Uredništvo in opravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti »*ak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Št. 65.
Maribor, dne 4. junija 1909.
gBggW!1»1 '	■—Iin.1 ■ m. II	- —■■■■ ■ '	—  .■■■■■■■    i
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Naročnina listu:
Celo leto..........12	K
Pol leta ......	6	K
četrt leta .........3	K
Mesečno............ 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih ozna-nilih velik popust
Letnik I.
Naša S. K. S. Z.
Na skupščini S. K. S. Z,, na binkoštni pondel jek pri Sv. Jakobu v Rožu je podal poročilo o dek> vanjju štajerske S. K. S. Zi. gospod profesor dr, Bohinjec. Že vt zadnji številki smo q tem pisali, vendar se nam zdi umestno, da podamo v, naslejdnjenj celotno poročilo.
Načela so prvo v življenju in delovanju kakof posameznika, tako tudi celega naroda. Razum je ti' sta sila, kf naj vlada človeško mišljenje, hotenje in delovanje. Duh pa je kakor greda. Prazna gredica ti ne bo nič rodila, ostane pusta in prazna, če je ne oplodiš s semenom, zasadiš s cvetkami in rastlinami« Tudi duha je treba oplojati z dušnim semenom, ^ mislimi in predstavami, s snovanjem pojmov, ki se združujejo v sodbe in razvijajo v načela, katera niso samo teoretičnega pomena, temveč tudi praktične važnosti.
Ljudem je treba ponajveč dati vzore in načela. Sami navadno ne pridejo do njih. Ljudje so z veliko večino tako zatopljeni v vsakdanje, mehanično in zbog tega duhomorno delo na polju, ob stroju, v delavnici, v prodajalnici, v pisarni, da niti ne pridejt do tistega globokega premišljevanja in resnega pre udarjanja, ki ga je treba, da si človek zasnuje tista vrhovna načela, ki določajo smer v zasebnem življe, oju in osobito v javnem delovanju.
To je naloga ljudskega podučevauja in izobra ževanja»
V	katerem smislu se ima izvrševati izobraže-ževanje, ne more biti vprašanje tistemu, ki mu ja blagor posameznika in celega naroda pri srcu. Pod« uk bodi mnogostranski in koristen, ustrezajoč vsem gmottnim in duševnim potrebam človešikim in tako poedinca in narod dvigajoč do višine krščanske iz« obrazbe in kulture in do vživanja njenih časnih in rekovitih dobrin,
V	tem smislu izvršujejo izobraževalno delo med našim ljudstvom tista društva, ki so združena v mogočni organizaciji S, K. S. Z. Poročati mi je o delovanju štajerske S. K. S. Z,
Zveza šteje 115 izobraževalnih društev in sa« mostojnih mladeniških zvez. Lepo število, pa nikakof Še popolno. Zadnja volilna borba nam je pokazala, kje še nedostaje izobrazbe in znanja, kje Še so ljudje dostopni slepilnim liberalnim frazam. Tjekaj spada vsled nujne potrebe kako izobraževalno društvo. In če pri odločilnih krajevnih činiteljih ne bomo nar Šli pravega smisla za to, pa ga bo treba vcepiti. — Kar je treba, se mora storiti.
Osrednji odbor v, Mariboru si je bil v svesti, da mu je izvrševati nalogo srca v, telesu: pošiljati oživljajočo kri po vseh žilah, To bodrečo in oživljajočo nalogo izvršil je posebno s prirejanjem socialnih tečajev po deželi, katerih je bilo v pretečeni zimi osem, in sicer v Slovenski Bistrici, Veliki Nedelji, pri Sv. Križu tik Slatine, v Ljutomeru, Šoštanju, Brežicah, Ptuju, v Braslovčah. Za bodočo zimo se jo za take tečaje že prenumeriralo nekaj krajev.
Prav pridno deluje tudi največji odseki S. K,
S.	Z,, namreč Zveza slovenskih mladeničev.
V svojo dolžnost si štejem, da pred vsem zahvalim naše vrle slovenske mladeniče za to, kat so s;orili ,1 času deželnozborskih Štajerskih- \olitav, Ne trdim preveč, če izjavim,, da brez sodelovanja na šib mladeničev ne bi povsod' zmagali ali vsaj ne bi tako sijajno zmagali. Naši fantje sicer ponajveč niso volilfi, toda pot so pripravljali ,in na volišče vabili tiste, ki imajo to pravico. Sli so na delo s popolnim poznanjem položaja) in vseh tistih agitaenih sredstev, ki vodijo do zmage. Za pošteno krščansko in kmečko stvar so šli v boj s tistem plemenitim ognjem, ki gori v poštenem mladem srcu, in s tisto požrtvovalnostjo, ki je samo mladini lastna. ' (Glasno pritrjevanje.)
Niso se liberalni voditelji zaman bali naših organiziranih mladeničev, Izid je pokazal, da je ta strah bil upravičen. Ponajveč je že naša mlada — avantgarda liberalne vrste vrgla nazaj. In ko so prišli s krepkim korakom bataljoni naših značajnih kmečkih mož, navadno ni bilo več zaprek; in če se je ponekod pojavilo nasproti, kar je liberalno govorilo, hujskalo in tulilo, pa so ga naši možje z odločno kretnjo brcnili ob stran. Z zahvalo združujem željo, naj bi naša mladinska organizacija napredovala povsod, osobito na Koroškem kot porok boljše bodočnosti.
Ker so liberalci na svojem strankinem telesu čutili moč mladeniške organizacije, so napovedali v svojih listih, da bodo tudi začeli z mladeniško organizacijo. Svetujemo njim, naj se tne varajo v svojih upih. Kar je dobrega in plemenitega med našo kmečko mladino, je po večini že v naši organizaciji ali pa ji bo kmalu pristopilo. Kar je pa slabega, pa je že tako organizirano po svojem načinu in ni treba, da bi tamkaj liberalci izgubljali svoje dragpcene or-ganizatorične moči.
Bistvena točka v programu S. K. S. Z je v zadnjem času postala tudi narodna obramba. Porodila se je ta točka iz tiste naravne in nujne potrebe, ki postavlja proti napadu odpor, proti nameravani in
že začeti razlastitvi odločno obrambo svoje lasti. Namen, ki nas pri tem delu vodi, je ta: z vsem naporom in vsemi sredstvi preprečiti, da bi se od naše domovine odkrhnil kak kos slovenske zemlje ter bi se nam raznarodili in izgubili rodni bratje. Ze preveč se je skrčilo slovensko ozemlje.
O tem nam pripoveduje žalostno povest Štajerska, o tem posebno bridko toži dežela, v kateri danes zborujemo, Nekdaj je bila mogočna zibel celega Slovenstva, pa žal davno za nami so ti časi. Več nego 1000 let moramo iti nazaj v zgodovin in pridemo do tiste dobe, ko je slovenska zemlja bila najbolj razširjena. Od takrat se je krčila in zoževala, in v isti meri je prodiral za našim hrbtom mogpčni germanski sosed. Nevarnost je, da bi se nam zožila še bolj.
Te dni je šel po nemških časnikih članek z naslovom: Slovanska nevarnost na, Koroškem! Nobenega človeka ne more ta, spis prepričati, da bi Nemcem v resnici pretila kaka nevarnost. Nemško-radi-alnim slovenofobom že preseda samo dejstvo, da je na Koroškem sploh še kak Človek, ki govori slovensko.. V ostalem pa člankar priznjava, da po izkazu statistike nemška jezikovna, meja neprenehoma prodira od severa proti jugu. Zlato pa moramo vsi na branik. Proti premoči nemškega kapitala tne moremo postaviti istovrstnega protiuteža. Naše protitežje bodi izobraženo, značajno, narodfno zavedno ljudstvo, ki se bo s studom obrnilo od Judeževih grošev, ki ga vabijo k izdajstvu narodnosti in njenih interesov*
To se more doseči in to tudi moramo doseči, in to bodi velika naloga, ki jo naj naša izobraževalna društva izvršujejo med ljudstvom. Smisel za narodno obrambo naj ne ostane samo med razumništvom kot nekak naroden šport, temveč potom naših društev moramo prodreti v nizke in najnižje sloje. Ce bo ves narod prešinjen si tem duhom, se nam ni treba bati za njegov obstanek.
Da si pridobimo vsaj nekaj gmatfnih sredstev za obrambno delo, smo ustanovili obmejni sklad.
Obmejni sklad je imel ob priliki lanskega občnega zbora dohodkov (460.79 K; po občnem zboru do zdaj se je Še nabralo 185.20 K, skupaj 645.99 K. Stroškov je bilo do lanskega občnega zbora 136.73 K, od občnejga zbora do zdaj 222 K, skupaj 358.73
K.	Torej je zdaj v blagajni 287.26 K. Denar se porablja, za vzldrževajnje knjighjc, za razširjanje) slovenskih knjig in časopisov po obmejnih krajih. Da lažje dosežemo svoj namen, namreč potom Izobraževanja in vzbujanja narodne zavesti ohraniti sloven-
PODLISTEK.
Sin.
Spisal V. R.
(Konec.)
Sli sta polagoma med vrstami postelj in pred njima so se slišali vedno tisti drsajoči koraki. Zopet je bila dolga pot, tuhitam so se čuli težki vzdihi, nekje daleč doli pa glasen pogovor in trkanje steklenih posod. Za njima pri vratih pa je zvonil električni zvonček in vmes je govoril nekdo z nejevoljnim glasom.
In njej je bilo tako samotno med vsem tem, strah ji je stiskal srce in trepetaje je pričakovala in se bala trenutka, ko pride do svojega Franceljna postelje.
—	Pravkar so zdravniki pri njem!, je dejala Marijana, tamle leži na zadnji postelji.
Nekdo je z mirnim glasom še nekaj' ukazoval, potem so se zaslišale stopinje in zdravniki so šli dalje v drugo sobo.
Marijana jo je peljala bližje k postelji in položila njeno roko na Franceljevo čelo.
—	V nezavesti je — komaj da Še diha! pravi
mati.
In ona se je sklonila in poljubila sina na vroče čelo. Nobena solza ni prišla v njeine oči, tako žalostno in samotno ji je bilo.
Položila je roko s čela na prsi, ki so se dvigale težko v dolgih presledkih.
Težka slutnja jo je obšla o smrti in o kdncu,
vsa njena ljubezen do Francelja se je dvignila v njenem srcu, ko je izpoznala njegovo stanje.
In zaihtela je kakor še nikoli v življenju in se zgrudila na stol ob postelji.
—	Mati je!, so šepetali bolniki naokol.
—■ Ana kaj hočete, vdajte se v božjo voljo!, jo je tolažila Marijana, a njej so vrele vedno nove solze iz oči.
—	O Bofg* takega svidenja sli nisem prosila! — ji je govorilo v duši in grenko ji je bilo ob tej misli. Vstala je kljubovalnost v njej proti vsemu, — proti Bogu in proti ljudem.
Toda v strašila se je ten misli, po prvem krčevitem joku so ji jele teči solze mirnejše in globoka, vdana žalost jo je prešla.
Prišel je med tem zopet dn zdravnik k Fran-celju, in ko je izvedel, da je njegova mati, ji je dovolil ostati vso noč pri njem.
Jokala ni več, le 'tuintam se ji je izvil še kak vzdih iz prs. Marijano je prosila, naj odide domov, in ostala je sama pri sinu.
Ležal je tiho in mirno, niti zganil se ni, če mu je položila roko na čelo. Tudi ko mu je postrežnica prišla polagat mrzlih obkladkov, se ni vzbudil iz nezavesti.
—	Bogve ali ozdravi ?, je vprašala plaho in upanje se je vzbudilo v njeni duši.
—	Ne vem — gospodje zdravniki niso rekli še ničesar! — je odgovorila zaspano postrežnica ter od-5' a v drugo sobo.
Zopet je sedela sama ob postelji v svoji žalosti. Mislila je na nekdanje dni, ko je živela s Francel-jem v miru in zadovoljnosti, mislila je na Čas, ko je izgubila luč svojih oči, toda nikoli ji ni bilo nuje ne-
go tedaj;, ko je izgubila sina. In spomnila se je Ber te, lepega in preširnega dekleta, in Franceljeve ljubezni do nje.
—	Zakaj ni nje k Franceljevi postelji? Gotovo je že izvedela o tem. —
Težek dvom je prišel v njeno dušo, sto vprašanj je vstajalo pred njo, a ni si vedela odgovora.
Počasi so tekle večerne ure, naokrog se je slišalo enakomerno dihanje spečih bolnikov, tuintam je kdo vzdihoval v svojih velikih bolečinah. Počasi so tekle ure in z njimi so se vrstile žalostne, brezpokoj-ne misli.
Vsak hip je položilo roko na Fra iceljevo čelo, poslušala s paznostjo pretrgano dihanje njegovo, da bi opazila kako izpremembo.
Postrežnica je že drugič premenila obkladke.
Prati polnoči je bilo,y kakor da Oi se zganile Franceljeve ustnice in je prišel dolg vzdihljaj Iz prs. Vstala je, sklonila glavo k njemu in mu položila rokoma vroče čelo. Bilo je potno in v sencih je plala kri po žilah.
—	Berta! —
Tiho je. izgovoril Francelj to ime in le njeno uho je je slišalo.
—	Jaz sem pri tebi, Francelj, jaz — je izpre-govorila polglasno.
—	Berta — kaj si mi storila!. — Zakaj si me zapustila?
V dolgih presledkih so prihajale te besede iz Franceljevih ust.
—	Saj sem jaz pri tebi, tvoja mati —
Oči so se ji iz nova napolnile s solzami, ko Je slišala govoriti sina/ ki je v vročici vpraševal po njej, ki ju je oba napravila nesrečna. In vendar si
ski živelj v narodno ogroženih krajih, stojimo v zvezi s približno 200 hišami v teh krajih.
V pridi obmejnim Slovencem smo izdali obmejni kolek, ki nosi podobo celega slovenskega ozemlja in ki se je močno priljubil. Dozdaj se je prodalo 97,414 kom., plačano je že 1020.86 K, na dol|g je Še 927.28 K. V zalogi je še 102.586 komadov. Toplo priporočamo ta kolek posameznikom in društvom.
Za Št. Ilj se je nabralo 2795.54 K, „.Naša Straža“ je darovala 2600 K, skupaj 5395.54 K. Ne čudi-mo ,se, če naši narodni našpro^nikif, naše narodno obrambno delo obsojajo kot hujskanje. Bolj se moramo čuditi, da imajo naši rojaki v, liberalnih vrstah zanj le zasmeh in sumničenje. Toda preveč tudi njim ne zamerimo, ker upoštevamo njih nesrečen temperament iln ker dobro vemo, da je liberalizem istoveten z zanikanjem in razdiranjem.
Ne ozirajmo se torej na sovražnike izven našega naroda in tudi v narodnih vrstah. Pojdimo naprej po svoji poti, narod' svoj izobrazujoč in rešujoč !
Dragi Slovenci! ,Pred nami je danes podoba združene Slovenije. Zastopapa je jako številno Koroška, veliko jih je prišlo s Kranjskega, zastopana je Štajerska, Goriška in Primorska. Združena Slovenija kot politična enota je cilj, ki nam blešti nasproti iz daljne prihodnosti.
Toda združena Slovenija kot organizirana enota na izobraževalnem in gospodarskem polju je cilj, ki je dosegljiv. Ta cilj moramo doseči, če hočemo ohraniti in obraniti tiste svoje brate, ki jih preti zadušiti tujenarodna premoč. Delo za ta cilj je v pravem pomenu narodno in socialno, Temu visokemu cilju posvetimo vse svoje moči!
Zadružna zveza v Lij ubijani
Na kratko" smo že omenili glavno skupščino zveze v Ljubljani, ki se je vršila v četrt? k 27. anaja Naj slede tu nekatere pudrormosti, ,z k.verib bod, cenjeni čitatelji lahko spoznali, kako lepe sadove ro ■ di ta naša izvrstna gospodarska organizacija.
V imenu načelstva je ooročal načeJstveni ravnatelj J. Traven o delovanju Zveze v preteklem letu. Kar si je začrtala Zveza na svojih skupščinah, hoče tudi izvesti in deluje na to, da bi vsaka župnija ali občina imela svojo zadrugo, osobito svoj denarni zavod. Svojemu cilju se je približala v minulem letu. Lajni je pristopilo Zvezi 100 novoustanovljenih zadrug in sicer na Kranjskem 40, na Štajerskem 31, v Dalmaciji 16, v Istri 10, v Trstu 1, na Goriškem 1 in na Koroškem 1.
Največ se je osnovalo hratuiinic .in posojilnic, 77. Zveza je imela koncem leta 1908 516 zadrug, štirih letih, od leta 1904, ko je imela 241 zadrug, za 275 zadrug več. Tekom leta je izstopilo 17 članic, ki so deloma likvidirale, deloma prestopile k nasprotni zvezi.
Hranilnic je bilo leta 1907 254, ki so štele 67 tisoč 243 članov, denarni promet je znašal 161,852.357 K 58 vin., torej je imela povprečno vsaka hranilnica 265 članov. Pri nas je posojilništvo bolj razvito, kakor na Nemškem.
Da se je dosegel ta lep uspeh, se moramo zahvaliti tistim činiteljem, ki so z veliko vnemo in požrtvovalnostjo delali za zadružno stvar. V prvi vrsti gre hvala naši duhovščini, svetni kakor tudi redovni, posebno: vi Dalmaciji, zat kan jim bodi izrečena iskrena zahvala.
Ne smemo pa ob enem prezreti dela in truda tudi drugih činiteljev, ki so se zavzeli za zadružništvo in ki so zanje delovali z veliko požrtvovalnostjo
Dasi se je od gotove strani očitalo kmetom, ki marsikje vodijo sami zadruge, nezmožnost,, ja ravno zadružno delo pokazalo, da imamo med našim ljudst vom mnogo doslej zakopanih talentov, Piseb-o lepe osvetljuje naše zadružno delo, da se večinoma dela brezplačno.
Skrbelo se je tudi, da se dobe za vodstvo zadrug sposobne moči, ker le tako zamoremo upati na življenje in obstoj zadrug. Izkušnja uči, da je boljše, da kje ni zadruge, kakor da ne bi mogla živeti in se razvijati.
Zato je priredila Zadružna zveza tedenske poučne tečaje v, Celovcu, Celju, Kočevju, v Sv, Ivanu pri /Trstu. Tečaji, ki so se jih /udeležili; .vi velikem številu mladi fantje, so rodili obilo sadu, in zanesli med mladino smisel za zadružništv.o.
Poleg velikih smo imeli še več manjših poučnih tečajev. Zahvalo zasluži glede na prireditev, teh manjših poučnih tečajev Pušenjak, naš marljivi nad-revizor, ki je na Štajerskem priredil več takih tečar jev in na raznih sestankih poučeval ljudi o zadružništvu in ki je pohitel osebno k prvemu uradnemu dnevu vsake novoustanovljene hranilnice* vsled česar so nove posojilnice v tako lepem redu.
Zadružna okrožja so na Štajerskem lepo delovala. Na Kranjskem so sicer ustanovljena, a delo v njih še počiva, da se vzbude.
Kar se je lansko leto na skupščini izregilo kot želja, se je uresničilo, mislim zadružno šolo. Predavala sta na njej tudi Zvezin ravnatelj in tajnik. In Zveza je posredovala, da je naklonila vlada 4000 K podpore učencem te šole. '.Upajmo, da dobimo iz te šole vnetih in sposobnih moči za vodstvo naših zadrug.
Tudi vlada je priznala naše delo in je naklonila 18.000 K podpore, ki jo dobimo šele te dni, zato ni izkazana v računu za lansko leto.
Načelstvo je imelo 34 sej, 10 več kot prejšnje leto. Za redno poslovanje gre zasluga tudi uradni šivu, ki je štelo 21 oseb. Lani je rešila pisarna 18.317 dopisov, razposlala 2222 okrožnic in izvršila vsa revizorska poročila doma.
Knjigovodstvo je rešilo 2444 knjigovodskih dopisov. Denarnih pisem se je odposlalo 457, dopisnic za obremenitev 8022, dopisnic v potrdilo '5247, računov 1658, računskih izvlečkov 1248, vknjižb pa je bilo 13.593.
O denarnem poslovanju Zadružne zveze 1. 1908 je poročal ravnatelj Rašica.
Celokupni promet „Zadružne zveze“ je znašal 93 mil. 505.337 K 52 vin., za 22 mil. 9.613 K 88 vin. več nego leto poprej. Deleži so se zvišali za 41,320 K in so znašali 239.060 K; jamstveni znesek je znašal 1 mil. 734.800 K (+ 39.200 K). Vloge članic so snašale 11 mil. 186.459 K 56 vin. (+2,003.423 K 47 vin.). Krediti v tekočem računu so znašali 10,536.243 K 91 vin. (+ 1,504.584 K 22 vin.) Skupaj se je naložilo pri raznih zavodih 19 mil. 761.489 K 74 vin. Eskomptovalo se je leta 1908: 413.414 K 10 vin., menična listnica je znašala koncem leto 1907: 40.041, re-eskomptovalo se je 324.293 K 10 vin. Skupno stanje mobilnega kapitala koncem leta 1908 je znašalo 905.839 K 68 vin. (+ 583.481 K 90 vin.). Uradni izdatki so znašali 1. 1908: 76.197 K 37 vin, uradni prejemki pa 37.965 K .55 vin. Nova hiša je stala z adaptacijo 215.643 K 19 vin. Čisti dobiček za 1. 1908 znaša 41.312 K 43 vin. Za leto 1908 je obljubljena državna podpora 18.000 K in podpora za izdajo „Narodnega Gospodarja“ 2000 kron. Ker se ti zneski izplačajo 1909, se niso vpoštevali v bilanco za leto 1908, ker bi bil sicer čisti dobiček večji za 20 000 K in bi znašal 61.312 K 43 vin. Lastno zvezino premoženje znaša 291.637 K 58 vin. (82.632 K 43 vin.)
Na predlog načelnika nadzorstva se je čisti dobiček razdelil tako-le: V splošni rezervni zaklad gr •
25.000	K, v posebni likvidacijski zaklad pa 16,312 K 43 vinarjev,
O revizjali je poročal nadrevizor gosp. Vlado Pušenjak.
Od revizij je zavisen pogosto obstanek marsikatere zadruge. Zato pa, .zahteva že država s postavo z dne 10. junija leta 19/03, drž. zak. št. 133, da se mora vsaka zadruga podvreči reviziji. Izvršuje jo pa Zveza, ki ima za to od države dovoljeno revizijsko pravico. Tako pravico ima tudi Zadružna ;zveza. To važno nalogo, ki jo je prevzela z revizijsko pravico, je Zadružna zveza v mindern letu vestno izvrševala. V preteklem letu je izvršila okrog 250 revizij (71 več).
Revizije so trajale pri posameznih zadrugah po en dan, dVa, tri do štiri dni, pri nekaterih tudli cel teden, pri nekaterih po 14 dni, tri ali celo tudi štiri tedne.
Revizije nam podajajo jasno sliko o stanju in poslovanju posameznih Zvezlnih članic. Uspeh revizij je zelo zadovoljiv,! kajti precejšno število naših članic posluje vzorno, večina dobro, le malo jih je, id se niso držale navodil revizorjev.
Kar zadeva denarno poslovanje, moram priznati, da postopajo članice £elo previdno. Svoj ocT-višni denar nalagajo v tekočem račuhu pri Zvezi, le nekaj krha disciplino, doma pa tudi posojujejoi kolikor mogoče zanesljivim osebam, tako da je glede na denar pri naših članicah največja varnost in previdnost.
Knjigovodstvo je po zadrugah dobro.
Kar najdemo nedostatkov pri naših zadrugah, so le formalnega pomena dn jih je najti le pri nekaterih zadrugah. Vse novejše zadruge natančno opravljajo svoje posle, tako, da so pogreški, bi se mord'a zaslede, prav malenkostni,
Nedostaitki so semintje najti pri pristopnicah, ki niso pravilno podpisane ali pri zadolžnicah, ki so včasih pomanjkljive. Ponekod ima načelstvo le poredkoma seje.
Kakor mora načelstvo vestno vršiti svoj posel, itako mora nadzorstvo spoltaovati svojo dolžnost in se je zavedati. Saj vsak četrt leta naj se snide nadzorstvo in natančno pregleda poslovanje načelstva. Ce najde kaj napak, jih mora popraviti, in opozoriti načelstvo nanje. A pogosto se nadzorstvo ne zmeni skoro celo leto za poslovanje načelstva;, misli, da je dovolj, če se sestane nadzorstvo nekaj dni prej, preden se predloži občnemu zboru letni zaključek.
Temu pa ni tako!
Kajti kdor se da voliti v nadzorstvo, prevzame velike dolžnosti in odgovornost pred javnostjo in sodiščem za pravilno poslovanje zadruge. Nadzornik ne smejo Spati, marveč bedeti in čuti, morajo biti delavci, ne penzionisti.
Kdor ne misli delati to, kar je naloga nadzorstva, kdor meni počivati, komur gre pri tem le za čast, ta ni za nadzornika. Časti ne išči v naslovu, marveč v tem, da vestno v vstrajnem, vestnem delu in natančno izvršuješ opravila, ki ti jih je naložila tvoja služba,
Da se pri revizijah enotno postopa,' za to so prav važne revizorske konference, ki se vrše malone vsak mesec. Želeti je, da se vrše revizije tudi nenapovedano, ki pokažejo Šele pravi vpogled v poslovanje. Semintje so potrebne tudi nadrevizije, ki so nekaka kontrola nad revizorji in pa zadrugami, koliko so namreč te odpravile nedostatke od zadnje revizije. Ponekod so bile glavne revizije.
Omenjam le še, da je naš ideal, naša želja pri vseh članicah izvršiti revizijo vsako leto. Toda ni bilo cfovolj revizorjev na razpolago, in če so bili doma, jih je čakalo obilno posla pri izdelovanju bilanc,
je želela, da bi bila Berta ob postelji. Vse bi ji odpustila v teh trenutkih,
Franceljeve roke so se dotaknile njene roke in se je oklenile.
—	In sedaj si prišla zopet k meni. — Nikoli več me ne zapustiš — kaj ne? Nikoli te ne bo več videl oni. — Ah, — tisti prokleti. — Jaz ga gotovo ubijem!
Začel je govoriti naglo. Sovražne so bile njegove besede, roke so se krčile v jezi in gnjevu.
—	Proklet, kamor stopi. Proklet, ker mi je tebe ukradel. Tebe, Berta! Zakaj si Sla?
Umolknil je nenadoma, ker se je bil ytrudil. V čelu je gorela kri in dihal je globoko in hitro.
Obrisala mu je potno čelo in ga poklicala z ljnbeznipolnim glasom, kaikor npkdaj v otroških letih : Francelj!
Nikdar več ne odgovori na njen klic. JTobene besede ne bo več slišala iz njegovih ust. Umrje in ne bo vedel, da mu je odpustila vse, da bi dala svojo srčno kri za njegovo življenje.
Zaihtela je pod težo teh temnih misli. A nenadoma je zaslišala Frainceljev tih glas, — ki jo je poklical.
-- Mati!
—	Kaj je, Francelj? je odgovorila in sc sklonila k njemu. Bila je prepričana, da se je vzbudil iz nezavesti, kajti jasen in Čist je bil njegov glas in nič mrzličnega ni bilo več v njem.
Poljiubila ga je na čelo in njene roke so so oklenile njegovih.
—	Čemu ste prišli? — Ni bilo treba!, je dejal in izvil svoje roke iz njenih, Trpek in mrzel je bil njegov glas, pred hipom Še tako zaupljiv in nežen.
—	Francelj, čemu vprašuješ po tem? je izpre-govorila med solzami in se zopet oklenila s prsti na njegove roke.
—	Ce so me drugi zapustili, ste me morali še vi. — Ce ni prišla ona — tudi vas ni bilo treba, — umrjem lahko sam.
Težko in počasi je govoril te besede.
Ona je molčala in tiho jokala.
Dolg molk — počasi in težko so se dvigale njegove prsi. Polagoma in skoro neopazno so se oklepali njegovi'prsti njenih rok.
—	Mati, odpustite mi!, je izpregovoril za nekaj
časa,
—	Saj sem ti že davno!, je dejala vsa blažena, ko je pritisnil Francelj inijeno roko na vroči, suhi ustnici in jo poljubil.
Zopet dolg molk. — Minute so bile dolge kakor ure.
—	A njej recite, da jo proklilnjam v zadnjih trenotkih! — Mrzlične so bile besede, gnjev in srd sta bila v njih, Še večji kakor v prejšnjih, katere je govoril v nezavesti.
—	Francelj, ne govori tako!
—	Ne — prokleta ona in on, s katerim je Šla, — Naj pogineta kakor jaz!
Obupne so bile besede in divja groza je ležala v njih.
Srce ji je vztrepetaloi v neskorfčnem strahu. Njen glas se je tresel, ko ga je vprašala nežno kakor nekoč, ko je bil Še otrok:
—	Francelj, kaj se ne bojiš Boga?
-- Kaj? Vse so mi vzeli. Vašo in njeno ljubezen so mi ukradli in Boga tudi. — In sedaj poginem in proklinjam vse skupaj!
Burno so se dvigale njegove prsi in roke so se krčevito stiskale.
Se večji strah je prišel v njeno dušo in ven dar ni obupala.
—	Moj Bog, Francelj. Spomni se na otroška lo ta in iz ljubezni do mene pusti te strašne misli!
Obrisala mu je potno čelo.
Francelj je molčal.
Dolg molk je bil. in razločno so se slišali sami kratki vzdihi iz njegovih prs. Velik boj je vihral v njegovi duši.
Ona je čutila, da je konec blizu,
—	Moli, Francelj! — je zaprosila plaho, in odpusti vsem.
—	Odpuščam! Molite vi naprej!
Komaj slišno so šepetale njegove ustnice te bo
sede.
In kakor nekdaj, ko ga je učila Še otroka moliti, je začela ihte:
—	Oče naš, kateri si v nebesih.
Tiho in nerazločno je ponavljal Francelj njeno molitev Prišla je med tem postrežnica, da bi preložila obkladke. A ko je vse videla, jetišla klicat duhovnika — — —
Krog pete ure zjutraj je umrl.
Ona je jokala ob postelji, doda velika tolažba je bila v njeni duši.
Zunaj pa se je budilo velikonočno jutro, nešteto zvonov je zvonilo in njih' glasovi so se združevali v veliko pesem vstajenja, ki je ponosno plula iznad mesta proti nebesom.
* *
/ato so se nekateri kraji letos morali vaditi v potrpežljivosti, ko so zahtevali revizorjev. Upamo, da bo v prihodnje, ko nam bo na razpolago več i^vežba-nih moči, v tem oziru drugače.
Po podanih poročilih so se še razmotrivali razni predlogi, izmed katerih omenjamo predlog, naj se priredi zadružni tečaj za duhovnike, učitelje, — za osebe s predizobrazbo. Sklenilo se je, da se bo tak tečaj, ki bo trajal 14 dni, vršil v Ljubljani/ zadnje dni avgusta in prve dni septembra.
POZOR!
Kupujte le vžigalice: „Y korist obmejnim Slovencem“. Kolekujte vsako pismo z obmejnim kolkom!
Zahtevajte po gostilnah računske listke S. K. S. Z. v korist obmejnemu skladu.
Zahtevajte v gostilnah katoliško-na-rodne liste: Straža, Slov. Gospodar, Naš Dom, Slovenec!
Svoji k svojim!
Politični pregled.
Državni zbor.
V četrtek se je zopet sešla državna zbornica. Na vrsto je prišel dr. Šušteršičev nujni predlog glede bosanske agrarne banke. Med splošno napetostjo, splošnim prizinanjem in odobravanjem zbornice je dr. Šušteršič utemeljeval svoj predlog. Aneksija Bosne in Hercegovine je bila povod nevarnosti, da nastane svetovna vojska, Z zanimanjem gleda sedaj vsa Evropa, kaj delamo v Bosni in Hercegovini. Prvo, kar se je zagrešilo, je takozvana kmečka odveza, ki je pa le veliko oderuško podjetje. Namesto s socialnimi reformami smo pričeli z oderuško razlastitvijo. Sklepe bosanskega odseka niso vodili stvarni momenti. Jugoslovani se ne bore proti kaki ogrski banki, ampak proti vsakemu oderuštvu, proti izkoriščanju. Končno je govornik priporočal, naj se sprejme od bosanskega odseka odklonjena Vukovičeva resolucij ter rekel: Za to resoljucijo more glasovati vsak, kateri resno hoče preprečiti oderuško banko, ki je sramota za državo.
Za dr. Šušteršičem je (govoril češki radikalec Kalina, ki je v zadevi ogrske agrarne banke ;za Bosno jn Hercegovino tudi vložil nujni predlog, ki je skupno z dr, Susteršičevem v razpravi. Med govorom poslanca Kramara je nastal velik hrup. Posebno se je odlikoval vsenemški popravkar Malik in pa njegov zvesti tovariš Iro. V imenu socialdemokratov je izjavil poslanec Daszynkl, da bodo socialdemokrate glasovali za nujnost predloga.
Nato je bila razprava prekinjena. Med razpravo je prišlo med poslancem Tresičem in socialdemokrati do zelo burnega prizora. Socialdemokrate so Tresiču očitali, da je tudi ruski agent, nakar je Tre-sič ogorčeno dejal: Kedo je to rekel? Dai mu bodem tako zaušnico, da se bo trikrat obrnil. Seveda je to grozno razburilo socialdemokrate. — Danes je zopet seja, v kateri se nadaljuje razprava o Susteršičevem nujnem predlogu.
Veleizdajniški proces.
Priču, krojač Slanac iz Petrinje je izrekel, da ko je izšla pravoslavna procesija iz cerkve, je nastal nenadoma nek hrušč in slišal klice:	Živio
Peter Karagjorgjevič, te hrvatske malovredneže burno pogazili. Župana bomo pa malo z nožem dražili. Na to so dVakrat ustrelili iz samokresov. Od teh ljudi je jedino Pajča spoznal, ki je pa tudi najbolj kričal.
Predsednik: A kdo je ustrelil?
Priča: Jaz mislim, da on sam, ali nisem siguren.
Predsednik: Ali je Še kdo slišal Paiča?
Priča: Marija Slanac.
Predsednik izprašuje dalje, zakaj da so pravoslavni tako hudi na katoličane.
Priča odgovarja, da so sedaj Šele taki postali, prej niso bili tako razjarjeni.
Orožniški postajevodja Ivan Keča iz Petrinje izpove kot priča, da je on obtoženega Paiča spremljal v Zagreb k preiskavi, pa je ta v enomer plakal in trdil, da on ni ničesar zakrivil. Krivi so vsemu popi, kateri so učili, da je vse srbska zemlja in da ne smejo kupovati pri Hrvatih. Paič je tudi rekel, da on sploh ne ve, kaj je kralj Peter, Da bi se klicalo kralju Petru, on sploh ne ve, ker je bil tisti Čas ravno bolan ležal v Sisku.
Marija Slalnac izpove, da se je isti čin dogodil na dan procesije pravoslavnih in sicer po obedu in je slišala prav razločno iz neke gruče ljudi klice: Živio Karaigjorgjevič, mi Srbi si p-dajmo roke, da bomo za Srbijo kri prelili. To so klicali samo dva ali trije, a ostali so ploskali. Za Paiča ona ne more vedeti, ali je bil ali ne, ker ne pozna ljudi. Tudi ne ve, ali so bili pijani ali ne.
Miša Severovič izpove pod prisego, da je v tisti gostilni, kjer on služi za natakarja, obtoženi Erak pil z nekimi Bošnjaki in govoril, da je Srbin in da se ne boji ne kralja in ne drugega nikogar. Jaz sem za Karagjorgjeviča,
Predsednik: Ali je tudi rekel, da je to srbska zemlja?
Severovič: Ne, tega ni rekel. Za kralja Petra je dejal, da ga ima narod za svetnika. Tako popevajo pesem o svetem kralju Petru Karagjorgjeviču. Razun tega kličejo tudi: Živela Srbija! Živio kralj Peter! Taki klici so v navadi, odkar je Dmiitar Er-vačapin za občinskega predstojnika. V Mojovi hiši so se obdržavali neki sestanki, za katere oni pravijo, da je srbski klub. V njegovi hiši se ljudstvo tudi podučuje v veliko-srbski propagandi in ideji. Odkar so obtoženci zaprti, je najlepši mir v Dubici.
Simo Hrnjaič, pravoslavni Cerkvenik v Dubici, izpove, da je za časa slikanja izginila iz cerkve vladarjeva slika. Župnik mu je naročil, naj sliko zopet obesi na prejšnje mesto. Predstojnik cerkvene občina Ervačanin mu je pa rekel, da naj vse druge slike nazaj obesi, samo vladarjeve ne.
Predsednik: Pa so se druge slike' res rjazaj obesile na prvotna mesta?
Priča: Ne, ni pustil, češ, da je zid preslab, da se pokvari.
Jovo Janoševič iz Dubice pripoveduje, da mu ni nič znanega o tem, da bi Ervačanin razširjal slike kralja Petra. Pripoveduje dalje o volilnem shodu, pa trdi, da se ni propagiralo nikako srbstvo, ampak so se držali sami volilni govori. Drugega priči ni znano.
Občinski sluga Gjuro Miloševič v Dubici izpove pod prisegoj da obstoji v, Dubici zemljedekpška zadruga. In za to zadrugo je on naročeval koledar „Vardar“ in ga tudi razpečaval. On ga je moral razpečavati, ker je moral kot poslovodja zadruge. Razprodal je 40 komadov. Ni mu znano, da bi kdo v Dubici imel sliko kralja Petra. O pojavih kake propagande mu pa sploh ni nič znatnega.
Državni pravdnik in pa zagovorniki stavijo na pričo Še nekaj vprašanj glede prodaje koledarja, nakar pride na vrsto 431etni sluga srbske konfesionalne Šole v Dubici Luka Subotič.
Priča pravi, da se s trgovino toliko zamudi, da nima niti časa iti v cerkev. Znano mu je samo to, da je iz Šole izginila slika vladarja Franja Josipa, pa da je sedaj nova tam, ki je nekoliko večja. Za ono sliko v cerkvi pa ne ve, 'da je izginila.
Pravoslavni seljak Mile Bijnšovič iz Slabinja izpove, da mu je Stojan Rovič pripovedoval, da Je Dmitar Ervačanin dal odstraniti sliko vladarja iz cerkve sv. Duha v Dubici. O Šolski sliki vladarja mu ni nič znano. Dalje veli, da ga je „Srbobrain“ napadel zato, ker je nastopil kot priča. Peter Piju-kovič in Sargijan sta mu grozila, da ga bosta ubila. Pozneje je cul, da sta ta dva zaprta radi veleizdaje. V Slabinji se pravoslavni prav dobro razumejo s katoličani.
Na razna vprašgnja predsejtlnlkovaf odgovori obtoženi Dmitar Ervačanin, da je Stojan Pavič streljal na njega in gozdarja, ko sta se peljala iz Kostajnice.
Ogrska kriza.
Pet tednov že nima Ogrska nobene parlamentarne vlade, nobene parlamentarne večine, sploh nobenega parlamenta. Koalicija je razbita in ne bo se več posrečilo jo zopet sestaviti. Kamen, katerega je vrgel v studenec ogrske politike mož, ki je rekel, da je ustanovitev ogrske banke pogoj, brez katerega se ne more ničesar storiti, ta kamen ne more sedaj izvleži sto modrijanov in veliko tistih, ki so pred malo tedni zahtevo po samostojni banki obsojali, je sedaj svoje mnenje prevrglo, med njimi seveda prvi, minister Košut. Skupina, ki zahteva samostojno banko, je štela pred malo tedni komaj 30 do 40 mož, danes ji pa pripada cela neodvisna stranka in njen voditelj se ne imenuje več Košut, ampak Justh. Košut je ostal le še kot reklamni napis. Čim večje težave donaša rešitev krize, tembolj agitira bančna stranka po komitatih za samostojno ogrsko banko.
In vendar bančno vprašanje že delj časa ni težišče situacije. To vprašanje je sedaj le še vzrok hudega boja po ogrskih časopisih. Odločilna beseda cesarjeva bo padla pri avdijencah Košuta, Wekerla, Andrasija in grofa Zyckija, ki pa ne bodo zaslišani kot ministri, ampak kot strankini voditelji. Da bo ta odločilna beseda padla v prilog nagodbe, je gotovo, vprašanje je le še, katere može bo vladar smatral za sposobne, da bodo izvedli poverjeno jim nalogo v duhu Deaka in starejšega Andrašija. Ljudska stranka šteje danes še premalo članov, da bi prišla v poštev. Stranki, ki bi prišle v poštev, ste ustavna stranka in neodvisna stranka. Ti dve stranki ste pa za to popolnoma nezmožni. Skoz in skoz korumpirani, brez vsake politične morale, sestavljene iz narazličnejših elementov, politično tako napram kroni, kakor tudi proti volilcem čisto nezanesljivi, in nobena teh dveh strank zmožna, da bi dala kroni in deželi zadostne garancije, da se bo Ogrska v notranjosti konsolidirala in da bo njeno razmerje do krone in Avstrije končno enkrat urejeno. Ogrsko prebivalstvo zahteva nov red z reelno, zdravo, pošteno, dinastično in ljudsko politiko brez šovinizma, razrednega duha in liberalizma, zato, je rešitev iz sedanjega položaja na podlagi obstoječih strank nemogoča. Danes je mogoča le nekaka prehodna rešitev: Sedanji kabinet naj se s pomočjo večine zvesto drži pogodbe z 1. 1906 in naj izpelje volilno reformo. Potem naj bi pa ne odločevali sebični, vlade in častiželjni strankarski voditelji o nadaljnem razvoju ogrske politike, ampak volilci.
Srbija.
Srbska vlada namerava najeti precej veliko posojilo. Zakaj bo to posojilo rabila, o tem so različna mnenja. Srbski časniški biro trdi, da se bo velik del posojila porabil za na-daljno oboroževanje, srbski zastopniki pa izjavljajo, da Srbija ne misli na nikako oboroževanje. To dejstvo kaže, da Srbija še vedno misli na dvourno politiko, kar ji pa gotovo ne bo v korist.
Turčija.
Kediv je dospel v Carigrad in bil slovesno sprejet, lakoj po dohodu je obiskal Sultana. — Nemški cesar je dovolil pruskemu generalu, da zopet vstopi v turško armado. Arabca, ki sta koncem aprila napadla nekega avstrijskega frančiškana sta bila obsojena vsak na šest mesecev ječe. — Vojno sodišče je obsodilo polkovnika Rizza na dosmrtno trdnjavsko ječo, nekega majorja pa na pet let ječe. V torek sta bila oba častnika v vojnem ministerstvu degradirana. Vojno sodišče je poleg tega proglasilo razsodbo nad večimi častniki, nekateri so bili oproščeni, drugi pa obsojeni vjjzapor.
Špansko.
V provinciji Galiciji preti kmečki upor. Nad 200.000 kmetov se je združilo proti veleposestnikom in politični autokraciji, katera izžema kmečki stran.' Kmetje izjavljajo, da nikakor ne bodo odnehali in da se bodo borili do skrajnosti. Grozijo tudi, da bodo, če bo potrebno, spremenili svojo zvezo v skrivno zvezo in sicer po načinu „črne roke“.
Raznoterosti.
Vabilo k okrožnemu zadružnemu shodu, ki se vrši na praznik 10. junija 1909 o priliki blagoslavljanja zadružnega doma v Št. Lovrencu na Dravskem polju. Začetek ob 3. uri popoldne. Vspored:
1.	Slavnosten govor. Govori g. drž. in dež. poslanec dr. Korošec. 2. Občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Št. Lovrencu na Drav. polju. 8. Naš zadružni razvoj. Govori nadrevizor Vlad. Pušenjak.
4.	Dolžnosti članov načelstva in nadzorstva. 5. Razna zadružna vprašanja, predlogi in nasveti. — K obilni udeležbi vabi
Zadružna zveza (Odd. za Štajersko v Mariboru.)
Razpisane učiteljske službe. V konjiškem okraju je definitivno izpopolniti mesta učiteljev oziroma učiteljic v sledečih krajih: Na dvorazrednici v St. Jerneju, tretji plačilni razred, mesto učiteljice; na enorazrednici na Remšniku, drugi plačilni razred, mesto učitelj a-voditelj a; na štiriraz-rednici v Zrečah, tretji plačilni razred, mesto učitelja; na trirazrednici v Špitalič, tretji plačilni razred, mesto učiteljice. Prosilci morajo vložiti prošnje na pristojne krajne šolske svete do 30. junija.
Vrli narodnjaki. „Slovenec“ in tudi „Slov. Narod“ sta prinesla poziv na slovensko ljudstvo, naj kot odgovor na nemško stanje dne 6. junija, ko bodo Nemci povsodi zbirali za ponesrečevalne namene, po vseh krajih nabirajo darove, ki naj se porabijo za narodno-obrambno delo. „Narodni dnevnik“ pa piše v številki od zadnjega petka: „Naj ne da noben narodnjak niti vinarja“.
Vseslovanski kongres v Peterburgu je ruska vlada prepovedala. Vsled tega so ga morali preložiti v Sofijo, kjer se bo vršil 1. 1910. Zares čudna je ta ruska vlada.
Zadružna zveza v Celju izgubiva dan za dnevom članico za članico in se je število članic že kar skrčilo na polovico. Med? članijcami, katere še ima, pa raste število onih, katere vodijo posilinemci. — Tinje, Prevalje, Loče so že v mlemčurskih rokah. Prevalje po zaslugi Narodnih stränkarjev Jošta in Stiblerja. Posojilnici v Sikolah načeljuje posilinemec, ki je oddal tri glasove za Nemce pri volitvah v ptujski okrajni zastop, pri posojilnicah v Framu, Poljčanah itd. so v načelstvu narodni nasprotniki odločilni faktorji. Slava tako napredujoči liberalni Zad, zvezi, katera pomaga zidati nemški most do Adrije potom gospodarskega delal
„N. D.“ prinaša senzacionalne novice o „klerikalnih“1 posojilnicah. Dobro bi bilo, če bi mesto zlar ganih novic poročal resnične novice o liberalnih posojilnicah, na primer o medsebojnih tožbah odbornikov neke liberalne posojilnice, katera posluje Še le par mesecev, o prevažanju blagajne ob asistenci župana, o menicah izza državnozborskih volitev pri nekem liberalnem zavodu, o .zvezi med posojilnicami in žalsko pivovarno, o izvrševanju revizij, o narodnogospodarskem delu na Koroškem, o stotisočilj,, katere so si izposodile liberalne posojilnice od naših, o beračenju za denar pri naših zavodih itd. Pustite naše posojilnice pri miru, sicer pridemo z akti in bodemo brez pardona razkrinkali liberalno gospodarstvo. Liberalna gospodarska organizacija in njen vodja Jošt pa se naj zahvalijo „N. D.“1, 'če bodo trpeli škodo vsled naših odkritij.
Liberalna Zadružna zveza v Celju, katere odborniki so:	dr. Božič, dr. Kukovec, dr. Ploj, d’r.
Treo in druge liberalne glave, bo prešla kmalu v roke naših narodnih nasprotnikov. Slovenske posojilnice izstopajo, preostale pa prehajajo v roke nemškutarjev. |To so sadovi političnega gospodarskega d’ela, kaj ne, g. Jošt?
Špindlerju delajo skrbi volilni stroški S. K. Z V pomirjenje mu izdamo, da ostane, če^ odštejemo od volilnih stroškov Narodne stranke stroške S. K. Z., Še toliko, da bo Špindler lahko poravnal znaten del kupnine hiše, katere lastnik* oziroma prevzemniki
dolgov je postal. In zakaj ta razlika? Ker S. K. Z. ni izdajala posebnih izdaj listov, ni plačevala agitatorjem, ne oiniim, ki so lepili letake in lepake. Gosp. Špindler! Uvažujte to v bodoče in volilni stroški Narobne stranke vam ne bodo belili glave!
Hribar, kojega podpis diči dve pogodbi z Nemci, je bil še toliko drzen, da je šel kot „zastopnik“ slovenskega naroda na vseslovansko konferenco na Rusko. Odpotoval je prav tisti dan, ko je zvedela slovenska javnost, da je Hribar res podpisal pogodbi z Nemci. Pogodbe z Nemci pa je podpisal tisti Hribar, katerega so liberalci vedno kovali v deveta nebesa in udarili po vsakem, ki bi se upal besedico črhniti proti njegovemu veličanstvu. Zdaj se vidi, kdo je bil in je še žalibog vzor slovenskim liberalcem. Držali so liberalci s Hribarjem ne morda pomotoma, ampak zato, ker „gliha vkup štriha.“ Takega kalibra so ne samo liberalci na Kranj-in bližnji pristaši Hribarjevi, ampak taki ljudje so liberalci po celi slovenski domovini, tudi naši štajerski liberalci. Nikar si ne mislite, štajerski Slovenci, da bi se strašili celjski in drugi štajerski liberalni doktorji in sploh liberalci, nastopiti isto izdaj sko pot, in se združiti z nemškimi liberalci in socialdemokrati, ako bi bilo potrebno, da se uveljavijo tu pri nas v javnem življenju „napredna in svobodomiselna načela.“ Tega so štajerski liberalci prav tako zmožni, kakor so to kranjski bratci dejansko pokazali. Zadnje deželnozborske volitve so to jasno dokazale. Nikar se torej v tako važni stvari ne varajmo, bolje da mislimo prej kot slej, ko bi morda bilo prepozno. Proti takim strankam velja naš neizprosen in neprizanesljiv boj, kajti kdor se je izneveril v politiki krščanskim načelom, ta je zmožen vsake lumparije. Takih se treba varovati in če bi mi pred takimi ne svarili, bi pač zaslužili, da se nam samim očita narodno izdajstvo!
Mažarščino vedno bolj vsiljujejo v Bosno in Hercegovino Zdaj so napravili tudi na zavoje za svalčice ma-žarske napise. To je le na ta način mogoče, da baron Burian dela na svojo roko in za hrbtom avstrijske vlade in skupnega ministrstva. Avstrijska vlada in skupno ministrstvo se pa tudi nič ne pobrigata, da bi uveljavila svoj zakoniti upliv. Pač čudno vlogo igra finančni minister Bilinski, po rodu Poljak.
Popolen lunin mrk bomo lahko opazovali danes ponoči in sicer med eno in četrto uro. Pričetek mrka bo 41 minut po polnoči. Popolen mrk bo ob 1. uri 55 minut. Konec mrka pri nas ne bo mogoče opazovati, ker zaide ob tem času pri nas luna nekoliko nad četrt uro pred koncem mrka, ki bo ob 4 ure 12 minut. Le redkokedaj se zgodi, da postane luna nevidna, navadno se sveti ob popolnem mrku v temno-relečkasti svetlobi, ki nastane vsled lomljenja solčnih žarkov v zemeljski atmosferi.
Za S. K. Z. so poslali : Ivan Cesar, podobar v Mozirju 10 K; Anton Krašovec v Podčetrtku nabral 6 K 50 vin.
Hell Alldeutschland! je zaklical o buršovskem pohodu v Celju dr. Ambroschitz. O tem niti ne govorimo, da je moža, ki je vzkliknil te besede, rodila slovenska mati. To je navsezadnje njegova zasebna stvar. Toda ta. mož je uradni vodja celjskega magistrata in kot tak tudi plačan s slovenskim denarjem. Ljudi, ki so klicali: živio kralj Peter! imajo že cele mesece v preiskovalnem zaporu v Zagrebu in jih bodo obsodili. .Ljudje pa, ki kličejo: heil Alldeutschland, hodijo s predrzno povzdignjeno glavo po ulicah in živijo od avstrijskega davčnega denarja. Ali si nista ta dva klica bistveno sorodna? Na eni strani velesrbstvo, na drugi strani velenemštvo, stvar pa je ista: razpad in razdelitev Avstrije. Samo merilo pravice je drugačno:	na eni strani ječa in kazen,
na 'drugi strani čast in dobro plačana služba. In vendar smo dolžni odločilnim faktorjem dati v resen preudarek, ali ni velenemštvo veliko večje nevarnosti za Avstrijo kot velesrbstvo.
Eno leto zadi. Naši liberalci se vedno radi bahajo, kako so napredni, da se jim ta naprednost kar cedi od ust. Ali v, njih dejanjih vidimo, da so v vsaki stvari zadi, kljub svojemu besedicetalju. Že pred leti se je ustanovila S. K. S. Z. z namenom, širiti gospodarsko in socialno izobrazbo med našim narodom. Spominjamo se še, kako so takrat bruhali naši liberalci na nas, pa nič ni pomajgalo. Ko so videli, kako ta naša organizacija lepo napreduje, tedaj so tudi oni prišli do prepričanja, da je taka stvar res dobra. Najprej jo blatijo, potem jo pa sami poberejo. Res, lani se je izvalila Zveza narodnih društev, ki pa nima izobraževalnega pomena, ampak je samo nekaka filijalka Narodne stranke. Tudi naši mladini je treba potrebne izobrazbe, posebno mladeničem. S, K.
S.	Z. je to uvidela, ter lani ustanovila odsek Zveze slovenskih mladeničev, ki dobro deluje v vseh ozirih. Liberalni modrijani pa pridejo sedaj na to, da bo potreba ustanoviti Zvezo napredne (?) mladine. Kdo se ne smeje. Pred letom so ta korak S, K. S. Z. zasmehovali in obrekovali vsi liberalni časniki štajerski in neštajerski, a danes pa liberalci požrejo vse io in gredo ustanavljat Zveze napredne mladine. Seveda tudi vemo, kake namene imajo s tem. Zato bi pa bilo žalostno za mladeniča, ki bi se obesil na suknjo tej irakarski stranki in njeni Zvezi!
Lažnjivci! Liberalmo-slogaŠki listi razširjajo novico, da so šentlenartski fantje s koli čakali na nar sprotnike v volilnem boju. Kdor pozna Šentlenartske fartte, ta ve, da je to gorostasna laž in je tega zmožen k večjemu kak petelin, ne pa naši fantje. Dokler liberalno časopisje tega ne prekliče, ali pai dejanja dokaže, so vsi ti listi z vsem svojim ozadjem nesramni lažJniki!
741etnica papeževega rojstva. Sv, Oče papež Pij X. je praznoval v sredo 74. rojstni dan. Ob tej j riliki je dobil jako mnogo Čestitk.
Obiski vladarjev. Ruski car bo letos obiskal Švedsko, Angleško in Francosko. Ce bo šel tudi v
/talijo, se še ne ve. Laški kralj bo avgusta meseca Žel na Angleško, Nemško in najbrže tudi na Francosko.
Prestolonaslednik Franc Ferdinand in soproga se bodeta podala začetkom prihodnjega meseca skozi Trst in Pulj v Orient na daljše potovanje.
Značilna izjava. Sedaj ko se pred zagrebškim sodiščem pod strahovlado Raucha odigrava žalosten proces, je izjavil prestolonaslednik Franc Ferdinand nekemu visokemu vojaškemu dostojanstveniku, ki je dolgo služil na Hrvaškem: „Hrvaška uživa moje simpatije in vedno se veselim, kadar morem bivati ondi. Zvestoba te dežele za interese monarhije in dinastije je vedno vzorna. To zasluži popolno in neomejeno priznanje. Pooblaščam vas, da to mojo odkritosrčno naziranje sporočite,-komurkoli hočete“. — Baronu Rauchu se bo vsled te izjave gotovo pobesil nos, še bolj nego zadnjič, ko ga ni hotel sprejeti na Dunaju zunanji minister baron Achrenthal.
V
Štajersko.
Mariborske novice.
Osebna vest. V četrtek se je mudil pri našem škofu ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič.
Iz sodne službe. V pokoj je stopil sodnik g. Ivan Petrovič. V Mariboru je deloval kot sodnik 15 let.
Za slovensko šolstvo! V nedeljo, dne 6. junija se vrši v prostorih Narodnega Doma ob vsakem vremenu, kakor smo že poročali, velika slavnost v prid slov. šolstva v Mariboru. Slavnost obeta biti vsestransko zadovoljiva, bo nudila zabavo in razvedrilo abstinentom in neabstinentom in bo gotovo vsak vdeleženec nesel od te prireditve najboljše spomine na dom. Zato pa vse mlado in staro, prihodnjo nedeljo v „Narodni Dom“. Naj se pokaže, da znamo ceniti pravo narodno delo, posebno, če se gre za našo nadebudno mladino! he enkrat: 6 junija na svideoje v mariborskem „Narodnem Domu“.
Izpred sodišča. Radi tatvine in goljufije je stala pred tukajšnjim sodiščem petnajstletna Juvan iz Črnuč na Kranjskem. Vkljub taki mladosti ima toliko grehov na vesti, da ji je sodišče prisodilo 8 mesecev težke ječe. — Na Runču pri Ormožu ja 35 letna kočarica Julijana Lašič delala dne
14.	aprila 1909 na svoji njivi. Ker je bilo mrzlo, je naredila ogenj. Imela je pri sebi triinpolletnega sinčka Franca, ki je prišel preblizu ognja, se mu je vnela obleka, in dobil take opekline, da je čez štiri dni umrl. Julijana Lašič je bila radi premale pazljivosti na otroka obsojena na pet dni strogega zapora. — Delavec Franc Pahernegg rojen v Pesnici je bil že večkrat radi tatvine kaznovan. Dne 1. maja pa si je zopet pri gostilničarju Werdonigu pri Sv. Križu brez njegove vednosti izposodil iz njegove blagajne 20 kron, za kar mu je podelilo tukajšnje sodišče za tri mesece prosto hrano in stanovanje.
Celjske novice.
Glasba. V nedeljo-, 6. t. m. priredi Glasbena šola v Celju v Narodnem domu ob 7. uri zvečer koncert z raznovrstnim programom, med drugim naj novejšo kompozicijo g. ravnatelja Feixa: „Slovenski plesi“. Za dan 1. julija se pa pripravlja velik cerkveni koncert, pri katerem se bodo med drugimi izbranimi točkami proizvajale „Večernice“ (Vesperae de Dominica) za mešan zbor, orkester in orgije. Pri proce-ciji na dan sv. Rešnjega telesa se bodo proizvajali evharistični himni od Filkeja za mešan zbor s polnim orkestrom.
Imenovanje. Davčni oskrbnik Henrik Vidic je imenovan davčnim nadoskrbnikom v okrožju graškega finančnega ravnateljstva.
Magistrat obsojen. Gosp. Peter Majdič je težil naš magistrat za odškodnino radi izgube nekaj vodne sile, ker odvaja celjski vodovod vodo iz studencev, iz katerih izvira Hudinja. Namestnija mu je prisodila 1500 K, poljedelsko ministrstvo pa 4000 K Nemški davkoplačevalci se lahko veselijo tega neuspeha celjskega magistrata.
Porotno sodišče. Za tretje zasedanje porotnega sodišča je določen za predsednika predsednik celjskega okrožnega sodišča Anton pl. Wunnser, za njegovega namestnika pa deželnosodni svetniki Garzarolli, Kocian in Rožanc.
Ptujske novice.
Naši Nemci so imeli dne 2. junija', „Schutz-vereins-Versammlung,“ Na teh zborovanjih, na katerih so se kovali naklepi in načrti zoper Slovence, smo opazili mnogo ljudi, ki zelo radi vzamejo denar od slovenskega odjemalca, ga vabijo v svoje trgovine in gostilne s sladkim jezikom, a na zborovanjih so pokazali svojo strupeno sovraštvo proti vsemu, kar je slovensko. Celo komedijo je zabelil luteranski pastor Boehm, to pa zato, da bi Slovenci prišli enkrat do spoznanja, kako dolžnost imajo proti ptujskim trgovinam, gostilnam itd. _
Požar. Binkoštno nedeljo zvečer je nastal velik ogenj na Gornjem Hajdinu. Zgorela so gospodarska poslopja in hiše štirim posestnikom. Ko je bilo že skoro vse zgorelo so prišli ptujski ognjegasci, ki so se pa lahko takoj odpeljali, odkoder so prišli. Sedaj pa pišejo v nemške liste, da jim Slovenci niso pustili gasiti in poživljajo, naj ne gredo nikdar na pomoč, če bo gorela kaka slovenska hiša Treba bo resno misliti na to, da se osnujejo v ptujski okolici prepotrebna slovenska gasilna društva
Slovenci. Ptujski „Štajerc“ še vedno in vedno zahaja in se vsiljuje slovenskim kmetom in delavcem. Ali ne veste, da se ta list tiska v Ptuju v najhujši proti slovenski tiskarni, da mu je urednik človek, ki je bil svoječase celo narodnjak, a je za par grošev postal naš narodni nasprotnik, da je njega duševni oče župan Ornig v kompaniji s Plahkijem in da je njega najhujši razširjevalec posilinemec Slavič? Ti ljudje Vas sicer radi vidijo v svojih trgovinah, a drugače pa delajo naklepe, kako bi Vas uničili versko, narodoo in
socijalno. Premislite to dobro vsi, ki se še niste osamosvojili od ptujskih mogotcev!
Drugi kraji.
Ormožki okraj! Ploj! Ubogi Ploj! Volilci ga ne marajo! Kako to ? Pa ste se na svojih shodih bili na svoja dvornosvetniška prsa in se priduševali, da ste boljši kristjan, kakor kaplani in župniki! Pa Vam ljudstvo ni verjelo? in to tisto ljudstvo, 0 katerem ste Vi trdili, da ne da nikomur glasovnic, kakor edinole Vam! Ali veste, zakaj Vam ni dalo ? Će ne bodete nikomur povedali, Vam zaupam! Pa le glejte, da ne bodo zvedeli liberalci, n. pr. g. dr. Amulec, ki so rekli, da bo Meška in Ozmeca volilo samo par kaplanov, drugi nihče! Jaz Vam skrivnost -že povem, samo bodite vendar enkrat mož beseda in molčite! Torej ! Vi ste imeli premale lepake, veliko večje bi morali imeti! Gotovo bi potem Kolarič Zemljič tudi za naprej verovala v Boga in slovensko slogo, zdaj pa sta izgubila to vero in vero v Vas!
Druga napaka je bila ta, da ste na lepake dali tiskati: „Vsi pametni posestniki volite dr. Miroslava Ploja!“ Liberalci so sicer zelo modri, pa jih je pač le premalo za zmago, nas „klerikalce“ pa imajo za tepce, zarukance in Bog ve, kakšne lepe priimke nam še dajejo, silno so namreč izobraženi, kakor, bi bili sami dvorni svetniki! Vi bi toraj morali dati tiskati: „ Vsi zarukanei, tepci, neumneži, Vi vsi volite zanesljivo dr. Miroslava Ploja“, s takimi lepaki bi gotovo bili zmagali! Vsako drugokrat je prav, to si bodete torej morali v prihodnje zapomniti, pa ho šlo, zato stavim Vaš državnozborski mandat! — Tretja napaka, ki ste jo storili, je ta, da so Vaši agitatorji dali premalo žganja svojim modrim volilcem! Je že res, da so v nekem kraju nosili Vaši agitatorji žganje seboj, ko so po sili popisovali glasovnice, pa so volilci že menda premalo dobili, ker ravno tisti, katerim se je po sili popisalo glasovnice, niso hoteli iti volit Vas! Res je tudi, da se je pri kramarjih, ki na malo in veliko prodajajo „nebeški“ šnops kot posebno kulturno sredstvo, pred volitvijo in po volitvi točilo šnops zastonj, koliko je kdo hotel, pa so menda že preslabega naročili, ker ni imel zaželjenega učinka, da bi vzdignil Vaš ugled pri ljudstvu! — Četrta napaka: Premalo študentov — agitatorjev ste imeli, ali ste jih preslabo plačali, da niso hoteli delati, ali pa premalo izvežbali, da niso mogli nič doseči! Učitelji so Vam res na celi črti prisegli zvestobo, pa jo tudi držali, trgali podplate v veselje čevljarjem in brusili jezike, da imajo sedaj tako tope, da bi brez skrbi lahko na njih jahali na Dunaj, pa učitelj, ki, po večini, dela med ljudstvom proti ljudstvu, nima toliko ugleda, da bi zbrisal z vso svojo največjo zgovornostjo madež Vašega uskoštva! Študentov nam dajte, ti so naša in Vaša bodočnost, posebno če imajo že 10 semestrov in še več, pa nobenega izpita, pač pa kakega pankrta!
Največja Vaša napaka pa je, da ste pripustili kaplanom množinsko volilno pravico; saj ste vendar bili poleg, ko se je sklepalo o volilni preosnovi, kako ste mogli to pripustiti! „Samo par kaplanov bo volilo Meška in Ozmeca“, so rekli g. dr. Amulec v Ormožu, in jaz Vas zagotavljam, da Meška in Ozmeca res ni nihče drugi volil, kakor kaplani od sv. Bolfenka na Kogu, sv. Lenarta pri Veliki Nedelji in Sve-tinjskega, vse ljudstvo pa je oddalo svoje glasove Vam, gospod dvorni svetnik; kdo bi si pa mislil, da bo teh par kaplanskih glasov štelo 1944 oziroma 1908 glasov? Tega je kriva Vaša popustljivost, zakaj ste kaplanom boljši kakor sebi! Glejte, kako prav govori pesnik, ki pravi:
Kdor zaničuje se sam — podlaga je tujčevi peti! — Veste kaj, odpravite to kasto ljudi iz sveta, saj veliko premorete, bo šlo tudi to! Krščanskega duha itak nimajo ti kaplani! če pa tega nočete, bi pa menda bilo še boljše, stopite tudi Vi v njih vrsto, saj ste Vi itak izboren, da boljši kristjan, kakor kaplani, to malo pa, kar je treba kaplanu znati, pa se Vi pri svojih dvornosvetniških talentih itak naučite v par urah in ne bodete rabili 4 leta, kakor kak zarukan kaplan! — Gospod svetnik, sebi niste vedeli dobro svetovati, kako bi drugim, zato Vas prosim, da blagohotno sprejmete moj svet za vaše prihodnje politično in nepolitično življenje; iz dobrega srca prihaja, Vam še lahko veliko koristi! Kadar bom Vas videl zopet v zadregi, kakor zdaj, Vam ponudim zopet svojo pomoč!
Gomilsko. Dne 16. majnika priredilo! nam je tu-kajšno Bralno društvo zopet dvoje, krasno in v vso zadovoljstvo uspelih gledaliških iger in sicer so predstavljala naša vrla dekleta ono „Neška z Bleda“, fantje pa ono „Kazen ne izostane“. Med odmori, deloma tudi pri dejanjih, sodeloval je iz prijaznosti gospod organist Turnšek na klavirju ter nas znal kot umetnik v tej stroki v izobilju kratkočasiti. Da je pa sevalo z lic mnogobrojnih udeležencev, ki so nas blagovolili toli počastiti, tolika zadovoljnost, pazljivost in veselost, kakršne se nismo nadejali, gre pač gorka zahvala in vsa čast našemu nam velenaklonjenemu, vrlemu in poljudnemu učiteljstvu, kakor: gdč. Miklič in g. Zotterju — ki je obračalo toli svojo skrb in pozornost za sijajen prospeh našega preprostega a vendar imenitnega gledišča! Vsa čast pa seveda naši probujajoči se mladini, Vam dična dekleta in čili nam fantje, ki ste pokazali zopet svojo delavnost in neizprosno vstrajnost v toliki meri, kar Vam bodi obenem zagotovilo srečne bodočnosti! Ne strašite se pa tudi v bodoče onih gotovih mlačaežev, ki poskušajo našim dobrim načelom in procvitu našemu z nasprotstvom škodovati, — kajti znano je, da ima vsaka dobra stvar par puhlih nasprotnikov, na kojih podlost se pa naj pameten človek ne ozira. Prepričani ste pa tudi lahko, koliko pohvale in občega spoštovanja ste želi za svoj trud, ki je pač tisočkrat odmerilo ono naperjeno vam nasprotstvo. Z velikim veseljem stavimo še toraj v vas nadebudna mladina naša, vsa upanja in nade, češ, da bi si še skoro, skoro kaj sličnega omislili, kar bode vsikdar le vam v napredek in večjo čast, drugim nam pa v veselje in kratek čas.
St. Lovrenc v Slov. goricah. „Sloginemu“ dopisniku z dne 28. maja v št 20. in 21. nekaj v odgovor: Predvsem
poješ hvalo zavednim Lovrenčanom, ki so oddali svoje glasove 17. maja za dr. Ploja. Pri tej hvali pa nisi resnice poročal, kajti Ploj ni dobil 95 glasov temveč 88 in še teh niso oddali volilci po svojem lastnem prepričanju, temveč na pritisk mladih in silnih Plojevih agitatorjev, nekaj pa ste jih dobili na umeten način. Pišeš, najbolj je napredovala občina Zagorci. Vsa čast ji, da ste tako napredovali, to je res tvoja zasluga, saj si povsod agitiral, v cerkvi seveda nisi, kar nam spotikaš, ker se je skrbno ogibaš. Skoraj na vsako drevo si nabil plakat; pri predstojniku si na dan volitve vse stene z lepaki okinčal, povsod prežal na volilce, jim glasovnice podpisoval. Na dan volitve so celo naši nasprotniki rekli, da niste vsega po pravici in postavi delali. Da smo mi agitirali noč in dan in celo v cerkvi, je laž.Povej očitno, katerega naših si srečal ponoči, da je agitiral, povej koga smo v cerkvi silili in glasovnice podpisavali. Z imeni na dan, drugače ostaneš lažuik. Nekdo drugi pač ima dovolj časa ponoči in podnevu po gostilnah agitirati in čez duhovnike zabavljati. Kolikrat si rekel »farja“ ne voliti in kaj še vse drugo. Kar pa blebetaš o našem kaplanu, pa ti bodi enkrat za vselej povedano, če se nočeš po njegovih naukih ravnati, pusti jih lepo pri miru. Kaj ne, ko bi kaplan ponočnjake in nečistnike hvalil, ž njimi po gostilnah popival, to bi ga vi liberalci na rokah nosili. Vsi pošteni, in teh je večina v lovrenčki fari obžalujemo in z ogorčenjem obsojamo nesramnega in lažnjivega dopisnika in njegovo pisarijo! Fej, sram te bodi! Pišeš da smo mi boj začeli in da ga bodete vi nadaljevali. Mi smo pripravljeni in še imamo dovolj streliva.
Ponikva ob južni železnici. Hude boje nam je bilo treba prestati, a smo obakrat srečno končali. Dne 7. in tudi dne 17. maja so naši nasprotniki imenitno pogoreli. Zares upravičen strah je imel general Narodne stranke pred organiziranimi mladeniči. Sedaj lahko rečemo, da vrli in zavedni slovenski mladeniči, šmartno-rogaškega okraja res niso roke križem držali, med tem ko so nasprotniki v posebnih izdajah »Narodnega Lista“ trosili podle neresnice o našem vrlem kandidatu. Mi jim sicer nismo takoj odgovarjali, pustili smo jim to veselje, dobro vedoč, da s takimi neotesanimi napadi škodujejo le samim sebi. Na vse napade pa smo jim prav krepko odgovorili dne 17. maja, ko je bil naš vrli kandidat izvoljen deželnim poslancem. — To vam je bila prava zaušnica za liberalce, ko so spoznali da gre liberalizem rakovo pot. Dasi si je Cestnikov Tinček res veliko prizadeval, prej za Brinarja, zdaj pa za Berlizga, bilo je vendarle vse zastonj. Nd pa saj če bi se Cestnikov Tinček tudi od pet do glave ogulil, bi vseeno še nič ne hasnilo. Mi pa s ponosom in navdušenjem pozdravljamo našega vrlega deželnega poslanca g. Jakoba Vrečko in mu zakličemo krepak „Na zdar!“ „Na mnoga leta!“
Rogaška Slatina. Malo še nas je tukaj topličarjev; pa kaj se hoče, še celo o Binkoštih ni bilo godbe, rogaški pevci pa naj s svojim hajlanjem drugikrat doma ostanejo! V nedeljo, 6. junija, bo nekaj posebnega, 25-letnica tukajšnje podružnice nemškega Schulvereina. Repenčil se bo zopet znani dr. Hoisel, sin slov. učitelja in bivši član celjske Čitalnice. Schulverein se pač ne sme pred kulturnim svetom ponašati s slatinsko nemško šolo, samo 6 nemških otrok je notri, čez 90 pa slovenskih, katerim je ta šola samo mučilnica. Njih stariši so ali slatinski uslužbenci, ali reveži ali neumneži. O schulvereinski slavnosti, ki pač ne sodi v svetovno zdravilišče, v kratkem kaj več. Malo nas je tukaj, vendar g. dež. odbornik Stallner tako ponosno te dni tu hodijo, kakor da bi bila Slatina njihova.
Ljutomer. Okrajna posojilnica vabi vse ude na izredni občini zbor, ki se vrši drugo nedeljo po bin-koštih, dne 13. junija 1909 ob &. uri zjutraj, V| Fran Jožefovi šoli.
V ribniški steklarni je pri stavbi nove parne žage padel raz odra. zidar Luka Svikart dne 29. maja tako nesrečno, da je Črez 20 ur umrl.
Kapela. Naš Zemljič se Še vedno zaganja v liberalnih listih v njemu neljube ljudi. Mesto da piše izmišljotine o drugih, naj rajši piše resnico o svojem porazu. Dpbro bo tudi, če naznani, kako blagohotne prijatelje ima na Spodnjem Štajerskem, kateri mu pošiljajo nerabljene letake nazaj, da lahko iste uporabi drugikrat, kadar se bo zopet pripravljal za kak poraz.
Gotovlje. Učitelju Brinarju je grozno težko pri srcu, da je v Savinjski dolini proti Pišeku tako sramotno propadel. PiŠfek je dobil v naši dolini 1240 glasov več kot Brinar. Tega liberalni mož ne more preboleti. Svojemu liberalnemu srdu je že začel dajati duška. Udaril je v celjskih listih po domačem g. župijiku, ki z! mnogimi drugimi Gjotovljani ni hotel za visokega Brinarja glasovati. Brinar in Jošt se še gotovo dobro spominjata, v kako tolažbo jim je bil svoječasno gospod župnik. Ce propadli kandidat čuti, da mu surovi napadi na gospoda župnika vsaj v nekaj potolažijo njegovo vsled propada vznemirjeno in od „rimskega klerikalizma“ preplašeno srce, potem naj le nadaljuje z napadi;/ gospod župnik rad vse prenese, samo da napredna čuteče Brinarjevo srce bije in „rekvieskat in pace“1, to je; počiva v miru !i
Sv. Križ tik Slatine. Na binkoštni pondeljek* smo imeli v čitalnici političen shod. Govoril je naš deželni poslanec g. Jakob Vrečko. Najprej se je zahvalil volilcem za zaupanje Potem je govoril o kmečki zvezi. Rekel je: kmetje družimo se. V slogi je moč. Če bomo vsi slovenski kmetje združeni v S. K. Z., bo to mogočna vrv, katere ne more streti nobeden sovražnik. Viribus unitis: „z združenimi močmi“ pojdimo naprej. Vsi za enega, edfen za vse ! — Nadalje je govoril g. nadžupnik Fr. Korošec o svinskem katastru, ki dela kmetom in županom veliko skrbi in nepotrebnih stroškov. Želja vseh navzočih je bila, da se odpravi Potem je govoril o prodaji vina. Tukaj imamo veliko dobrega vina, pa ga ne moremo prodati. Obljubili so ukreniti, kar je mogoče, da se vino razpeča. Kmetje, pazite na vino! Gledati je treba posebno na to, da so sodi vedno do
vrha napolnjeni. — Enoglasno so bile sprejete sledeče resolucije : 1. Kmetje zbrani na shodu S. K. Z. pri sv. Križu tik Slatine želijo, da se odpravi svinski kataster. 2. Ker se privaža iz Ogrskega veliko ponarejenega vina in ker zato naše vino nima prave cene, naj se napravi dača na ogrsko vino. Ta denar bi prišel v deželno blagajno. Deželne doklade bi se zmanjšale. 3. Naj se nastavi več kletarskih nadzornikov in naj bodo šolske počitnice od 1. septembra do 1. novembra in to že letos. Na shodu je bilo okoli 120 kmetov in mladeničev. Shod se je sklenil z navdušenimi živio klici na S. K. Z.
Od Rogaške Slatine se nam poroča: Dne 28. maja so v Spodnjem Sečo vem našli na hrasta obešenega in mrtvega nekega zidarja Franca Rahle. Predno se je obesil, si je par žil na vratu in rokah prerezal. Bil je doma iz konjiške okolice, samovoljno ločen od svoje žene ter se je malo brigal za božje reči. Bog se ga usmili!
Ustrelil se je domobranec Kumrič, doma iz Spodnjih Hoč. Kroglja mu je šla pod srcem skozi tela. Prepeljali so ga v bolnišnico; malo upanja je, da bi okreval.
V	Brežicah hoče „Schulverein“ namestu sedanje utrakvistične, popolnima nemško šolo.
Nemci na Pohorja. 20. junija otvori nemško planinsko društvo pri Sv. Bolfanku nad Mariborom 19 metrov visoki razgledni stolp.
Gornjigrad. Zdaj so kmetje spoznali v pravi luči trgovca Prislana. Najprej je na vse pretege agitiral za nemškega socialdemokrata Horvateka v svoji štacuni in po celem trgu, a še hujše si je pete brusil in sopihal za Kukovca, torej za najhujšega liberalca in zaveznika socialdemokratov. Kmetje so se čudili, kako more tak človek to storiti, kateremu so dali toliko izkupiti, ki je navezan skoro edino na kmečko ljudstvo, katero pa je v taboru Kmečke zveze. Dobro, da ga zdaj poznamo. Predkratkim se je vozil iz Celja do Rečice po vlaku in je udrihal čez duhovnike, koliko se je dalo, ter rekel med dragim, da far le tedaj zastonj zine, kadar mu kos pečenke iz ust pade. Tako si upa govoriti tisti Prislan, ki je toliko kron zaslužil od g. dekana pri vožnji in štacuni, zdaj seveda ko smo ga vsi spoznali, ne zasluži več, in zdaj pa tako čez duhovnike. Priče za gori navedene besede so na razpolago. — Kako Prislan agitira za liberalno Trobejevo gostilno, o tem prihodnjič.
Koroško.
Beljak. Dne 27. mejnika so se končali nabori. Občine Lanjs-Kranja, Vehrberg in Zilja so poslale 139 mož, od teh je bilo 21 potrjenih; občine Logaves, Št. Jakob, Rožek, Lipa, Vrba in Koštanje 241 (potr. 42). Zadnji dan dne 27. je bilo v Beljaku največ kriča in poloma in pretepa a najmanj potrjenih: 20; prišle so na nabor namreč nemške občine: Zabrca, Zarje, Anet, Polje in Trebinja. Žandarji in policisti so imeli ta dan ves dan dosti posla.
Tolčajnče. v Tratničah je na binkoštni pondeljek kap zadela po kratki bolehavosti pd. Prukenbirta Franca Urabla, bivšega dolgoletnega župana thovške občine, odlikovanega z srebrnim zaslužnim križcem s krono. Šele pred par meseci mu je umrla žena, sedaj ji je sledil tudi on sam. Rajnik bil je do konca svojega življenja Slovenec stare korenine, ko se je med tem njegova občina že skoro ponemčila. Bil je prijatelj in sotrudnik nepozabnega Andreja Einspielerja. Občino thovško vodi sedaj v nemškem smislu njegov zet. Pogreb je bil dne 2. junija na pokopališče v Tolčajančah. Udeležba Je bila velika tudi iz Celovca.
Št. Štefan na Zilji. Dne 8. junija se bode dražbalo pri sodniji v Šmohoru (ob 10 ih dopoldne, soba 4.) Tišljar-jevo posestvo v Dropoljah. Cenjeno je na 4300 K, najnižja ponudba 2600 K.
Izpisane službe. Učiteljske službe na trirazrednicah v Pokrčob in v Rožeku, učiteljske na dvorazrednici v Št. Hju in na tri razrednici v Krejancah; babično mesto je izpisano v Naborjetu, služba post. ekspedijenta na Dijekšah.
Šmarjeta v Rožu. Na Kočuhi je umrl lesni trgovec in sodar Ivan Veračnik pd. Cip.
Beljak, v jezeru pri Važah sta utonila dva hlapca, ko sta kopala konja.
Breže- Na suhem polju pri Brežah se je ustrelil 20 letni pismonoša Drmastija iz Tržiča na Kranjskem.
Celovec. Iz deželne norišnice je pobegnil Ivan Maier. — Nekega topničarja 9. bojn. topn. polka je brcnil konj pri snaženju v hlevu tako hudo na desno lice, da so ga morali odpeljati v voj. bolnižnico.
Otok. Sodnija hoče za mrtvega spoznati Antona Ušnike pd. Groša v Ribnici, ki se je dne 17. novembra 1889 pijan peljal s čolnom iz Celovca v Ribnico in je bržkone tedaj utonil, ker ga ni videl od tega časa nikdo več.
Št. Pavl. Krido je napovedal Fric Hinteregger tukajšnji trgovec.
Šmarjeta V Rožu. Zadnji torek, dne 1 t. m. je bila v podružnici Sv. Tomaža na Spodnji Vesici poročena gospodična Mica Šušnik, hči vdove Uršule bušnik, p. d. Za-vrinje z g. dr. I. Sahleijem, koncipijentom nad vojvodskega pravništva v Zywiecu na Gališkem. Gospa Sahler rojena Sušnik je napravila na uršulinskem učiteljišču v Celovcu in na c. kr. gimnaziji v Gorici zrelostni izpit in je dovršila potem filozofske študije in sicer matematiko in fiziko na dunajskem vseučilišču. Bila je tudi nekaj časa učiteljica na nekem dunajskem liceju.
Št. Vid. Umrl je dne 31. majnika milostljivi gospod mestni župnik, dekan in prošt Gabrijel Leks, ki je bil tu pri vseh ljudeh prav priljubljen. Rajnik je bil dne 2. septembra 1826 porojen v Otoški župniji ob Jezeru. V mašnika je bil posvečen dne 25. julija 1853. Leta 1880 je postal knezošk. duh. svetnik, J. 1883 pa konzist. svetnik, 1. 1893. častni kanonik kršk. stoln. kapitelja. L. 1903 je praznoval svojo zlato mašo in leto pozneje je bil imenovan inf. proštom pri Sv. Virgiliju v Brežah. Pogreb se je vršil ob mnogoštevilni udeležbi iz vseh krajev dežele dne 3. t. m. dopoldne.
V	stolni cerkvi v Celovcu je bilo na binkoštne praznike birmanih 885 deklic in 817 dečkov.
Kranjsko.
Hribar zoper Nemce. Kakor listi poročajo, je Hribar v svojem govoru na vseslovanski konferenci ostro napadal Nemce, označujoč jih za naj večje sovražnike Slovanstva. To je vse prav in na mestu. Vprašamo pa sedaj Hribaija, zakaj je s temi največjimi sovražniki podpisal še celo dvakrat pogodbo. Zakaj pa je nož na dve strani?
Hribarja so napadli na vseslovanski konferenci, daje izdal srbsko stvar ob priliki aneksije Bosne in Hercegovine. Kaj bi pa šele bilo, ko bi Srbi zvedeli, da je Hribar imenoval v Ljubljani na javnem shodu princa Jurija norca.
Kranjska vina na Češkem. Deželni vinarski nadzornik Skaüeky je otvoril te dni v stari patricijski hiši „na Vojvodi“ v Pragi poskuševalnico kranjskih vin. Pri otvoritvi je govoril tudi ravnatelj grmske šole g. Rohrmann. Češko občinstvo in časopisje je polno hvale za kranjska vina.
Obisk postojnske jame na binkoštni pondeljek je bil tolik, kakor še nikdar ne. Vsi vlaki so morali vzeti priprego. Postojna je bila natlačeno polna ljudstva in rabilo se je eno uro in pol predno se je prišlo skozi vhod. Bilo je vsega skupaj okoli 10.000 obiskovalcev. Plesišče se ni nikdar izpraznilo in obe godbi, mornariška in domača, sta morali v enomer igrati in zabavati ljudi. V jami je bilo preskrbljeno tudi za jedila in pijačo, da še celo črno kavo je kuaa! pristni Turek v jami.
Izlet „Orlov“ v Radomlje Isti dan, ko so dolenjski Orli na Krki, notranjski in goriški pa v Vipavi slavili pomenljivi slavnosti, se je ustanovil telovadni odsek „Orla“ v Radomljah. Ob enem se je vršila tudi javna telovadba, pri kateri so se izvajale proste vaje, rajalne vaje in vaje na bradlji in drogu Po telovadbi se je vršila okrožna seja. Ljudstvo je bilo zelo navdušeno in burno pritrjevalo izvajanjem krepkih „Orlov“. Le tako naprej! Zmaga se veča od dne do dne!
Primorsko.
Puljski list „Omnibus“ preneha izhajati, a samo začasno. Ko mu bodo okolnosti zopet dopuščale, bo začel izhajati v poprejšnjem obsegu.
Degeneriranka straši po Trstu. Gotovo so še vsakemu v spominu slučaji v Berohnu, ko je bilo dan za dnevom ranjenih več žensk po nekem neznanem človeku. Tudi v Londonu je razgrajal zloglasni razparač Jack po imenu. V Trstu se je dogodil v torek sledeč slučaj: Osemletni deček Rozarij Andeloro je šel s svojo materjo po ulici Institute. Naenkrat je šla neka neznana ženska mimo njega in ga sunila z bodalom v desno stegno, ter mu prizadjala precej težko rano. Ženska je nato zbežala.
„Grazer Tagblatt“ se Slovencev jako boji ali je pa tak brezča8ten rokomavzar, da se brez povoda zadira in zaletava v stvari, ki ga prav nič ne pečejo. Zdaj že ruje in kuje, da bi vlada in namestništvo prepovedalo slovenskemu telovadnemu društvu „Sokol“ napraviti izlet v Opčino. Kakor znano, imajo Sokoli iz celega Primorja dne 4. julija izlet v Opčino. Omenjeni list pa pravi, da je ta izlet na škodo letoviščnikom in kaj se mu še ne sanja. — Dalje mu tudi slovenske gledališke predstave in v obče celo gledališče v Trstu ni všeč. Pravi da je Schmiere. Naj se briga za svoje in naj malo pogleda v Ljubljano, pa bo takoj utihnil.
Izlet Italijanov ▼ Benetke. Na Binkošti se je iz goriške odpeljalo približno 300 Italijanov pogledat v blaženo Italijo. Laški listi pišejo, da so se ti izletniki prav imenitno počutili, ter dali v polni meri duška svoji ljubezni do blažene Italije, s katero pravijo, da bi se tako radi zjedinili. Položili so na grob tam umrlega Goričana Antona Rotte venec, ter dejali, da so prišli iz zemlje tuge in žalosti k grobu someščana Rotte. Večje nesreče ni bilo!
Nemški protekcionizem. 1 Praška Union registrira po slovenskih in hrvaških listih, da so zadnji čas na Primorskem kar na debelo zavladali razni nemški miljenci tržaškega namestnika Hohenlohe, takozvanoga rdečega princa, oziroma njegovih aristokratskih prijateljev. Na strokovno usposobljenost nihče ne gleda, Še manj pa na jezikovno. Ako hočejo ti mladi gospodje v visokih službah občevati z ljudstvom, jim morajo priti na pomoč tolmači; o 'neposrednem, popolnem sporazumevanju, ki bi odgovarjalo namenu, ki ga občevanje vendar ima, ni /govora. Do-čim naraščajo kupi nerešenih aktov, pa gospodje aristokrati tem pridnejše vežbajo svoja nežna trupla z raznimi Športi in se brezskrbno vesele življenja. Za napredovanje v službi jim ni treba skrbeti; izrednim potom preskakujejo celo vrsto klinov na lestvi časti in dohodkov. Le malo boljše, kakor v politični službi, je v sodni stroki. Tudi tu se uvaža čedalje več nemškega življa, kakor da bi ne bilo že z dajanjem prednosti Italijanom dovolj in preveč. Slovenske in hrvatske prosilce pa v vsakem oziru zapostavljajo. — Union obljublja krepko akcijo v državnem zboru, da se te neznosne razmere odpravijo. Zlasti bo se govorilo v parlamentu tudi o poštnih razmerah na južnem Štajerskem,! kjer je pošta/ postala/ domena vsenemških besnežev.
Narodnoobrambno delo.
Objektivnost Ciril - Metodove družbe. „Slovenski Branik“ piše o štajerskih deželnozborskih volitvah: „Volitve za štajerski deželni zbor so se končale s popolno zmago slovenske kmečke stranke; edinole v skupini slovenskih trgov je prodrl narodnjak dr. Kukovec. Poraza- narodne stranke so komaj čakali in se ga sedaj zelo vesele nemški nacionalci in pročodrimovci — opozarjamo na to, kar piše „Grazer Tagblatt“ in tovariši.“
Nato odgovarjamo: Kaj pišejo o teh volitvah „Grazer Tagblatt“ et eonsortes, nas malo briga, in čudimo se, da so
hrabrim slovenskim obrambnikom ti listi naenkrat postali avtoriteta, na katero se sklicujejo napram slovenski stranki. Ti listi nam torej niso nič mar, mi rajše opozarjamo na to, kar piše „Slovenski Branik“.
Ali ne zveni iz njegovih besed globoka žalost, da je v vseh kmečkih občinah zmagala Kmečka zveza, da je poražena Narodna stranka ter je od nje edinole v skupini slovenskih trgov prodrl „narodnjak“ Kukovec? Ali se ne pojavlja v tem stavku tisto liberalcem tako priljubljeno raz-redovanje narodnosti v narodnjaštvo 1. vrste in narodnjaštvo 2. vrste? Kukovec, zaveznik internacionalne socialne demokracije, proglasitelj gesla: več nemščine, je seveda narodnjak kateksohen, pošteni slovenski kmetje in njihovi zastopniki pa so narodnjaki zadnje vrste, če so liberalci toliko milostni, da jih še sploh štejejo med narodnjake. Zopet pojav tistega „nadstrankarstva“, ki se čuti srečnega samo v liberalni družbi.
Ponemčevalna veleorganizacija. Nemški Schulverein, eno izmed najstarejših in najdelavnejših obrambnih društev, je na Binkoštni pondeljek v Bjelicah imel svoj občni zbor. Udeležilo se ga je 767 delegatov 545 podružnic, zastopajočih 66.500 članov. Prisostvoval je tudi nemški minister - rojak Schreiner, ki je povdarjal veliki pomen nemškega Schul-vereina za ohranitev nemštva na jezikovnih mejah.
Kolikega pomena je v tem oziru nemški Schulverein, je pokazalo šolsko poročilo. Brez njega bi ne bilo ob jezikovnih mejah najmanj 11 nemških šol in 16 otroških vrtcev; saj je Schulverein vzdrževal 10 lastnih otroških vrtcev, 6 pa jih je podpiral. Devet zgradb za šole in otroške vrice se je sezidalo ali kupilo. Skupno je Schulverein pomagal v 849 slučajih. Kajpada je ponekod žrtvoval le nekaj 100 krone in ž njimi je zasužnjil šolstvo in celi kraj za nemštvo.
Otroških vrtcev, ki jih Schulverein podpira, je 101, lastnih ima 57. Šolskih zgradb, ki so v njegovi lasti, je 65.
Schuivereinovo vodstvo se veseli napredka nemških šol na Spodnjem Štajerskem. Posebno naglasa napredek schulverein8kih šol v „nemških“ trgih Št. Lenart, Velenje, fsoštanj in Hrastnik. Tudi na Primorskem je konstatirati napredek. Sole v Opatiji in Gorici sta se morali razširiti, nova šola se je ustanovila v Lovrani.
Največ se je v preteklem letu potrošilo za Šlezijo, kjer so se za ostrovsko industrijsko okrožje ustanovile 3 šole in 3 otroški vrtci.
Podpirale so se tudi nemške manjšine v Galiciji in Bukovini.
Dohodkov je imel Schulverein v preteklem letu skupno 1,115.673 K 69 v. Narastli so tudi stroški. Za same šolske podpore je 1. 1908 izdal 674.845 K 67 v., 222 000 K več nego leta 1907.
Odkar je bil zadnji občni zbor, se je priredilo več nego 1000 agitačnih in vzbujevalnih zborovanj za Schulverein ; ustanovilo se je 467 podružnic, 299 več nego v preteklem letu; število delujočih podružnic je sedaj 1572. Bobnalo se je z vso vnemo za Roseggeijevo ustanovo, da bi se kmalu doseglo število 1000 darovalcev, ki bi darovali 2000 K.
Schnlvereinov občni zbor nas zanima v toliko, v kolikor je za človeka dobro in potrebno, da spozna svojega nasprotnika in njegove moči. Moči naših narodnih nasprotnikov, ki težijo za tem, da bi odtujili slovanskim narodnostim kar največ članov in s tropo janičarjev pomnožili število in moč nemške posesti, so zelo velike. Postavimo proti njim v bran vse, kar je v naših močeh !
Kako Schulverein ponemčuje Spodnje Štajersko, se vidi iz poročila drugega predsednikovega namestnika dr. Wotawe na glavnem zboru v Bjelicah. O Spodnjem Štajerju je poročal sledeče: Minolo leto je prešla v javno upravo šola v Slatini. Novih šol in otroških vrtcev se minolo leto ni ustanovilo, pač pa je za letošnje leto pripravljena cela vrsta takih ustanovitev. Izmed naših lastnih zavodov je šola v Hrastniku odprla 3. razred. V šolah v Velenju in Šoštanju istotako raste število učencev in je nedvomno le še vprašanje kratkega časa, da te tri društvene šole zvalimo na javne činitelje! Nova javna štirirazrednica je bila jeseni otvorjena v Slovenski Bistrici. Z našo izdatno pomočjo se sedaj zida nova šola v Sv. Lenartu v Slov. goricah. Tam se vsled silne slovenske agitacije ni moglo dobiti potrebno število otrok za javno nemško šolo (živio!) in bo šulverajn moral za sedaj ustanoviti le privatno šolo. V okolici Maribora je dobil že drugi kraj svojo lastno javno šolo s podporo šulverajna. Šola v Pikrah preide v našo last. Nov šulverajnski otroški vrtec je določen za Vojnik, dva druga, in sicer oni v Sv. Lovrencu nad Mariborom in v Slatini pa imata dobiti podporo našega društva. Velike žrtve bodo v bližnjem času potrebne za ugotovljenje gospodarsko močno ogrožene nemške pozicije v mestu Brežice na Savi. Tudi tu mora na mesto utrakvi-stične šole stopiti čisto nemška šola. Mestni občini Celje se glede sprejetja naše velike jubilejne gradbene podpore dovoli uadaljni rok do jeseni leta 1909. — Uspričo teh dejstev kličemo: Vsi Slovenci na krov k narodno-obramb-nemu delu!
Ponemčevalna društva v Avstriji koncem leta 1908: Schulverein 617.000 K, 100.000 članov; Südmark
226.000	K, 50.000 članov; Zveza Nemcev na Češkem
190.000	kron, 55.400 članov; Nordmark (proti Čehom in Poljakom na Šlezkem) 148.000 K, 20.000 članov; Zveza Nemcev za severno Moravsko 62.000 K, 44.000 članov; Zveza krščanskih Nemcev v Bukovini (proti Rusinom in Rumnnom) 60.000 K, 4900 članov; Tirolska ljudska zveza (proti Italijanom) 56.000 K, 24.000 članov; Nemška po-šumavska zveza Sproti čehom) 47.000 K, 36.000 članov; Zveza Nemcev za južno Moravsko (proti čehom) 9900 K, 7500 članov; Zv6za Nemcev za Dolnje Avstrijsko (proti Čehom) 7600 K, 7000 članov; Zveza krščanskih Nemcev v Galiciji (proti Poljakom in Rusinom) 2600 K, 3500 članov ; Nemška zveza v Gornji Avstriji (proti Čehom) 8300 K, 2100 članov. Skupaj 1,454.000 K, 358.000 članov.
Slovenska božja služba v Gradcu je iskrena želja tamošnjih jako številnih Slovencev. Da se ta želja še ni izpolnila, je zakrivil nesramni terorizem nemškega nacionalizma in socijalne demokracije. Slednja se bo nemara spreobrnila, ali vsaj morala bi se spreobrniti, če bi bila dosled-nja. Saj je slovenščini priznala pravico do obstanka celo na Zgornjem Štajerskem, kjer je slovenske delavce s slovenskimi plakati vabila na volišče za socijalno-demokratičnega kandidata? če je slovenščino priznala celo na Zgornjem otajerskem, ali ni dosledno, da jo prizna tudi v Gradcu, kjer živi toliko Slovencev? Zakaj nasprotuje slovenskim delavcem, ki so v njenih vrstah, pa bi vendar včasih radi božjo besedo slišali v svojem materinem jeziku, zakaj jih ovira v boju za njihove pravice, nasprotno morala bi jim pomagati, ker tako rada naglaša, da je brezobzirna borite-ljica proti vsaki krivici in povspešiteljica pravice? Proti božji službi kot taki pa načeloma ne more imeti ničesar, saj je njen princip: vera je zasebna stvar. Bomo videli, ali bodo socijalni demokratje, ki so v volilnem boju v nemških krajih agitirali s slovenskimi lepaki in katerim so v spodnještajerski skupini mest in trgov slovenski glasovi pomagali do zmage, popravili svojo krivico, ki so jo delali Slovencem v Gradcu.
ZS „Društveni dom“ v Št. liju: Izid šaljive pošte v Slivnici pri Celju 4 K. Društva, posnemajte!
Razgled po svetu.
Nova tovarna optičnih aparatov se je ustanovila na Ogrskem. Tvrdka Karl Zeis iz Jene je v Rabi nakupila zemljišče in bo tam dala napraviti svojo podružnico za optične aparate.
Dvatisoč kron za Schulverein so še tudi darovale naslednje občine: Olomuc, Gradec, Celovec in kakor Krezus bogate — Brežice.
Stavka radi črncev. Državna železnica v državi Georgia je primorana, da nstavi svoj promet radi stavke vlakovodij in strojnikov, kateri se protivijo temu, da bi se rabili črnci pri kurjavi strojev. Občinstvo se je postavilo na stran stavknjočih ter navaljuje železniške stroje, kjer so zaposleni zamorski delavci.
Dame kot cestne pometačice. Občinstvo v Washing-tonn se je že dolgo časa pritoževalo radi nesnažnih ulic, in tudi dame najvišjih krogov so napravile primerne korake pri mestni upravi, da bi se posvečalo več skrbi javni snagi. No, mestne uprave pa na to uho navadno ne slišijo in tudi v Washingtonn ni bilo opaziti nikakega zboljšanja. Dame so sklenile bridko maščevanje in je tudi takoj izvršile: Lastnoročno so prijele za metlo in šle pometat ulice. Občinstvo je ta res junaški čin pozdravilo z velikim navdušenjem, mestni očetje pa naj se sedaj sami primejo za svoj veliki nos.
Nesreča ▼ cerkvi. V Lisboni na Portugalskem se je vtrgal med mašo pevski kor v samostanski cerkvi Dal Gill, na katerem je bilo nad 200 pevcev in glasbenikov. Dosedaj so izkopali izpod razvalin 7 mrtvecev, 25 težko in 40 lahko ranjenih.
Spomenik Adama in Evi je postavil v Baltimore bogataš Brady, češ, če bi ne bilo Adama in Eve, ne bilo bi tudi slavnih mož.	,
Važna obletnica. Dne 15. maja je bilo 18 let, kar je veliki papež Leon XIII. izdal imenitno okrožnico „Re-rum novarum“ o delavskem vprašanju, b to okrožnico se je začelo krščansko-socijalno gibanje delavskih slojev.
„Črna roka“ V Španiji. Pod tem imenom znano evropsko društvo razširilo se je tudi po bpaniji. Roparji požigajo gozdove in njive ter prete vsakemu kmetu, ki se jim upira, s smrtjo. Kljub najživahnejšem zasledovanju roparjev, se ni dosedaj posrečilo še nobenega ujeti.
Veliki viharji razsajajo v Atlantskem morju ob španskem obrežju. Potopilo se je že okrog 60 obrežnih bark in potonilo nad 100 ljridi.
Proti zamorcem. Gospa Soverel v New-Yorku je prodala po nekem posredovalcu svojo hišo. Šole po sklenjeni pogodbi je zvedela, da je hišo kupil zamorski duhoven S. Hood. Ker je njena hiša v aristokratskem delu mesta, so se vsi sosedje, kakor tudi lastnica, prodaji hiše uprli in zahtevali sodno razveljavljenje pogodbe, češ, da ne trpe zamorca za soseda.
Stavkati so začeli v Chicagu pogrebni kočijaži. Pridružil se jim je tudi velik del zasebnih kočijažev, tako, da znaša število stavkajočih nad 1200.
Stavka kavarnarskih uslužbencev v Budimpešti
se je popolnoma ponesrečila. Izmed 2500 članov organizacije jih vstraja pri stavki komaj desetina. 27 kavarnarjev je hotelo, ugoditi zahtevam stavkujočih, med tem, koje pa 220 kavarnarjev zahtevo odločno zavrnilo.
Poljski narodni zaklad. Nadzorovalni odbor poljskega narodnega zaklada je imel minoli teden svoje zaključno letno zborovanje. — Z dohodki v letu 1908 je znašal narodni zaklad 281.704 frankov, in imel, odštevši letne stroške v znesku 7449 frankov, katerih se je dve tretjini porabilo za politične organizacije dne 25. februarja 1.1., še 274 538 frankov premoženja. V nadzorovalni odbor so bili voljeni: dr. S. Laskovski v Genovi, E. Korytko, J. Galezorski in V. Gaštovski v Parizu, E. Adam v Lvovu, B. Tarnavski v Premislu in dva tajna Člana X. in Y.
Tevtonska olika. Pred kratkim so vdrli 4 zagrizeni Nemci v krasno češko planinsko kočo v Ivičini pri Kraljevem dvoru. — Razbili so ti zlikovci visoko kulturnega naroda, ki ima nas vse za „minderwertig“ 215 šip in vse svetilke, podrli peč in štedilnik, razrezali vso posteljnino in zamazali slike. Škoda znaša nad 2000 kron.
Brezžična električna razsvetljava. Na električni razstavi v Omahi v Zjedinjemh državah so razstavili 4000 električnih svetilk, katere so nžgali po brezžični električni napeljavi v približni razdalji 8 kilometrov. Napeljava je izvrstno delovala pri vseh poskusih in ho ta način razvetljave ostal za mesto Omaho kot stalna razvetljava.
Abesinski prestolonaslednik, vnuk kralja Menelika, se je poročil z 9 letno nečakinjo sedanje carice. Princ ima 13 let.
Narodno gospodarstvo.
Osnova centrale za prodajo goved in rešitev vpra šanja o trgovinskih pogodbah z balkanskimi državami. V državnem zboru ste bili uloženi pred nekaj dnevi dve zakonski osnovi, po katerih bi se trgovsko politični pogodbeni sistem izdelal in istočasno agrarnim interesentom za-sigurala odškodnina za mesne kontingente balkanskih držav. Kakor znano je bilo potrjenih mnogo trgovinskih pogodb v letu 1906, ki bodo imeli do 1917 leta veljavo. V sistemu teh pogodbe pa primanjkuje za naš izvoz zelo važen člen, namreč pogodbe z balkanskimi državami. Njih sklenitev je bilo zelo otežkočena, ker je naša država zahtevala veliko večjega agrarnega varstva, ko pa v prejšnjih pogodbah. Tako so morala preteči od cele trgovsko politične dobe 1906—1917 cela tri leta, ne da hi se gospodarski sporazum med našo in balkanskimi državami le količkaj razjasnil. Sedaj ko je končana kriza v zunanji politiki, bi bil sklep pogodb tem nujnejši, ker je tudi politično razmerje naše monarhije v najtesnejši zvezi z balkanskimi gospodarskimi razmerami. Ker naša carina na žito ne dopušča skoraj nikakega uvoza žita iz balkanskih držav in tudi živina ni imela drugače uhoda čez mejo ko v zaklanem stanu, se je morala upeljati na meji nsjstrožja kontrola zaklanega goveda. V kljub temu se je pojavil od agrarne strani velik upor. Vladal je povsod strah, da bi pri uvozu me-a trpela cena živini. Vlada se je napram tem bojaznim izrazila, da tudi takrat ko je bila meja popolnoma zaprta, niso bile cene zboljšane. V obče pa balkanske države niso v stanu docela izrabiti svoje kontingente, in Srbija n. pr. je mogla samo eno četrtino svojega kontingenta uporabiti. Marveč so pravi uzroki slabih cen v nepravi prodaji goved v tuzemstva in v pomanjkljivi organizaciji živinskega izvoza iskati. Most, ki veže živinorejno poljedelstvo in mestni konzncu, je vzrok podraženja mesa ne da bi imelo poljedelstvo kaj dobička pri tem. Tu bi se moralo odpomoči.
Agrarni poslanci so se izjavili glede na zunanjo politiko, balkanske pogodbe pregledati, ako bi dobilo polje-deljstvo zato dobre odškodnine. Ta odškodnina naj bi bila naprava centrale za prodajo živine, katera centrala bi morala biti gmotno dobro podprta. Predvsem je na mestu pospeševanje izvoza in potrebnih sredstev za zavarovanje živine, na katero se mora tudi misliti. Zelo važna je tudi organizacija, po kateri je rejcu omogočeno, počakati toliko časa, da se cene zboljšajo in da ni primoran pod pritiskom trenutnih razmer prodati svojo živino za nizko ceno.
Konečno bo ta naprava morala pomagati tudi zadrugam za prodajo goveje živine in pospeševati goveje semnje. Centrala naj bi dobila vsako leto en milijon kron za svoje namene. V slučaju izvoza mesa iz balkanskih držav, bi pa centrala dobila vse carinske dohodke iz uvoza goveje živine. Skupna svota bi se v osemletni peri-jodi zvišala na 20 milijonov kron — svota, s katero bi se že prav dobro pomagalo živinorejskim prebivalcem naše monarhije.
Kartel avstrijskih tovarnarjev porcelana so na
zadnjem občnem zbora razpustili. — Vzrok likvidacije so težkoče pri oddaji blaga in ponesrečene zveze z izdelo-vanci surove porcelanske snovi. — V kartelu je bilo okrog 20 avstrijskih tvrdk. Zveza z nemškimi tovarnarji ostane v istem razmerju, kot dosedaj.
Novi carinski tarif so uvedli na Španskem. Predlog, ki obseza 1281 paragrafov, vsebuje tudi določila, na podlagi katerih se osnnjejo nove trgovske pogodbe s sosednimi državami.
Češki industrijci proti zvišanja davka na špirit.
Pod predsedstvom princa dr. Miroslava Sohwarcenberga so imele dne 1. junija v Pragi občni zbor češke industrijske družbe za špirit. Predsednik princ Schwarcenberg je razložil občne razmere poljedelske industrije špirita, kakor tudi nameravano povišanje davka na špirit, in izjavil, da je povišanje davka enako z oškodovanjem cele industrije. Ni na mestu, v trenutku stiske nekatere oddelke industrije, ki še precej dobro uspevajo, s povišanjem davka tirati v negotovo prihodnjost. Interesenti špiritove industrije naj stopijo v dogovor z vlado. Sicer obstoji neki posvetovalni komite, ki pa do danes niti ni začel delovati. Občai zbor jo sklenil resolucijo, ki se ostro izreka proti povišanju davka na špirit.
Gospodarsko zboljšanje v Ameriki. V Zjedihjenih državah se je doba gospodarskega napredka na novo zboljšala in zastopniki raznih industrijskih podjetij so edini v tem, da že dolgo ni bilo tako lepe prihodnjosti za ameri-kansko gospodarstvo, kakor ravno sedaj. V tovarnah se zvišujejo plače in železnice upajo kakor tudi industrijske družbe na velik letni dohodek. Plavži in tovarne v Pits-burgn in okolici so imele v meseca prosinca zaposlenih 35% delavskih močij, a sedaj jih imajo že 85%. Jeklene tovarne Carnegie in Jones Langhlin, ki so imele v mesecu prosincu 10.000 delavcev, jih imajo sedaj 30.000. Premogo-kopi, ki so se prosinca meseca zatvorili, so pričeli zopet delati in zaposlijo lahko sedaj 40.000 delavcev. Tekstilne tovarne delajo sedaj z 90%} v prosincu pa še 30% uiso mogle doseči. 37 tekstilnih tovaren je sklenilo povečati svojo obrt in potrebujejo za to 20 milijonov frankov. Plače, ki so se za časa krize znižale za 10%, so se povrnile na svojo prejšnjo višino. Predsednik bombaževega trusta Wood se je pri priliki izrazil, da pričakujejo za letošnje leto kupčije za več kot 350 milijonov frankov, to je za 100 milijonov frankov več kot običajno. Priseljevanje je velikansko. V mesecu marcu se je priselilo 117.000 oseb proti 65 000 istočasno v proštom letu Toda svari se pred izseljevanjem, ker je v Ameriki sami dovolj delavnih močij, ki so že ondotnega dela in jezika navajeni.
,Okrajna posojilnica v LJUTOMERU6
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pridene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drngače se ne odgovori.
ki se vrši
13. junija 1909 ob 8. nri dopoldne v Fran-Jožefovi šoli v Ljutomeru.
Dnevni red: Izstop iz „Zadružne Zveze v Celju“ ter pristop k „Zadružni Zvezi v Ljubljani“.	451
doleti vsacegst, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko).
Štajersko platno m..................po	36	v.
Slovensko platno m..................po	40	v.
Savinsko platno m...................po	44	v.
Vojaško platno m....................po	46	v.
Domestih platno mehko m. .	. po 48 v.
Gorsko platno debelo m. ... po 60 v. Istri j a tkanina, mehka m. ... po 54 v. Holandska tkanina, mehko m. .	. po 60 v.
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 K franko.
Prodajo se novi in stari enovprežni vozi, kakor kočije, faetoni, (lahke kočije) in gospodarski vozi po najnižji ceni. Sprejmejo se tudi vozi v zameno pri Pergler Franc, tovarna vozov, Mühlgasse 44, Maribor.	119
Prodam prostovoljno žago in mlin na potoku, 5 miuut daleč od izliva v Savo, pri lepi cesti. Kolodvor Zi imunost je oddaljen 1 uro, trg Radeče 7* ure, V kratkem se otvori železniška postaja. Izvrstna lega tudi za večje podjetje s pomočjo elektrike. Cena zelo nizka. Slovenci, ki se zavedate kake veljave, pridite, sicer bo tnjec porabil pričujočo ugodno priliko! Prodam tudi pripadajoče posestvo: njive, gozd, travnik, vinograd. Več pove Ant. Podlipnik, Loka pri Zidanem mostu.
Učilišče in vzgsjališče Kctzelsdcrf pri Svitavi (Moravsko) sprejme deklice, ki se hočejo izvežbati v šolski stroki in drugih rečeh, kakor v ženskih ročnih delih, vezanju, pletenju, šivanju, prikrojitvi obleke, risbi kroja, v modernih jezikih (tudi slovanskih), godbi, kuhanju, likanju, gospodinjstva itd, Vzga jališče je v gozdnatem kraju in ima radi tega jako zdravo lego. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo.	118
se priporoča slavnemu občinstvu,, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 1	vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 urah zgotovi. :
Lepo posestvo blizu Velenja v Spodnjem Štajerju, v ravnini in sicer zidana hiša, zidani hlev, 8 oralov njiv, 2 orala hmelja, 8 oralov travnikov med tem 2 orala sado-nosnika in 8 oralov dorastlega gozda z mešanim drevjem, skupaj 26 oralov, nerazdeljeno ali pa tudi samo polovica proda se za nizko ceno. Plačilo ugodno. Ponudbe naj se pošljejo pod „Posestvo“ na uredništvo tega liste.	91
Veliko posestvo, prav kpo na Spod. Staj. se proda zaradi boleh nosti posestnika celo sli pa na drobno. Posestvo meri čez 70 oralov in sicer 3 orale vinograda, 12 oralov njiv, 18 oralov travnikov, 12 oralov sadonosnikov, 26 oralov gozda z 12 zidanimi poslopji, gostilno, prodajalno blizu farne cerkve, v dolini ob okrajni cesti pol ure od kolodvora. Cena se določi po velikosti prevzetega posestva in številu poslopja. Ponudbe pod „Veleposestvo“ na upravn. tega lista.
53 Slikar in pleskar
Franc Divjak
Platneni izdelki Rudnih gor so na dobrem glasu. — so pa tudi pristni in trpežni — če se naročijo naravnost iz Rudniških gor. Ostanki cefirja, primerni za obleke so nsjcenejši pri izdelovatelju Jožef Anderšek v Bistri pri Novem mestu ob Metavi, Češko. 40 m najboljšega sukna stane 16 K.	112
w MARIBORU, župnijska ulica št. 7
prevzame vsa dela dekoracijsbe in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najnižjih cenah. Ako se skličete na „Straža“ dobite po znižani ceni
Slovenski brivec I
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico.
:: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase.
IVAN BERGLEZ, brivec
Maribor, Šolska ulica 2.
55
Lepo malo posestvo pičle pol ure od Ptsjsbe gore na lepi ravnini je na prodaj. Isto meri okoli 8 oraldv in obstoji iz njiv, travnikov, sadonosnika in gozdov. Poslopja so v dobrem stanu. Cena samo 3000 Kron. Več pove lastnik Matija Polič v Maribora, Parkstrasse št. 24.	464
Izkušen samski organist ob enem tudi cerkovnik se takoj sprejme v Leskovcu pri Ptuju.	111
Gimnazijec zmožen slovenščine in nemščine išče službe. Dopis na uredništvo tega liste.	457
Čudo!
Itef, fSM pMsft äit? m s?, pes®! . . I £•§# fel&Si, BrtHIfcl habiei * 3 -
Ilass istfilt mrd • . „ *— Mfitii sfedfcl , . „—•#
Si. iprssfls . . . „ Ms§
Vsi ti	m
tsHši v sluti ebresi ta petama eksdi 5© visarjev vaL PeMfidaa sssAa 39—M via. sa 1 kajlge.
50.000 parov črev Ij e v, 4 pari samo K 7.
Radi nakupa velike množine morem po tako nizki ceni prodati 2 para moških in 2 para ženskih črevljev za 7 K. Velikost naj se označi v centimetrih.
S. Urbach, Krakov. ~aMS
Pošilja se le po poštnem povzetja. 107
V trenutku
mnogim posestnikom poslopja in s trudom spravljene pridelke. Nimajo pričakovati izdatne pomoči,
ako niso dobro zavarovani
Cerkveni slikar
Peter Markovič
Kdor potrebuje tozadevnih pojasnil, naj se obme na Vinko Vahič-a mlajšega, trgovca in okr. zastopnika Dunajske zavarovalne družbe v Žalcu.	108
nkadem. slikar v Rožeku na Koroškem
4^ se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov.
^ občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij,
posebno altamih in bandernih slik, križevih po- jv ^ tov itd. vse na posebno trpežno platno in v ja- ^ ko stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem ♦♦ .A času doma v svojem atelijeju in izdelujem manj- Ä 35 ša dela, popravljam tudi umetniško stare umetne slike: za poletni čas se pa priporočam že zdaj 'v? za večja dela: za slikanje cerkva v različnih jr w slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence. 9o v
Zavaruje najceneje!
Skrbi za takojšno in knlantno iz-
plačilo oškodovanim!
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/2% brez Posojila na zemljišča po 5/0 do 57,
odbitka rentnega davka.	bi z amortizacijo.
_	,	7, ...	...	,	,	Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Domafö. hranilniki se dajejo na dom brez-	*	.	, _
Osebni kredit na menice m v tekočem
P a<-'n0'	pod najugodnejšimi pogoji.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo Konvertacija v knjiženih. dolgov z na kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.	šimi stroški.
= Oskrbuje svojim članom Izterjevanje njihovih terjatev
Brezplačno reševanje vseh zadev.
Spodnještajerska, ljudska posojilnica v Maribora,
»gistrovana zadruga s neesejmo zavezo
Grajski frg If. 3 v hiši gostilne pri črnem orlu (Sehwarzen-Adler).
Denarni* promet je teitom osemmesečnega poslovanja čez en milijon kron
Hranilne viog«
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 8 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti bo pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posejlia s« <N$jo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 48/4%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 57,% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojaj» na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača ie košek».
Uf&đm ar«
so vsako sredo in četrtek od 9. do IS. dopcMne in vsako sobote od 8 do 13 dopoldne, isvsersSi praznike. — V uradnih arah se sprejem* in is-plačuje denar.
m
pojasnil« m dajalo
prošnje sprejemajo vsak delavnik od dopoldne in od i.—-5. popoidaa«
-IS.
Po* »JUrnima Ist» tudi n« razpolago domač«
ihtnSiilka.
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
SBureš
Maribor
Tegethofova cesta 33.
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
(rrsiTrmfrmo s slovenskimi ploščami, čistim in VI1 CMllUiUilt; jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Slovenski krojač
Jakob Vezjak
v Mariboru, Šolska ulica 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in dečke po najnovejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega ::: ::: sukna iz domačih in tujih tovarn. :::
Izdelujejo se tudi vsakovrstne pletenine na stroje.	36
Hotel
Pri belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
51
s se priporoča za obilni obis
p
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
franjo Horvat
MARIBOR, Kasinogasse štev. 2«
Pozor! Slovenci! Pozor!
Josip Macuh,Maribor
Pohištvo I!
&
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.	84
Velika zaloga pohištva od najpriprostejšega do najfinejšega v vseh slojih se dobi po
znižanih cenah pri
34
J
Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najniže cene! Najsolidnejša in točna postrežba?
NTa debelo.	Tia drobno.
ÄXXXX Restavracija XXXX^
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz buđjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tnjce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
,Obrtni zadrugi mizarskih mojstrov'
V Mariboru, Grajski trg št. 3 pri črnem orlu.
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Tiskarna sy. Cirila v Maribora.
Olje
Izdelovatelj cerkvenega orodja in posode Q
Karol Tratnik, Maribor
Župnijska ulica ŠL 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštrane, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognja. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim! 38 Svoji k svojim!
Brzojavi: „Kamnoseška dnstrijska zadruga Celje
£: Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadrnga Celje“.
Edino narodno kamno-
Stavbena in umetna kamnoseška
::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, poliranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih >li betoniranih :: :)rodbinskih’grobišč (rakev).::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s šamotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :::