da je nanj napisalo začudenje svojo znamenje: preko take lepote, katera lepota gre? Ko pn stoji ta obraz na koncil pred slad-kobo in grenkobo po zavzetju, na obljube noči čakajoč v večeru — ali ni nekaj joku in tožbi podobnega v njem? Vselim predan in izdan je človek star in izkušen postal, a misel mu jc vsa otroška. 2. Zvonar O mojster zvonar pri Svetem Ambrožu v Milanu, nepoznani prijatelj, tolažite! j brez primere. V vojaški bolnišnici tik katedrale sem nosil prve grenke ure. Vse najlepše in najsijuj-nejše sanje svoje mladosti sem bil potrošil in strašna zapuščenost mc je plašila. Ponoči sem stal pri umobolnih na straži, podnevi sem v julijskem solncn pometal dvorišča in hodnike in stopnišča. Pošasten strah je bil v meni — Ixhizcu kakor v človeku, ki bi v tamo zrl. kjer ga rablji živega pokopljejo — v žilah mi je ledenela kri, ko se mi je telo od vročine in truda potilo. Tisti hodniki, tista stopnišča, tistu dvorišča bolnišnice. Sam Brumunte jc bil v čisti renesansi gradil stebrišču in v polkrogih oboke, z lahkoto in mladeniškim zanosom. Kdo je vendar pozneje končaval — iz čiste renesanse v težki in okorni barok? Iz kamna in krede kipi menihov in sveti ikov, Marije Pomočnice, devic in puttov, mramomate plošče z napisi iz Svetega Pisma, reliefi z glavami vclmož in kraljev, kraljic in plemenitih gospa. In dolgi široki hodniki, s težkimi durmi, deljenimi v rezljane ploskve, koder so brezimenski svetniki in brez-imenski grešniki v meniških haljah hodili, se zbirali v gruče, hiteli k dolgim molitvam. Kdaj je bil tam cistercijenzijski samostan? In okrogla okna visoko pod stropom kakor oči patri-urhaličnlh starcev, ki nad mladostnim brezumjem straži jo. Po tej muzejski zaprasenosti in tenki gro-zotnosti so se razlegala povilja, so vojaki hiteli. stražili. nosili boln'ke. Na dvoriščih so v najhujšem solmu požiral- sv. je jelo iz pločevinastih posod med gbisno kletvijo in pritajenim jokom. Na hodnikih so stale na železnih ogrodjih slamnice v dveh dolgih vrstah. Plašno so neprestano lili vodovodi, Kakor strahovi so ifonoči hodili vojaki. Vf Prvi dan zdrav človek v bolnišnici. — Po dolgi vožnji sem počival na slamnici in nenaden poletni vihar je z žvenketom odpiral okrogla okna visoko pod stropom. Dež je pršil name svoje zdrobljene kapljice. Nisem se gc-nil. Mručno ie bilo v dolgem in visokem hod- tujcev pa je bilo 2578 Avstrijcev, 1450 Celioslova-kov, 3887 Nemcev, 582 iz Italije, 206 Angležev, 246 Poljakov, 232 Madjarov, 141 Američanov i. t. d Tukaj niso všteti tujci, ki so bili le en dan v Splitu. Pravtako niso tu vštete številno dijaške ekskurzije. it Skrunilec grobov. V mestu Palanki v Vojvodini so te dni ugotovili, da jc bil oskrunjen grob odvetnika dr. Aleksandra Dimitrijeviča, ki jo bil dne 31. decembra pokopan na pravoslavnem pokopališču. Neznani oskrunitelj groba se je pola-komnil dragocenosti, ki jih je imel pokojnik na sebi v grobu. S težavo je zločinec odkopal grob in odprl kovlnasto krsto, nato pa odvzel mrtvecu dragocen prstan in dva zlata srajSua gumba, preiskul pokojnikove žepe in pobral is ltrsle ves denar, ki so ga pokojnikovi sorodniki položili v grob. Orožniki so ekrunilcu že na sledu, ker je pozabil pri grobu lopato. Krsta je bila nato še enivrât zapečatena iu grob zasul. •k Prebivalstvo Velikega Bečkereka. Veliki Bečkerek je eno večjih mest v Vojvodini. Sedaj šteje 38.593 prebivalcev, od teli je 19.109 mož in 19.484 žena. Po narodnosti so: 16.365 Srbov, 9423 Madjarov, 8199 Nemcev, 1554 Judov, 719 Hrvatov, 699 Slovakov, 586 Runumov, 260 Cehov, 187 Slovencev, 187 Bolgarov, 185 Ciganov, 179 ltusinov. 53 Turkov, 24 Poljakov, 12 Italijanov. 2 Latiša, t Francoz in 1 Grk. Res izredna mešanica narodnosti, med katerimi bi bilo že res čudno, (e bi manjkali Slovenci. т!г Tri milijone kilogramov hercegovinske-ga tobaka. Odkup tobaka je skoro v vsej Hercegovini, Bosni, Dalmaciji ter Črni gori v veliki večini že končan. Prof: pričaka vanju sadil-ct-v jc bile sorazmerno le m do tclwka klasifi-ciranega z i .zledno dobrega. «J ,j*i11 pr. ;e da bo kmet, če proda še ostanek, le prišel nn svoj račun, čeprav ve, da bi inoral biti boljše plačan. Iz Hercegovine pričakuje uprava državnih monopolov okrog tri milijone kilogramov tobaka, vštevši sem še mali tlel tobaka, ki ga bodo dale Dalmacija, Bosna in Črna goru. ■jSr Ognjišče ljubezui. Osem pesmi na čast presv Srcu Jezusovemu za soli, zbor in orgle, zložil p. Hugolin Sattner. Sattncr je ljubljenec naših ko-rov, njegove skladbe niso nikdar dolgočasne, vedno sveže, polne ognja iu miline, zelo melodi'.'ozne in brez nepremagljivih težkoč. Večina skladb je enokitičnih, zato pa so daljše Za zbore, ki streme za napredkom in res dobrim podajanjem čuv-stev, ki so izražena v besedilu, bodo te skladbe izvrstna šola. Portitura, ki šteje 19 strani v velikem formatu in finem litografičnem lisku, stane 30 Din, glasovi so po 5 Din, dobi pa se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. it Gospodinjo. Vaše perilo pere, posuši monga ali lika tovarna Jos. Reich. Ko bi vedela Ti tetka Mica, kakšna bila šolarska je veselica, kifel'Čki, potica in pridatki, joj nazadnje ^Cuddftrt^-čaj še sladki! Tea hnporl, Ljubljana, Aškerčeva 1. Ljubljana Kai bo danes 7 Drama: Zaprto. Opera: Zaprto. Union, verandna dvorana: Prosvetni večer. Poje g. Niko Kuret. G. Vladimir Purtar predava o razstavi v Barceloni in v Montseratu. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Bahovec, Kongresni trg; Mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Mr. Hočevar, Šiška VIL © Rojstni dan kraljice Marije. Z vdanostjo do vladarske hiše in Njen. Vel. kraljice Marije jo včeraj Ljubljana praznovala 30. rojstni dan kraljice Marice. Mesto je bilo okrašeno z državnimi zastavami Cerkvena svečanost ob tej priliki se jo vršila ob 10 v stolnici Slovesno službo božjo jo opravil ob številni asistenci škof-koadjutor dr. G. Rožmaa. Prisostvovale so ji vse odlične osebnosti našega mesta z banom ing. Scrnecem in div. generalom Tripkovićcm na čelu. Cerkev je bila polna občinstva Na koru je sviral oddelek vojaške godbe, pred cerkvijo pa je stala častna straža. — Služba božja se je vršila tudi v pravoslavni kapeli. Ob 11 je ban ing. Sernec sprejemal v imenu kraljevskega dvora čestitke dobite dobro kuhinjsko posodo v največji izbiri pri tvrdki §ïâMQ riORIANClC LJUBLJANA -• Sv. Petra e sta štev. 35 niku, pretvorjenem v vojaško spalnico; vojaki so stopicali med slamuicami in nestrpno čakali, da se poleže ploha in da odidejo na ulice, v gostilnice, v kinematografe, v kavarne — le ven iz tegobne in dušeče bolnišnice. Tedaj je z«pelo lik nad mojo glavo — tako se mi je zdelo — z mehkobo večerno zvonenje. Ange lus. Drcmotne sive stene so sc omehčale, raz-meknile, svilene in pobožne in ko od kodila cerkvenega dehteče so postale. Tihe daljne orgle so bučale v zvonovih. Bel angel mi je spustil veke čez oči. Po-vedel me je v sanjsko deželo, kjer rasto bodoči dnevi v čudežni slogi in lepoti. V medlo blesteče dvorane, kjer v blagi tilioti praznuje ljubezen svoj praznik. Ognjeno žorenje solnca v ublaženosti belega z«štora ia pojoče morje v čistosti jutranje zarje — vse pobožne in brez-modežne glasove tenkih in polnih zvonov mi je poklanjal beli angel. Vsako nro je mojster zvonar pri Svetem Ambrožu v Milanu ozarjil s posebno melodijo. Časih kratko, časih zategnjeno, časih tolažiliio, časih prosečo, časih veselo, časih tožečo. A opoldne in zvečer je zbral vse svoje mojstrske sile in je dajal, kar je srcc hotelo vzeti — kar je srce hotelo imeti. Koliko zvonov je zvonar imel? Ne vem. Vem samo, da je za vsako stvar imel svoj žar in lek za vsuko bolečino. Pri Svetem Ambrožu v Milanu, ko sem zdrav in mlad prebival v bolnišnici, sem spoznal, kako je dobrotna tolnžba srcu mila. Iu kdo bi tolažbe ne potreboval? © Španiji bo posvečen današnji prosvetni večer, ki bo ob 8 v verandni dvorani hotela Union. Večer obsega sledeče točke: 1. dve španaki narodni posmi a) Uspavanka, b) narodni ples ter Freire: Serenada, kar poje g. Niko lvuret, akademik, »premija na glasovirju g .Vilko Ukmar. O svetovni razstavi v Barceloni predava g.' ravnatelj Vladimir Pintar. Predavanje spremljajo in pojasnujejo sk(optične slike. Ker nam bo večer gotovo nudil obilo zanimivega iz oddaljene Španske, zato bo sleherni obiskovalec gotovo odšel z obogatenimi mislimi od večera. Vstopnice se dobijo v predprodiji v Prosvetni zvezi Miklošičeva 5 in sicer sedeži po 8, stojišča po 2 Din. O Illšnim posestnikom. Mestni magistrat opaža, da hišni posestniki ob poledici ne posipajo hodnikov pred svojiami hišami s peskom, žaganjem, pepelom itd. Duši mestni magistrat redno vsako leto opozarja na tozadevna zakonita določila in iz njih izvirajoče dolžnosti hišnih posestnikov, se posipanje zanemarja in s tem občutno ogroža varnost prometa in zdravje pasantov. Mestni magistrat jo naprosil policijsko upravo, da ovadi v bodoče vse malomarnosti te vrste, ter bc zoper krivce najstrožje postopal. O Predavaujo v »Pravniku«:. V soboto, dne 11. januarja t 1. bo nadaljeval na sestanku društva »Pravnika*; gosp. apelacijski sodnik dr Edvard Pa j nič svoje zanimivo predavanje: »Sreska kot kazenska sodišča po novem kazenskem postopni-ku<. Predavanje se bo vršilo točno ob šestih popoldne na sodišču v Ljubljani soba štev. 79 in vabi k obilni udeležbi — odbor. 0 Poziv davkoplačevalcem. Davčna uprava Ljubljana mesto razglaša: Obrati, ki se ne vodijo v stalnem lokalu, nego s hojo od hiše do hiše in od kraja do kraja n pr. kro-šnjarji, torbarji, cir-ftusi, potujoči gledališča, panorame, potujoči fotografi, sejmarji, prodajalci cvetk, igrač po ulicah in lokalih itd. so zavezani plačevati davek od podjetij, obratov m s;imostalnih poklicev po členu 42, druga skupina, točka 3 zakona o neposrednih davkih in pravilnika k temu zakonu. Nezavisno od čistega dohodka plačujejo navedeni ta davek še pred začetkom poklica. Davek znaša za davčnega zavezanca samega na leto 60 dinarjev In za vsakega pomočnika po 30 dinarjev. Če izvrševalec navedenih obratov pomnoži tekom leta število oseb, ki mu pomagajo v obratu, plača naknadno za vsako tako osebo po 30 dinarjev, ne pa tudi v takih primerih, če samo menja pomočnike. Davek za omenjene obrate se plača v prvi polovici leta, preden se začne izvrševati poklic in sicer v celotnem letnem znesku, če pa se začne poklic izvrševati šele v drugi polovici leta. pa se plača davek v polovičnem znesku (čl. 1-18 omenjenega zakona o neposrednih davkih in pravilnika). Uvodoma omenjeni davčni zavezanci, ki se zalotijo brez potrdila o pla-čauem davku, plačajo poleg rednega davka po čl. 59 zakona o neposrednih davkih še enak znesek kot kazen. Od potujočih obratov se pobere davek, ko se izdi obrtno dovolilo; kot dokaz o plačanem davku služi po pristojnem oblastvu izdano obrtno dovolilo, ua katerem je dnvčno oblaeivo na predpisani паГјц potrdilo vplačilo davka z označbo točne dobe. za katero je dnvek plačan Vsi izvrševalci obratov, ki se ne vodijo v stalnem lokalu, marveč s hojo od hiše do hiše in od kraja do kraja, ee poživljajo, da izpolnijo svojo davčno dolžnost in plačajo ta davek takoj, da se izognejo kazenskim posledicam, predvidenim v č'enu 139 omenjenega zakona o neposrednih davkih. © Popis živine, perutnine in čebelnih panjev. Od 10. do 31. januarja 1930 se bo v ljubljanskem mestnem okrožju vršilo popisovanje živine, perutnine in čebelnih panjev iu sicer po m-gistntnih organih od hiše do hiše. Zbrani podatki bodo služili zgolj statističnim namenom Občinstvo se opozarja, da pri popisovanju ne dela ovir in ne navaja napačnih podatkov, ker bi se sicer moralo proti vsaki stranki po obstoječih predpisih kazensko posopati. © Tatvina motornega kolesa. V sredo pozno zvečer se ie v Vodm-tu izpred neke gostilne do- Maribor 1 Delo finančnega mmhhstva 1.1929 □ Rojstni dan Nj. Vel. kraljic« Marije trao praznovali včeraj v Mariboru na slovesen način. Posamezne šole so prisostvovale zavodovim službam božjim, ob 10 pa je bila v tukajšnji stolnici slovesna služba božja, ki jo je daroval ob števlni asistenci pomožni škof dr. Ivan T o m a ž i t. Navzoči so bili predstavniki civilnih in vojaških oblastev, okrožni inšpektor dr. Schaubach, mestni poveljnik general 2ivko Stanisavlje-v i č , mestni župan dr. J u v a n ter okrajna glavarja dr. I p a v i c in dr. H a c i n. Pred stolnico je bila razvrščena častna četa tukajšnjega peš-polka z vojaško godbo na čelu. Raz državna, samoupravna in tudi številna privatna poslopja so vihrale državne trobojnice. □ Izredno lepa slovesnost zlate poroke Henrika in Terezije Lipnik, pooestn:kov na Laz-nici, se je vršila v Limbušu dne 7. t in. Omenjena slovesnost je pričala, kako domači kraj spoštuje versko in narodno zavedna kmečka posestnika. Ob zvokih godlie so zlatoporočenca sp-e-mili v cerkev otroci in vnuki, sorodniki, prijatelji in znanci; zbralo se je ljudstva, da jc bila cerkev natlačeno polna. Cerkveni slovesnost ie onravil domači g. župnik Andrej Bračič. Obema jubilantoma, vzornima ljubiteljema domače grude: še na mnoga leta! П Tujekoprometr.o gibanje v Mariboru v I. 1929. Prijavljenih je bilo v preteklem letu v tukajšnjih hotelih, gostilnah in zasebnih stanovan'ih 39.268 tujcev, odjavljenili pa 39.694 tujcev. Prijavljenih je bilo v zasebnih prenočevališčih 14.494 oseb (odjavljenili 14.958), v javnih prenočevališčih pa 27.474 fodjavljenih 24.736). Od teh je bilo iz notranjosti države prijavljenih 13.013 oseb, iz inozemstva 1481; od'avljenîh pa je bilo 15.512 oseb iz notranjosti države, 1446 pa inozemcev. Od inozemcev je bilo v Mariboru največ Avstrijcev (5554), Čehov (486), Italijanov (444), Nemcev (407) in M л d i arov (213). □ Odličen koncert v Mariboru. Drevi kon-certirata v veliki unionski dvorani dva velika umetnika in sicer prof. Nikola Nagačevski, absolvent prodvoine moskovske šole, sedaj prvi tenor na bukareški operi in slaven konccrtni pevec. Spremlja ga profesorica Nina ilnicki, ki ie nastopila z velikim vspehom po vseh evropskih presto-licah. Razen s spremljavo Nagačevskega bo na- j stopila tudi z več samostojnimi točkami, med dru-j gim s »Campanello« od Liszt-Bussonija. Obisk i koncerta tonlo priporočamo. п V Ljudski univerzi predava drevi ob 20 : Specialist za notranje bolezni dr. Pavlic o pravil-' ni človeški prehrani. Naziranje glede pravilno p-e-j hrane se je v zadnjem času zelo spremenilo ter ; bo občinstvo gotovo poselilo omenjeno predavanje v lepem številu. □ Da popravimo. Zadnja »Volksslimme« poroča o odpustu šestih pomožnih delavcev pri tukajšnji carini ter vprašuje, kje bodo sedai odpuščene) dobili zaposlitev. K tei vznemirljivi notici pripominjamo, da ie carinska utirava sicer tcs odpustila omen'euo šesterico, da so pa sedai vsi sprejeti nazaj v službo pod prejšnjimi plačilnimi pogoji. □ Pri sekariu težko ponesreči'a. 32 letna zasebnica Marija Ozivčin se je včerai popoldne sankala s svojo hčerko na znani strmini »Monte j belo« proti Kamnici. Pri tem je s toliko silo pri-I letela v železno ograjo ob rohu strmine, da je za-; dobila izredno težke poškodbe na spodnem drlu i telesa in da je Ie malo manjkalo, da si ni razbila j ob železni ograji glave. Otroku pa se k sreči ri : nič pripetilo. Ponesrečenko so prepeljali v bol-! nišnico. O Vse pohorske postojarke poročaio o mir-j nem vremenu pri temperaturah pod ničlo. Snc/ne j razmere so neizpremen'ene. Višina snega se gib-j lje od 30 do 50 cm. V senčnih legah prevladu'e j izboren suh sneg, medlem ko je na priso'nih po-1 bočjih nekoliko olcdenel. Za nedeljo se obeta zopet dobra smuka ter ie po vremenskih napovedih godila drzna tatvina motornega kolesa. Slikarski ^ naših Pohorcev pričakovati v najkrajšem času no- mojster Josip Marn iz Hradeckega vasi je prišel z motornim kolesom v Vodmat ter se nekaj časa zamudil v gostilni, motorno kolo pa je pustil zunaj. Ko se je opolnoči hotel vsesti na motorno kolo, ni bilo tega nikjer. Kolo je bilo vredno 22.000 Din in je imelo številko 15.771 ter je znamke »Harley Dnvidson«. Mitniški pnznik je povedni, da je videl nekega neznanega moškega, ki je peljal motorno kolo peš in brez luči preko občinske meje čez most proti Kodeltjevemu. Policijska stražnica je zvedela tudi zi ime tatu, samo izslediti ga še ni mogla. Skoro gotovo pa je že, da bosta tat in motorno kolo kmalu najdena. © Usmiljenim srcem priporočamo ubogo vdovo N. K. Pred 1 mesecem se ji je mož nenadoma ponesrečil in utonil Pred 14 dnevi je pa povila dvojčke, tako da je ostala brez vsakih sredstev v trdi zimi s petimi otrôki v starosti od 7 let do 14 dni in s 87 let staro materjo, prepuščena usmiljenim ljudem. Kdor more, naj kaj utrpi in ji daruje vsi j za prvo silo. Darove sprejema in izkazuje npia-va »Slovenca«. © Vsak petek sveže namočena polenovka pri ►Bobenčku«. Celie & V Egipt ia na goro Sinaj je predmet zanimivemu predavanju, ki ga bo govoril v ponedeljek, dne 13. januarja t j., ob S zvečer v. telovadni dvorani Orlovskega doma v Celju univ. profesor prélat dr. Matija Slavič. Gospod prélat je pred časom v znanstvene svrhe obe ti deželi prepotoval in nam bo mogel podati zanimivo in deloma tudi novo sliko teh zgodovinsko in kulturno važnih pokrajin. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Vstopnico (sedeži 8 Din, stojišča 2 Din) se dobijo že sedaj v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4. & Klabundov »Krog s kredo« v Celju. V sredo zvečer je zopet gostovalo v Celju mariborsko gledališče in nudilo večer, za katerega mu bo številno občinstvo iskreno hvaležno. Le iz časopisov smo doslej Celjani vedeli, da hodi Klabundov »Krog s kredo« zmagoslavno pot preko sodobnih gledališč, ta večer pa smo lepoto te tako prijetne lirike uživali neposredno. JSr Dijaško stojišče v celjskem gledališču je unikum. Id ga pač menda lahko opazuješ zgolj v Celju, človek so mora resno vprašati, če je to res dijaška mladina ali le mladež iz prvega leta po-boljševalnico. Ali današnja šola ne čuti nobene potrebe več, da nudi dijaštvu tudi v tej stvori smernice. Saj bi bilo sicer nemogoče, da bi dijak povsem nebistveni nedostntek na odru apostrofiral z glasnim ali celo povsem neumnim medklicem. In to prerivanje, hibitanje, smeh ob vsaki in zlnsti najmanj potrebni priliki! Ako ne bo odpoinogla šola, gledališki faktorji in policija, bo občinstvo samo prisiljeno naprrviti temeljito red. Apeliramo pa tudi nu dijnštvo samo. Tako obnašanje je zanj sramota. Proračunska denarna politika se je uspešno izvajala vse leto. Proračun, ki velja sedaj, ki pa je bil kot predlog izdelan pred 6. januar.cm, kasneje pa popravljen in spopolnjen, je služil kot dovolj sigurna baza financiranja. Državna p'ačila so se v prošlem letu vršila brez težkoč in zavlačevanj. Izdatki so se v glavnem gibali v mejah s proračunom odobrenih kreditov. Dotok dohodkov je bil povsem normalen Gotovi dohodki, kot carina in monopol, so dosegli celo občutno višino, Med letom je bila z novimi zakoni izveden.i nova upravna organizacija države. Tako so bili ustvarjeni stvarni predpogoji za izdelavo novega predloga proračuna na podlagi racionalnejše in ekonomičnejše razporedbe kreditov, V 1 1929. so se dokončali tudi zaključni računi za 1. 1927.-26. in Î927.-28., ki so že zakonito odobreni in razglašeni. Poleg tega se najintenziv-neje dela na zaključnem računu za 1. 1928.-29., ki bo v treh do štirih mesecih gotov. Podatki zaključenih računov o stvarnih potroških bodo slu'ili tudi kot baza za proračunski predlog za 1. 1930-31. Faktična stabilizacija denarja se je stalno držala skozi vse leto. Zakonska stabi'izacija dinarja na sedanjem nivoju je eden najvažnejših predstoječih poslov. Zakonski predlog o tem je že izdelan sporazumno z Narodno banko. Z zakonsko stabilizacijo dinarja se ne bi praktično ničesar spremenilo v odnosu napram sedanjemu stanju v gospodarskem in finančnem pogledu. Politika državnih dolgov in državnega kredita. Na haaški reparacijski konferenci je sodelovala tudi naša država s posebno delegacijo, Tedaj se je tudi reguliral naš vojni dolg Franciji tako, da moramo skozi 37 let plačevali po posebni skali povprečno vrednost 3.5 milijona zlatih mark, katera vsota se bo odbijala od nemških reparacij naši državi. Z doseženimi aranžmaji v Haagu smo lahko zadovoljni. Objavljen je zakon o finančni likvidaciji odškodnine za begluška posestva, ki se naj izvrši z izdajo ô% obveznic z rokom amortizacije 34 let. Sprejeti so zakonski načrti o nakupu in prodaji državnih vrednostnih papirjev, o zopcinsm obrestovanju iz prometa vzetih obveznic predvojnih avstro-ogrskih dolgov ter o spremembah in dopolnitvah zakona o izplačilu vojne škode. S temi zakonskimi načrti in že doseženim reguliran,era vprašanja vojnih dolgov se bo v veliki meri pripomoglo zgraditvi temeljnega podstavka politike državnih dolgov in državnega kredita vobče. Obrestovanje in amortizacija državnih posojil v državi in inozemstvu se je vršilo najvestneie. Pospešena je realizacija mcnopolskega posoj la, ki se je sklenilo novembra 1928 v znesku 22 mil. dolarjev z eskomptom druge in tretje transe tega posojila pri tvrdki Rotschild iz Londona. To posojilo je bilo namenjeno za likvidacijo državnih obvez iz prejšnjih let, ki se je pričela izvajati, čim jc bila operacija eskompta izvršena. Interesiranje tujega kapitala za našo državo je bilo v prošem letu zelo živahno in je tudi vedno večje. Aprila i 1928 se je sklenil dogovor s francosko d-užbo tu-ninskih fosfatov o prenosu in razšir-enju konccsi e za izrabo vodnih sil Krke in Celinje v Dalmaciji, vega snega, □ Pri spravljanju hlodov se je ponesrečil 17 letni posestniški sin Slavko Tepck iz sv. Kri'a nad Mariborom. Zgrroel ie hlod pri nakladan'u nanj ter mu zdrobil levo nogo. Ponesrečenec se zdravi v tukaišnji bolnišnici. G Iz polliterske steklenico je izpîl lizola 50 letni šolski sluga Franc Germ, ko je prišel v četrtek ponoči malo vinjen domov v svoje stanovanje v Razlagovi 14. Po usodepolni steklenici je segel pomotoma. Njegovo stanje je zelo nevarno. O Maribor zopet — zdrav. Škrlatinka se je docela unesla; zdravstveni izkaz mestnega iizi-kata beleži za čas od 1. do 7. januarja še samo en slučaj obolelosti na škrlatinki. □ Slovesna otvoritev hangarja bo v nedeljo, dne 19. L m., in ne v nedeljo, dne 12. L m., kakor smo poročali v sredini številki. □ Na dela za lajšanje brezposelnosti. Tukajšnja Borza dela je v mesecu decembru izdala brezposelnim rednih podpor 49 osebam v znesku 6377 dinarjev, izrednih podpor pa 9 osebam v znesku 1040 dinariev; za potne stroške brezposelnim je šlo 697.50 Din, nakazil za polovično vožn'o pa se je izdalo 241 osebam v vrednosti 16.468 Din. □ V strokovni Soli JSZ se drevi pričnejo zopet redna predavanja. Vsi, ki so predavanja že posečali, kakor tudi drugi iskreno vabljeni. Q Umrl je v splošni bolnišnici pomožni kurjač Karel D o n i k, star 77 let. Pogreb bo danes popoldne ob 15 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. G Iz rrtil'ai!'.:ega življenja ali zgodba o iz-kopnelih 10 »jurčkih«. Pri lastniku vrtiliaka v Črtomirovi ulici 8, Ivanu Miholu, ie užival gostoljubje preko zime bivši natakar in brczdomec 23 letni Otmar Marn, ki je stanoval skupaj s svojim gospodarjem v vozu na dvorišču omen'ene hiše. Nenadoma je opazil Mihel, da mu je izg:nilo nad 10 jurčkov ter ugotovil, da ie istočasno tudi Mama zmanjkalo. Zadevo je Mihel takoj prijavil policiji, za Marnom pa je izdana tiralica, ker je nujno osumljen, da ga je po tujih jurčkih zasko-minjalo. Q Fantovske zadevščine. V Vrhlotri pri Slovenski Bistrici sta pričakala pred gostilno Bračič delaven Franci A. in Nande A. 201etneea posestniškega sina Franca Soršaka ter mu z ročico prizadejala težke poškodbe na glavi, da je naokoli brizgnila kri. Spopadača sta izginila v noč. težko ranjenega Soršaka pa so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. V ozadja so lokalno-fantovska obračunavanja ter aufbiksarske bolesti. Ne mučile notu oiroh r rib|tm oljem ampak dajajte jim J * ki vsebuje slad io ima radi tega veliko redilne vrednosti, je lahko prebavljiv in vzbuja tek, 4 Dobiva sc v vseh lekarnatv katero koncesijo je imela do sedaj družba Sufid Sklenjen je tudi dogovor s francosko gradbeno družbo Batignol za izvršitev melioracijskih del v donavskem področju. Davčna politika. Zakon o neposrednih dav. kih je bil objavljen pred 6. januarjem. Toda že v prvih dneh se je ugotovilo, da so potrebna gotova popravila v cilju, da se efekt zakona ublaži z .>zi-rom na gospodarsko stanje države, oziroma da se zakon prilagodi stvarnim potrebam. V tem cilju sta se uzakonila zakona o spremembah in dopolnitvah od 28 marca 1929, s katerim zakonom je bila znižana skala dopolnilnih davkov, in od 14. junija 1929, s katerim se je izvedel poseben po- fiust na davke od dohodkov poljedelstva. Priprav-ja se zakonski predlog o reguliranju nevplačanili davčnih dolgov. Izvedla se je reorganizacija davčne uprave. Čim se bo uredilo vprašanje davčnih dolgov, se bo ustvarila možnost plačevanja davkov pc Poštni hranilnici, Pripravljen je materijal za temeljno reformo taksnega zakona. Specialni zakon o sodnih taksah bo stopil v veljavo, čim bo pravosodno ministrstvo izvedlo izenačenje zakonskih postopkov. Začasno sta hil.i uveljavljena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah in zakona o državni trošarini, s katerim sc je razširila obveinost plačevanja trošarine na žganje in vino na vso državo. Carinska politika. Objavilo se je večje število predpisov splošnega značaja — zakonov, odločb in razpisov o osvoboditvi ali znižanju carin, oziroma o spremembi gotovih številk carinske tarife. Pripravlja 6e revizija zakonskega predloga o splošni carinski tarifi. Ravno tako je na dnevnem redu sprejem carinskega zakona, ki naj bi omogočil temeljito reformo celokupne carinske uprave. Katastrska dela. Predvsem je važno, da so vsa katastrska dela, na katerih sloni uveljavljenjc novega zakona o neposrednih davkih, dokončana. V prošlem letu se je izvršilo novih merjenj za okoli 135.000 ha, triangulacij pa skupaj za 700 tisoč ha. Bodoče delo v katastrski stroki se bo usmerilo v dva pravca: vzdrževanje obstoječega katastra in forsiranje izdelave novih merjenj. K temu bo mnogo doprinesla tudi nova uredba o prepustitvi katastrskih merjenj privatnim podjetjerc in pooblaščenim geometrom in inženerjem. Dvignili so se sekvestri s turških premoženj in onih brez lastnika v južnih krajih naše države, s premoženj nemških podanikov, končana je likvidacija vseli prej neprijateljskih premoženj na ozemlju starih krajev. 7. decembra 1929 je bil uveljavljen zakon o organizaciji finančne uprave. Ta zakon bo nedvomno služil kot osnova končni uvedbi reda, ažurnosti in ek3peditivnosti v finančni upravi. Z izvajanjem novega zakona se je že pričelo, v prvih letošn'ih mesecih bo ta pose! popolnoma dokončan. Vse mere finančne narave, ki so se pričele in izvedle tekom minulega leta, bodo nedvomno v znatni meri doprinesle saniranju našega splošnega finančnega položaja. Seveda bodo ti rezultati morali biti še zelo spopolnjeni z novimi odredbami, ki so sedaj na dnevnem redu in ki so že v glavnem pripravljene. Nemške reparcere *n ^jfotrna | Po pravkar objavljenih uradnih podatkih v > »W. und St« je znašal v prvih 9 mesecih I ni uvoz v Nemčijo 10.158.6 milj. mark (1928 10.555 1 i mili.), od tega iz Jugoslavije 45.6 (48.4) milj. (Ti, kakor vsi drugi podatki so dani v milj. mark, v I oklepajih podatki za prvih 9 mesecev 1928). Nem- j ški izvoz pa je znašal 10.043.0 (9.016.7), od tega v Jugoslavijo 109.5 (81.7). Največ smo v Nemčijo izvažali: baker sirov 10.9, jajca 9 7, les 6.1, kože 2.8, sadje 2.7; n ijveč pa smo iz Nemčije uvažali: železnina 26.7, od tega t žel. material 21.6; tekstilije 11.8, največ tkanine 8.2; stroji 18.1; barve, kem. izdelki 7.9; elektrotehnični predmeti 4.3; izdelki iz bakra 2.3, papir 1.4; usnje in izdelki 2.6. Nemške reparacijske stvarne dobave so znašale 590.8, od tega v Francijo 353.5, Italijo 97.1, Belgijo 52.1, v Jugoslavijo 41.05, Romun:jo 16 65, Alger 9.0, Franc, Indijo 6.2, Grčijo 3.7, Francosko zapadno Afriko 3.2, Japonsko 2.4. na Portuga'sko 1.8 in na Madagaskar 1.5. Jugoslavija ie dobila največ: železni izdelki 17.3, stroji 9.1 elektrotehnični predmeti 0.8 milj. mark. VI. vinski sojem v Središču se vrši v običajnih zadružnih prostorih pri županu g. M. Rakuša v Obrežu v torek dne 21. t. m. ob 11. uri predpoldne. Na kolodvoru bodo sani, ozir. vozovi in avtomobili na razpolago. Ker je ziastla letos izredno dobra vinska kapljica, ki bo interesentom na razpolago iz celega ljulomersko-ormožkega vinskega okoliša, se vljudno vabijo vsi, ki se zanimajo za staro in novo ljutomersko vino, da stopijo na tem sejmu v direktni slik z producenti, ki jim jamčijo za pristno kapljico po najnižji dnevni ceni. Za toph jedila bo poskrbljeno. Na svidenje torej v torek 21. t. m. na vinskem sejmu v Središču. Stanje notnih bank. Pariška »Information« priobčuje sledeče podatke o stanju emisijskih bank koncem leta 1C29, oz. začetkom 1930 (vse preračunano na francoske franke): Unija 74.105 milj. zlata, 47.957 milj. bankovcev; Francija 41.668 zlato, 68.571 bankovci; Anglija 18.23t zlato, 47.446 bankovci; Nemčija 12.865 zlato, 27.474 bankovci; Italija 6.74(5 zlato, 21.877 bankovci; Ilolandija 4.729 zlato. 8.210 bankovci; Be'gija 4.012 zlato, 9.288 bankovci; Švica 2.807 zlato, 4.435 bankovci; Švedska 1.684 zlato, 4.012 bankovci; Romunija 1.376 zlato, 3.176 bankovci; Danska 1.208 zlato. 2.5S9 bankovci; Norveška 1.028 zlato, 2.211 bankovci; Grčija 1.91 zlato, 1.545 bankovci. — Kritje obtoka no z'atu znaša v odstotkih: Unija 154%. Francija 67. Švica 63. Španija 58, Norveška 46, Nemčija 46. Danska 45. Romunija 43, Beleija 43, Švedska 39, Anglija 38, Italija 90, Grčija 12%. Borza Dne 9. januarja 1930. Denar V današnjem deviznem prometu so se tečaji ponovno učvrstili, le Curih in Dunaj sta ostala neizpremenjena. Promet je bil znaten, zlasti v devizah Dunnj (0.9) in Praga (0.4 milj. Din). Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2278 bi., Berlin 1348.60-1351.50 (1350), Bruselj 788.88 bl„ Budimpešta 989.32 bi., Curih 1094.40 -1097.40 (1095.90), Dunaj 793.C0—796.90 (795.40). London 274.90-275.70 (275.30), Newvork 56.33-56 53 (56.43), Pariz 222.25 bi.. Praga 106.78 —167.58 (167.18), Trst 294.50-296.50 (295.50). Zagreb. (AA.) Amsterdam 2275—2281, Beilin 1348.50— lb.il .50, Ur ušel.i 786 38 -789.38. Budimpešta 987.82- 990.82. Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 793.90-796.90. London 274.90 - 275 70, Newyork 56.38—56.53, Pariz 221.25 -223.25. Prana 160.78— 167.58, Trst 294.59-296.59. Belgrad. Berlin 1348.50—1351.50, Bruscli 7S6.83--789.88, Budimpešta 987.82—990 82, Curi'i.; 1094.40—1097.40. Dunaj 793.90—796.90, London/ 274.70—275.50, Newyork ček 56 35—56.55, kabwU 56.44—56.64, Pariz 221.25—">23.25, Praga 16678--"' 167.58, Milan 294.55—296.55. Curih. Belgrad. 9.1275, Amsterdam 207.95, Atene 6.705, Berlin 123.15, Bruselj 71.95, Budimpešta 90.29, Buenos Aires 207.25, Bukarest 3.07, Carigrad 2.41, Dunaj 72.60, London 25 13875, Madrid 64.6125, Newyork 516.05, Pariz 20.28, Prui.fa 15,26, Sofija 3.7225, Trst 26.985. Varšava 57.7:\ Kopenhagen 138.025, Stockohlm 138.475, Oslo 133, Helsingfors 12.95. VRI-1 »MOSTNI PAPIRJI LJubljana. Celjska 170 den.. Ljublj. kred. 125 den., Praštediona 920 den., Kred. zavod 170 den.. Vevče 132 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den. Ruše 250—260. Zagreb, Drž. pap.: Vojna škoda ar. 440.50 do 441.50, kasa 440.50—44150, termini: II. 413—114 (412.50), dec. 445—450, 7% inv. pos. 84.75—85.23, agrari 51.75—53, Rdeči križ 37 den., 8% Blerovo pos. 83—89.50, 7% Blerovo pos. 78—80.50, 1% Sosojilo Drž. hip, banke 76 den. — Bančni p-p.: nion 201—203 (201), Poljo 64—65, Hrv. 50 den. Kred. 100—104, Jugo 85—87 (85), Lj. Kr. 125 den., Medjun. 58 den. Nar. 8.160 den., Prašted. 920 do 925, Srpska 159—160 (159), Zem, 125—128. Obrtna 36 den., Etno 164 den., Ravnagora 75 den., Kat. 34 den. — Ind. pap.: Guttmann 185—190, Slavonia 200 den., Slaveks 90—91 (90), Nar. šum. 40—60, Danica 102—110, Drava 290 den., Sečere-na 385—400, Osj. ljev. 210 bi., Brod. vag. 125 do 130, Union 170 bL, Piv. Sar. 160 den., Isis 19 den., Nar. ml. 20 den., Ragusea 425—431 (430, 425), Oceania 180 den., Jadr. plov, 520—540, Trbovlje 460—465 (460), Vevče 125 den. Belgrad. Narodna banka 8.225 bi., 7% inv pos. 84—85, agrari 51—52, vojna škoda 440-^141, ultimo januarja 439.50—440, Dunaj. Don sav. jadr. 88.50, Wiener Bank-vercin 21.30, Creditanstalt 51, Escompteges 170, Živno 106.10, Aussiger Chemische 220.50, Alpine 32.95, Trboveljska 57.10, Kranj, ind. 37, Rima Mu-rany 100.40. ?\tn Tudi danes radi praznika novosadska borza ni poslovala. — V izvenborznem prometu, ki je bil pa slab, je bilo opaziti sicer mnogo povpraševanja zlasti po pšenici in pšenični moki, vendar zelo malo ponudb. Zaključki so se napravili za spodnjebačko pšcnico na podlagi cene 205 nakladalna postaja, za času primerno suho koruzo 105 sremska postaja, za umetno sušeno na podlagi 120 bačka nakladalna postaja. — Pšenična moka ničla srednje bačke znamke se je trgovala na bazi 330. Čikaški tečaji so se učvrstili in pričakovati je tudi pri nas ne le čvrslejše tendence, temveč tudi višjih cen zlasti v pšenici. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Zaključeno je bilo: 2 vagona koruze in 1,4 v. ovsa. Tendenca za vse proizvode stalna. Budimpešta. Tendenca slabša. Promet živahen. Pšenica marec 23.18—23.18, zaklj. 23.17 do 23.18, maj 24.17—24.13, zaklj. 24.13—24.15, oktober 23.60—23.63, zaklj. 23.63—23 64; rž marec 15.45—15.18, raklj. 15.17—15.18. mai zaklj. 16 10, okt. 16.78—16.55, zaklj. 16.53—16.54: koruza maj 15.06—15.03, zaklj. 15.03—15.05, julij 15.56—15 56, zaklj. 15.57—15.59, tranzit koruza maj 14.65 do 14.58, zaklj. 14.53—14.55. KOZE DIVJAČINE. »Jugori. Lloyd< Javlja tele cene za kože divjačine v Zagrebu: gorske lisice 850 - 400, poljske 200—250, kune zlatice 1000—1100. belice 750-,soo vidre 600—700. jazbeci 70—75, divje mačke 90 do 100, zajci 11—15 Din za komad. Sovjetski procesi proti duhovnikom Za januar določena razprava sovjetov proti župniku Grafu na Krimu vzbuja spomine na popolnoma enak proces proti drugemu katoliškemu duhovniku v začetku preteklega leta, proti župniku Kôlschu, ki je bil radi >protirevolucionarne propagande* obsojen na 8 let ječe in na 5 let izgnanstva. Župnik Kolsch je pastiroval v nemških »kulaških« vasoli Pogorelovka, Nova Marija-novka, Jasnaja Poljana in Andrejevka. Kula-ke imenujejo sovjeti premožne kmete. Po poročilu sovjetskega lista > Deutsche Zeitungv so nemški kolonisti iz teh vasi ovadili svojega župnika kot voditelja in organizatorja proti-revolucijonarnih kulaških skupin, ki so ubož-ne prebivalce vasi terorizirali in zatirali. Takoj uvedena preiskava je (seveda!) dognala pravilnost te ovadbe in spravila na dan celo vrsto »strašnih zločinov« te kulaške skupine, ki jo je vodil župnik Kôlsch. Župnik sam je pri svojem baje »čisto religioznem delu« sistematično kršil sovjetske zakone, poučeval Albanski kralj Ahmed Zogu ije opasno zbolel. Ima pljučno tuberkulozo in raka na jabolku. Zadnji čas so k bolniški postelji kralja poklicali več dunajskih specialistov. otroke v večih skupinah verouk, našuntal mladino, da je bojkotirala sovjetske šole in tako zvane >rdeče kotičke« in jo s tem odvračal | od »Osoaviahima«, mladinske zveze; dalje je ! ženam prepovedal obisk zborovanj, s prižni- j ,ce pobijal kulturne odredbe sovjetske vlade in ; celo »jezuitski red organiziral«, da bi motil družabno delo po vaseh. V ostalem je pa tudi pri razpravi priznal, da je načelen pristaš bur-žoazije, ker ta podpira vero in religijo. Jasno je bilo, da bo tako velik zločinec pred boljševiško sodnijo obsojen. Sedaj je župnik KOlsch zaprt v Arhangelsku ob Severnem ledenem morju. V resnici pa je po poročilu zelo dobro poučene osebnosti župnik Kolsch pri razpravi pred okrožnim sodiščem Double šfoffe blago za obleke, fini tirolski loden za lovske obleke, pelerine itd. oddajamo vsako množino po globoko znižanih cenah D**~ î.'Mbllana Milerovo dokazal, da je deloval edinole kot verski vodnik in dušni pastir. Da je poučeval verouk, je bila njegova sveta dolžnost. Enako je bila njegova dolžnost, da je svoje vernike svaril pred obiskom »komsomola«., komunistične mladinske zveze, kjer so običajno huj-skali proti Bogu in veri. Pravtako je res za-pretil z izobčenjem iz Cerkve parom, ki so hoteli brez cerkvene poroke živeti po »bolj ševiški«. Pred kolektivnimi gospodarstvi je svaril le v toliko, v kolikor so ta z vsemi sredstvi skušala zatreti vero. Obdolžitev, da je načeloval kulaški skupini in v njej organiziral odpor proti odredbam vlade, je župni' Kolsch po vsej pravici mogel zavrniti kot sodokazano. Tozadevno gradivo proti njemu so zbrali na način, kakor je že pri čeki običajen: s pričevanjem vaških prebivalcev, cerkvenih predstojnikov in članov cerkvenih sosvetov, katere so v dolgotrajnem strogo samotnem zaporu z neštetimi zasliševanji omehčali, zasliševali brez tolmačev, čeprav je večina od njih le nekoliko razumela ruščino. I^ahko si mislimo, kakšno dokazno moč je moralo imeti tako izsiljeno gradivo. Vrhutega pa so kmetje pri končni sodni razpravi izsiljene izpovedi preklicali. Da je bil župnik Kolsch kljub tenui obsojen, je jasno, zakaj GPU je to zahtevala. Njegovemu sotrpinu Grafu ne bo šlo prav nič boljše. Zakaj sovjeti so v boljševiškem boju proti Bogu in župnikom, in v tem boju velja samo surova sila. »Brezobziren boj proti Cerkvi in duhovščini, katerikoli že!« to je po zgoraj omenjenem vaškem listu geslo bolj-ševikov. Obnova Japonske po potresns Strašen potres je leta 1923. skoraj popolnoma porušil japonski mesti Tokijo in Jokohamo. Ob tej priliki je bilo ubitih 58.000 ljudi, brez strehe jih je pa ostalo 1,380.000. Porušene so bile seveda tudi številne vasi in manjša mesta. Delo obnove, katero so Japonci izvršili tekom šestih let, je res nekaj posebnega. Prav iz temelja so morali nanovo pozidati cela mesta in vasi. Požar in potres sta zapustila razvaline, katere je bilo treba odstraniti in na njih mesto zgraditi nova poslopja. Glavnega mesta Tokija skoraj ni mogoče spoznati. Nastale so čisto nove ulice po novih načrtih, celi mestni deli so zrastli kakor čez noč. Nove hiše so zgrajene po čisto novih gradbenih načelih, da se vsaj nekoliko zmanjša nevarnost pri morebitnih bodočih potresih. Novo zgrajeno glavno mesto Tokijo presekata dve velikanski ulici, ena od severa proti jugu, druga od vzhoda na zahod; široki sta 34—36 metrov. Dolžina teh ulic znaša 117 km, medtem ko cenijo dolžino ožjih ulic (od 11 do 22 m) na 139 km, dolžina ulic, širokih od 6—11 m, pa znaša nad 600 km. Površina, katero zavzemajo te nove ulice, meri tri milijone 300.000 m5. Poleg znatno razširjenih ulic so v mestu urejeni ogromni trgi in parki, čijih površina je za polovico večja kakor pred potresom. Stroški obnove so znašali nad 40 miljard dinariev K poroki italijanskega prestolonaslednika. Na levi: Nevesta belgijska princezinja Marija José; na desni: ženin prestolonaslednik Umberto. Zgoraj v sredi: Italijanski kralj in kral|jica, starši ženina. Si>odaj v sredi: Belgijski kralj in kraljica, starši neveste. Usodepolni ponarejeni biseri Pred čikaškim sodiščem se je vršila te dni razprava radi umora, ki je zavoljo svojih okolnosti izzval veliko zanimanje v javnosti. Šlo je za umor draguljarja Sliearera, ki je spočetka izgledal kol roparski umor, pozneje pa se je ugotovilo, da je bil umor iz maščevanja. Shearer, ki se je posebuo bavil s prodajo biserov, je nekega dne razstavil v svoji izložbi krasno biserno ogrlico, ki jo je označil s ceno 70.000 dolarjev. Ogrlica je mnogim ugajala in vsak dan je stalo pred izložbo polno ljudi, ki so jo občudovali. Jasno je, da so jo opazili tudi čikaški banditi. Nekaj dni pozneje, ko je bila ogrlica razstavljena, so vlomili v dragu-ljarno, prevrtali blagajno z najmodernejšim električnim aparatom in odnesli ogrlico. Ko je Shearer drugo jutro stopil v prodajalno in opazil, da je bil ponoči izvršen vlom, se ni niti najmanje razžalostil. Banditi so odnesli samo ogrlico, dočim so ostalo pustili v miru. Svojemu trgovskemu osobju je dejal Shearer, da je ta vlom največja reklama zanj in da on s tem ni ničesar izgubil, ker je bila ogrlica, ki so jo odnesli banditi, ponarejena. Bila je samo imitacija prave ogrlice, dočim je imel to spravljeno na drugem mestu. Še istega dne je objavil v listih, kako je »potegnil-bandite in da so ti odnesli steklene bisere, mesto pravih. »Tudi vlomilec,« končuje Shearer svoj članek, »mora biti strokovnjak v svoji stroki in ne sme nasesti taki najnavadnejši zvijači«. Ta članek pa je bil usodepoln za Shearera. Osem dni nato so našli Shearera mrtvega v njegovi trgovini. Imel je navado ostajati po končanem delu še eno ali dve uri v svojem lokalu; banditi so izkoristili to priliko in ga umorili. V začetku so mislili, da gre za roparski umor, toda ko so pregledali draguljarno, so videli, da ni nič ukradenega. Policija je po dolgem zasledovanju aretirala dva znana čikaška bandita, Jimy Blacka in nekega Houtarda. Sprva sta tajila, toda končno sta priznala, da sta umorila Shearera radi njegovega porogljivega članka v listih. Ji-mv Black je bil obsojen na smrt, Houtard pa na 12 let ječe. Slike » iuftske keuference. Diplomatski циио!ч, razgovori iu sprejemi. Zgoraj od ieve na desno: Wirth, Briand, Kober t Schmidt pri zajutreku, ki ga je priredila francoska delegacija nemški. — Finančni minister Moldenhauer in Chéron. — Madjarski ministrski predsednik Bethlen (X) in nizozemski zunanji mmiatcr IUookland. — Spodsj: Belgijski ministrski predsednik Jaepar in finančni minister Franqui. — Avstrijska delegacija s kanclerjem Sobo hrom (X) na poti k razpravi. — Loucher iu Corttus se razgovor jata pri zajutreku „Maščevalni" iaraoni Angleški listi ne opisujejo samo ogromnega bogastva, ki so ga našli v Tutankameno-vem grobu, ampak pišejo tudi o maščevalnosti duha tega faraona, čigar kletev zadene vsakogar, ki se drzne motiti njegov grobni mir. Če pa hočemo biti pravični napram Tutankame-nu, moramo reči, da je on nedolžen pri vseh nesrečah, ki so zadele oskrunitelje njegovega groba. Velika večina teh nesreč se sploh ni dogodila. Kot njegove »žrtve« se omenjajo v prvi vrsti Lord Carnavon in Sir Howard Carter. Ko je Lord Carnavon začel z raziskovanjem Tutankamenove grobnice, kar ga je proslavilo po vsem svetu, je bil že bolehen človek. Če ga ni nihče opazoval, je opustil svojo junaško držanje in hodil zlomljeno kot starec. Njegov pomočnik Carter, o katerem se je poročalo, da se je ubil pri neki avtomobilski nesreči, še vedno koplje v faraonovi grobnici in najde skoro vsak dan kako zanimivost. Naslednje leto bo začel iskati sarkofag Aleksandra Velikega. Po zgodovinskih podatkih je ta mumija zakopana pod inošejo Nebi-I)aniel v Aleksandri ji. Radi tega je bilo do danes tako težko izkopati to mumijo. Ljudstvo je verovalo, da bo ono mesto, v katerem bo pokopan Aleksander Veliki, neprestano rastlo in pro-cvitalo. Zato je odredil Ptolomej, da so Aleksandrovo truplo prenesli v Egipt. Pogrebni sprevod je organiziral Arhideus. V dveh letih so zgradili mrtvaški voz, a prevoz sam je trajal šest mesecev. Truplo samo je shranjeno v nekem spomeniku. Carter si je zastavil kot nalogo, da najde truplo. Po vesteh iz, Egipta je Carter popolnoma zdrav kljub napornemu delu. Samo Lord Carnavon je umrl, toda radi svoje že stare bolezni in tako se bo tudi smrt ostalih raztolmačila in Tutankamen bo razbremenjen težke obtožbe. Ljudje imajo seveda radi tajnosti, pa tudi najbolj skeptični ljudje doživljajo trenutke groze, ko jih recimo kade šum ali dih navda s trepetom. Spomnimo se na doživljaj, ki ga je doživel Pierre Loti v Kairu. Neke noči je hotel sam pregledati starinski muzej. Sprva ga je spremljal sluga, toda pozneje mu je ukazal, naj se vrne. Sluga je položil svetiljko na stol in odšel. Loti se je poglobil v opazovanje mumije neke princezinje, ki je umrla na porodu in ki je svoje dete držala na prsih. Naenkrat pa je pokrov mumije, ki je bil pri-slonjen na zid, z velikim ropotom padel na tla. Loti se je silno prestrašil in pričel vpiti na pomoč. Pritekel je sluga in ravnatelj muzeja je moral uporabiti vso svojo zgovornost, da je pomiril prestrašenega pesnika. Legende govore tudi, da mumije pogosto prinašajo nesrečo v hišo, kjer so nameščene. Neki star Anglež, ki je bival v Egiptu, je resno pripovedoval, da mu je umrlo 16 sorodnikov, ko je njegov brat, bivši konzul, prinesel v hišo mumijo neke kraljice iz osemnajste dinastije. Ko pa je nekega dne sluga sežgal mumijo, je »prekletstvo« nehalo. Mnogo egiptologov je, ki so stalno v dotiki z mumijami in se z njimi bolje razumejo kot z živimi ljudmi. Mesto, da pripisujemo sta-rim faraonom maščevalnost, je veliko bolje misliti, da so faraoni tistemu, ki odkriva sijaj njihovih dob in osvetljuje Egipt s staro slavo, celo naklonjeni. Za Carigrad išče'o novo ime V Angori so v neprijetnem položaju. Ne vedo, kako bi imenovali bivše glavno mesto turškega cesarstva. »Konstantinopel« se nikakor ne sme več imenovati, ker je to grško ime, pa tudi ime Istambul, ki so ga določiJi preteklo leto v parlamentu, se je izkazalo za pogrešeno, ker so učenjaki dokazali, da je tudi to ime grškega izvora. Sedaj nc vedo, kaj bi storili. Predlog, naj se Carigrad imenuje Deri Alieh (Vzvišeno mesto) ali Deri Seadet (Srečno mesto), so ogorčeno odklonili, ker sta ti dve imeni arabski in spominjata na sultanat in kalifat. Generalno ravnateljstvo turških pošt je nedavno izdalo ob-1 vestilo z ozirom na zgoraj omenjeni sklep narodne skupščine, v katerem stoji, da ne bo dostavljeno nobeno pismo, označeno s Konstantinopel, ampak uradno uničeno. Komaj na j p iz^lo to obvestilo, so zgodovinarji dokazali, da je tudi ime Istambul grško. Kako bodo zdaj to zadevo uredili, se ne ve. Do sedaj se ie vedno rabi ime Istambul. Nemška študija o Prešernu Pod tem naslovom je izšla v »Jutruc z dne. 21. dee. 1920 ocena moje razprave: »Dr. 1'ranz Xaverirfs Prešeren umi dte deuteche Literatur«. Gospodična Marja Boršnikova ugotavlja sledeče: znanstveno nezanesljivost nepoznanje najnujnejšega gradiva in da nikdar ni v redu, če Slovenec lije drugje kot v Ljubljani študira poleg drugih predmetov še slavietiko, tn še, da je »ploh ie tema nesrečno izbrana, in da primerjanje motivov sploh ne odgovarja načelom sodobnega literarno zgodovinskega pojmovanja. Vsekakor čedno vrsta ugotovitev. Samo z dokazi je gospodična bolj skopa in varčna. In prav radi tega odgovarjam. Sicer že od prvega jvočetka nisem imel namena napisati nekak standard-work v Prešerno-slovju, temveč Ie razpravo, ki naj primerja snovno, jezikovno in formelno Prešernov odnos do nemške literaturo. Glede znanstvenosti te razprave smem morda omeniti, da so večji kot je gospodična Marja Boršnikova isto ugotovili. Vgeučillški profesor dr. Eric.h Berneker, ki je vsekakor priznan slavist tn je tudi več let preživel med našim narodom in je še poleg tega urednika v znanstvenem svetu dokaj upoštevane revije »Archiv fiir Sla-viseho Philologie«, torej naslednik Jagičev, menda ni . dal radi lepšega svoj »placet«, enako bi vae-•učiliški profesor v Pragi dr. Gerhard Geseniann, razprave ne sprejel v svojo »Schriftenreihe« in je tudi ne naf>ovedal. kot jo je. Da ni izšle v Pragi, kot je bilo prvotno namenjeno, vzroki zato so v naši preljubi domovini. Nepoznanje gradiva, to je širok pojem. In na to e čudovito naivnostjo gilčna Bor&nik zida. Da poznam u. pr. izmed literature glede nazorov o slovenskem preporodu samo ЛрШа, Murkota, Vrhovea, Stesko, Ušeuifinika, Prijatelja, ne poznam pa baje Kidričevih pregledov (ki nota bene stoje lepo razvrščeni v slov seminarju v Monako-vem in še Prijateljevega članka v »Vedi« 1911. Mislim, da ni potrebno za znanstveno razpravo v skromnem okviru študije navajati vsega, zlasti če ni tako važno za temo. Da pa Tavzesa nisem mogel poznati, je jasno, ker je izšlo njegovo delo iele 1929, kakor tudi nisem poznal članka Marje Boršnik, ki bi ga brez dvoma navedel kot izdaten pripomoček. Izpopolniti pa razprave kot take nisem niti smel, ker bi sicer moral dati razpravo profesorskemu zboru, glasom univerzitetnih pravil. še enkrat v pregled — in prav zato je razprava izšla v danem slučaju kot zasebni tisk. To je na koncu knjige dovolj jasno povedano in bi smela to gdčna prebrati in upoštevati. Zakaj ni, bi se morda dalo izvedeti. Glede Kopitarjevih pisem, ki jih baje ne poznam, naj omenim samo to, da ima Dunajska nn-eionalna biblioteka za spoznanje istih več gradiva kot ljubljanski seminar in ondi sem bil jaz dobra dva meseca vsakdanji gost. Tudi citiram Kopitarjeva pisma, mestoma celo dobesedno Samo, da so izšla v" .lagičevi izdaji v St. Petersburgb 1897 v »Zborniku otdelenja russkago jazika in slovesnosti imperatorskoj akad'-mii nauk«. (Prim str. 62.) Ce jih pa Marja Boršnikova ne pozna, ni moja krivda. Početek prosvetljenih idej pa ш na Francoskem. ampak na Angleškem in ue šele leta 1799. ampak že leta 1688 za časa Shaftesburyja in Addi-eona. (Prim. str. 2 zgoraj.) Da bi bil Kopitar glede slovenskega jezika Mstveno drugačnega mnenja kot Cop in Prešeren, mi ni bjlo še znano, sicer Kopitar ne bi navduševal dr. Zupana, naj piše Ravnikarju, da preštudira še Dobrovskega slovnico, »češ da je izbonio sestavljena«. (Kopitar Zupanu, VVien, 10-13-19, April 1811), in to je tudi v moji knjigi citirano. Pač pa so bila precej ostra nasprotja glede črk, ker Kopitar imenuje gaji-o: Fliegendreck ... Zelo rad priznam, da je v moji razpravi oris Prešernovega življenja le preprosta kompilacija in me tega ni prav nič sram, ker v razpravi, ki je povsem v primerjanje z nemško literaturo usmerjena, vendar ne bom na dolgo in široko popisoval življenja, temveč le ono povdaril, kar je nujno potrebno. Dosedaj sploh še ne poznam tiskanega življenjepisa Prešernovega, ki bi bil več kot preprosta kompilacija suhih zunanjih dejstev. Velikodušno mi priznava, da scul poudaril Steinov vpliv na Prešerna In na njegovo izobrazbo. »Vkljub temu, pa je to najvažnejša in prav za prav edina večja odkrttev Toininčevo disertacije« In pravi, da je škoda, da nisem povedal, kje sem svojo karakteristiko Steinove literarne usmerjenosti prejel. Ampuli je pri tem pozabila, da na str. 7 omenjam, kako piše čop z Dunaju o istem Steinu, da je edini opeval cesarsko poroko Iu bi smela vedeti, da pomeni »Institut iones practicae ad elo-quenttam«, in prav v tem je bil Prešeren učenec Steinov (prim. str. 9. in 10.), nekak seminar za vaje in za dobro izražanje, kot je bil običajen na avstrijskih visokih šolah, ki so bilo usmerjene močno po jezuitskem vzorcu. (Značilno je tudi, kako sodi Francoz A. Ehrhard o Grillparzerju, ki jo bil prav tako učenec Steinov (F-auz Grillparzer, Paris, Société française d'imprimerie et de librarie 1900, p. 101 nasl.) : »Peut-être aussi le in o d o d'éducation emprunté aux jésuits, qui faisait une large place à l'e t u d e da l'a n 1 i q u i t é, deposait-il dans les esprits un fonds de culture classique qui restait comme un noyau ferme au milieu dee flucthtions de l'opinion... Sou esthetique fut à la fois classique et moderne« itd.) Eventualno bi smela vedeti, da je Stein izdal leta 1811. Veit von Schittlebergovo latinsko pesem :»Nemus urbi Vindobonensi Proxi-muni vulgo Prater« v 976 elegantnih heksametrih in pridejal tudi svoj nemški prevod Vso to je dohiti v dunajski biblioteki, seveda pa v skromni razpravi ne morem preiti iz stote podrobnosti v tisočero. Smešna je trditev, da še pri primerjanju, ki je -jedro cele disertacije- opiram samo na domneve — navedeni primeri le preveč jasno govore, in da to več ne odgovarja modernemu pojmovanju literarno zgodovinske vede. Svetoval b!. da vzame poleg Keleminove: »Literarne vede« v roke se Oskar Walzel »Gehalt und GcetilU, 1923 Berlin-Neubabclsberg in Hermanu Hefe'.e ->Dns V/esen der D icb t un g-, Froniminn's Verlag 1P23 in še Wôlfliu. Kunstge&chichtliche Grundbegriffe , Bruck-maiui 1921. potem bo drugače sodila. Jasno pa je. da bo vsakdo problem drugače vzel, eden iz te strani druei iz druge. S tem ni rečeno, da ima ravno Marja Boršnikova prav in kdo drugi ne, ker prešernoslovje še ni monopol. »V posameznosti se ne spuščam« — kakor da se ni celo v letnico, ki divercira za eno celo leto — tako zaključuje oceno cdčna Boršnikova. Tudi jaz se ne bom, le k »drastičnemu« repku bi pripomnil, da Sambnber ni prišel v svetovno literaturo »obešen na Prešernove Strice«, omnuk na podlagi svojih zbranih det. ki jih je petero debelih zvezkov (Mtlnclien, 1909), kar r>a Maria Boršnikova bržkone ne ve, pa bi smeh vedeti. S tem je debata z moje strani zaključena. Dr. P. Roman Tominec OFM. Vigrcd, ženski list. I. številka leto 1950 — se uvaia z zelo jedrnatim nnelom škofa dr. Gregorja Rozmana na katoliško ženstvo. da naj ohrani krščansko družino, oživi zonet nravi smisel erosa in tako reši narod izbiranja ;n moralne nronasti. Otvaria se tudi anketa o Poklicu. Raznn pedairoškesrn in zdravstvenega članka beremo tudi /nčetek daljše povesti: Kadar dom kliče... Veliko prostora je odmerjenega tudi gospodinjstvu. «S Univerzitetni institut za vi«fe mednarodne vede v Ženevi je dohil te dni velik dar: 850.000 dolarjev iz Roekefellerjevp ustanove, ki se bodo plačevali Institutu v tO letnih obrokih. Institut bo s pomočjo te veHke vsote zidni las*no poslopje in nomnožil svoj učiteljski zbor Institut za višje mednarodne vede ie bil ustanovljen ored dveini letu in sicer tudi s nomočjo Rorkefellerjeve ustanove od bivšega direktorja političnega oddelka Zveze narodov. Manthoux-a. Institut nuja nadaljnjo strokovno izobrazbo v onih vedah, ki služijo za razumevanje sodobnih narodnih, mednarodnopravnih in gospodarskih ved. * Vzhodno bogoslovje. V Parizu je izšlo pri Letouzey et Ané delo bogosloven Martino Jn-pic: Theologia dogmaticn eliristianorum orien-talium graeco-russornm. T. HI. De Sacramen-tis; 40 fr. Pišejo nam IZ LITIJE. Proračunska seja občinske uprave litijske se je vršila v sredo, 8. januarja, pod predsedstvom župana Hi tika Lebingerja ter so se vsi sklepi izvršili soglasno. Proti od župana sestavljenemu proračunu, ki je bil 14 dni razgrnjen na občini, ni bil vložen noben ugovor. Skupne potrebščine združene občine znašajo 454.749 Din. Lastni dohodki 25.000 Din, tako da znaša primanjkljaj 428.849 Din. Sklenile so so sledeče davščine: 100% doklada na vse direktne davke razen družbenega davka, za katerega je bila sklenjena 200% doklada. Na državno trošarino od vina Je bila sprejeta 75% dolduda, torej za 45 Din od hektolitra, manjša kakor lani. i Na hektolitersko stopnjo žganja je bila sklenjena j doklada 6 Din, za likerje pa od litra 3 Din. Užit-I nina na zaklano živino se je znižala pri goveji živini nad 1 leto od 25 nn 15 Din. za teleta in pre-šiče ua 10 Din, drobnica pa na 5 Din od komada. Za razširjenje občinske hiše, popravo sedanje in nabavo potrebnega inventarja je določenih 41.140 Din, za personalne Izdatke 77.200 Din, za potrebščine šol Litija, Hotič, Sava, Šmartno in Vače ter za verski pouk na teh šolah 135.609 Din za občinski kmetijski sklad 10% od proračuna 40.000 Din, za gasilstvo podpora 10.000 Din ; nastavljen je bil nadalje vsled naredbe notranjega ministra občinski stražnik z letno plačo 12.000 Din, za vzdrževanje poslopja okramecm načelstva je bilo v proračun vnesenih 10.000 Din, za ostanek je bilo soglasno sprejeto kratkoročno posojilo 40.000 Din. za javno razsvetljavo je bilo votiranih 12.(XX) Din, za vzdrževanje in napravo občinskih cest 54.000 Din, za Javno knjižnico 5000 Din. za spomenik padlim vojakom 5000 Din, za ubožno oskrbo 40 000 Din. --Na seji je bilo dalje sklenjeno znižanje cene za električni tok za motorni pogon, in sicer od sedanjih 4 na 3.50 Din, počenši od 1. februarja dalje. — Poklonitvene deputacije Nj, Vel. kralju se udeleže žunan Lebinrrer, svetova'ec Franc Kunstler ter odbornik Vojko Šribar. — Proračunsko sejo, ki se je vršila pet ur v soglasju in stvarnosti, je zaključil župan Lebinger z zahvalo za stvarno sodelovanje vseh navzočih odbornikov. IZ GRIŽ PRI CELJU. Tukajšnje gasilno društvo je vprizorilo na Štefanovo lepo uspelo izvirno slovensko štiridejan-sko drnio »Prisega o polnoči«, od Manice Koma-1 nove. Dvorana ge. Amalije Piki je bila do zadnle.tra kotička napolnjena. Da bo ustreženo željam občinstva. se bo igra ponovila v nedeljo dne 19. ianuarja t. 1. ob pol 4 popoldnç v isti dvorani. Pričakujemo, da bo tudi tokrat po se t tako razveseljiv! Iz Laškega Osnovna šola v Laškem priredi v nedeljo 12. januarja ob 5 popoldne v dvorani hotela »Savinja« novoletno obdarovanje revne šolske mladine. Pred obdarovanjem, ki je uvodna akcija pripravljalnega odbora novosnu jočega se ženskega dobrodelnega in šolopodpornega društva »Blago srce« v Laškem, naslonijo šolarji s petjem ter šaljivim in drugim priličnim sporedom. Vstopnine mi. Vabljeni so vsi snoštovani občani, zlasti še starši in prijatelji mladine. — Učiteljski zbor. Radio Programi Radio-Ljubtjana г Petek, 10. jan.: 12.30 Reproducirana glasba. ' 13 Časovna napoved, borza, reproducirana g asba. I 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert radio I orkestra. 18.30 Dr. V. Valenčič: Liberalizem kot j gospodarski sistem. 19 Gospodinjska ura: Sloven-1 ska žena — nositeljica naše kulture, gdč. A. Le-bar. 19.30 Italijanščina, dr. Leben. 20 Fleišmanov večer: Uvodno besedo govori dr. Kozina. 21 Koncert radio orkestra. '22 Časovna napoved in poročila, nato jazzband Sobo.a. 11. januarja: 12.30 Rreproduc. glasba. 1300 Č.isovna napoved, borza, reprodue. glasba. 13 30 lz današnjih dnevnikov 17.30 Koncert Radio-orkestra. 18.30 Espéranto, pouč g Herkov. 19 Nemščina, prof. dr. Grafraauer. 19 30 Delavska ura. 20.30 Pevski kvartet Gbsbene Matice ("g. Prlan, Završan ml., Z^vršan str. in Skalar). 21.30 Koncert Radlo-orkestra. 22 Časovna napoved In poročila, nadaljevanje koncerta. I — ritasverband za Freiburg in Centralverband fiir innere Mission za Berlin. — Učni sistem v Berlinu je v obliki seminarijev (vaje in diskusije), v Freibur^u so sklenena predavanja z izpiti. Velik del obsegajo ekskurzije in ogledi velikih socialnih zavodov, kjer praktično študirajo tovrstno delo. Instituta imata lastni knjižnici, ki obsegata strokovno karita-tivno literaturo. Instituta obravnavata probleme skupno z medicinsko in strogo teološko grupo. Nemški kat episkopat je naročil vsem teološkim fakultetam, da vstavijo v svoj učni načrt karitativno znanstvena predavanja. To bodo ognjišča za socialni-etični prerod današnje družbe, ki na eni strani živi mamoniznui, na drugi so pa nepregledne množice v največjem pauperizmu. Ar. Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20 zvečer. Petek, 10. januarja: Zaprto. Sobota. 11. januarja: »Cvrček za pečjo«, premi-jera. Izven. Nedelja, 12. januarja ob 15: BITKA. Ljudska predstava. — Ob 20: NAŠ GOSPOD ŽUPNIK. Ljudska predstava. Opera' Začetek ob pol 20 zvečer. Petek, 10. januarja: Zaprto. Sobota, It. januarja; »Poljska kri«, onereta. — Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven Nedelja, 12. januarja ob 15: GORENJSKI SLAV-ČEK. Ljudska predstava. — Ob pol 20: BENEŠKA NOČ. Ljudska predelava. Mariborsko gledališče Petek. 10. januarja: Zaprlo. Sobota 11. januarja ob 20: »Morala grs|)C Dul- ske«. Delavska predstava. Znižane cene. Nedelja. 12. januarja ob 13: Gostovanje ljubljanskega baleta z otroškim programom. Izven. — Ob 20: Gostovanje ljubljanskega baleta z elitnim nroernmom Drugi programi i Sobota, 11. januarja: Belgrad: 18 Tamburaški koncert — 20 Solo-koncert g. VVittinga, člana beogr. opere — 20 30 Večerni koncert radio kvarteta — 21.30 Dnevne vesti — 21.40 :>Dama v uredništvu-'., enodejanka — 22 10 Prenos plesne glnsbe. — Warsava: 17.45 Mladinska ura — 19.25 Reproducirana glasba — 20 30 Večerni koncert — 23 Plesna glasba — Budapest: 17.30 Koncert radio kvarteta — 19.30 Prenos operete s-Rip vati VVinkle«, nato koncert ciganskega orkestra — Dunaj: 11 Dopold. koncert kvarteta — 15 30 Popoldanski koncert — 18 35 Pesmi — 19 Ljudski koncert (glasbene zanimivosti) --20.10 Strašna zgodba o strahovih — 20.30 »Straši«, slušna drama, nato večerni koncert. — Milan: 11.25 Reproducirana glasba — 12.30 Opoldanski koncert 16 30 Mladinska tira — 17 Koncert kvinteta iz Torina — 20.20 Prenos opere iz milanske Spale, nato klavirski koncert. — Praga: 20 30 Veliki koncert — Langenbsrg: 20 Dam«ko zborovanje velike kôlnske pustne družbe- — 23 Plesna glasba — 24 Jazz na ploščah — Rim: 13 Koncert radio-kvinteta — 17.30 Popoldanski koncert — 21.02 Pevski in godalni koncert — Berlin: 20 Večer koncertulli šlagerrev — 21 Kabaret. — Kato-vice: 16.20 Reproducirana orlasba — 17.10 Literarna ura za mladino — 17.45 Mladinska ura — 19.30 Malo glasbe — 20.30 Večerni koncert — 23 Plesna glasba. — S uttgart: 19 30 Fr Hatick s svojim orkestrom — 21 »Herr Schiebermann glbt sieh die Ehrec, opereta — 22.45 Pester večer — 24 Plesna glasba. — M. Ostrava: 11.30 Reproducirana glasba — 12.30 Opoldanski koncert — 16 30 Mladinska ura — 17.30 Narodne pesmi — 19.05 Ljudski zabavni večer — 20.30 Veliki koncert — 22 Poročila, nato plesna glasbi — 23 Zabavna glasba. Izmed sodobnih književnih izdaj so dr. Ivan РгоаНеУ! izïirani spisi priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zvezek &tane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60'—-. Dva teo!. uni v. insltuta za etične prob'eme Išubfzni do bliin'ega V poletnem semestru 1925 je bil na univerzi v Freiburgu osnovan »Institut ftir Cari-taswissenschaft«, o veliki noči 1927 pa na univerzi v Berlinu »Institut fur Sozialethik und Wissenschaft der inneren Mission«. Prvi je katoliški, drugi pa protestantski. Obe ustanovi sta znanstveni in podrejeni pravilom univerze. Gre za raziskavanje socialnoskrbstvenih problemov v sedanjosti in za vzgojo akademikov za karitativno službo. Oba instituta smatrata moderno socialno skrbstvo kot del krščanskega krepostnega življenja. Zato sta obadva priključena teološki fakulteti in sicer moralki oz. socialni etiki. Asistent dr. Betcke v Berlinu lepo očrta delo teh institutov z besedami: »Potrebno je, da slušatelji teologije intenzivneje spoznavajo dejansko socialno življenje, da ne bo prevelikih prepadov med etičnim naukom in potrebami in problemi sedanjega časa.« Prof. dr. Fr. Keller, rektor knL instituta v Freiburgu, piše o glavnem cilju institutov: >Na-men je: slušateljem vseh fakultet dati priliko, spoznavati naloge karitativnega dela, ki naj ga s svojega vidika motri vsaka strokovna znanost, tako da bodo vsi akademični poklici sposobni prevzeti vodilno vlogo v državi in občini in v zasebnih karitativnih društvih.« Naloga teh institutov je: odpreti srce akademikov za velike socialne potrebe, študij zadnjih vzrokov revščine, bolezni in stiske, uporaba modernih metod in sredstev za skrbstvo. Naj bo medicinec ali jurist, teolog ali tehnik, filozof in pedagog, vsakdo mora poznati socialne potrebe ljudstva, kateremu bo živel. Najvišji namen obeli uslanov pa je vzbuditi ves ta zmisel v čisti krščanski ljubezni do bližnjega, Pn štirih semestrih polngnjn sinša. tel,ji izpite, ld jih usposabljajo za karitativno državno oz. zasebno delo. Država financira oba instituta, vsaj delno, drugo plačujeta Ca- CELJSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 12. januarja ob 16: »Radikalna kura«. — Ob 20: »Orlov«. Gostovanje Mariborčanov Jugoslovanska knjigarna v LJubljani. Sport Ing. Hansen zopet med nemi. Včeraj ie prispel v Ljubljuno popularni ing. Thorkil Hansen, da prevzame letos že tretjič vodstvo treninga naših smučarjev. Ing. Hansen bo vodil razne smuške iu skakalne tečaie, ki se bodo vršili v Bohinju, Bledu. Dovje- Mojstra ni, Kranjski gori iu Ljubljani. Ostal bo v naših krajih do konca sezone. 18 km Klubski sinuškl tek S. K. Ilirije v Ratečah-Planica. Na mesto v programu določene komb. 18 km tekme, ki bi se morala vršiti v Ljubljuni, priredi S. K. Ilirija dne 12. januarja 1950 v Ra-tcčuh-Plnnicn klubsko tekmo v stnuškem teku nu pro.gi 18 km za kategorijo senijorjev in ju-nijorjev. Start ob 9 dopoldne nad postajališčem Ra-tcče-Planica, cilj istotam. Žrebanje in jioptis proge se izvrši pred tekmo ob 8 dojxddne v Ratečah št. 1. ^ S. K. Ilirija. S. K. Ilirija (smučarska sekcija). Danes v petek dne 10. t. m. ob 19 v klubovi sobi kavarna Evropa (vhod Dunajska c. 15 — dvorišče) sestanek smučarske sekcije. — Z ozlroin na važnost radi nedeljske tekme je udeležba vseh članov sekcije obvezna. — Načelnik. SMUČANJE. Nižjoarstrijsko smuško prvenstvo v teku na 18 km, ki se je vršilo v MariazelL, je prineslo sledeči izid: 1. Kuhn 1:13:01 ur; 2. Lichtenecker 1:13:09 ur; 3. Schwab 1:13:43 ur. Startalo je 61 tekmovalcev. Skok 70 m! Na mednarodni prireditvi ▼ Jo-hanngeorgenstadtu je Norvežan Ruud napravil izven konkurence lep 70 meterski smučarski skok. V konkurenci pa je dosegel skoka po 60 in 63 m. HOCKEY. Senzacija na Dunaju. Neeporoo najboljše hockey moštvo na svetu, Toronto iz Kanade, je gostovalo na Dunaju, kjer je s 15: 01 premagalo praško moštvo L. T. C. Čehi niso ravno bili slabi in bi kak gol lahko ubranili, če bi se omejili samo na obrambo. Športna javnost pa je enoglasna g tem, da je kanadsko moštvo igralo svojo najboljšo tekmo prav napram Pragi. Kljub vsej dobri volji in požrtvovalni igri praško moštvo ni moglo ničesar doseči. Kanada ima čisto svoj sistem igre, ki je nekaj popolnoma svojevrstnega Gledalci so biJI za-divljeni nad izredno hitrostjo kanadskega moštva. — Drugi dan je postavil Dunaj kombinirano postavo, ki so jo tvorili najboljši dunajski in prašiči igralci. Zaman Je bil ves trud in napor te reprezentance napram Kanadi. Da bi kdo v Evropi mogel premagati to moštvo, ni danes skoraj misliti. Tudi ta tekma jo končala z zmago Kanade v razmerju 5: 2. Gletlalci so obe tekmi jjosetili v rekordnem številu, saj so bili vsi prostori do zadnjega razprodan. Praga zmagovalec v boiu za Spenrjler-jev pokal. V končni borbi za prvo mesto so Cehi s 3:2 le težko zmagali nad Davoeom in s tem tekme za Spenglerjev pokal zaključili. Drugo me-8*o ostane Davosu, na tretjem, odn. četrtem meâtu pa sta Berlin in Cambridge University. Kanada : Švedska 2:0. Nepričakovano se je ponudila Berlinu lepa prilika videti res zanimivo tekmo. Na Švedskem ni led še dovolj sposoben za prirejanje hockey tekem boljše vrste in zato so Švedi prišli v Berlin, da nastopijo proti nepremagljivi Kanadi. Znano je, da je Švedska lansko lelo osvojila naslov evropskega prvaka v hoc-keyu. Letos Švedska neče braniti ta nislov v Cha-monixu, pa vendar je hotela svetu pokazati, da tudi v boju z najboljšo reprezentanco sveta, Kanado, ne more izgubiti svojega slovesa kot najboljše evropsko hockey mnš'vo. Izvanredna je bila igra obeh moštev. Izkazali so se tako Švedi kot moštvo kanadskega kluba Toronto. Že je izgledalo, da bo igra neodlečena, ko se je Kanadi v tretjem delu Igre posrečilo doseči dva uspeha. Vratar švedske reprezentance je bil nepremagl jiv. Silna hitrost igranja je presene'ila tudi lakih tekem vajene gledalce Proti koncu je postala tekma precej ostra. Izgleda, da so Švedi edini pravi nasprotniki slavne Kanade. NOGOMET. Slavno potovanje Ujpesta. Zmagovalec v boju za srednjeevropski pokal in jesenski prvak Budimpešte je s 3:01 premagal renrezentanco mesta Kairo. Ta zmaga je važna in bila je izvojevana po trdem boju. Prvi jx)lčas 0:0. — Iz Kairo so odšli Ogrf v Aleksandrijo, odtam pa v Port Said, kjer so nastopili proti mestni reprezentanci. Ujpest je tu zopet dosegel krasno zmaio z 8:2 (3:0). Odlični rezultati, ki jih je postavil Ujpest na svoji težki turneji, govore dovolj jasno o izvrstni formi omc-пјепега kluba. Vsekakor je turneja Ujpesta najuspešnejša od vseh dunajskih, nemških, francoskih in dmsdh ogrskih klubov, ki so porabili minule praznike za inozemska potovanja. PLAVANJE. Amerikanska reprezentanca ▼ Erropi! Letos nameravajo Amerikanci pokazati v Evropi svoje sile s tem. da bo njih elita startila v važnih evroii-skih mestih. Načrt je sledeči: 20. avgust: odhod Iz Newyorka; 30. in 31. avgust: Pariz; 7. in 8. september: Barcelona: 10. september: Nizza; 12. do 15. september: Genova. Milan. Bologna; 20. in 21. september: Miinchen; 27. in 28. seplember: Maeric. btirg; 4. In 5. oktober: Berlin; 8. oktoher: Kôln; U. in 12. oktober: Bruseli; 18. in 19. oktober: Amsterdam; 25. in 26. oktober: Budimpešta, kjer bo postavila Amerika tudi štafeto 4x100 m prosto proti Ogrski in štafeto 4X200 m proti Evropi. Pozneje bo ameriška reprezentanca nastopila tudi na Dunaju, v Pragi in Londonu. Vrnitev v Ameriko jo predvidena na 3. november. Cerkveni vestnih Duhovne vaje. Zn mladeniški tečaj od 1. t do 5. febr. so že vse sobice oddane. Za ostale I mladeniške tečaje od 8. do 12. marca, od 22. do 26. marca, od 29. marce do 4. aprila in za naborniški teč. od 8. do 12. febr. js še po 20 sobic neoddanih. Vodstvo Doina. tz društvenega itvVcnja Akademski pevski zbor imn prvo redne vajo za base v pondeljek. 15. t. m., za tenore v torek, 14. t. m. ob običajni uri v balkonski dvorani. — Odbor. »Československa Obec v Ljubljani« bo priredila v nedeljo, dne 12. t. m. ob 4 popoldne v Narodnem domu predstavo lutkovega gledališča. Ijrrala sc bo veseloigra »Gaš|>crček dvorni j zdravnik«. Poizvedovanje? Najden je bil stodinarski bankovec. Kdo ga je zgubil, naj se zglami pri slugi g. Joukoju v Ljudski posojilnici MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica t-50 Dir» ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas & Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjam» Klavir črn, dobro ohianjen — ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 248. Mizarsk. pomočnika sprejme takoj Vinko Vi-potnik, strojno mizarstvo, Zagorje ob Savi. Graverja-rezbarja za pečate in druga dela, dobro izvežbanega delavca, z dobro plačo, potrebujem za takoj. Sreten Djordjević Beograd, Do-bračina ul. 8. Posredovalnica Mrak Ljubljana, Sv. Petra c. 8, preskrbuje dobre službe in oddaja pridna dekleta. Majer za kravji hlev, z 2 ali 3 delavnimi silami, dobri molzec in čuvaj blaga, se spreime pri graščini Tur-niš, pošta Ptuj, Slovenija. Gagelova semena inal Erfurt] Din Intelig. gospodična p H °b o [jjslS r o d bln L °N ' as tofd kali'° »ajbolje - (Original Erfurt) - Prodajna cena takoi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Vzgojiteljica«. Klavirje in pianine prodaja, izpo-sojuje, popravlja in čisto uglašuje najceneje — tudi na obroke — tovarna klavirjev WARBINEK — Ljubljana, Gregorčičeva ulica 5, Rimska cesta 2. Dobe sc v vsaki trgovini povsod le Zahtevajte torej Gagelova semena pomočnik za skladišče, se sprejme v veletrgovini Ed. Suppanz v Pristavi. Prvovrstna HOTELSKA SOBARICA srednjih let, s spričevali finih privatnih hiš in hotelov, zmožna tudi servi-ranja, se išče. Nemščina pogoj. Prepise spričeval in ponudbe na »Hotelska sobarica« upravi »Slovenca« št. 279. šoferska šola L obl. k on c Camernik, Ljubljana Dunajska c. 36 ( Jufinovto). — TeL 2236 Pouk in r>raktitne vožnie 1ШШ0 Lepo stanovanje majhno, dosmrtno, oddam samski osebi ali zakonsk. paru. Dogovor osebno. -Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 372. I 20 % kronske bone kupi Pučka štediona i za ložni zavod d. d.. Osiiek Desatična ul 27. Oglje in drva vsako količino — kupuje stalno tvrdka Škrbec & Bartol, Ljubljana. Miklo-•9 BJS33 влз5;§ 1000 m9 hlodov prima bukovih, in vsako količino jesena, gabra, divje hruške in češnje, šumske lipe, jelše, hra-stovine ter drva — kupi »Drvara«, Zagreb, Men-četičeva 20. Posestva Hiša enonadstropna, z vrtom pri hiši in mali vinograd naprodaj. — Poizvedbe: Matija Kosančič, Dol. Bo-štajn pri Sevnici. Hiša z lepim vrtom 15 minut od postaje Logatec se proda po ugodni ceni. Več se poizve pri Andieju Mihevc, Martin hrib 36, Dol. Logatec. Ste li svoj denar zavrgli? 20% kronski boni, katere ie vsakdo prejel pri žigosanju kronskih bankovcev — se po naj-kulantnejši ceni kupujejo. Prometna bančna družba z o. z., Maribor, Cankarjeva ulica 14. Puhasto perje kg po 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. — L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilna perja. Premog in drva dostavlja v vsaki množini na dom tvrdka A. Jerančič, Karlovška cesta 8. - Telefon 3457. II Obrt Koruzo za Krmo oddaja najcenele veletrgovina /Itn In molie V VOLK, Lttihifana Resljeva cesta 24. ааваижшшмн Širite »Slovenca«! OBJAVA Št. 90/1929/11. Poročiti se želita: Ženin Karel Bohuk, neože-njen poljedelec, evang. protest, vere, 25 let star, rojen v Križevcih, sin pok. Ivana Bohuk in Frančiške roj. Kozić, ter nevesta Marija Benkovič, samska, rim. katol. vere, stara 20 let, rojena v Molu, hči Antona Benkoviča in Barbare roj. Puholak. Pozivam vse, ki jim je znano, da je med imenovanima kak zakonit zadržek ali če je kaka okolnost, ki omejuje njuno svobodno ravnanje, da to prijavijo meni ali polom občin, predstojništva, kjer je bila objava izdana odnosno matričarju. Objavi naj se v Molu in časopisu »Slovenec«. V Molu, dne 18. avgusta 1929. Državni matičar. Pridobivajte novih naročnikov! *»♦»»»♦♦*♦♦»»♦ ♦♦«»+♦♦■»♦♦»♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦«»♦♦♦♦♦ »»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»*♦♦♦♦♦♦♦♦♦« Pri rudniku Trbovlje — Trboveljske premogokopne družbe — se sprejme mlajšega, popolnoma izvežbanega eometra z večletno prakso, ki bi lahko samostojno izvrševal vsa geome-trska dela. — Prosilci, ki morajo biti jugoslovanski državljani, naj pošljejo svoje prošnje s curriculum vitae in s podatki glede dosedanje prakse na Trboveljsko premogokopno družbo v Ljubljani. — Prosilci bi se morali na rudniku izvežbati tudi za jamska jamomerska dela. Lokal s stanovanjem se odda v najem. - Maribor, Tržaška cesta št. 3. Otvoritev novih tečajev francoščine, nemščine, angleščine, ruščine, italijanščine. Moderne metode; temeljito, hitro in zanimivo. Akademsko na-obraženi predavatelji. -Vošnjakova 4. - Vpisovanja: 10—12, 18—20. mirite Stoto* Dunajska 46 • Tel. 28-21) Lep trgovski lokal na najboljšem prostoru v Kamniku se oddà s 15. lebruarjem v najem. Pojasnila daje Hinko Sax, Maribor, Grajski trg. SSo. stavbe po znižanih cenah vsakovrsten suh, tesan in žagan les. Vsako množino v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa. Dost iva tudi na stavbo Frane Šuštar lesna industrija in trgovina - parna žaga LJUBLJANA - Dolenjska cesta 12 (Vi^, i'^^'jhf.- ' Po kratkem, mučnem trpljenju je šla od nas v mirnejše zavetje naša zlata Kupimo berdo staro, dobro ohranjeno, ter tudi II. in III. brač. Ponudbe na upravo lista pod št. 381. iiiriia drve oglic Naznanilo! Naznanjamo, da je s 1. januarjem t. 1. izstopil iz naše službe in sicer oddelek za centralne kurjave, montažni nadzornik g. HERTLE FRIC. Priporočamo se za nadaljno naklonjenost ter beležimo z odličnim spoštovanjem L. H. ECKER SINOVA mizarskih, pečarskih, pleskarskih in slikarskih del za novo stavljeno šolsko poslopje v Černi obč. Gozd. Načrti in proračuni so na vpogled v občinski pisarni v Krivčevem (Černa) ob uradnih urah, do 26. januarja 1930. Pravilno kolkovane ponudbe je s 5 odstotno varščino položiti za posamezna dela pri krajevnem šolskem odboru Gozd v Krivčevem do 26. ja-nuaria 1930 do 14. Krajevni šolski odbor si pridrži pravico oddati delo brez ozira na višino ponudbe. Krajevni šolski odbor v Gozdu, dne 6. jan. 1930. Brezprimerno za prepreče-van e in za odpravljanje pre-hlajenja, nahoda, grlobola, vnetja krhlja, akutnih in kroničnih katarjev, hripe, influence, naduhe zasoplosti itd. Poizkusite vsaj eno škatljico pravih razkužilnih pasftiif wValdaw da se uverite o njihovi čudoviti učinkovitosti. Toda pazite in zahtevajte jih v vseh lekarnah in drogerijah samo v škatljicah z napisom Milica V nežni starosti 4J4 let jo je pograbila zavratna otroška bolezen. — Nepozabno smo položili danes k večnemu počitku na pokopališču Sv. Ane v Konjicah. — Kdor je poznal to ljubko dete, bo umel bridkost naše bolesti in težo naše izgube. Za tiho sožalje se prosi. V Konjicah, dne 8. januarja 1930. MIHELIČ GYIDON, starešina okrajnega sodišča — s soprogo FRANJO in hčerko CVETANO ter vsi sorodniki. ■• •'•'• :.....; f* Valdart Vdani v voljo božjo naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je zapustil naš preljubi oče, oziroma tast, stari oče in stric, gospod MIHAEL BLAZNIK posestnik, bivši trgovec in čevljarski mojster previden s tolažili svete vere, v četrtek, dne 9. januarja, v 64. letu starosti. Pogreb našega nepozabnega rajnika se bo vršil v soboto, dne 11. januarja ob 16 iz hiše žalosti na mestno pokopališče v Škofji Loki. Vsemogočni naj mu obilo poplača dobrote, ki nam jih je delil. V Škofji Loki, dne 9. januarja 1930. Vida por. Horvat, učiteljica; Miloš, davčni upravitelj; dr. Pavle, profesor; Ela, učiteljica, otroci. Rudolf Horvat, učitelj, zet. Tončka Blaznik, sinaha. Dušan in Vidika, vnuk in vnukinja. Pogrebni zavod v Škofji Loki. Ш № \ 8'lsid ' - % s*d9 e N ^ k« d O es — n A oeO fj t* sir® » i SSdS^s &ÇS w8ul ÏUJ |C3 ■S a Z V ► ru -J u — Pierre L' Ermite: 50 » Z d-» « = „» l o O ™ N ■м -i ~ л »asO; L