Leto XXL, ŠL Zlo Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon Ste*. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 tn 3392. E^odružnica Maribor: Grajski trg St. 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. Ljubljana, petek 2o. septembra 1940. Cena l Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Urednlfitvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Italijanska bojišča O vlogi Italije v vojnem konfliktu, ki je izbruhnil lanskega septembra, p»red njenim formalnim vstopom v vojno so si danes vsi na jasnem. Veliko je bilo ugibanja o italijanski izjavi z dne 1. septembra lanskega leta, s katero je Italija dala razumeti, da »ne bo pod-vzela nobene pobude vojaško-operativ-nega značaja v nemško-poljskem konfliktu«, še več pa o njenem postopnem prehajanju iz položaja čakanja v tako zvano »nevojskovanje« ter končno »predvojskovanje« kot zadnjo postajo pred vstopom v vojno. Danes je izven dvoma, da je Italija svoje zadržanje odredila v popolnem sporazumu z Nemčijo ter v skladu s svojimi interesi, ki jih je v sedanjem evropskem konfliktu tesno povezala z nemškimi Ne le Italijani, tudi Nemci so prepričevalno pojasnili prednosti italijanskega zadržanja za skupne vojne cilje osi Rim-Berlin pred vstopom Italije v vojno. Te prednosti so bile vojaškega, strateškega, diplomatskega in seveda predvsem gospodarskega značaja, saj se je tretji rajh v dobi najhujše angleške blokade lahko nemoteno zalagal preko Italije, ki je svojo diplomatsko taktiko spretno prilagodila tem skupnim potrebam obeh velesil, zavajajoč zapaclni zaveznici v neštete napačne zaključke. Izven dvoma je nadalje, da je Italija, ki je imela za seboj abesinsko vojno in ki je morala tudi v španski državljanski vojni vzdržati glavno breme neposredne pomoči generalu Franca, potrebovala nekaj časa za temeljito pripravo vseh svojih oboroženih sil za nove preizkušnje, ki so jo čakale v sodelovanju z Nemčijo v skupni borbi proti sovražniku. Očitno je, da je morala Italija že od vsega početka računati v tem pogledu bolj z Veliko Britanijo kakor pa s Francijo, glede katere je opravila glavno delo Nemčija s svojo skrbno pripravljeno kopno, motorizirano in letalsko vojsko. Nimamo povoda, da bi tudi v tem pogledu ne verjeli italijanskim in nemškim zagotovitvam, da je bila tudi ta razdelitev vlog v naprej dogovorjena. Pri tem je treba še posebej upoštevati, da je morala Italija prav zaradi avtomatičnega razširjenja vojne na sredozemsko-afriškem področju takoj po njenem posegu v vojne operacije že v naprej pripraviti svoje pomorske, predvsem pa svoje kolonialne vojaške sile za posebne vojne naloge, ki so jo čakale na prostoru njenega vojnega udejstvovanja. Od dejanskega vstopa Italije v vojno dalje se torej ne da več dvomiti, da sta si velesili osi Rim-Berlin točno že v naprej razdelili svoje vojne naloge. Nagli padec Francije jima je izvedbo te delitve le še olajšal, kajti ne le, da je Italija po premirju s Francijo lahko posvetila vso svojo pozornost samo sre-dozemsko-afriškemu področju kot glavnemu bojišču z edinim preostalim sovražnikom, Veliko Britanijo, temveč se je tudi Nemčija odslej lahko posvetila samo neposrednemu dvoboju z Anglijo samo. Razen tega je z izločitvijo Francije iz borbe Italija zavarovala svoj izpostavljeni položaj v Sredozemlju tako nasproti Franciji sami kakor nasproti njenim kolonijam ob sredozemski obali. Tako se je torej Italija lahko omejila samo na svoje operacije proti britanskemu imperiju, odnosno najprej proti njegovim postojankam v Sredozemlju in v vzhodni Afriki. Na osnovi že naznačene razdelitve vojnih nalog med velesilama osi nam sedaj italijanski listi napovedujejo medsebojno povezane vojne cilje obeh držav proti Veliki Britaniji: Nemčija ima nalogo streti britanski imperij v niegovi matični zemlji Angiji ter mu tako rekoč odsekati glavo, Italija pa naj bi vzporedno s to glavno akcijo pregnala Anglijo iz Afrike in z Bližnjega vzhoda. Italija je začela svoje skrbno pripravljene vojne operacije na sredozemsko-afriškem bojišču z letalskimi napadi na angleška oporišča, zlasti na Malto in pomorsko trdnjavo Haifo v Palestini. Te operacije pa so pomenile le uvod v odločilne bitke na samem afriškem terenu. kjer so se doslej stvorila v glavnem štiri bojišča: v Keniji, Sudanu, Britanski Somaliji ter najvažnejše v Egiptu. Zaključene so doslej italijanske operacije samo v Britanski Somaliji, ki so jo Italijani v celoti zasedli v avgustu. S to osvojitvijo so Italijani zaokrožili svojo posest na obronkih Abesinije ter se usidrali vzdolž Rdečega morja in Adenskega zaliva od Eritreje preko Francoske Somalije z Džibutijem do Britanske Somalije. Svojo ofenzivo nadaljujejo sedaj tudi v Keniji, kjer so tudi prodrli že precej globoko. Kakor prve. vodijo tudi te operacije iz Abesinije. Iz Abesinije pa so Italijani vdrli tudi v Sudan, ki bo brez dvoma eno posebno važnih bojišč v nadaljnjem razpletu italijansko-angleške vojne. Četrto in glavno italijansko bojišče v Afriki pa leži na meji Libije z Egiptom. Trenutno je to bojišče tudi najbolj aktualno zaradi velike italijanske ofenzive, ki se je pričela pretekli teden. Od Italijansko - nemški razgovori Svečan sprejem zunanjega ministra Ribbentropa v Rimu — Pozdravi v italijanskem tisku - Ugibanja o vsebini razgovorov - Položaj Turčije in Španije Rim, 19. septembra. AA. (Štefani) Danes ob 12.56 se je pripeljal s posebnim vlakom v Rim nemški zunanji minister v. Ribbentrop. Na postaji ga je sprejel zunanji minister grof Ciano v družbi italijanskega berlinskega veleposlanika Alfierija, nemškega rimskega veleposlanika Macken-sena, španskega, madžarskega in slovaškega poslanika in drugih predstavnikov. Sestanek med Ribbentropom in Cianom je bil zelo prisrčen. Ribbentrop je obšel častno četo, nato so ga pa, ko je zapuščaj postajo, prisrčno pozdravile z velikimi manifestacijami množice, zbrane okoli potaje. Vsi listi prinašajo pod velikimi naslovi poročila o prihodu nemškega zunanjega ministra ter komentirajo v uvodnikih ta obisk. Listi izražajo zadovoljstvo, da Ribbentrop prihaja ponovno v Italijo ter pravijo, da bo čutil v navdušenju prebivalcev fašistične prestolnice soglasno prepričanje o skupni zmagi. »Mesaggero« pravi med drugim, da predstavlja rimski obisk v zgodovini osi, ki je istočasno zgodovina obnove, osvoboditve in reorganizacije kontinenta, novo važno dejanje največjega pomena. Os ne pozna dramatičnih kriz izgubljenosti in slabosti, ki so zelo dobro znane velikim demokracijam. Načrti osi ter doseženi rezultati odgovarjajo neomajnemu edinstvu njenega duha in njenega delovanja. Njene odločitve se glede vsakega vprašanja takoj dejansko izvedejo. »Popolo d' Roma« pravi v zvezi z Rib-bentropovim obiskom, da velesili osi vedno takoj spravita v sklad svoje vojaške in diplomatske akcije. Vojna, ki se vodi od severnega morja do Indijskega oceana, predstavlja samo eno bojišče, kakor je tudi sovražnik samo eden. Zaradi tega mora biti ta vojna enotna tudi v razvoju kakor je enotna v duhu osi, ki jo vodi k zmagi. Berlin, 19. sept. i (SDA). V poučenih nemških krogih izjavljajo, da obisk nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Rimu. ki sovpada z vrhuncem vojaške aktivnosti v tej vojni, izpričuje odločnost obeh držav osi nadalievati Dot v popolni skupnosti do zmage. V vseh dosedanjih razgovorih med Nemčijo in Italijo ie bilo osnovno dejstvo zmerom neločljiva vojaška zveza in ta zveza se ie baš sedai v polni meri izkazala, ko ie pričela i!alijan-ska vojska z velikim uspehom svoio ofenzivo proti eni glavnih opornih točk angleškega imperija. Gotovo ne gre pri pričujočem obisku — opozarjajo dalje v Berlinu — za državniški poset. kakor so bili običajni za časa zlate dobe Društva narodov, ko se ie mnogo govorilo, marveč gre za obisk, pri katerem se na podlagi doseženih rezultatov razpravlja o novem udeistvovaniu Svet je lahko prepričan, da tudi to oot rimski razgovori ne predstavljajo nikake orazne geste, marveč da bodo prinesli Dozitivne in trajne rezultate v sodelovanju obeh držav osi ter s tem rezultate, ki bodo vplivali na politično bodočnost Evrope ter drugih kontinentov, ki so posredno pod vplivom evropske vojne Niti enega vprašanja ni. glede katerega bi državi osi ubirali vsaka svoio pot. Zlasti pa gredo niu-ni interesi vzporedno glede vseh tistih vprašanj, ki so že postala aktualna v novem urejevanju Evrope, oziroma, ki lahko v kratkem postanejo aktualna Kakor se izraža to vzaiemno delovanje držav osi. je najbolje dokazala dunajska razsodba glede na razčiščenie meddržavnih odnosov na evropskem iugovzhodu. Prvi Ribbentropov sestanek z Mnssolinifem Rim, 19. septembra. AA. (DNB) Zunanji minister v. Ribbentrop je danes ob 17. prispel v Beneško palačo, kjer bo imel v navzočnosti italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana svoj prvi sestanek s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem. Poluraden italijanski komentar Rim, 19. sept. AA. (Štefani.) Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Vest o obisku v. Ribbentropa v Italiji je bilo v vsej Italiji sprejeta z živim zadovoljstvom ne samo zato. ker uživa v. RibbeJitrop simpatije Italijanov, temveč prav tako zaradi tega. ker ie sodelavec vodje raiha in eden od predstavnikov nolitike osi. Izpolnjujoč načela politike osi po volji vodie raiha ie v. Ribbentrop prevzel direktive Bismarcka ter iih razširil na obsežnejšo osnovo. Po drugi strani pa vodijo Mussolinija. Id je italijansko politiko postavil na zavezništvo z Nemčijo, načela Cavourja. Dve sili. ki sta v zvezi, stremita za tem. da bi zagotovili zadostitev potrebam svojega zgodovinskega razvoja in zahtevam svoie varnosti. Tako Italijo kakor Nemčijo so za- s® se še stopnjevali Nemška vojna poročila — Požari v londonskih mestnih okrajih — Poškodovana bolnišnica v Nemčiji Berlin, 19. septembra. AA. (DNB) Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Nemško letalstvo je tudi včeraj izvedlo uspele napade na razne vojaške objekte v okolici Londona. Bombardirani so bili doki in pristaniške naprave v Tilberyju, državna ladjedelnica v Chathamu in velika bencinska skladišča v Portu Victoria. Preteklo noč so se napadi ponovili. Bili so še močnejši kot poprej. Bili so bombardirani doki in drugi važni vojaški objekti. V mnogih londonskih četrtih so izbruhnili veliki požari. Med drugim so bile napadene izven Londona pristaniške naprave v Liverpoolu, kemične tovarne v Birminghamu, doki v New Castlu in letališča v osrednji Angliji. Nadaljevalo se je polaganje min pred pristanišči južne Anglije. Sovražna letala so poskušala preteklo noč napasti zapadno Nemčijo, vendar pa jih je nemško protiletalsko topništvo prisililo na povratek. Angleški bombniki so nato vrgli svoje bombe na nevojaške objekte in napadli bolnišnico v Bettlu. Tri bolnišniške zgradbe so porušene, čeprav so bile vidno označene z rdečim križem. Ubitih je bilo devet otrok, 12 pa ranjenih. Ponoči je protiletalsko topništvo zbilo devet sovražnikovih letal, dve so zbili nočni lovci, naše letalstvo pa jih je v spopadih zbilo 24. Na obali Severnega morja je protiletalsko topništvo zbilo eno sovražnikovo letalo, dve pa sta bili teško poškodovani ln ju je treba smatrati za izgubljene. Skupno izgube sovražnika znašajo včeraj 38 letal. Izgubilo je 13 naših letal. Nemški listi o zračni vojni Berlin. 19. septembra. AA (DNB.) Nemški listi smatrajo, da znašajo izgube angleškega letalstva od začetka avgusta 2.100 letal, kar dokazuje letalsko premoč Nemčije. Vsi upi. ki so jih gojili v Angliji v generala »meglo«, so se izkazali za ialove. Listi opozariaio na ta nemški uspeh, ki ie istočasno opozorilo onim angleškim krogom ki zahtevajo sedai. da ie treba vsa nemška mesta izenačiti z zemljo. »Volki-scher Beobachter« pravi, da je treba angleški otok še težje zadeti, da bi bil evropski kontinent za vedno zaščiten pred zločini, izvršenimi pod angleško zastavo. »Berliner Borsen Zeitung« pravi, da bi morali v angleških ministrstvih in uredni- nadaljnjega razvoja bojev v tem področju bo v veliki meri odvisen tudi potek borbe na ostalih italijanskih bojiščih. Zato posvečajo bojem v Egiptu po vsem svetu največjo pozornost štvih upoštevati, da se je nemško letalstvo omejilo doslei na bombardiranje vojnih objektov. To opozorilo velia predvsem za poslance, ki zahtevaio nai angleška letala mečejo žveplo in ogeni na nemška mesta. Poročilo španskega novinarja San Sebastian. 19. septembra. AA. (DNB) Londonski dopisnik španskega lista »ABC« ie poslal svoiemu uredništvu članek, v katerem ugotavlja, da so njegovi dopisi enolični. da oa kljub najboljši volji ne more drugače pisati o delovanjih nemških bombnikov. Po njegovem se zdi. da nemški letalci sploh ne počivajo. 2e 10 dni hodi zaman k brivcu, da bi mu ostrigel lase. ker pride vselej ko stopi vbrivnico. alarm in brivec svoi lokal zapre. Novinar ugotavlja. da ie dobršen del londonskega centra uničen. Po njegovi sodbi sam učinek bomb ni tako strašen kakor panika, ki jo povzročajo bombe in neprestano bobnenie protiletalskih topov. Člahkar pravi, da danes nihče ne more poznati Londona, ker ie postal mesto, ki so se nanj zgrnile vse grozote tega sveta. FosSorni lističi na Nizozemskem Amsterdam, 19. septembra. AA (DNB.) Iz Dembarta poročajo, da so tamkaj našli mnogo fosfornih lističev ki so jih angleški letalci metali pretekli teden. Cela vrsta ljudi, ki so te deščice vzeli v roke. ie zbolelo. Zato ie izšel ponoven opomin civilnemu prebivalstvu na Nizozemskem, naj se pazi pred angleškimi bojnimi sredstvi. Sanitetna letala Berlin, 19. sept. AA. (DNB) Letala nemške sanitetne službe krožijo neprestano nad Rokavom, da najdejo brodolom ce ln jim prihite na pomoč. To svojo nalogo vr-še nemška letala pogosto z življenjsko nevarnostjo svojih pilotov, ko rešujejo ne samo nemške, ampak tudi britanske vojake. Pri tem sploh ne mislijo na sovražnika; šele kadar jih sovražnikovo letalo napade, jih prevzame ogorčenje spričo lastne nemoči, ker se iz takšnih položajev, ki niso v skladu z mednarodnimi zakoni, morejo rešiti le s spretnim manevriranjem. Leteče trdnjave New York. 19. septembra. AA (DNB.) Na vprašanje novinarjev glede prodaje gotovega števila ameriških »letečih trdnjav« Angliji je zunanji minister Hull odklonil odgovor. Kakor ie zoaoo. ie bilo do radiu padne sile pri razvoiu ovirale. Stalno naletita na iste sovražnike na svoji poti pred in po Versaillesu vse do znanega oboroževalnega načrta in sedanje vojne. Po končani vojni je nov činilec še boli zbližal narode in to ie revolucionarno gibanje, ki je temeljilo na zavesti skupnih aspira-cij. Danes se italijanski in nemški narod oopolnoma razumeta zaradi svojih narodnih revolucij, zaradi fašizma in nacionalizma Med niimi na eni strani ter zaoadnima de mokracijama na drugi strani se ie pokazala orav tista ločnica, kakršna ie vladala v času verskih borb Izmeniava stališč med voditelji Italije in Nemčije ie s tem dobila opravičilo, ker s tem Dosebno služi čim popolnejši vskladitvi dveh sil glede vseh vprašani, ki od časa do časa nastaneio. Tudi tokrat bodo razgovori vodili srečne in pozitivne rezultate. Španski listi Madrid. 19. septembra AA (DNB.) Španski listi pripisujeio kar največii pomen obisku nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Rimu Listi poudarjajo, da državi osi v pomembnih urah ne izgubi ia mnogo besed, ampak raiši delata hitro in odločno. Listi tudi navajai o v zvezi s tem nove velike italijanske uspehe v Afriki in naglašaio da se Angleži v severozaoad-nem Egiptu nič več posebno ne upirajo. List »Arriba« podčrtava zgodovinski Domen sedanjega trenutka list »ABC« pa opozarja na istočasnost nemških koncentričnih letalskih napadov na London in italiianske ofenzive na enn bmed naivaž-neiših strateških točk britanskega imperija. Kaj menlfo v Londonu London, 19. sept. j. (LEF) V londonskih političnih krogih živahno ugibajo o motivih, ki so dovedli do potovanja nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Rim. Po mnenju teh krogov gre v prvi vrsti za nekatera važna politična vprašanja, ki so postala zadnji čas tako pereča, da jih bosta državi osi nujno morali poskušati rešiti. V prvi vrsti je po mnenju teh krogov aktualno vprašanje Francije, odnosno francoske vlade. Zadnji čas je pokazal, da js sedanja vlada v Vichyju zmerom manj kos težavnim vprašanjem, ki se zadnji čas zastavljajo Franciji in francoski kolonialni posesti. Tudi razvoj notranjepolitičnega položaja v Franciji mora njene sosede nav-I dajati s skrbjo. Nastaja vprašanja, ali ne 1 bi bilo primerno sedanjih mož v Vichyju zamenjati z novimi osebnostmi, ali pa bi bilo primerneje pristopiti k popolni okupaciji Francije. Kot drugi problem se bo verjetno obravnavala Španija, odnosno njeno razmerje do Italije in Nemčije. Po mnenju teh londonskih krogov je Sunerjev obisk v Berlinu s tem v neposredni zvezi. Naglašajo pa v londonskih krogih, da Suner reprezenti-ra samo španske falangiste nikakor pa ne španskega naroda. Kot tretje vprašanje, ki se bo po mnenju teh krogov obravnavalo v Rimu, je odnos Sovjetske Rusije do balkanskih in sploh jugovzhodnih vprašanj. Po mnenju londonskih informatorjev državi osi nočeta izgubiti z vidika možnosti, da bi Rusija poizkusila započeti spet kako novo akcijo za razširjenje svojega vpliva na jugovzhodu. Švicarske vesti Čarih, 19. sept. o. O obisku nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Rimu poroča berlinski poročevalec lista »Der Tag«, da je vsekakor v zvezi z novim položajem na vzhodu. Sredozemlja. Zaradi italijanske ofenzive proti Egiptu je prišlo razmerje med silami osi in Turčijo v novo fazo. V Italiji hočejo preprečiti, da Turčija ne bi pričela kake akcije v korist Anglije. Nekateri krogi trdijo, da bodo bržkone na sestanku sprejeti konkretni sklepi za rešitev vseh še nerešenih evropskih vprašanj. Curih, 19. sept. o. V družbi španskega ministra Sunnerja je tudi Gerachia Figu-erez, ki je znan kot strokovnjak v vprašanjih Maroka, zaradi česar domnevajo, da so bržkone tudi o njih razpravljali v Berlinu. Nemški krogi pravijo, da gre tokrat izključno za izmenjavo misli o bodočnosti in za preprečenje vseh zapletljajev, ki bi se mogli pojaviti. Povratek ministra Teruzzlja v Rim Rim, 19. septembra. AA. (Štefani) General Teruzzi, minister za italijansko Afriko, se je na povratku iz Nemčije pripeljal v Rim, kjer so ga sprejele ugledne italijanske in nemške osebnosti. objavljeno, da ie ameriško vojno ministrstvo sklenilo dobaviti Angliji 50 letečih trdn jav. Sploh pa se smatra, da i e ta vest. ki ie bila objavljena po radiu popolnoma izmišljena. Nevarnost epidemij Amsterdam, 19 septembra. AA. (DNB). »Times« prinaša pomočilo informacijskega ministrstva, da se je povečala nevarnost pred nalezljivimi boleznimi in da je zato treba mleko uživati samo kuhano, ker ni I več možnosti ga poprej sterilizirati ali pa pasterizirati. Pitna voda se mora po tem poročilu desinficirati z dodatkom klora. V vseh mestnih parkih je treba ustanoviti pomožne ambulante, da bodo hitro ugotovi-i le in preprečile epidemije. e v Londonu Angleška vojna poročila — Noč od srede na četrtek spet Izpolnjena z alarma London, 19. sept. s. (Reuter). Pretekla n©č je zopet potc*la v znamenju skoro neprestanih letalskih napadov na L°ndon. Letalski alarm v prestolnici se je pričel snoči že ob 19.57 in je trajal do ranega ju-tr». Protiletalsko topništvo v Londonu je zopet skoro vso noč ustvarjalo zaporni ogenj. Prebivalstvo je prebilo noč v zakloniščih, v katerih so čuli oddaljene detonacije eksplozij boimb in protiletalskih granat. London, 19. sept. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo sta objavili davi naslednji komunike: Napadi sovražnih letal na Anglijo in posebno na .London so se nadaljevali v pretekli noči na isti način kakor v prejšnjih nočeh. Posamezna sovražna letala ali pa manjše formacije so metale zopet številne eksplozivne bombe brez cilja. V mnogih londonskih okrožjih je bila povzročena škoda od eksplozivnih bomb, med katerimi jih je bilo mnogo težkega kalibra. Glavna škoda je bila povzročena na manjših stanovanjskih hišah okoli središča Londona ln v zunanjih okrajih na jugu reke. Mnogo hiš je bilo zadetih in nekaj med njimi popolnoma uničenih. Vrženih je bilo tudi mnogo zažigalnih bomb, toda vse požare so gasilci in pomožni odelki naglo pogasili ali pa vsaj omejili. Po začasnih poročilih se je bati, da Je število človeških žrtev napadov v pretekli noči veliko. Okoli 90 ljudi je bilo po dosedanjih podatkih ubitih, 380 pa hudo ranjenih. Napadena so bila tudi mnoga druga okrožja v Angliji, tako grofije Hampshire, Essex, Kent, Sussex in druge, nadalje srednja in južnozapadna Anglija. Povzročene je bilo nekaj škode, toda število žrtev Je majhno. London, 19. sept. s. (Reuter) Po zadnjih podatkih letalskega ministrstva se je število včeraj nad Anglijo sestreljenih nemških letal povišalo na 38. Angleži so izgubili skupno včeraj 12 lovskih aparatov, vendar se je 9 pilotov rešilo. Reševalna dela London, 19. sept. s. (Reuter.) Danes so se ves dan nadaljevala reševalna dela ▼ londonskih okrajih, ki so bili poškodovani pil nemS^h letalskih napadih preteklo noč. V južnozapadnem Londonu se je posrečilo rešiti še mnogo oseb, ki so jih pogrešali, tako da bo število žrtev tu manjše, nego je bilo prvotno domnevano. Nekaj hiš je bilo tudi popolnoma uničenih. Ubiti pa so bili samo oni, ki se niso pravočasno zatekli v zaklonišča. Nekaj ljudi je še zakopanih pod neko šolo, ki so jo letalske bombe popolnoma razdejale, šola je služila kot središče za oddelke za zaščito civilnega prebivalstva. Izpod ruševin je bilo potegnjenih že več trupel. Včeraj podnevi London, 19. sept. s. (Reuter). Pri napadu na vzhodni London so nemška letala danes zgodaj zjutraj vrgla dve težki bombi na neko ulico. Pri tem je bilo 10 oseb ubitih, sedem v isti hiši, ker se niso pravočasno zatekle v zaklonišča. Središča Londona pa je imelo danes do zgodnjega večera en sam letalski alarm, ki pa je bil tudi kratek. Letala nad središčem niso bila opažena. Protiletalsko topništvo je izstrelilo nekaj salv. Zvečer spet alarm London, 19. sept. s. (Reuter) Okrog 20. Je bil nocoj 2»pet dan letalski alarm v Londonu. Protiletalsko topništvo ob tertja Temze Je stopilo v akcijo in tudi nekaj žarometov je razsvetljevalo nebo. Drugi podatki še niso na razpolago. Kralj in kraljica v razdejanih okrajih London, 19. septembra. AA. (Reuter). Kralj in kraljica sta obiskala danes tri londonske četrti, ki so bile resno poškodovane pri zadnjih bombnih napadih, in se dolgo pogovarjala s preživelimi delavci, ki pripadajo pasivni obrambni službi. Poleg tega je kralj predsedoval seji svojega zasebnega sveta v Buckinghamski palači. Kentsltii vojvoda v smrtni nevarnosti London, 19. s«pt. & (Reuter.) Kentski vojvoda ie danes skoro postal žrtev nemške tempirane letalske bombe. Ko se ie Nadaljevanje na 2. str« ▼ozil v svojem avtomobilu sfcozi južnoza- padni del Londona, kjer si je oeledoval poškodbe letalskih napadov, je v razdalji 70 m od avtomobila eksplodirala velika tempirana bomba. Kameni e in ruševine so zadele avtomobil, voivoda sam oa ie ostal nepoškodovan in je mirno izstopil iz avtomobila. Ubit general I/>ndOn, 19. sept. s. (Reuter) Med žrtvami nemškega letalskega napada na London preteklo noč sta generalni major Bru-ce-Hay ln njegova žena. Oba sta bila ubita v nekem hotelu v Westendu. General Bruce-Hay je bil od L 1934 do 1937 generalni inšpektor iraške armade in vodja angleške vojaške misije v Iraku. Porušen hotel L<>ngi londonski okraji hudo trpeli tudi od granat lastnega protiletalskega topništva, ki so v mnogih primerih nerazpočene padale na mestne ulice. Tudi te granate so zahtevale več človeških žrtev ter povzročile dokaj škode na poslopjih. Število ljudi, ki nimajo strehe, je že zelo veliko ter postaja problem zasilnih bivališč zanje od dneva do dneva bolj pereč. Oblastva v pospešenem tempu nadaljujejo evakuacijo. Tudi vprašanje prehrane prebivalstva jc zadnje dni postalo težavno, ker mnogim manjka priložnosti za kuhanje in je na tisoče ljudi, ki že po več dni niso užili tople hrane. Vihar preprečil nemšM vpad? Stockholm, 19. sept. j, (TOP) Po poročilih londonskih dopisnikov švedskih listov, se je samo viharju, ki je divjal v torek ponoči nad Rokavskim prelivom, zahvaliti, da ni prišlo do prvega poizkusa izkrcanja nemških čet na angleškem otočju. Vihar je nemško prevozno brodovje, ki je bilo zbrano po kanalskih lukah spravil v nered. Kakor so mogli ugotoviti angleški letalski opazovalci, je bilo nemško brodovje vse pripravljeno za napad v torek ponoči. Odložitev, ki se je potem izkazala za potrebno zaradi viharja, je po mnenju angleških krogov prišla Nemčiji dokaj neugodno, ker se ne bo kmalu zopet ponovila tako ugodna kombinacija polne lune in plime, kakor je vladala tisto noč. Isti londonski krogi še pripominjajo, da se angleškim četam pri Dunkerqueu nikoli ne bi posrečilo vkrcanje, ako ne bi bilo takrat morje v Rokavskem prelivu gladko kakor zrcalo. Podpora ameriškega Rdečega križa za Anglijo New York, 19. sept. j. (A. R.) Kakor poroča »Ewening Standard« je zastopnik ameriškega Rdečega križa izjavil, da je ameriški Rdeči križ doslej poslal v Anglijo že za 125.000 funtov šterlingov blaga, obleke in drugih predmetov v pomoč prebivalstvu. Ameriški Rdeči križ bo tudi v bodoče skušal kar najbolj mogoče ustreči vsem prošnjam 1z Anglije. Ameriško-kanadsko sodelovanje Ottawa, 19. septembra, s. (Reuter). Člani skupne kanadsko-ameriške obrambne komisije so danes odpotovali na obalo Tihega Oceana, kjer bodo pregledali obrambne naprave ob obalah. Nato se bo komisija sestala nekje ob obali Tihega Oceana k seji. Kanadski vojni minister polkovnik Rall-ston je danes sporočil, da se vrše med angleško in kanadsko vlado razgovori glede skupne obrambe Islanda, katerega obrambo smatrata obe vladi kot bistvene važnosti. Skupni obrambni načrt med Kanado in Ze-dinjenimi državami obsega tudi Island. Preskrba brezdomcev Stockholm, 19. sept. j. »Svenska Dagbla-det« poroča od svojega londonskega dopisnika, da v Londonu silno naglo narašča število ljudi, ki so ostali brez strehe. Primanjkuje tudi zasilnih postelj, posteljnine, kuhinjske posode, kuriva itd. Oskrba, ki je spočetka redno funkcionirala, je dokaj zastala in so se šele sedaj začela z vso naglico organizirati zbirališča, v katerih se lahko priglašajo brezdomci, da dobe nakazila za zasilna stanovanja ter hrano, številna stanovanjska poslopja, ki so doslej stala prazna, so bala od oblastev zasežena ter izpremenjena v množestvena zavetišča. Izpraznjevanje Londona se nadaljuje. čangkajšek o kitajskem odporu Cungking, 19 sept. j. (AR). Predsednik kitajske vlade in obenem generalisim kitajske armade general čangkajšek je podal izjavo o vojaškem položaju Kitajske v zvezi z obnovitvijo japonske aktivnosti, ki se zlasti izraža v ojačenih napadih japonskega letalstva na začasno kitajsko pre-stolico čungking. V okviru te izjave je čangkajšek zlasti naglasil, da je vojaški položaj Kitajske slej ko prej trden in nezlomljivo odporen. Edina japonska vojaška aktivnost proti Kitajski so bili v minulem poletju japonski letalski napadi na razna kitajska mesta, čangkajšek je navedel vrsto mest, ki so bila po japonskih bombnih napadih doslovno zbrisana z zemeljskega površja. Ali so bile te akcije kakega vojaškega pomena, je po njegovem mnenju zelo dvomljivo. Kitajsko ljudstvo — je naglasil čangkajšek — je postalo zaradi njih le še bolj odločno v svojem odporu. Hitejska zračna sila je še zmerom živa. Varno je spravljena v notranjosti dežele in čaka, kdaj pride vrsta nanjo. Prve Petainove znamke ženeva, 19. sept. AA. (DNB) Iz Vichyja poročajo, da je finančni minister izjavil, da pride v kratkem v promet nova poštna znamka z likom maršala Petaina. V promet pridejo tudi kovanci po pet frankov, ki so jih v začetku vojne vzeli iz prometa. Novi kovanci po pet frankov bodo takisto imeli lik poglavarja države. Položaj v Siriji in Maroku Vichy, 19. septembra, j. (Havas). Zadnji čas se ujx>rno širijo vesti, da je postal položaj v Siriji in francoskem Maroku zelo kritičen. V pooblaščenih francoskih krogih izjavljajo, da so te vesti neresnične ali vsaj pretirane V pooblaščenih franooskih krogih naglasa jo, da trenu tni položaj v Siriji zaradi težkih gospodarskih prilik sicer ni povsem lahak in enostaven, toda še zda-leka ne tak, da bi bile upravičene resne skrbi. Kar se tiče Maroka, se položaj, razen posilabšanih gospodarskih prilik, lahko smatra za povsem normalen. Ankara, 19. septembra, s. (Reuter). Turški list »Ulus« objavlja izjavo, ki jo je podal njegovemu dopisniku francoski odpravnik poslov v Ankari. Odpravnik poslov je izjavil, da bo položaj glede francoskega mandata nad Sirijo in Libanonom ostal nespremenjen švedska pomoč Finski Stockholm, 19. sept. AA. (DNB) Včeraj so na svečan način končali zbiranje prispevkov na švedskem za Finsko. Vršila se je prireditev, na kateri je predsednik švedskega odbora za pomoč Finski dr. EJd-stron imel govor, v katerem je naglasil, da je bilo zbranih na švedskem za Finsko 46.5 milijonov švedskih kron. Za Edstro-nom je govoril švedski prestolonaslednik, ki je častni predsednik tega odbora. Na ■ kraju svečanosti je finski poslanik Vaasas-1 tišina izrazil hvaležnost Finske. LETALSKI BOJI TUDI V AFRIKI Napad angleške mornarice pri Sidi Baraniju — Angleška letala nad italijanskim Dodekanezom — Zračni spopadi v Vzhodni Nekje v Italiji, 19. sept j. (Štefani) Italijanski generalni štab objavlja vojno poročilo 104, ki se glasi: Edinice sovražne vojne mornarice so na obalnem pasu med Bardio in Sidi Barani jem otvorile ogenj proti našim četam. V boj so posegli naši bombniki, ki so sovražnika prisilili, da je svojo akcijo moral opustiti ter se spustiti v beg. Eno naše torpedno letalo je s torpedom pogodilo neko nasprotno 10.000-tonsko kri-žarko ter jo hudo poškodovalo. Naše ne-utrudljivo letalstvo je nadalje povsod bombardiralo ter s strojnicami obstreljevalo sovražnikove pehotne kolone ter motorizirane odrede, ki jih je v vseh primerih hudo zadelo ki pognalo v beg. Nadalje je naše letalstvo napadlo sovražne postojanke v M^rsa Matruhu ter druge vojaške cilje. Sovražnik je izvršil zračne napade na področju Tobruka, Bomba ln Bengasija. Napadi so nam povzročili samo lahke izgube in nekoliko škode. Naša lovska letala so se sestrelila dve sovražni letali, verjetno pa je, da so bila sestreljena še tri nadaljnja letala. Tudi naše mornariško protiletalsko topništvo je sestrelilo eno sovražno letalo. Naša letala so se vsa vrnila. Sovražno letalstvo je napadlo otoke Ro-dos ln Leros ter brezciljno metalo nanje bombe, ki so iz večine popadale v morje ter zanetile le nekaj majhnih požarov. Povzročile so prav malenkostno škodo na nekem poslopju, človeških žrtev ni bilo. Protiletalske baterije so eno sovražno letalo sestrelile. V Vzhodni Afriki je sovražnik Izvršil letalske napade na Cassalo, Assab, Giavello, Mogadicio, Diredauo, Zeilo, Mersa-Techay (Rdeče morje), ki so skupno zahtevali 7 smrtnih žrtev ter 13 ranjencev med italijanskim ln domačim prebivalstvom. Povzročena gmotna škoda je neznatna. Naše letalstvo je v notranjosti adenske luke bombardiralo parnike. Grazianijevo poročilo Mussoliniju Rim, 19. sept. j. (Štefani). Maršal Gra-ziani ie poslal predsedniku italijanske vlade Mussoliniju poročilo o poteku vojnih operacij v Cirenaiki. V tem poročilu pravi Graziani. da ie bilo po prvotnem načrtu poverjeno samo desnemu krilu italijanske vojske težišče vseh vojnih operacij. To krilo bi moralo obkoliti Sidi Barani. Toda ker je sovražnik koncentriral svoje motorizirane čete na točkah, preko katerih bi morale marširati italijanske čete. se ie odločil izpremeniti operacijski načrt ter osredotočiti vse sile na levem krilu s ciljem direktno na Sidi Barani. Na ta način so bili nasprotnikovi motorizirani odredi odrezani ter so se morali umakniti po slabo prehodnih potih brez zadostne oskrbe. Italijansko letalstvo jih je neprestano zasledovalo in obstreljevalo s strojnicami ter tako sejalo med nje paniko in nered. V nadaljnjem poročilu hvali maršal Graziani požrtvovalni duh italijanskih čet, ki se je izvrstno izkazal navzlic neugodnemu podnebju. Brezhibno je funkcionirala tudi organizacija oskrbe armade, ki je brezhibno funkcionirala. Odlično se je izkazala italijanska aviacija, ki je ne samo ščitila napredujoče kolone, ampak je neprestano bombardirala in obstreljevala sovražnika. Bojev v puščavi se je udeleževalo kakih 2000 oklepnih vozil. Svoje poročilo zaključuje maršal Graziani s ponovnim izrazom priznanja italijanskim in libijskim četam. Se o zavzetju Sidi Baranija Nekje v severni Afriki, 19. septembra. AA. (Štefani) Posebni dopisnik agencije Štefani poroča o podrobnostih zavzetja Sidi Baranija ter pravi, da ima dvojen p< men. Prvič je dokaz sposobnosti in požrtvovalnega duha bojevnikov, drugič pa dokaz genialne italijanske strategije, ker se je Italijanom posrečilo tako obkoliti sovražne sile, da so se morale umakniti zaradi neprestanega napadanja italijanskega letalstva. Napadi italijanskega letalstva so napravili sovražnim motoriziranim oddelkom veliko škodo. Navzlic zelo slabim vremenskim razmeram je ostalo italijansko letalstvo absoluten gospodar neba, tako da so se sovražna letala umaknila, ne da bd se spustila v borbo. Velikega pomena je tudi preskrba z vodo, ki bo sedaj omogočena. Angleška poročila Kairo, 19. septembra, s. (Reuter). Vrhovno poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem nocojšnjem komunikeju: V Egiptu nobene spremembe v položaju. Sovražnik nadaljuje s konsolidacijo svojih postojank pri Sidi Baraniju in Solumu. Z drugih bojišč ni ničesar poročati. Včeraj so izvedli angleški bombniki uspešen napad na sovražna oporišča v Dode-kanezu. Bombardirane so bile postojanke v Maruzzi in na Rodu. Povzročeni so bili veliki požari. Na otoku Leros je bilo zažgano bencinsko skladišče. Vsa letala so se vrnila s teh poletov. Angleška letala nadaljujejo tudi s stalnimi napadi na sovražne postojanke v Zapadni puščavi. V Derni je bilo uničenih več sovražnih letal na letališču. V Tobru-ku so bile poškodovane važne zgradbe, med Solumom in Sidi Barani jem pa so bili povzročeni požari med koncentracijami sovražnih motornih voziL Uspešen napad je bil izveden tudi na 50 sovražnih vojaških transportnih letal in na vojaške kolone pri el Tinini ju. Bombe so padle direktno med letala in so povzročile veliko škodo. i Akcija angleške mornarice London, 19. sept. s. (Reuter). Admira-liteta je objavila nocoj naslednji komunike: Poročilo vrhovnega poveljnika angleške vojne mornarice v Sredozemlju javlja, da so edinice vojne mornarice uspešno napadle severno krilo italijanske vojske, ki napreduje v Egipt. V nod na 18. september je ena izmed angleških vojnih ladij z majhne razdalje bombardirala Solum. Istočasno so druge edinice vojne mornarice s topovi obstreljevale koncentracije italijanske vojske pri Sidi Baraniju. Poročilu vrhovnega poveljnika sredozemskega brodovja javlja, da se zdi, da sta oba ta napada imela znaten uspeh. Razen teh operacij je izvedlo angleško vojno brodovje operacije v raznih drugih delih Sredozemskega morja. V teku teh operacij ni bila opažena nobena sovražna vojna ladja. Stališče Egipta Berlin, 19. sept. AA. (DNB) *Frankfur-ter Zeitung« piše v uvodniku, da je angle-ško-egiptovska pogodba znatno omejila suverenost Egipta. List pravi, da pogodba določa umik angleških čet, in ugotavlja, da so te čete ostale v Egiptu. Res je sicer, da je Egipt pristal na to britansko sko vojaško zasedbo vse dotlej, dokler ne bodo egiptovske čete sposobne same braniti svojo svobodo ln varnost Sueškega prekopa. List ugotavlja, da je Anglija na podlagi pogodbe dolžna braniti Egipt, in naglaša, da je današnji položaj ravno nasproten, ker Anglija prosi za egiptovsko pomoč. List sodi, da je največjega pomena dejstvo, da je Anglija v vojni, Egipt pa ne, ln zaključuje: Egipt ne bo dovolil, da bi ga Velika Britanija potegnila v katastrofo zapadnih velesil. Italijani to dobro vedo. Vedo tudi to, da je egiptovski narod podjarmljen. Za Italijo in za Nemčijo je glavni cilj potolči angleškega sovražnika. Ni Italija kriva, da stoji ta sovražnik na j egiptovskih tleh. O moči angleških čet Rim, 19. septembra. AA. (DNB) »Gior-nale d' Italia« prinaša zanimive podatke o moči britanskih čet v Egiptu. Pod poveljstvom generala Wawela je bilo 1. avgusta v Egiptu čez 110.000 vojakov, od katerih je bila večina iz Anglije, pa čeprav je tudi precej vojakov iz Nove Zelandije in Rodezije. Tem četam je treba dodati armado 80.000 Angležev, Avstralcev, No-vozelandcev in poljskih vojakov v Palestini. Te čeie pesi oporna prihajajo v Egipt. Zdi se, da teh 200.000 vojakov ni bilo dovolj, ker so Angleži poslali pomorski in kopenski poti nove čete v Egipt. Te slednje čete štejejo 30.00 mož. V celem imajo torej Angleži v Egiptu 230.000 mož. Po mnenju list; razpolagajo Angleži tudi s 500 letali, s tisoč, motornimi vozili, velikim številom tankov in drugih motoriziranih oddelkov, močnim topništvom raznih kalibrov ler z več detes tisoči strojnih pušk in strojnic. Otvoritev nemške giitmazlfs v Zagre&u Zagreb, 19. spetmebra. o. Dopoldne so slovesno otvorili nemško privatno realno gimnazijo v Zagrebu. Otvoritvi so prisostvovali kot zastopnik bana predstojnik oddelka za prosveto prof Škorjač. župan Starčevič, nemški konzul Doppf! in zastopniki nemško narodne skupine. Svečanost je otvoril evangelski škof dr. Pop, ki je pozdravil prisotne odličnike in nemške starše ter se zahvalili za ustrežljivost in razumevanje banu dr. Šubašiču, ki je omogočil, da se otvarja nemška realna gimnazija. Govoril je o izobrazbi in vzgoji nemške mladine ter je naglasil, da nova šola nikakor ne bo služila za germanizacijo hrvatskega naroda ker ne bodo otroci nemških staršev kakor tudi ne hrvatski otroci spoznali samo vseh pridobitev velikega nemškega naroda, marveč bodo pri učenju hrvatskega jezika in hrvatske zgodovine spoznali tudi hrvatski narod Oddelni predstojnik prof. Škorjač je svoj govor zaključil s pozivom mladini novega zavoda naj bi pravilno razumela pregovor: »Bogu božje cesarju ctsarjevo narodu narodovo in človeku človekovo«. Nemški konzul Doppfl je poudaril važnost nemške šole ;n cerkve v inozemstvu za negovanje nemške narodnost: na eni ter zbližanje in razumevanje med narodi na drugi strani. Naglasil je, da nemški narod pozdravlja to novo nemško gimnazijo v inozemstvu. Svečanost je bila zaključena z govorom ravnatelja nove gimnazije prof Kuna. Nemška sanitetna kolona na poti v Bes>grad Budimpešta, 19. sept. AA. (MIT) Na vožnji v Beograd je včeraj prispela v Budimpešto kolona 50 bolniških avtomobilov nemškega Rdečega križa. Avtomobili bodo na razpolago Nemcem, ki se selijo iz Besarabije. V Budimpešti so avtomobile zelo slovesno sprejeli zastopniki madžarskega Rdečega križa. Po dvodnevnem postanku v Budimpešti bodo sanitetni avtomobili nadaljevali vožnjo v Beograd. Rumunski ministri obiščejo Rim in Berlin Curih, 19. sept. o. Po poročilu iz Berlina pričakujejo v tamošnjih službenih krogih, da bosta v najkrajšem času obiskala Berlin in Rim podpredsednik rumunske vlade Horia Sima in zunanji minister Sturza. Razmejitev med Madžarsko in Rumunijo Budimpešta, 19. septembra A A. (MTI). Mešana madžarsko-rumunska komisija, ki ima nalog določiti novo mejo. se je danes dopoldne sestala na prvo sejo v zunanjem ministrstvu. Rumunsko delegacijo vodi general Dragalina. Seja je trajala dve uri. Alkoholna prepoved v madžarskem delu Erdelja Budimpešta, 19. sept. AA. (DNB) Vojaška uprava v Erdelju je prepovedala točenje alkoholnih pijač na vsem ozemlju Erdelja, priključenega Madžarski po dunajski arbitraži. „Osservatore Romano" ostane BeTn, 19. sept. AA. (Havas) švicarska brzojavna agencija sporoča, da se deman-tira vest o izdajanju novega vatikanskega lista »Corriere Romano« namesto lista »Osservatore Romano«. »Gsservatore Romano« bo nadaljeval z izhajanjem kot uradni organ Vatikana pod vodstvom grofa Della Tare. Francoski invalidi izpuščeni iz ujetništva Ženeva, 19. sept j. (DNB) Kakor se do-znava z merodajnega mesta, bo Nemčija pustila na svobodo vse tiste francoske ujetnike, ki so zaradi bolezni ali poškodb po seznamu ženevskega dogovora iz leta 1929. upravičeni na odpust iz ujetništva. Razen tega pa namerava Nemčija odpustiti tudi osebje francoske sanitetne službe, v kolikor se nahaja zdaj v ujetništvu in v kolikor se bo lahko pogrešalo v oskrbi lastnih rojakov ujetnikov. Iz ujetništva bodo izpuščeni tudi vojni kurati »Teden češke kulture" Praga, 19. septembra. AA (DNB) Češki kulturni svet bo s sodelovanjem centrale kulturnih ustanov priredil od 28 septembra do 5. oktobra razstavo pod naslovom »Teden češke kulture«. Ta razstava ni zasnovana kakor kakšna slovesnost ampak kot apel češkemu narodu, naj živahno dela na polju vzgoje naroda, okrepi kulturno delovanje in izpopolni češke kulturne ustanove. V okviru razstave prirede tudi razstavo kulturnega življenja češkega naroda. Ta pomembna kulturna prireditev sredi vojne je omogočena češkemu narodu po zaslugi zaščite nemške oborožene sile. Kje je bivši varšavski župan Berlin, 19. septembra AA. (DNB). Angleži so trdili da »c Nemci bivšega varšavskega župana Starzinskega ustrelili v koncentracijskem taborišču Dachauu. Glede na to trditev poročajo uradno, da Starzinskega sploh nihče ni aretiral. Sicer so ga po končanem pohodu na PoJjskem morali odvesti v zaščitni zapor zaradi poljskega prebivalstva, vendar so ga iz tega zapora izpustili še pred božičera l. 1., pozneje je pa Starzinski prekršil svojo častno besedo in zbežal ▼ tujino. Ravnate!! Agencije Avale v Berlina Berlin, 19 septembra. AA V Berlin se je pripeljal kot gost uradne poročevalske agencije DNB. ravnatelj agencije Avale Djordje Peric. Danes popoldne je nemški tiskovni šef Dietrich sprejel Perica v svojem kabinetu m se pomudi! z njim v daljšem razgovoru Predsednik DNB Meier in generalni ravnatelj dr. Albrecht sta priredila ravnatelju Agencije Avale na čast kosilo, ki so mu prisostvovali tudi zastopniki tiskovnega urada zunanjega ministrstva, predstavniki propagandnega ministrstva in drugi ugledni novinarji. Popoldne si je ravnatelj Perič ogledal DNB in se podrobno seznanil z organizacijo nemške uradne poročevalske agencije. Novi j ugosis venski konzul v Celovcu Beograd, 19. sept o. Za novega jugo-slovenskega generalnega konzula v Celovcu je imenovan g. Stojakovič, ki je bil doslej konzul v Skadru. Dosedanji generalni konzul Nikodij Jovanovič je premeščen v zunanje ministrstvo v Beogradu. Premestitve pri železnici Beograd, 19. sept. p. Premeščeni so na področju ljubljanske železniške direkcije višji kontrolorji Ludvik Janežič z Rakeka na Jesenice, Matej Mihaljevič iz Celja k zastopstvu jugoslovanskih državnih železnic v Postojni, Fran Matošek 1z Ptuja k gradbenemu oddelku direkcije v Ljubljani, višji nadzornik proge Ivan Delkin iz 9. sekcije k gradbenemu oddelku direkcije, višji nadzornik telegrafskega gradbenega oddelka Martin Perme iz signalne delavnice v Ljubljjani k gradbenemu oddelku direkcije in višji kontrolor Maksimilijan Vederajak lz Rimskih toplic v Zidani most Plače in cene Zagreb, 19. sept. o. List »Gospodarska sloga«, glasilo istoimenske organizacije, poudarja, da more samo državna oblast zagotoviti prehrano naroda. Ko se bodo učvrstile cene blaga za najnujnejše potrebe, se bodo določile tudi stalne mezde in plače delavcev in nameščencev. Ta načrt bo morda izzval v začetku gotove tež-koče, toda na koncu bo pokazal popoln uspeh. Neprestani potresni sunki v M os ta r ju Mostar, 19. septembra, o. V Mostarju se neprestano pojavljajo lahki potresni sunkL Zjutraj so čutili tri lažje potrese v teku več ut. Potresi niso povzročili večje škode, pač pa precej skrbi med prebivalstvom. Avtobusna nesreča pri Zagrebu Zagreb, 19. sept. o. Snoči se je pripetila na cesti Zagreb — Petrinja huda avtobusna nesreča. Pri Remetincu nedaleč od Zagreba se je avtobus, v katerem je bilo okrog 50 potnikov prevrnil v obcestni jarek, pri čemer so bili štirje potniki hudo ranjeni, 15 pa lažje. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved. Pretežno jasno in dokaj toplo vreme v vsej državi. Jutranje megie v dolinah in kotlinah. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Naš vsakdanji mali velesejem Prizori na ljubljanskem trgo, ki ph povzroča nevšečna doba Vsak čas grozi nastati ročno obračunavanje — »Oblastvo« proto kolira prestopek gobarice Pravijo, da se na gospodarstvu pozna življenje vsega naroda in ni dvoma, da je mnogo resnice na tem. Na obeh letnih vele-eejmih nam y zgoščeni podobi prikazujejo vse, kar Slovenija dobrega zmore. K ogledu tega velikega »izložbenega okna«, ki mu je vselej pridejana še merica zabave, pri-romajo vsakikrat tisoči gostov, da se seznanijo z napredkom naše trgovine, obrti in industrije. Za naše splošno gospodarstvo so zatorej velesejmi nekaki barometri blagostanja, v malem pa je vse to videti sleherno dopoldne na živilskem trgu. Na njem je na ogled anje in nehanje ljubljanskega meščana . .seh slojev. Kdor torej želi v teh časih spoznati življenje slovenske metropole, mu nikakor ni potreba prebirati in seštevati statistike in dolgovezna poročila, zadostuje mu poset znamenitega ljubljanskega živilskega trga, ki je prava knjiga življenja ljubljanskih meščanov. Sicer je v mestu več trgov, tako pri bv. Jakobu, na Viču, v šiški itd., vendar se noben ne more primerjati z onim velikim na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu. Življenje s« začne tod že v zgodnjih jutrnjih urah in valovi vse tja do poldneva, ko se trg ves izprazni, očisti in mestni delavci stojnice spet lepo zlože na kupe, tako da po kosilu ni več sledu o barantanju, pehanju, kričanju, ki so pravkar še polnili ves obširni tržni prostor. Elita živilskega trga so Krakovčanke. Na trgu imajo svoja stalna mesta in nekako standarizirano prodajo blaga. Izvečine imajo tudi svoje stalne odjemalke, ki jim vsem poznajo potrebe in okuse, tako da jim je kaj lahko postreči. Cene imajo dokaj enotne in ustaljene ter jih ne spreminjajo po stanju povpraševanja in ponudbe, kakor delajo na borzah. Pod njihovimi velikimi senčniki se razvijajo kupčije v lagodnem miru, česar ni mogoče trditi o gornjem trgu, ki stoluje pod zaščitno roko Vodnikovega Tinčka. Tu na severni strani trga imajo svojo prodajno pravico »eksternist-ke«, izvečine Dolenjke iz bližnje južno-vzhodne mestne okolice, pa tudi s kočevske in novomeške plati. Te seveda nimajo svojih stalnih prostorov, razvrste se, kakor pač prihajajo na trg. Med njimi so mlada kmečka dekleta rožastih lic, od dela zgarane žene in tudi stare ženice, ki le s težavo privlečejo na trg svoje košarice ali cule, da iztržijo vsaj nekaj dinarjev za najnujnejše potrebščine. Pridejo te podeželske žene na trg z zelenjavo in poljskimi pridelki, se razvrste ob lesenih pogradih ter razlože vzorce svojega blaga. Vsega blaga nikakor ne. Treba se je ozreti po cenah drugod, pogledati, kakšno je povpraševanje, koliko enakega blaga je pri sosedi naprodaj. Previdnost in zdrav kupčijski duh podeželsko ženico hitro privedeta k odločitvi. Cene blagu so ei določile, vendar jim je treba dodati še določene odstotke. Branjevke kaj dobro poznajo ljubljanske gospodinje, kuharice in gospodinjske pomočnice. Njihovi kupčijski dobički se nabirajo ponajveč iz dinarskih četrtink in je včasih prav za to elementarno novčanico našega denarnega sistema prerekanj, pogajanj kakor pri konjskih mešetarjih. To so posli, na katere se naše žene imenitno spoznajo in je že zavoljo tega prav in spodobno ohraniti stari običaj, da hodijo na trg nakupovat žene, čeprav z denarjem svojih mož. Davi je bilo na trgu premalo krompirja. Okrog desete ure ga je imela polno vrečo le še stara ženica, pa se kljub velikemu povpraševanju vreča nikakor ni hotela izprazniti. Mamca so zahtevali po 1.75 za kilo in ga ceneje niso nameravali prodati. Krompir po 1.75! Hitro je završalo med kupovalkami ln okrog stojnice se je zbralo sveta kakor ob nesreči. »Krompir po sedem kron, kaj pa vendar mislite! To je pa že od sile! Kje pa je stražnik?« »Glej jih, mislijo, da denar na cesti pobiramo.« ženica se izgovarja, da je kupila krompir po dinar in pol kilogram in ni pretiran dobiček 25 par pri kili, še celo, ker ga gre pri nadrobni prodaji nekaj tudi v Izgubo. Takoj jo njene zgovornejše sosede vzamejo v zaščito in pojasnjujejo upravičenost cene, kar pa pri gospodinjah priliva le olje k ognju. Ženske žugajo s pestmi, kriče, kličejo na pomoč oblastva in svetnike, stara ženica pa trepeče za svojo vrečo krompirja in steklenico mleka, edino okrepčilo, ki ga je vzela s seboj na to težavno pot. Razburjenje se poleže, ko kupi gospodinja pri ženici nekaj krompirja in ga ji plača le po dinar in pol, češ da je to najvišja dovoljena cena. ženica se vda v usodo in razproda krompir po tej feni. Dobiček sta ji prestani strah in pa trdna vera, da se s krompirjevo kupčijo niti na stara leta ni mogoče pošteno preživljati. Ker je v tednu precej brezmesnih dni, gredo takrat gobe prav dobro v denar. Povpraševanje po gobah je vselej veliko. Tam ob stolnici na Pogačarjevem trgu imajo gobarice svoj prostor. Zanje je zdaj konjunktura. Poglejte, le ene same pretirane besede je treba, pa je že rabuka na trgu. Deželanka je zahtevala za jurčka sedem dinarjev; sicer je bil res kapitalen, kakor pravimo takemu klobuku v tržnem žargonu, ampak taka cena je vendar pretirana. »Sedem dinarjev za eno gobo, ko vam nI treba prav nič delati zanjo!« Gospa s klobukom je že v elementu, prav nič ne izbira izrazov, s katerimi ob-siplje prodajalko. Kdo bi tudi pazil na roj nečednih besed, ki bljujejo izpod mestnega klobuka. »Postopači, po gozdih se sprehajate, tu bi pa radi nas ciganili.« »Pa se še vi sprehajajte ln boste alti.« »Sramota, me uradniške žene moramo kupiti vsako malenkost tako drago, vi imate pa vse zastonj, hrano in stanovanje.« »Stanovanje bomo imeli zastonj, če nam boste hišo kupili. Hrano moramo kupovati kakor vi; kar jo pridelamo, jo z žuljavimi rokami. Plačati moramo steljo, seno. Kaj mislite, da smo vsi veleposestniki. Saj vas poznamo, vsako ceno bi radi zbarantali na polovico.« Pride užitninski paznik. Kdo ve, morda je tudi on včasih prinesel kako gobo na trg, danes pa je njegova služba imenitna in odgovorna; to je oblastvo na trgu. Prerije se skozi gnečo do prodajalke, izvleče beležnico in svinčnik, potem pa zasliševanje: ime, starost, rojstni kraj itd. Z okorno roko beleži podatke, žena se opravičuje, pojasnjuje, posilijo jo solze. Oblastvo pa je neomajno, piše, piše, piše, potem pa: »Bomo že uredili.« ženska vzame gobo v roke in jo prične rezati na manjše kose. Jurček, ki ji je pripravil te hude trenutke, bo šel razkosan laže v denar: »Sedem dinarjev sem zahtevala, pa bi mi ponudili pet in rada bi ga dala za pet in pol...« Star penzionist, kakršni se radi sučejo okrog gobaric, zaključi gobarsko debato. »Dva bi bilo treba zapreti pri taki kupčiji: tistega, ki zahteva, in tistega, ki plača za tako gobo sedem dinarjev.« Ni tako lahka kupčija na trgu, kakor je živahna. Svoje težave razgalja meščan, ki mora posebno ob koncu meseca vsako paro desetkrat obrniti, preden jo izda, ln v skrbeh preračunati, kako mu bo mogoče ob največji utesnitvi dočakati prvega. Nič manjših težav nima kmečki človek, ki prvega ne prejema stalnega dohodka in je primoran vleči voziček svojega skrbi polnega življenja s kupčijo na ljubljanskem živilskem trgu in pri tem poslu slišati marsikatero trpko, krivično pa tudi surovo besedo. To so znamenja časa, ki ne dopušča, da bi ljudje tlačili zemljo brez skrbi, težav in bridkosti. Ob smrti Davorina žunkoviča Umrl je bivši avstrijski oficir, ki se je kot navdušen Slovan bavil z jezikovno znanostjo Z upokojenim polkovnikom Davorinom Žunkovičem. ki je umrl v Ptuju star 81 let, je izginila iz slovenskega življenja originalna osebnost. Mlajše ookolenie ea sploh ni poznalo: saj se ie po prevratu vedno boli umikal iz javnega življenja, dokler ni v zadnjem desetletju oooolnoma utihnil. Iz Maribora, kjer ie bil v prvih letih ravnatelj novo ustanovljene Študijske knjižnice, se ie preselil v Ptuj. da bi bil bliže svoiemu Dravskemu polju, ki ga je štelo med ugledne rojake. Davorin Zunkovič ie bil aktivni častnik nekdanje avstro-ogrske armade. Čeprav je bil vzgojen v nemških šolah, ga to ni motilo, da bi ne bil zaveden Slovenec in navdušen Slovan. Dasi ie bil znatno mlajši, je vendar duhovno živel še v časih našega prebujenja, ko so Davorin Trstenjak, Oroslaf Caf. Radoslav Razlag in drugi štajerski Slovenci uganjali predvsem iz rodoljubnega navdušenja jezikoslovni in zgodovinski diletantizem. Ti Zunkovičevi vzorniki so bili polni dobre volje in so tudi mnogo študirali, vendar iim življenje v kulturni provinci ali celo na vasi ni moglo izpolniti pogojev za resno znanstveno delo. ne glede na to. da jim ie zanj nedo-stajalo sistematično ustvarjene podlage. Tudi Zunkovič je bil učenjak te vrste. Zlasti v mlajših letih je sila mnogo čital. Bavil se je s primerjalnim jezikoslovjem, z zgodovino in bajeslovjem slovanskih narodov in z raznimi drugimi sorodnimi vedami. Obsežna načitanost ga ni mogla obvarovati težkih zmot. Imel pa ie v sebi nekaj pristno štajerske trme: ostal ie do zadnjih dni svojega iavnega življenja zvest nazorom, ki jih ie nekoč razvijal v svojih spisih, ter je trdovratno iskal novih dokazov zanje. Dejstvo, da ie imel zeper sebe vse zgodovinarje in jezikoslovce prevladujočih smeri in šol. ga ni moglo omajati v prepričanju, da bo svet nekoč priznal njegove nazore. Ne vem. kako je bilo z njim v zadnjih letih: verjetno je. da je v tem prepričanju umrl. Davorin Zunkovič je kot častnik služboval zlasti v čeških in moravskih garnizi-jah. kjer ie imel tesne stike s češkimi do- mačkrl. Zato je večina njegovih, največ v nemškem jeziku spisanih knjig in razprav izšla med Cehi. Zunkovičev poglavitni spis. nekaka sinteza njegovih nazorov, ie knjiga »Die Slaven als Urvolk Eurooas«. ki sodi med »krivoverske« zgodovinske spise. Zunkovič dokazuje tezo. da ie pradomovina Slovanov bila na tleh Srednje Evrope in da se potemtakem niso šele naselili na ozemlju, kjer žive sedaj zapadni in južni Slovani odnosno Nemci, ki so vsaj delno potomci ponemčenih Slovanov. Dokazovanju te teze. ki je zrasla iz Zunko-vičevega zapoznelo romantičnega Gledanja zgodovine, ki mu ie bilo preselievanie narodov bajka, ie posvetil mnogo truda in ari. je za svoje knjige nakopal tudi znatne stroške. Zunkovičevi nazori so imeli nekak panslavističen nadih in kaj čuda. če je ta avstrijski častnik doživljal zaradi tega razne neprilike. kakor premestitve, zapostavljanje v službi in podobno. To pa ga ni motilo, da ne bi fanatično vztrajal v svojem prepričanju. S pridnostjo, ali seveda tudi z nekritičnostio amaterja ie zbiral in po svoje razlagal antropološko, etimološko. jezikovno — primerjalno, zgodovinsko. etnološko in drugo gradivo in ga po vsej sili oredelaval za svoi sistem. Strokovnjaki so se smehljali ob rezultatih tega dela. vendar pa drži. da ie imel Zunkovič zlasti med Cehi nekaj tudi strokovno izobraženih pristašev. Zanimivo je. da se je spustil v boj z Masarvkom in drugimi za veljavnost tako zvanih kralj evodvoa-skih rokopisov, ki nai bi pričevali 4 staročeški kulturi, glede katerih oa ie kritika Masa-ryka. Gebauer ja in drugih dokazala, da so potvorba. ki jo je iz rodoljubnega-roman-tičnega navdušenia zagrešil Kopitariev učenec Vžtelav Hanka (1791 — 1861). Na Češkem je ostalo vse do danes nekaj pristašev nazora, da so rokopisi pristni. Na njihovi polemični fronti se ie dolga leta vojskoval s papirnatim mečem tudi Slovenec Zunkovič. Ko se ie sedanji pokojnik vrnil v domovino in se po prevratu znašel v mariborski slovenski družbi, se ni več mogel zadosti vživeti v nove razmere. Nekam zagrenjen in tih je hodil med ljudmi in sodeloval pri izgradnji Studijske knjižnice, dokler se ni umaknil mlajšemu in kvalificiranemu ravnatelju med tem že narasle knjižnice, ki ie prešla med mestne napra-ve. Sedaj Davorina Žunkoviča ni več. Z njim je umrl človek ki ie morda zgrešil poklic, saj je bil ustvarjen boli za profesorja kakor za častnika. Priznati je treba, da je povsod vestno in pošteno izvrševal svoje dolžnosti Bil ie človek starega kova. zapoznel romantik, znanstveni amater, ki je v zgodovini in jezikoslovju vztraino hodil svoia samotna pota in ie samoten, živeč samo za svojo rodbino umrl v najbolj zgodovinskem slovenskem mestu. Bodi mu ohranjen blag spomin! Stavka stavbinskih delavcev v Mariboru Pogajanja za rešitev spora se še niso začela Maribor, 19. septembra. Včeraj ob devetih dopoldne je sporočil tajnik Saveza gradbenih delavcev v Mariboru g. Horvat stavbnim tvrdkam inž. Jelene & šlajmer, Kiffmann in Nassimbeni, ki grade ogromni Hutterjev stanovanjski blok ob Koroščevi, Majstrovi, Ciril-Meto-dovi in Prešernovi ulici, da zahtevajo tam zaposleni delavci, ki jih je nad 500, povišanje mezd, in sicer težaki za 30 •/., zidarji pa za 20 %. Do sedaj so dobivali težaki pri omenjenih podjetjih po 5, zidarji pa po 7 din na uro, in sicer v smislu kolektivne pogodbe. Rok za sprejem navedenih zahtev stavbinskih delavcev je potekel ob dvanajstih. Stavbne tvrdke so o tem takoj obvestile veleindustrijca Hutterja, ki gradi stanovanjski blok za približno 30,000.000 din. Hutter je bil takoj pripravljen k povišanju mezd, toda v okviru zakonitega pota. Toda stavbinsko delavstvo je popoldne stopilo v stavko, dasi so stavbne tvrdke vodjem delavcem sporočile, naj počakajo s stavko do danes zjutraj. Zanimivo je, da stavbinskl delavci poprej niso prosili mestnega poglavarstva ali predstojništva mestne policije za posredovanje v mezdne sporu. Davi so stavbinskl delavci na vseh mariborskih ln okoliških stavbah stopili v stavko, da na ta način podpirajo stavko pri Hutteriu. Patrulje stavblnskega delavstva na kolesih so pozvale vse delavstvo na stavbah, da se pridruži stavki ln tako imamo v Mariboru splošno stavko stavbin- skega delavstva. Stavka okrog 1800 deU-'-cev. Ob času poročila se pogajanja med prizadetimi strankami še niso pričela. Izjava banske uprave Z banske uprave smo prejeli: »V sredo, 18 t. m., so stavbeni delavci, zaposleni pri gradnji tako zvanega Hutter-jevega stanovanjskega bloka v Mariboru, stopili v stavko. Gradbeni podjetniki so bili njihovim zahtevam po višjih mezdah, kakor so določene v kolekt;vni pogodbi, sicer načelno ustregli, niso pa mogli ugoditi njihovi zahtevi po kratkem roku, v katerem naj bi se mezde zvišale, ker je to bilo tehnično nemogoče. Stavka je v dvojnem oziru nezakonita. Nezakonita je, ker se ni uvedel postopik, ki ga predvideva kolektivna pogodba in ki je za delavstvo prav tako obvezen kakor za podjetnike. Nezakonita pa je tudi, ker delavstvo, nezadovoljno z mezdami, ni sprožilo postopka, ki ga za take primere predpisuje uredba o določanju minimalnih mezd, kolektivnih pogodbah in razsodni-štvu. Spričo takega stanja stvari oblastva, ki so sicer poklicana, da v mezdnih sporih intervenirajo, nimajo n'kake možnosti posredovanja To bo tajalo vse dotlej, dokler delavstvo svojih naporov za pobolj-šanje delovnih pogojev ne spravi v sklad z zakonom Iz pisarne kr. banske uprave v Ljubljani, dne 19. septembra 1940.« Razburljiv karambol pred kolodvorom Na križišču Masarykove in Miklošičeve ceste se je Se-verjev tovorni avto zaletel v tramvajski voz Ljubljana 19. septembra Okrog 17.30 se je zgodila na prometnem križišču Miklošičeve in Masaiykove ceste prometna nezgoda, ki po srečnem naključju razen materialne škode ni zahtevala žrtev. Po Miklošičevi cesti je v smeri proti kolodvoru privoziil s precejšnjo brzino tovorni avto trgovca s semeni Severja. Po Ma-sarykovi cesti je speliana dvojna tramvajska proga in prav ta čas je pnvozil tudi v smeri proti kolodvoru tramvajski voz. Iz doslej še neznanega vzroka šofer na zvonjenje tramvajskega voza ni reagiral, marveč se je zaletel naravnost v prednji deli tramvaja, tako da je levo sprednje kolo avtomobila obtičalo pod sprednjo tramvajsko stopnico Dasi je soier v zadnjem trenutku svoj voz z vso silo zavrl, je bil karambol tako močan, da je avtomobil spotoma izruval dva metrska konfma in enega celo prelomil. Tramvaj bi bil kmalu skočil s tira in se je zahvalili samo naključju, da se je avto zaletel vanj na sprednjem delu. Pri karambolu ni bil na vse, srečo nihče ranjen, celo avtomobil ima samo levi blatnik zmečkan in delno poškodovano karoserijo pri vratih. V tramvaju je bilo ta čas mak potnikov, ki so prestali samo neka; strahu Na mestu karambola se je zbrala velika mno/ica gledalcev in je za nekaj minut zastal tramvajski promet, dokler ni bil komisij ko ugotovljen dejanski položai. Krivdo bo podrobneje izpričala preisicava Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Ogl. reg. S. br. 30474/35. INSERIRAJTE V „ JUTRU"! HEDY LAMARR JE PRA2ANKA ! Njen prvi film »Ekstaza« ji je prinesel svetovno slavo in angažma v Ameriki, kjer jo splošno imenujejo »miss Sex-appeal štev. 1«. — Kot partner ROBERT TAYLOR. — Oglejte si jo danes v pretresljivi vlogi lepotice Manon Lescaut v filmu Danes nepreklicno zadnjikrat! Kraljica tropskih noči KINO MATICA, tel. 22-41. Predstave ob 16., 19. in 21. uri ECulturnl pregled Dve obletnici Sedemdesetletnica Mateja Stemena Danes praznuje sedemdesetletnico umetnosti posvečenega življenja ugledni slovenski slikar Matej S t e r n e n. Ta mnogostransko delujoči in plodoviti umetnik sodi v plejado slovenskih impresionistov. Sodeloval je pred dobrimi štiridesetimi leti na prvi slovenski umetnostni razstavi v Ljubljani, ki je pomenila dotlej nesluten razmah in prodoren uspeh domače upodabljajoče umetnosti. S svojim delom, ki je kazalo prav tako invencioz-nost :n osebno noto kakor umetniške in tehnične kvalitete, se je Matej Sternen kmalu uvrstil med reprezentativne slikarje impresionistične generacije. Danes predstavlja z Rihardom Jakopičem, Ferdom Veselom in Matijem Jamo tisti umetniški rod, ki stoji na najvišjem in najčastnej-šem mestu slovenske umetnosti; rod, ki je živ zastopnik naše umetnostne preteklosti in v marsičem vzornik mladim generacijam, zlasti še v ljubezni do dela in do uspešnega uveljavljanja domačega umetnostnega duha. Tudi ime Mateja Sternena se je trajno vpisalo v zgodovino slovenske umetnostne kulture. Današnji sedemdesetletnik se je rodil 20. septembra 1870 na Verdu pri Vrhniki. Najprej si je uril oblikujoči talent, ki se je pri njem pojavil že prav zgodaj, na obrtni šoli v Gradcu (1881—1891), od tam pa je krenil na Dunaj in se vpisal v Umet- nostno akademijo. Na Dunaju je ostal Matej Sternen skoraj šest let in se tu razvil v že zrelega slikarja. Vendar so tudi nanj imela prevladujoči vpliv leta, ki jih je preživel v Monakovu (1898—1906), kjer so se okrog slovenskega rojaka Antona Ažbeta zbirali nekateri najbolj nadarjeni slovenski slikarji, ki so potlej na prvi ljubljanski razstavi vzbudili toliko pozornosti in nakazali nova pota slovenskemu umetnostnemu razvoju. V bavarskem mestu se je tudi Sternen opredelil za impresionizem in naslikal v novem žanru nekaj svojih znamenitih krajin in figuralnih slik. Leta 1908 se je Sternen mudil še v Parizu, kjer se je mogel podrobneje seznaniti z ogromnimi zakladi francoske umetnosti ln z novimi tokovi v tedanjem slikarstvu. Po vrnitvi v domovino je postal akad. slikar Sternen sodelavec Spomeniškega urada. V tej funkciji je ostal tudi v povojnih letih, ko je poleg tega prevzel še mesto učitelja risanja na tehniški fakulteti ljubljanske univerze. Kot izboren poznavalec vseh tehnik slikanja, zlasti še slikanja fresk, je mogel po naročilu Spomeniškega urada izvršiti celo vrsto restavracijskih del. Pod njegovo veščo roko so bile obnovljene stare freske v nekaterih naših cerkvah. Prav tako je prof. Sternen restavriral v olju mnoge oltarne ln druge slike, ki imajo pomen za zgodovino baročnega in drugega slikarstva na Slovenskem. Med njegova največja dela štejejo pred leti izvršeno novo poslikanje frančiškan- ske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani, restavracija stropa v »Celjski grofiji« itd. Ta in druga dela ne pričajo samo o restavracijskih sposobnostih in visoki umetnostni kulturi prof. Mateja Sternena, marveč so takisto pomenljivo pričevanje o slovenskem kulturnem delu in razmahu pod blagim podnebjem narodne svobode v jugoslovanski državi. Kot eden najaktivnejših umetnikov naše impresionistične generacije je profesor Sternen razstavljal na vseh pomembnejših razstavah slovenske umetnosti, tako že pred vojno v Beogradu in v Sofiji. Slikal je krajine, med katerimi so razni gorenjski in ljubljanski motivi, akte. portrete. Nekatere njegove reprezentativne slike so v Narodni galeriji v Ljubljani, dalje v Beogradu (Muzej kneza Pavla) in v inozemstvu, mnogo pa jih je raztresenih po slovenskih domovih. Sedemdesetletnica Mateja Sternena ni samo praznik tega delavnega in zaslužnega umetnika, marveč tudi praznik slovenske umetnosti, h kateremu izreka vsa naša kulturna javnost iskrene želje, da bi mogel prof. Sternen še dolgo v zdravju in zadovoljstvu sukati svoj čopič. —r— Petdesetletnica prof, dr, Franceta Vebra V evropski filozofiji je bila postavljena trditev, da se pri filozofu začenja najvažnejše ustvarjanje s petdesetim letom, če s tega stališča bežno pregledamo filozofsko udejstvovanje pionirja sodobne slovenske filozofije g. prof. dr. Franceta Vebra, ki se danes prijateljski pogovarja z Abrahamom, bomo videli, da moramo tudi to trditev podvreči reviziji Einsteinove relativne teorije. Vsekako je to pametneje, kakor da bi jo proglasili za neveljavno. Zakaj naš Abrahamovec je danes v polni moči svojega ustvarjanja, čeprav stoji za njim že dolga vrsta nenavadno uvaževanih in priznanih plodov njegovega filozofskega dela. France Veber je ugledal svet v Gornji Radgoni 20. septembra 1890 kot sin gorenjskega tkalca, ki so ga po domače zvali »Perivnlk«, in matere po rodu iz Male Nedelje pri Ljutomeru. Gimnazijo je študiral v Mariboru. Iz gimnazijskih let se naš petdesetletnik s spoštovanjem spominja Frana Jerovška, profesorja klasične filologije in slavistike, ln germanista prof. Langa, ki sta pri njem kaj kmalu opazila filozofsko zanimanje. To zanimanje se je pojavilo pri našem jubilantu res že zgodaj in iz notranje potrebe; že v nižjih razredih je prebiral Spinozovo razpravo »Regule ad direetionem ingenie«. Realno misleči profesor Jerovšek mu je večkrat omenil, da bi bilo bolje, če bi zapustil filozofske oblake in se držal trdnih zemeljskih tal, vendar ni to nič pomagalo. Čeprav je bil Veber po notranjosti že tedaj zapisan filozofiji, se je na željo svoje matere po maturi leta 1910 vpisal v mariborsko bogoslovje, kjer se je prvo leto, ko se poučuje filozofija, počutil prav dobro. Ko pa se je v drugem letniku srečal z dogmatiko, je občutil, da je zgrešil cilj in je sklenil, da bo zapustil bogoslovje. Na ta sklep je odločilno vplivala korespondenca z njegovim bodočim učiteljem Mai-nongom, ustanoviteljem znane avstrijske filozofske šole ln stvariteljem danes že sloveče »predmetne teorije«. Ko ga je Mai-nong povabil k sebi v Gradec, se Veber ni mnogo obotavljal ln je zapustil bogoslovje. Po zavzemanju dr. Tavčarja, dr. Trillerja in Ivana Hribarja je dobil štipendijo dru- štva »Radogoj«, poleg tega je dosegel podporo škofa dr. A. B. Jegliča. S temi sredstvi je krenil v Gradec in se takoj vpisal na filozofiji in klasični filologiji. Kmalu si je pridobil simpatije ne samo prof. Mai-nonga, marveč tudi drugega slovečega filozofa Benussija, ustanovitelja prvega eksperimentalno-psihološkega laboratorija v tedanji Avstriji. Oba profesorja sta vzljubila svojega slovenskega učenca in mu omogočila nemoteno delo. Tako je mogel leta 1917 doktorirati iz filozofije in klasične filologije. Svojo disertacijo je spisal v nekem taborišču, kjer so se zdravili za pegastim legarjem zboleli vojaki, že v začetku vojne so namreč mladega filozofa vzeli v vojsko, kjer je ostal vse do konca vojne. Njegovo disertacijo je nagradila graška univerza. Po vojni je dr. Veber na izpodbudo prof. dr. Rajka Nahtigala krenil v Ljubljano, kjer so že pripravljali mlado univerzo. Habilitiral se je v Zagrebu, kmalu nato je bil izvoljen za docenta ljubljanske univerze, leta 1923 za izrednega in leta 1928 za rednega profesorja naše univerze. Letos je bil izvoljen za dopisnega člana naše Akademije znanosti in umetnosti Ko je prispel dr. Veber v Ljubljano, je bila slovenska filozofska njiva močno zanemarjena. Nekaj naših rojakov, ki so se bavili s filozofijo, se je izgubilo v tujini, a vsa naša filozofska literatura je obstajala Iz nekaj prevodov in manj važnih razprav, če se ne oziramo na nekatere izjeme. Mladi filozof je začel z lastnim plugom orati domača filozofska tla in 6d temeljev graditi stavbo sodobne slovenske filozofije. Dr. Veber je pokazal za to delo mnogo pripravljenosti, volje in elana. Kot Mainongov učenec se je opredelil za moderni tip filozofije, ki se razločuje od klasičnega po tem, da gre od ožjega k DomaČe vesti Zločin brez paragrafa Gospod urednik! Že dostikrat ste v predalih »Jutra« žigosali alkohol in njegove zle posledice. Danes, ko tole pišem, sem Ul spet priča strahotnega prizora, ld ga je zakrivila opojna pijača. V samotni hribovski vasi domu Je Številna kmečka družina. Nekdaj je bil atrdna, zdaj pa so že močno obubožali, ker je gospodar preveč vdan pijači. Vsaka prilika ga zapelje, kadar pride do gostilne. Sreča je v i ii, da ni v bližini krčme. Kadar pa ga pot zapelje v vas ali k farni cerkvi, se ne more izogniti slabi druščini. Kar Ima, zapravi mož s sopivci, družina pa doma strada. Danes je spet prišel do fare. Z nekim lesnim trgovcem je zaključil kupčijo za drva. Trgovec mu je dal tri ju rje napla-čila. Dopoldne je bil mož še pri zavesti. Nekaj stotakov je nakazal za davke, kaka dva stotaka je potrošil v trgovini, kjer je nakupil za ženo ln otroke nekaj blaga. Okrog poldneva pa so ga zavohali vinski bratci ln so ga speljali v gostilno. Veselo je bilo, naročili so harmonikarja in na mizo so prihajali vedno novi litri ln tudi jedača. Hribovski možak je plačeval. So-ded je sicer pograjal zapeljivo druščino, ld je izvabljala iz kmeta denar. Opomnil jih je na ženo in otroke, ki doma bodo oškodovani za vse, kar bo oče zapravil v gostilni. Vinski bratci pa so bili brez srca in so že opitega kmeta le slavili in so se mn dobrikali. Kmet, ki sicer pogreša druščine, se je dal premotiti, da je stalno klical vino na mizo. Veseljačenje je trajalo vse popoldne in do večera. Zvečer kmet ni imel več beliča, vse je zapravil. Znabiti mu je tudi kdo kaj izmaknil. Možiček se je tako nalezel pijače, da je padel z oglarskega voza, kamor so ga naložili pivski tovariši. Telebnil je na cesto v veliko veselje pajdašije. Kdaj je prišel možak domov? Kako so ga sprejeli doma? Prišel je v žepu suh, znotraj pa moker. Še zavitek z nakuplje-eo rt/bo mu je menda kdo sunil. Hlev prazen, družina lačna, zdaj bo moral izsekati de" gozda, ki ga je prodal in aro zapravil. Opisani dogodek je eden Izmed tistih zločinov, za katere pri nas ni paragrafov. Bvtfšl oid lažje delo in večja sposobnost 2pravilno pomerjenimt očali od mcunatične ucerature, ia tu jin Zenu viaeu v bodoči sezoni. Gornje naj Javi vsak, ki se bo udeležil razpisanega glasovanja, pismeno na naslov gledališke uprave. Dopis naj bo podpisan s polnim imenom in opremljen z naslovom. Rok glasovanja je od današnjega dne do konca tekočega mesca. Uprava Narodnega gledališča bo nato razglasila glasovanja ter bo po možnosti upoštevala želje našega gledališkega Občinstva DOPISNA TRGOVSKA ŠOLA v Ljubljani — Kongresni trg 16/11. vpisuje v svojo Dvoletno trgovsko šolo ln ostale tečaje ter predmete, kakor knjigovodstvo, stenografijo, pravo itd. ter tuje jezike, kakor nemščino, italijanščino, francoščino i. dr. VPIŠE SE LAHKO VSAKDO. Pouk se vrši z dopisovanjem, je oseben in zato uspešen. Vsa pojasnila pri vodstvu zavoda brezplačno. Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. tonske uprave dravske banovine« št. 75. z ne 18. t. m. objavlja ukaz o amne- j s . :, uredbo o izmeni verbalnih not mini- j ■r-:.~v za zunanje posle kraljevine Jugo- ; s!:;,. in republike Slcvaške glede trgo- 1 vinskega sporazuma ter izmeni verbalnih r l ministra za zunanje posle republike «. ..'ke n generalnega konzulata kralje-viae Jugoslavije v Bratislavi; podaljšavo volja vnosu trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in Slovaško; uredbo o spretnem oah in dopolnitvah uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih " -rg-.db. poravnavanju in razsodništvu; spremembe v navodilih za izvrševanje v.ro ,e o določanju minimalnih mezd, pra-vilnik o opravljanju pripravniške zdravniške službe pri vojski in mornarici; pravilnik o številu in vrsti mer in merilnih pri-r av. ki iih morajo imeti gostinski obrati; ep: membe in dopolnitve pravilnika o za-: pred letalskimi napadi, L del; dopolnitev navodila za sprejemanje dnevničar-jev na delo pri oddelku za gradnjo železnic; pojasnilo o oprostitvi organov javnih bolnišnic od uradne tajnosti nasproti Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev; predpis o papirnih vrečah za vkladapje kristalnega sladkorja; nove telefonske zveze z Italijo; nove telefonske zveze z Nemčijo; odločbo o odpravi zapornic; pravilnik Banovinske podkovske šole v Ljubljani; odločbo o določitvi najvišjih cen za meso, slanino in mast; odredbo o mletvi in cenah mlevskih izdelkov v dravski banovini in razne objave iz »Službenih novin«. * Glasovanje gledališkega občinstva. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vabi vse gledališke obiskovalce, da imenujejo ne glede na že razpisani letošnji gledališki spored, tri operna in tri dramska dela iz domače ali svetoovne muzikalne ali * Žalostna usoda pastirčka. Svoganovi v okolici Ptuja so pred leti izgubili očeta. Mati ki je ostala brez sredstev z otročiči, je deco oddala posestnikom, ki so otrokom dali oskrbo, za plačilo pa bi jim kot deca pasli, kasneje pa pomagali pri ostalih delih. Tako je tudi mali Slavko prišel k posestniku Rodošku v Zgornjo Hajdino in je kot 10 leten pastirček pasel krave, v kolikor ni moral v šolo. Ko je v sredo proti poldnevu gnal živino s paše, da bi sa odpravil k pouku, je stopil na odtrgano žicv električnega voda, ki je ležala v travi. Obležal je nezavesten in ves opečen na travniku. Domači so nesrečo takoj opazili in začeli dečka, ki ni več dihal, obujati k življenju. Pozvali so tudi nameščence ptujske električne zadruge, ki so takoj prihiteli z avtom. Ugotovili so, da dečku srce še bije, zato so ga nemudoma odpeljali v ptujsko bolnišnico. Med tem pa je tudi srce že opešalo. Pastirček je bil izredno priden in miren ter je tudi z vso vestnostjo pasel kravice. Zato tudi njegovi rednik bridko obžalujejo njegovo smrt. * Vpisovanje v trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15 (telef. 43-82) za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši še ta teden, ker je zaradi naknadnih prijav otvorjen še en oedelek. (—) * Tasta je zastrupila. Ljudje, ki so v sredo šli proti Varaždinskim Toplicam, so našli na poti, ki drži iz Zbelave, truplo neznanega moškega. Komisija, ki je kmalu nato prišla, je ugotovila, da je pokojnik 511etni kmet Toma Jagačič iz Zbelave. Preiskava je dognala, da je Jagačič imel intimne zveze s svojo snaho, 251etno Alojzijo, ki ji je mož pred leti odšel v Ameriko. Snaha je hotela prekiniti odnos, ki jo je vezal s tastom, in mu je spekla zastrupljen kruh, ki je povzročil njegovo smrt Dogodek je vzbudil po vsej okolici veliko razburjenje. * Namesto ribe ulovil žensko truplo. Josip Veter je lovil ribe v reki Klokotu v Bosni in ob tej priliki je potegnil iz vode žensko truplo. Preiskava je dognala, da je to truplo Dragice Končarjeve, ki jo je neznan zločinec s šestimi udarci s sekiro ubil, nato pa jo vrgel v vodo. Izkazalo se je, da je bil morilec njen lastni brat. * Za trgovci — trgovke. Doslej so se bavili z verižništvom samo trgovci. Te dni pa je potovala za internirane! v Udbino tudi trgovka Ernestina Krakauerjeva iz Osijeka. Trgovka je bila prijavljena, da ni hotela prodajati masti. + Največje hercegovsko močvirje bodo izsušili. Odobreno je bilo 9 milijonov dinarjev za melioracijo največjega hercegovskega polja Bekijsko—Imotsko. To polje, ki je dvakrat na leto pod vodo, se razprostira v dveh najgosteje naseljenih srezih, Imot-skem in Ljubuškem. Da se preprečijo poplave. bi bilo treba prevrtati hrib v dolžini 1650 m. Na osušenem polju bodo pridelali letno 700 do 900 vagonov žita. * štiri leta se je skrival pod tujim imenom. štiri leta je policija iskala cigana Gjuro Gomaina, ki je bil obdolžen strahovitega zločina. Vsa ta štiri leta je Goman živel pod izmišljenim imenom k~: ... Karlo. Pred štirimi leti so našli pri Kni-nu vrečo, v kateri je bila odsekana ženska HABKT BAURA. Zato ne smete državnega pravdnika V Ljubljani že dolgo ni bUo priložnosti videti slavnega francoskega karaktemega Igralca mimo tega, da si ne bi m f 4 ogledali filma, ki ga ■ 1||1||I7PI1 predvajamo danes t pre- JL4 ■ U V VliVAl FILM SKRAJNO ZANIMIVE VSEBINE - LJUBEZEN SPREMENI CELO STROGEGA DRŽAVNEGA PRAVDNIKA ! — Poleg Harry Brata nastopajo Betty Stockfeld, Jeanne Prevost in drugi znameniti francoski igralci. — Od danes naprej predvajamo zopet redno najnovejši FOX-ov tednik! — Kot dodatek k programu boste vide« film domače proizvodnje, ki predstavlja »at.ic m njih slovesno blagoslovitev. FOm Je Izdelala družba Emona film, ki Je a nJim pokazala, da todi sami nekaj zmoremo. Predstave ob 1&, 19. fen 2L url! KINO UNION - teL ZZ Zi glava, odsekane roke ki lasje. Preiskava je dognala, da je bila umorjena ciganka Marija Gomanova in sum je padei na njenega ljubosumnega moža. Toda še predem so našli odsekano glavo nesrečne ciganke, )e Goman sam prijavil orožnikom, da mu Je izginila žena in jih lepo proefl, da jo naj-nejo in jo pripeljejo nazaj. S tem je zave-del oblasti na napačno pot in se o pravem času izgubil. Te dni pa so orožniki v Drni-šu prijeli cigana Bogdana Karta, v katerem so spoznali Gomana in ga predali sodišču v Knimu. Vctšen DROGERIJE kRNC iie»iu n. LJUBLJANA MARIBOR * Pouk posameznih predmetov (strojepisje, slovenska in nemška stenografija, knjigovodstvo, korespondenca itd., tuji jeziki) se prične 25. septembra. — Izbi-3 predmetov poljubna! Učnina zmerna. — Dnevni in večerni tečaji po želji obiskovalcev. Specialni dnevni stenotipistovski tečaj in posebni večerni trgovski tečaj. — Podrobne informacije daje ravnateljstvo trgovskega učllišča »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska c. 15 (telefon 43-82). (—) + Odkrivajo se nove zaloge živil. V Su-botici so oblasti odkrile pri trgovcu Antu-nu Svobodi 25 vagonov pšenice in 4 vagone moke. Vsa ta zaloga je bila neprijavljena in bo verižnika doletela huda kazen. + Huda nesreča pri Stupniku. V torek zvečer je prišlo do hude prometne nesreče pri Stupniku na Hrvatskem. Pred železniškimi zapornicami se je prevrnil avtobus, poln potnikov, ki je vozil Iz Zagreba. Med potniki je bilo veliko število lažje in huje ranjenih. * Na smrt je obsojen Anton Levojevič, ki ima na vesti umor 581etne vdove Ilonke Maršalove iz Sombora in 501etne vdove Veronike Juzbašlčeve iz županje. V mollt-veniku vdove Maršalove je zločinec našel 28.000 dinarjev in jih odnesel. Nekaj mescev nato je ubil Veroniko Juzbašičevo v župljanih im ji odnesel 39.000 dinarjev. Za sodbo je vladalo v vsej okolici Sombora izredno zanimanje. * Film o strašni poplavi v Novem Sadn. Spomladanska poplava v Novem Sadu, ki je prizadejala toliko škode prebivalcem mesta in okolice, je zdaj ovekovečena v filmu. Posneti so za film glavni momenti, ko je bilo preplavljeno vse Adamičevo naselje. Filman je tudi preboj somborske železniške proge, kar je imelo katastrofalne posledice, ker je že nekaj tu- nato voda preplavila stotine hiš in do večera uničila ves okraj. Predvajanje filma traja okoli 40 minut. * Stenotipistovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vpisovanje se vrši dnevno. Tečaj priporočamo vsem onim, ki se žele temeljito Izobraziti za prvovrstno pisarniško moč v stenografiji in strojepisju, šolnina najnižja in zato dostopna vsakomur. * TrgovsKo učilišče Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 15. otvori poseben tečaj za posamezne trgovske predmete, (knjigovodstvo. stenografija, strojepsje, korespondenca, nemščina itd.) ki jih mora znati vsaka pisarniška moč. Vpisovanje v pisarni ravnateljstva: Trnovska ulica 15. (—) * Večerni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. nudi potrebno izobrazbo vsem onim. ki so čez dan zaposleni in se pouku posvetijo lahko šele v večernih urah. Prijave za vpis v večerni trgovski tečaj, jezikovne tečaje in za pouk posameznih trgovskih predmetov se sprejemajo dnevno v pisarni zavoda. (—) širšemu, od posameznega k splošnemu, od Individualnega h kolektivnemu. Poglavitna odlika tega tipa je njegova evolutiv-nost, ki se razvija po vseh organskih zakonih in čeprav se včasi zdi, kakor da je pozabila na doslednost, je vendar dosledna od začetka do konca. Dr. Veber se je odločil za analitično metodo. Glavni poudarek njegovega dela je na psihologiji V svojih prvih razpravah je izgradil celo analitično stavbo sveta in življenja ter dal popolno razčlembo človekovih doživljajev in njegove psihološke strukture. Nato je začel z Isto metodo pojasnjevati ln opisovati ostali svet in najvažnejše življenjske probleme, potem ko je že prej temeljito popravil pomote v »predmetni teoriji« svojega učitelja. V najnovejšem času se je z istega zrelišča polotil tudi vprašanj same stvarnosti in objavil popolnoma samostojne opazke o dosedanjih teorijah stvarnosti ter razvil svoj lastni nazor o njih. Dr. Veber je strnil svoje dosedanje delo v vrsto obsežnih knjig, ki že same dajejo majhno biblioteko. Med njimi so najpomembnejše: »Uvod v filozofijo«, »Analitična psihologija«, »Znanost in vera«, »Sv. Avguštin«, »Sistem filozofije«, »Idejni temelji slovanskega agrarizma«, »Knjiga o Bogu«, »Etika«, »Estetika«, »Nacionalizem in krščanstvo« in v najnovejšem času »Vprašanje stvarnosti. Poleg teh, v samostojnih knjigah publlclranlh spisov je objavil nešteto razprav po raznih revijah in listih. V zadnjem času se je temeljito oprijel psihologije gospodarstva, o čemer pripravlja obširno študijo. V svojih številnih razpravah je dr. Veber ustvaril tip naše domače filozofije, zlasti je izgradil tako popolno slovensko filozofsko terminologijo, da nimajo take celo mnogi drugi narodi. Med njegove zasluge je treba šteti še to, da je vse svoje razprave spisal samo v slovenskem jeziku, v čemer se razlikuje od nekaterih svojih tovarišev. Kakor je začel s posebno ljubeznijo gojiti slovensko filozofijo, se je z ljubeznijo posvetil tudi vzgoji našega filozofskega naraščaja. Skozi njegovo šolo so šli mnogi naši že priznani znanstveni ln filozofski delavci, med katerimi je treba posebej omeniti pokojnega dr. Klementa Juga, dr. Almo Sodnik, dr. Gogalo, pokojnega dr. čibeja, Anatolija špakovskega, dr. Hro-vata, dr Logarja in druge. V tem pogledu je treba posebej poudariti neko njegovo značilno odliko, ki jo kaže v stiku s svojimi učenci. Vsi, ki so kdaj obiskovali njegov seminar, so bili deležni nenavadne ljubezni in naklonjenosti, ki sta blizu očetovski skrbi. Tudi pozneje se je dr. Veber na vso moč zavzemal za svoje učence, ne glede na to, ali so ostali zvesti njegovim nazorom aH ne. Predaleč bi nas vodilo naštevanie vsega, kar je storil ta neumorni filozofski delavec. Zato smo se v okviru tega članka omejili zgolj na suhoparne podatke, našemu filozofskemu pionirju pa želimo še mnogo rodovitnih in za našo fMozefi^ koristnih let. Mr. Zapiski Poljska in slovaška književnost. Najnovejši »Srpskl književni glasnik« prinaša dva zanimiva članka iz sodobnosti slovanskih literatur. Prcf. A. Pogodln razglablja v članku »Poljska književna kriza« položaj poljske literature po lanski katastrofi, ki presega po posledicah vsa kritična razdobja v dovolj tragični poljski zgodovini. Prof. Pcgodin vidi največje spremembe pogojev poljskega literarnega življenja v tem, da so za Poljake izgubljene dežele stare poljske kulturne tradicije: Litva, Mala in Bela Rusija. Nadalje v tem, da je uničen veleposestniški razred, ki je v prejšnjih razdobjih in krizah kot premožen, od držav in vlad najmanj odvisen slej lahko zastopal in branil poljske nacionalne in kulturna ideale in interese v Rusiji, v Nemčiji in v nekdanji Avstriji. Dandanes te možno«;ti ni več. Pr^f. Pogodin meni, da je poljska literatura preživljala svoje kritično razdobje že v svobodni Poljski (1919—19SS), ko pcijski pisatelji niso dali nieossr. kar bi lahko primerjali s sni i Sienkievvlcza, B. Prusa, Reymonta, Wispi?.nskega i. dr, Zelo žalostno je, mis'i A. Pogodin, da današnja poljska književnost vstepa v svoje najnovejšo krizo po perioii moralnega meiaz-ma, brez tistih vei!lcih imen na področja književne in zgodovinske vede, ki so ji bila okras in pmos. Zate ji sedaj preti nevarnost, da postan? lokalna književnost, ki ne bo megla človeštvu nič več povedati. — Ernest K a z m e r prikazuje v dal tem člnnku novo s ovaško književnost. Njegova pregledna, v globino književne problematike sego.joča Izvajanja se odlikujejo po zsmnvvih sodbah in značilnih sklepih. Ob koncu p:avi pisec: »Današnja slovaška knpževncst išče v minulosti, v lastni tradiciji e ementov za usmerjanje svojega samostojnega življenja v bodočnosti. če pa raziskuje ve.tno to preteklost, mora odkriti tiste vezi, ki so spajale m jo vežejo še danes z madžarsko duhovnostjo in češkim stvarjalnim duhom. Madžarska vez je duh Adyja, ki je dclgo časa predstavljal in predirtavlja še danes za mladega slovaškega pesnika gias -n obliko Evrope, medtem ko sta se dramski 11-rizem češkega Frantlška Halasa in preobčutljivost Vitčzslava Nezvala tako organski spojili z moderno slovaško liriko, a za slovaško prozno književnost Ivan 01-bracht s svojimi poakarpatsko ruskimi skicami ln Karel Ca pek s »Hordubalom« predstavljata preglobok doživljaj, da bi ae vse to moglo, čeprav skozi nekaj generacij, pretrgati.« I Bela sužnja I KINO SLOGA — Telefon 27-30 Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri ganljiv filmski roman lepe Fracozinje v turškem haremu. V glavni vlogi filmska lepotica VTVIANNE ROMANCE ln John Lodge. I Iz Ljnbljane Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani prosi vse interesente, ki so rezervirali sedeže za abonma, da izkaznice dvignejo najkasneje do petka 27. t. m. do 17., ker bo v soboto že predstava za abonma. V abonmaju A in B je razpoložljivih še nekaj sedežev, vsi drugi pa so že popolnoma zasedeni. Ur— Bolničarji in bolničarke RK, ki stanujejo v Ljubljani, se pozivajo, da pridejo v soboto 21. t. m. ob 18.30 uri na povabilo mestnega DOglavarstva v dvorano Mestnega doma v Ljubljani na informativen sestanek zaradi obiave razporeda službe ori pasivni obrambi mesta v resnem primeru. u— Vpišite se v jezikovne tečaje Zveze akademsko izobraženih žena! Tajništvo vpisuje v oonedeliek. sredo in petek od 18. do 19 ure v društveni sobi (Novinarski dom. Gosposka ul. 12). Odbor. a_ Za razstavo slik Rika Debenjaka v Jakopičevem paviljonu vlada veliko zanimanje. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 18. Ne bo vam žal, če si razstavo tudi vi ogledate, ker je nadvse zanimiva. n— Novo stanovanjsko hišo je dobila Strellška ulica. Ima dve nadstropji in nosi številko 34. Njen lastnik je potnik Gol-tes. Kaže. da bo poleg nje zrasla še ena stavba. V bližnji Stroesmayerjevi ulici sta dovršeni tudi dve večnadstropni hiši na nekdanjem Tornagovem svetu. Cenitev posestev in kakršnekoli škode na rastlinah, posevkih i. t. d. vrši sodno zapriseženi cenltelj in kmetijski Izvedenec, poobl. agronom Ing. Prezelj, Ljubljana, Wolfova 3 — Tel. 34-73. n— Francoski film »Ljubezen državnega pravdnika«. Harry Baur, prvi igralec karakternih vlog francoskega filma, je prevzel težko odgovornost postaviti v tem filmu brezhibno kreacijo strogega državnega pravdnika, katerega poklic je posegel globoko tudi v njegovo zasebno življenje! Človek pa ne sme gledati življenja samo s strani svojega poklica, ker ne ve, kaj ga še sreča na njegovi poti. Državni pravdnik Haudecouer, ki je s paragrafi v srcu občeval s svojo rodbino in tudi z najožjimi prijatelji, se je moral kljub temu. da je že prestopil jesen svojega življenja, podvreči silnemu zakonu narave ljubezni. Na njegovo življenjsko pot je stopila šar-mantna dama, ki jo odlično predstavlja znana umetnica Betty Stockfeldova. Vseh velikih notranjih bojev, ki so s tem v zvezi, ne bo mogel nihče tako umetniško podati kakor samo Harry Baur. Film, ki se bo predvajal od danes dalje v kinu Unio-nu, je svojevrstna umetnina in je vreden ogleda. (—) u— V nedeljo s Putnikom na Zelenic®. ( u— To in ono iz policijske kronike. Vlomi v stanovanja, v podstrešja in skladišča se množe in ga že ni več dneva, da ne bi bil prijavljen vsaj en takšen vlomilski obisk. Pri tem tatovi ne delajo kdo ve kakšne izbere pri plenu, polaste se pač vsega, kar jim že pride pod roko. Tako je bilo oni dan vlomljeno v novo banovlnsko hišo na Vrtači ln sicer v skladiščne prostore. Vlomilec je odnesel 700 metrov bakrene žice za električno napeljavo in 100 metrov telefonske žice v skupni vrednosti preko 1.200 din. Podjetni vlomilec bo žico kje daleč na deželi skušal spraviti v denar. — Iz hleva dr. Luckmanna na Emon- ski cesti so Izginili trije železni stebrički, široki v premeru po 10 cm in po tri metre dolgi, kakršne potrebujejo za vrtne pregrade. Nikakor pa ne spadajo še med staro železo, saj so vredni 2.400 din, o čemer je bil tat najbrž dobro poučen. — Sladkosne-den tat je vtrl šipo na pritličnem oknu hiše industrialca Horvata v Levstikovi ulici, se vtihotapil v kletno shrambo ter odnesel več kozarcev z mezgo. Okradenec je oškodovan za tisočak. — Z dvorišča Josipa La-jovca v Ilirski ulici je nekdo odpeljal dva kanalska jaška v vrednosti 500 din. — Ponesrečil se je vlom v pisarno kina Union, kjer so zlikovd poizkušali navrtati blagajno znamke »Wertheim«. Oreh pa je bil zadnje pretrd in so praznih rok odšli. — Podjetna tatica je prežala v cerkvi sv. Cirila in Metoda na ugodno priliko in jo končno tudi našla. Prisedla je k neki ženski, zatopljeni v molitev, ter ji izmaknila takore-koč izpred nosa črno usnjato torbico, v kateri je bila zlata zapestna ura. zlat prstan, legitimacije in nekaj drobnarij. Seveda je okradenka tatvino prepozno opazila in ve samo toliko povedati, da je bila neznanka okoli 30 let stara, srednje, suhljate postave in svetlih las. — Neznan bolestnež Bi daje opravka s tem. da reže z dijamantom šipe na izložbenih oknih, tako v Prešernovi ulici, na Mestnem trgu in v pasaži na Aleksandrovi cesti. Tako je razrezal šipe v velikih izložbenih oknih. Antona Kosa ter mu napravil s tem preko 4.000 din škode. Čudaškega uničevalca šip zasleduje policija. Iz življenja na deželi SV. GORE. BIZELJ5KO, KAPELE. To je bilo vrvenje pri nas preteklo nedeljo! Društvo Posavčanov iz brežiškega okraja, ki ima svoj sedež v Ljubljani, je priredilo v naše kraje prvi skupinski izlet, katerega se je udeležilo 32 oseb, večinoma rojakov s Posavja, ki pa žive stalno v Ljubljani. Izletniki so obiskali najprej Sv. Gore in se udeležili ondi sklepne romarske slovesnosti. Po skupnem obedu pri Ravtnerju so udeleženci izleta pohiteli na bizeljski grad, odkoder se jim je nudil prekrasen razgled na zasanjano pokrajino, veren lik njenega prebivalstva, to in onstran Sotie. Nekaj prav prijetnih družabnih uric so izletniki preživeli nato pri Pečniku in .sekoranji v Spodnji Sušici, višek posavsko pristne razgibanosti pa je bil dosežen pri Vidmarju v Kapelah. In čudno ni, da so se izletniki ob odhodu v večernih urah le neradi in prav težko poslovili od prijaznih gostiteljev in rojakov. Izlet se je vršil z motornimi vozili (1 avtobus in 1 avtomobil) iz Ljubljane in nazaj; organiziralo ga je društvo, vodil društveni funkcionar. Izlet je bil po svojem značaju družabni; vrhu tega je imel propagandni namen. Eno in drugo je bilo po sodbi večine v polni meri doseženo in le želeti bi biilo, da bi sledilo takih izletov — tudi s tujci — še več in tudi v druge kraje našega Posavja. Dvignimo zastor, ki je doslej nekam preveč sramežljivo zakrival svojske lepote našega Posavja: odkrijmo obličje »smehljajoče se pokrajine s svojim neizraznim nasmeškom«, kakor pravi to mojster in veliki prijatelj Posavja dr. Jos. C. Oblak v septembrski številk^ letošnjega ■»Planinskega Vestnika«; upoštevajmo pozornost in veliko gostoljubnost prebivalstva te pokrajine, saj ti dve lastnosti imata visoko ceno in sta naravnost neobhodni atribut turističnih dežel. Tako bomo pomagali in pomogli, da se tudi ta dosihdob neupravičeno zanemarjeni predel nase ožje domovine povzpne na stopnjo duhovne :n gmotne kulture, ki mu po svojih notra-ajih pogojih nesporno že davno pripada. Smrt delavke Petričeve pred sodišem Avtopodjetnik Alojz Me oproščen krivde za nesrečo, ki se je pred letom primerila na cesti pri Jaršah Ljubljana, 19. septembra Pred sodnikom poedmcem okrožnega so-d.šča dr. Leom Pompetom je bila danes ves dopoldan razprava proti kamniškemu solastniku avtopodjetja »Percgrin« Alojziju K -;ietu. ki jc bil obtožen prestopka zoper varnost javnega prometa v smislu § 205-11. k. z 1 Obtožnca. ki jo je zastopal državni tožilec dr. Lendovšck. je dolžila Rodeta, da je iz malomarnosti, ker je prehitro vozil in ker ni pravočasno zasenčil žarometov, zakrivi' težko prometno nesrečo, ki se je lani sredi oktobra proti večeru primerila blizu Srednjih Jarš na banovinski cesti Ljub'jana-Kamnik Rode je vozil avtobus proti Kamniku in nasproti mu je prihajalo mnogo dedcev na kolesih na poti iz tovarne proti domu. Med njima sta bili tudi delavki Angela Vrankarjeva in Antonija Petričeva. Obtožnica je navajala, da so nezasenčeni žarometi Antonijo Petrič tako oslepilli, da je zavila v ievo stran na travnik. Tja pa je zavozil tudi šofer Rode, da bi preprečil nesrečo. Petričevo so zajela kolesa avtobusa in jo potegnila za seboj, pri čemer je dobila tako težke poškodbe po vsem telesu, da je že par ur zatem v bolnišnici izdihnila.' Obtožnica se je opirala zlasti na izjave nekaterih prič, ki so trdile, da je šofer prenaglo vozil in da ni zasenčil žarometov. Ko je bila Petričeva še pri zavesti, je tudi izjavila da ni nič vedela. kam je zavozila, ker je bifla popolnoma oslepljena. Od vsega početka je Rode v svojem zagovoru zanikal vsakršno krivdo. Trdil je, da je vozil s pravilno brzino in da je tudi imel zasenčene žaromete. Nezgoda je celo skušal preprečiti s tem, da je naglo zavil v svojo desno stran na travnik, toda nesreča je hotela, da ai Je isto pot za izogib iz- brala tudi ponesrečenka. Njena tovarišica je bila še toliko prisebna, da se je nesreči izognila tako, da se je nagio ustavila ob kupu gramoza. — Dasi sta državni tožilec in tudi branilec vztrajala pri predlogu, naj bi se sodišče prepričalo o poležaju na mestu nesreče, je sodnik ta predlog kot ne-uemesten zavrnil. Zaslišani izvedenec inž. Hubert Golob jc namrcc prepričevalno in jasno na podlagi dognanj preiskave v celoti pritrdil obtoženčevemu zagovoru. Izjavil je, da je obtoženi povsem pravilno vozil in da je tudi storil vst kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil nesrečo. Ta bi se bila ob dejstvu, da je ponesrečenka zavozila na nepravilno stran, dala preprečiti le tako, da bi tudi Rode zavozil nepravilno v levo. Izvedenec je izpodbijal tudi točko obtožbe glede žarometa z izjavo, da imajo večja vozila tako močne žaromete, ki so tudi po zasenčenju toliko močni, da jih še marsikateri izkušen vozač smatra za nezasenčene. Na podlagi takšnih izjav izvedenca je sodnik razsodil, da obtoženca ne zadene nobena krivda glede te prometne nesreče. Zaradi nerazsodnega ravnanja pokojne Petričeve je reagiral le tako. kakor bi bil pravilno reagiral vsak irvežban avtomobi-iist. V smislu § 280 k. p. je obtoženega popolnoma oprostil vsake krivde in kazni, stroške postopanja pa bo v smislu § 311. k. p. nosila državna blagajna — Državni tožilec dr. Lendovšek je proti razsodbi prijavil priziv. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Iz Celja e— Neprijetno presenečenje je doživel te dni neki profesor. V neki hiši v okolici si je pripravil veliko zalogo življenjskih potrebščin, da bi se tako oborožil proti draginji in pomanjkanju. Ta zaloga ie bila menda določena za dolgo dobo. Profesor pa ie imel hudo smolo, kajti te dni ie obiskal njegovo skrito skladišče neznan prijatelj takih zalog ter mu izmaknil 300 kg sladkorja in tri vreče moke. Ni nam znano. ali je prizadeti profesor prijavil to tatvino, ali pa morda sam zasleduje zlobnega neznanca. Zadeva ie oovzročla hudomušne komentarje; med raznimi ljudmi, ki imajo v m u in okolici prav tako spravljene lepe zaloge raznih dobrot, pa ie izzvala zaprepaščenje in strah, da bi se utegnil najti kak porednež in ocdskati tudi njihova tajna sfkladišča. e— Iz vojaške službe. Kapetan I. razreda g. Jakob Blažon v Sarajevu, no rodu Celjan, ie napredoval v čin maioria. Njegov brat g. Ernest Blažon. kapetan bojnega broda I. razreda v Sibeniku pa ie napravil majorski izpit. Čestitamo! e— Lepa gesta. Ob opustitvi gostilne »Branibor« v Celju sta se g. Anton Robe> in njegova soproga Ana poslovila od vs~h številnih prijateljev in znancev s tem. da sta darovala Dijaški kuhinji, krajevni zaščiti dece in mladine, celjskemu Sokolu Vincencijevi konferenci in mestnim ubogim po 150 din — Dijaški kuhinji ie daroval trgovec g. Franc Leskovšek 100 din namesto venca na grob g. Frani a Natka. poštnega ravnatelja v p. e— Uboj, o katerem smo poročali in čigar žrtev ie postal 35-letni pcsestnkov sin Josip Kolenc iz Homcev pri Rečici ob Savinji, se ie dogodil v St. Janžu pri Rečici ob Savinji in ne v Mozirju. e— Kude nesreče nri delu. V Maidičevi tovarni v Skofii vasi je padel 43-letni delavec J orne i Kovač iz Arclina ori Vojniku pri delu in si zlomil desno noso v kolenu. Istega dne se ie ponesrečil na Sodinovem lesnem skladišču 66-letni delavec Martin Korošec iz Celja. Pri delu ga ie zgrabila žaga in mu razmesarila prste na levici. V sredo ie padel 43-letni delavec Josip Klo-var iz Celia pri odlaganju blaga v Braun-sovi tovarni in si zlomil desno nogo v kolenu. V torek se je ponesrečil 16-letni gozdni delavec Josip Čirei s Tera Pri Ljubnem. Pri spravljanju lesa ga je udaril hlod s tako silo. da mu ie zlomil desno nogo pod kolenom. Vse ponesrečence so preceliali v bolnišnico. e— Iz št. Jurja ob južni železnici. Trgovec Klima Parel v Sv. Juriju ob j. ž. je daroval namesto venca na grob pokojne ge. Marije Kincl-Adamove P. R. K. tukajšnje šole" za revno deco 100 din. Za velikodušen dar se mu šolski odbor P. R. K. naj-topleje zahvaljuje. & Otvoritev šole CMD pri Sv. Treh Kraljih nad Marenbergom bo v nedeljo 22. t m. ob 10. uri. Naša dolžnost je, da se proslave udeležimo v čim večjem številu. Iz Maribora odpelje vlak ob 5.35. Izstopimo na postaji Vuhred—MareaVberg, od koder je do nove šole tri ure hoje. Po možnosti bodo d0 Marenberga na razpolago vozovi, odnosno avto. Iz Marenberga do šole je po cesti preko Radia 2. uri hoda, nekoliko manj pa po bližnici in so za to pot obljubljeni vodniki. Za prehrano je preskrbljeno, pripravljena bodo tudi topla jedila. Ker vodi pot od Radia ob meji, priporočamo, da imajo izletniki s seboj kako legitimacijo. a— o na*fbi velikih količin neprijavljenega bombaža v neki mariborski tekstilni tvomid so se razširile včeraj govorice po Mariboru. Doznali smo, da so kontrolni organi mestnega tržnega nadzorstva in pred-stojništva mestne policije zares izvršili preiskavo v neki tvomici, toda na mestnem poglavarstvu kakor na policiji niso izdali nobene zadevne objave. a— Za veliko medklubsk0 mot°ciklistič-no in avtomobilsko dirko v nedeljo dne 22. t. m. ob 14.30 na dirkališču Tezno se je prijavilo rekordno število tekmovalcev iz vseh krr.jev Jugoslavije. Pričakovati je s strani občinstva velike udeležbe. Zato prosimo c. občinstvo, da si že v predprodaji nabavi vstopnice pri Putniku. Avtobusi na razpolago. (—) a— Maturanti mariborske gimnazije leta 1920 proslave dvajsetletnico mature v nedeljo 22. t. m. ob 10. bo maša za pokojne sošolce in profesorje v kapeli dijaškega semenišča, nato skupno kosilo. V soboto zvečer bo neobvezen sestanek v kavarni »Astoriji«. a— Ab°nma na bloke je posebno prikladen za one stalne obiskovalce gledališča, ki so večkrat zadržani. Na podlagi blokov imajo možnost obiskati poljubnih 15 dram in 7 glasbenih predstav, z izjemo onih največ 5 predstav v letu,' ki so na lepakih označene z »izven«. a— Važno zborovanje mariborskih pe-kovsKih mojstrov bo danes popoldne ob 15. v Gambrinovi restavraciji. Mojstri se ga bodo vsi udeležili, ker so na dnevnem redu zelo važne zadeve. a— Zagonetni streli SQ odjeknili v Pe-krah. Preiskava je dognala, da je strele oddal neki 241etni slaščičarski pomočnik J. š. iz Maribora z namenom, da bi pregnal ljubavnega tekmeca, ki je vasoval pri nekem dekletu. Zadeva bo imela odmeve pred sodniki. a— Imajo ga. Poročali smo že, da izginjajo v zadnjem času v Mariboru in okcli-ci dan za dnevom kolesa. Orožnikom se je sedaj posrečilo, da so aretirali nekega 15 letnega fanta iz Nove vasi pri Mariboru, ki je bil osumljen, da je kradel kolesa. V teku zaslišanje je fant priznal, da je ukradel 5 koles, ki jih je prodal v Mariboru, izkupiček pa je zapravil v družbi drugih fantov. Na njegovem domu so našli orožniki dve ukradeni kolesi ter ju vrnila lastnikom. a— »Enkrat sem hotel pošteno živeti«. Tako je izjavil neki Franc Svenšek stu-denškim orožnikom, ko so ga izsledili v omari za oblekami na njegovem domu. Svenšek je bil osumljen, da je ukradel Antoniji Tavčarjevi iz Studencev 1300 din gotovine. Po tatvini je pobegnil in rekel, da gre na tuje. Toda njegova pot je vodila samo v razne mariborske gostilne, kjer je ukradeni denar zapravil. Tatvino je priznal. Izročen je bil sodišču. n— V nedeljo dne 22. t. m. vSi na med-klubsko motociklistično in avtomobilsko dirko ki bo ob 14.30 na dirkališču Tezno! Predprodaja vstopnic pri Putniku. (—) Postavi in ostani član Vodnikove družbe! Gospodarstvo Uredba o kontroli zunanje trgovine Ministrski svet je na podlagi ČL 1 uredbe o izpremembah obstoječih predpisov in sprejetju novih izdal na predlog trgovinskega ministra uredbo o kontroli zunanje trgovine. Cl. 1 pravi, da je uvoz in izvoz vseh vrst blaga pod kontrolo direkcije za zunanjo trgovino. Kontrolo bo direkcija izvajala na podlagi uvoznih in izvoznih naredb, ki jih bo izdalo trgovinsko ministrstvo postopno za posamezne vrste blaga, in sicer v sporazumu s svetom za zunanjo trgovino. V teh naredbah bo tudi predpisano, pod kakšnimi pogoji bo direkcija za zunanjo trgovino dajala dovoljenja za uvoz in izvoz dotičnega blaga, ki se bo smelo potem uvažati samo z dovoljenjem direkcije za zunanjo trgovino ali pa njene ekspoziture odn. oddelka za obrt in industrijo pri banski oblasti banovine Hrvatske. Carinarnice ne bodo carinile blaga, če ne bo opremljeno s potrebnim izvoznim odnosno uvozmm dovoljenjem. Direkcij za zunanjo trgovino bo izdajala uvozna in izvozna dovoljenja v okviru odobrenega načrta v smislu čl. 4 uredbe o direkciji za zunanjo trgovino pa tudi v meiah razpoložljivih odnosno potrebnih plačilnih sredstev, kar se bo ugotovilo v sporazumu z Narodno banko. Uvozniki in izvozniki blaga, čigar uvoz ali izvoz pride pod kontrolo, se morajo registrirati pri direkciji za zunanjo trgovino ali pa pri organih, ki jih direkcija v ta namen pooblasti. Pogoje registriranja predpiše trgovinski minister. Prav tako določi minister višino kavcije, ki jo je treba pri registriranju položiti. Trgovinsko ministrstvo lahko v sporazumu s svetom za zunanjo trgovino in z banom banovine Hrvatske predpiše obvezno ustanovitev združenj izvoznikov ali uvoznikov posameznih vrst blaga. Ta združenja bodo ustanovljena v sistemu prisilnih društev za posamezne gospodarske stroke za vso državo ali pa posebej za banovino Hrvatsko in posebej za ostalo državo. V tem ; primeru bodo morala ta teritorialna združenja ustanoviti svojo državno zvezo ali centralo. Organizacije izvoznikov in uvoznikov bodo pri direkciji za zunanjo trgovino zastopale svoje člane, predlagale bodo razdelitev uvoznih in izvoznih kontingentov, po potrebi pa bodo ustanovile poslovne centrale za skupno nabavo ali pa prodajo takšnega blaga Podrobnejša določila o organizaciji, pravicah in dolžnostih ter o poslovanju teh organizacij bo določil trgovinski minister sporazumno z banom banovine Hrvatske. Po čl. 3 lahko direkcija za zunanjo trgovino po sklepu sveta za zunanjo trgovino izdaja uvozna dovoljenja, pod pogojem, da mora uvoznik nabaviti določeno kakovost blaga ali blago določenega porekla, ali pa po določeni ceni. Prav tako lahko direkcija izdaja uvozna dovoljenja z obveznostjo za izvoznika da izvozi določeno kakovost blaga, da izvozno blago kupi ali pa proda po določeni ceni ali pa da določeno količino dobavi državnim ali banovinskim ustanovam. Direkcija za zunanjo trgovino ima pravico zahtevati od vsakega izvoznika in uvoznika podatke o zalogah tega blaga, o cmah, po katerih je blago kupil ali prodal v inozemstvo, in sploh vse podatke, potrebne za vodstvo zunanje trgovinske politike Po čl. 4 lahko direkcija začasno prekliče uvoznikom in izvoznikom, ki prekršijo določila te uredbe, uvozna in izvozna dovoljenja. Izvoznike in uvoznike, ki se ne drže pogojev in obveznosti iz te uredbe, pa direkcija lahko kaznuje z izgubo kavcije. Uredba bo stopila v veljavo z dnem objave v Službenih novinah. Nove kazenske sankcije § troti draginji in špekulaciji Upravna oblastva lahko izrekajo kazni ne glede na sodno postopanje Ministrski svet je na predlog trgovinskega ministra predpisal naredbo o kaznih za ogrožanje javnega miru in reda a ustvarjanjem motenj v redni oskrbi z živežem in drugim blagom. čl. 1 pravi, da bodo prvostopna občna upravna oblastva kaznovala z zaporom do 30 dni in denarno globo do 3.000 din osebe, ki so prijavljene sodišču zaradi kazenskih dejanj po uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, nadalje po uredbi o kontroli cen, uredbi o prometu s pšeni- co, uredbi o oljaricah in jedilnem olju in uredbi o ukrepih za oskrbo prebivalstva in vojske s kruhom, če ugotove, da prijavljeno dejanje pomeni ogrožanje javnega miru in reda in ustvarja motnje pri redni oskrbi z živežem in drugim blagom. Kazen ki jo izreče upravno oblastvo ne izključuje odgovornosti po drugih predpisih, ki veljajo za takšnih dejanja čl. 2. pravi, da stopi uredba v veljavo, ko jo objavijo »Službene novine«. Freosnova Ljubljanskega velesejma V sredo je bil v dvorani Zbornice za TOI petnajsti redni občni zbor zadruge Ljubljanski velesejem, ki mu je predsedoval dr. Fran Windischer. Na dnevnem redu je bil predlog o preosnovi zadruge v razstavno družbo z omejeno zavezo. Določbe novega zadružnega zakona od 11. IX. 1937. namreč onemogočajo velesejmu, da bi obstajal še nadalje kot zadruga. V bodoče bi moral postati vsak razstavi j alec član zadruge, ker bi ta smela vršiti svoje prireditve le s svojimi člani. To pa je nemogoče. Predvsem bi to zahtevalo mnogo dela, ki skoraj ne bi bilo izvedljivo. Vsak razstavljalec bi se moral že par tednov pred prireditvijo prijavit zadrugi Ljubljanski velesejem za člana, načelstvo bi moralo sklepati o njegovem sprejemu, po končani prireditvi pa zopet jemati na znanje njegov eventuelni izstop. To bi delalo velike težkoče že pri domačih razstavljal-cih. Naravnost neizvedljivo pa bi bilo pri državnih in samoupravnih podjetjih, ki se udeležujejo velesejemskih prireditev, zlasti pa še pri številnih inozemskih razstav-ljalcih. Iz teh razlogov je bilo treba preosnovati zadrugo Ljubljanski velesejem v kako drugo zakonito dopustno družabno obliko. Občni zbor je izbral kot najbolj ustreza-jočo obliko družbo z omejeno zavezo. Pri tem pa je moral upoštevati okolnost, da je bil velesejem kot zadruga z odlokom ministrstva financ od leta 1936 oproščen za dobo 20 let plačevanja družbenega davka v smislu člena 79. zakona o neposrednih davkih zato, ker Ljubljanski velesejem ne plačuje zadružnikom niti obresti za zadružne deleže, niti deležev na dobičku, ne daje nobenih tantijem ali kakršnih koli nagrad članom upravnega in nadzornega odbora in bi šla pri event. likvidaciji vsa imovina za občekoristne gospodarske namene. Ministrstvo financ je z odlokom od 31 I. 1940 sporočilo, da oprošča plačevanja družbenega davka tudi bodočo razstavno družbo z o. z., seveda le pod pogojem, če bo zasledovala po svojih pravilih iste namene, kakor jih ima sedanja zadruga in če tudi bodoča družba ne bo plačevala družabnikom niti obresti, niti udeležbe na dobičku in ne bo dajala članom uprave in nadzorstva nobenih nagrad ali tantijem in bo v primeru likvidacije uporabila preostalo imovino v občekoristne trgovske namene. Na predmetnem občnem zboru so bili pogoji ministrstva za dosego oprostitve plačevanja družbenega davka soglasno sprejeti. Poročilo predsedstva o poslovanju v letu 1939 in v letu 1940 do 10 .avgusta, to je do sklepa načelstva o preosnovi zadruge v družbo z omejeno zavezo, navaja med drugim naslednje: Delovanje v letu 1940 do 10. avgusta je obsegalo priprave: 1) za spomladni mednarodni velesejem od 1. do 10. junija, 2) za novogradnjo sejmišča in 3) za spremembo dosedanje zadruge v družbo z neomejeno zavezo. Spomladi smo šli z zaupanjem na delo, da pripravimo XX. mednarodni spomladanski velesejem Zanimanje zanj je bilo veliko, doma in v tujini. Tudi močan obisk je bil napovedan iz vseh delov naše države in tujine (iz Italije celo dva posebna vlaka). Akvizicija raz-stavljalcev je uspela odlično, v kratkem času smo bili polno zasedeni. Tako smo s tem velesejmom hoteli dati poseben poudarek naši miroljubni delavnosti, bil bi naj zlasti v tem času notor proizvodnje ter gospodarske izmenjave. Na njem naj bi bilo razstavljeno blago skoraj iz vse Evrope in na tem terenu naj bi se razvi-jaal lokalna ki mednarodna trgovina. Pet dni pred otvoritvijo je bdi velesejem že skoraj docela urejen. Kot posebni razstavi sta bili pripravljeni razstava moderne zobne tehnike in razstava protiletalske obrambe. Svojo kolektivno razstavo je prijavila Bolgarija Tri dni pred otvoritvijo pa smo morali na osnovi odloka trgovinskega ministrstva ta velesejem odpovedati. Neugodje med razstavljalci Je bilo razumljivo, saj so imeli v pretežni večini že urejene svoje prostore. Mi sami pa smo utrpeli 478.659.53 din izgube samo na investicijah, četudi smo takoj pod-vzeli vse preventivne ukrepe. Mestno občino ljubljansko smo zaprosili za podaljšanje najemninske pogodbe za dosedanji prostor ob Gosposvetski cesti za nadaljnjih 50 let. Razpisali smo natečaj za pridobitev osnutkov. K izvedbi so bili povabljeni arhitekti Mesar, Sever, Rohrmann, Gianz, Kham. Žirijo so tvorili arhitekti Mušič, Cernivec in Costaperaria. Izbran je bil kot najbolj ustrezajoč Glan-zov projekt, ki se je potem še deloma predelal. Dela so razpisana in smo prejeli že ponudbe gradbenih tvrdk. Ljubljanski velesejem bo imel kot družba sicer povečano, ali vendar dosti skromno glavnico 200.000 din. Zunanja oblika in vrsta pravil je formalnost, tisto, kar odloča, so načela, je duh in volja v podjetju. Dosedanja načela ostanejo zvesto vodilo tudi za bodočnost. Ljubljanski velesejem je uresničila iskrena želja in resna volja koristiti našemu gospodarstvu vseh panog, množiti blagostanje našega naroda, dajati pobudo za nove vrste dela in zaslužka, izboljševati in dovrševati izdelke in pridelke, seznanjati našo veliko domovino in tuji svet s produktivno zmožnostjo in storilnostjo naše ljube Slovenije, ki mora že od starih časov iskati dopolnila svojemu prešibkemu kmetijstvu v trgovini, obrtnosti in prometu. Prizadevali smo si vsa leta, da uveljavimo načelo solidarnosti in zavest skupnih koristi vseh glavnih panog našega gospodarstva. Naši kulturi je bilo v tem okviru dano vidno in odlično mesto zlasti v jesenskih prireditvah. Naša prizadevnost je imela ob veliki podpori javnih činiteljev, naše gosposke in zlasti tudi našega časopisja lepe in bodreče uspehe. Moderne Ljubljane si brez priredb Ljubljanskega velesejma s prevažnimi njegovimi nalogami v bodočnosti ne moremo več zamisliti. Prepričani smo, da ga bo dobra sreča spremljala gotovo tudi v prihodnjosti, ko bo nadaljeval svoje 20 letno delo z istim veseljem, z isto žilavo prizadevnostjo, toda v novi obliki in v večjem okviru. Maksimalne cene za železo Kakor smo že včeraj kratko poročali je urad za kontrolo cen določil naslednje maksimalne cene za železo. 1) Za vse vrste železnih profilov so določene za veletrgovce, proizvajalce in uvoznike naslednje osnovne cene: Beograd, Skoplje, Sarajevo, Ljubljana, Celje 5.55 din, Maribor 5.57 din, Novi Sad, Kotor 5.58 din, Pančevo 5.61 din, Niš 5.63 din, Subotica 5.65 din in Petrovgrad 5.57 din. 2) Na te osnovne cene smejo vele trgovci in uvozniki na račun vseh dodatkov brez razlike pribiti 0.78 din pri naslednjih prodajah: a) kadar prodajo železo v šipkah (okroglo, štirikotno, ploščato železo in železo za platišča), betonsko in fazonsko železo (kotno, segmentno in fasonsko železo za ključavnice) detajlistom v kakršnikoli količini; b) kadar prodajo pod a) imenovane vrste železa potrošnikom v količini 1000 kg betonskega železa ali 500 kg ostalega železa navednega pod a). Pili prodaji pro- filov navedenih pod a) potrošnikom v količini do 1000 kg betonskega ali do 500 kg ostalega železa lahko veletrgovci in uvozniki pribije jo še 25 par, tako da znaša dodatek na osnovno ceno največ 1.03 (fin za kg. 3) Pri naslednjih prodajah pa smejo veletrgovci in uvozniki na račun dodatkov brez razlike pribiti 1.86 din pri kilogramu: a) kadar v katerikoli količini prodajajo detajlistom polokroglo železo, železo v traku v debelini 2 mm Ln več za letve in okove, obročno železo (H), klinasto, bandažno in osmerokotno železo; b) kadar te profile prodajajo potrošnikom v količinah preko 250 kg naenkrat. Ce pa te profile prodajajo potrošnikom v količinah do 250 kg naenkrat, smejo pribiti 25 par. tako da znaša skupni dodatek na osnovno ceno največ 1.43 din pri kilogramu. 4) Kadar proizvajalci prodajajo neposredno detajlistom profile navedene pod a) smejo na osnovno ceno pribiti največ 0.78 din, pri prodaji profilov pod 3a pa največ 1.18 din, ne glede na količino. Izven krajev za katere veljajo osnovne cene se sme pribiti še znesek prevoznih stroškov od najbližje relacije, za katere je določena osnovna cena Gospodarske vesti — Promet z domačo pšenico. Kralj, banska uprava sporoča: Kakor je bilo že objavljeno, je kralj, banska uprava pooblastila Gospodarsko zvezo v Ljubljani, da pokupi ves presežek domače pšenice. Zato kralj, banska uprava ponovno opozarja vse prizadete, da ne kupujejo pšenice, ker se sicer izpostavljajo nevarnosti kaznim, ki so predvidene za naveceni prestopek. Ravno-tako zadene kazen tudi vse prevoznike, ki bi prevažali pšenico. Promet z domačo pšenico je dovoljen samo v primeru, da je pošiljki priloženo posebno potrdilo, ki ga morejo dobiti interesenti pri Gospodarski zvezi v Ljubljani ali pri njenih članicah. = Premija za izvoz pakiranih jabolk. Prizad je pričel izdajati dovoljenja za izvoz pakiranih jabolk v Nemčijo na račun pogodbenih kontingentov. Za ta izvoz je predvidena do 31. decembra količina 500 vagonov in sicer v odprtih zabojih brez pokrova z najmanjšo težo 40 kg brutto. Za izvoz jabolk v zabojih je predvidena posebna ugodnost, na osnovi katere je Prizad razpisal izvozno premijo 55 din za 100 kg netto. Vsaka pošiljka pakiranih jabolk mora biti opremljena s predlogom za potrdilo uvoza blaga v nemško carinsko področje, in sicer na formularjih, ki jih Prizad stavi na razpolago. V zabojih se sme do nadaljnjega pošiljati samo namizna jabolka. Prizad priporoča izvoznikom, da pazijo na to, ker je od tega odvisna ugodnost in izvozna premija. Za jabolka v zabojih je do nadaljnjega določena cena 25 marlk za 100 kg netto franke jugosloven-sko-nemška meja z dodatkom 1.50 marke pri pošiljkah franko madžarsko-nemška meja. = Zetska plovidba uvaja redno paro-plovno zvezo Pirej—Nevv York. Znani pot-niško-tovorni parnik »Lovčen«, ki je last Zetske plovidbe in je prej redno vozil na interbalkanski progi do Kostance, je ta dni prispel v grško luko Pirej. Dubrovnk ška »Jugoslavenska ekspres agencija« sedaj javlja, da bo »Lovčen« odslej vzdrževal redno paroplovno zvezo Pirej-Nevv Tork in da bo 25. t. m. že krenil na prvo potovanje proti Nevv Torku. Na ladji so urejeni prostori za potnike prvega in turističnega razreda, poleg tega pa bo ladja prevažala tudi nekaj tovora. Za prvo potovanje so že vsa mesta zasedena, prav-tako je oddan tudi ves tovorni prostor. = Vprašanje razmejitve dela med tiskarsko in knjigovegko obrtjo. Včeraj dopoldne je trgovinski minister dr. Andres sprejel v svojem kabinetu večjo delegacijo tiskarn arjev, ki jo je vodil predsednik Andjelkovič.' Delegacija je prosila ministra, naj skliče posebno konferenco zaradi razmejitve dela med tiskarnami in knjigoveznicami, na katero naj se povabijo zastopniki tiskarnarjev, knjigovezov in grafitnih delavcev. = Razširjenje nemških carinskih in tro-šarinskih predp^ov na CešKo-Moravsko. Carinske meje med češkomoravskim pro-tektoratom in Nemčije bodo, kakor je bilo že sporočeno, ukinjene 1. oktobra. Tega dne bodo stopili na ozemlju protektorata v veljavo nemški carinski predpisi. Carino in trošarino v protektoratu bo prevzela nemška uprava. Istočasno bo ustanovljena generalna finančna direkcija za Češko-Morav-sko s sedežem v Pragi Z uveljavljemjem nemških carinskih in trošarinskih predpisov bodo prenehali veljati carinski in tro-šarinski predpisi, ki se sedaj uporabljajo na področju protektorata. Do nadaljnega ostanejo še v veljavi predpisi o plačevanju taks na vžigalice in druga sredstva za prižiganje, razen takse na vžigalnike. Borze 19. septembra Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 do 14.90. Za grške bone je bilo v Zagrebu in v Beogradu povpraševanje po 53. Bolgarski klirinški čeki pa so se trgovali v Beogradu po 90. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri slabi tendenci nudila po 439 (v Beogradu je bil zabeležen tečaj po 437.50 do 438). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov, pač pa je prišlo v prometa v delnicah Trboveljske po 295. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 178.27 — 181.47. Nevv York 4425 — 4485. Curih 1009.84 — 1019.84. Tečaji na svobodnem trgu: London 220.46 — 223.66. Nevv Tork 5480 — 5520. Curih 1247.90 — 1257.90. Curih. Beograd 10. Pariz 9.85. London 16.55. Nevv Tork 439. Milan 22.1750. Madrid 40. Berlin 175.35. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 439 bL, 4°/o agrarne 51 den.. 4% severne agrarne 51.50 den.. 6% begluške 78 bi.. 6% dalm. agrarne 69.50 bi.. 7% stabiliz. 93 den. 1% invest. 96 den.. T/o Seligman 100 den., 7% Blair 94 den.. 8°/o Blair 94 — 100; delnice; PAB 191 den.. Trboveljska 295 — 296 (295). Gutmann 45 den.. Šečerana Osi-jek 205 den.. Šečerana VeL Bečkerek 600 den.. Isis 35 den. Beograd. Vojna škoda 437.50 — 438. 4*/o agrarne 53 den.. (53). 4°/« severne agrarne 51.75 den.. (52). 6*/* begluške 76.50 den., (76.50). 6% dalm. agrarne 68.75—69 (68.75), 1»U invest. 99.50 den.. 795 Seligman 102 den.. (103), 8% Blair 99 den.. PAB 200 dan. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 19. sept. Začetni tečaji: pie-nica; za sept. 77. za dec. 77.75. za maj 78.375; koruza: za sept. 75.625. za dec. 75.75. + NovoSadska blagovna borza (19. t. m.) Tendenca nespremenjena Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. O ve«: baški, sremski 297.50 — 300. Rž: baška 355 — 357.50; ban. 352.50 — S55. Ječmen: baški in sremski 340 — 345; pomladni 360 — 400. Koruza: baška 342.00 — 345. Moka; franko mlin v dunavski banovini brez skupnega davka in vreč: »Og« in »Ogg« 723; krušna moka 358. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč: 180. Fižol: baški ln sremski beli brez vreč 427.50 — 432.50. Sreske volitve na Hrvatskem Zagreb, 19. sept. o. Z odlokom hrvatskega bana so razpisane volitve v sreske skupščine, ki bodo imele po 20 članov, v srezih. ki imajo nad 20 občin, pa toliko članov, kolikor je občin. Člane sreske skupščine in njihove namestnike volijo občinski odbori in sicer vsaka občina po enega člana in enega namestnika. Ce je število občin manjše od 20. voliio ostanek občinski odbori na podlagi razmerja števila prebivalstva po D' Hontovem sistemu. Za člana sreske skupščine in člane sreske-ga upravnega odbora ie lahko izvoljen vsak. kdor je lahko izvoljen za občinskega odbornika. Izvoljeni ne moreio biti senatorji in poslanci ter državni in samoupravni uslužbenci. Volitve bodo od 1. do 17. oktobra. Kmalu nato bodo sreske skupščine sklicane k prvim sejam, na katerih bedo izvolile ožje upravne odbore, sestoječe iz petih članov. Nov pravilnok za orožništvo Beograd, 19. sept. p. «Služtene Novine« objavljajo podrobna pravila za žandarme-rijisko službo, v katerih so točno določene vse dolžnosti in odgovornosti žandarme-rijskih organov. S tem pravilnikom je urejena celokupna žandarmerijska služba. Revirni sistem v zagrebških kavarnah Zagreb, 19. sept. o. Banska oblast je izdala okrožnico hotelirskim in sploh gostinskim delodajalcem, v kateri opozarja na sklepe delovne skupščine v Zagrebu, da je treba v vseh gostinskih obratih uvesti revirni sistem. Kdor ne bo postopal v tem smislu, bo kaznovan z globo do 100.000 din, v ponovnem primeru pa z začasno ali trajno prepovedjo obratovanja. Obenem bo banska oblast take delodajalce odposlala tudi na prisilno delo. Zaradi teh strogih odredb so danes vsi kavarnarji in gostilničarji ter drugi sUčni podjetniki uvedli rss9trai sistem. Milanu Ft)onu v slovo So ujme, ki na mah uničijo delo mnogih pridnih rok, ki v nenadnem besnem navalu uničijo prav cvetje, od katerega si človek obeta največ. Take ujme so zelo pogoste. In tudi vračajo se rade, prerade. Ena takih ujm je zajela letos naš ljub« Ijanski Grad. Prišlo je iznenada in pričel« so padati mlade žrtve, da nihče ni vedel, kako in zakaj in od kod. Prvi je padel sedmošolec Sili, za tem smo nenadoma morali izgubiti Dolfeta Zupančiča in komaj ga je dobro prekrila ruša, je že poklical za seboj svojega in našega najboljšega tovariša in prijatelja — Milana Fajona . . . Kaj naj človek še reče? Glej, Milan, zapustil si svojo dobro mater, brate, sestre in mnogo prijateljev. Vsi žalujejo za teboj, a tebi zdaj ni več za to. Odšel si v kraje, od koder ni vrnitve, kjer pa se bomo nekoč le vsi združili . . . Odšel si, svet se pa zato ni ustavil. Prav tako gre življenje svojo pot, kakor je šlo; prav tako še stoje planine in gore, po katerih piezati je bila tvoja največja sreča; prav tako še ovijajo te gore svoje ostrorobe vrhove v megle ko nekdaj, le ti tega več videti ne moreš. Priplezal si na najvišji vih in zdaj ti je dobro. Dodeljen ti je mir, ki ga mi še ne bomo dosegli, nikdar pa ne bomo pozabili, kaj si nam bil, in še dolgo ne bo zace-ljana rana, ki si nam jo prizadel s svojim prenaglim odhodom! M V. Gorenjski čebelarji niso zadovoljni s pašo Radovljica. 19. septembra. Med važna dela. pri katerih se kaj dobro vidi zadovoljstvo našega kmeta, štejemo odvažanje in še boli orivažanie čebel na pašo in z nje. V gornjem delu Gorenjskega ie navada, da konec avgusta, ko cveti ajda odpeljejo na Sorsko pofie. najrajši pa v okolico Cerkelj. čebele na pašo. Ce je vreme ugodno, pridobi dober panj do 12 kg na teži. Čebele prevažajo ponoči. Vozniki veselo vriskajo skozi vasi. kadar ajdo dobro medi in so čebele nabrale dosti strdi. Vriskanje voznikov prav nič ne moti vaščanov. ki se vesele s čebelarji dobrega pridelka. Letos oa po gorenjskih vaseh ni čuti vriskanja čebelarjev in voznikov. Prevozi gredo skozi vas precej pogrebniško. Skozi 14 dni. ko so bile čebele na paši. ie po večini deževalo in le malo aide ie lepo odevetelo. Posebno neugoden pa je bil zadnji teden, ko je skorai neprestano deževalo. V hudih skrbeh so se znašli zlasti kmatje. ki so se iz kakršnihkoli vzrokov le malo zakasnili s košnjo otave. Težave so imeli že pri senu. še slabše pa je z otavo. Ob nedavnih nalivih ie stalo po gorenjskih travniki^ in senožetih na stotine kopic. Na pol suha otava. ki je še občutl jivejša kakor seno. se ie grela v konicah in ie bila nevarnost. da prične gniti. Res se je precej otave pokvarilo in so kmetje hudo prizadeti. Ob lepem in toplem vremenu. M je nastopilo po silnih nalivih, rešujejo zdaj kmetje kar se da rešiti. H koncu, ko smo mislili, da bo ostalo nekai malega zelia. ki se ie bilo že ©vilo v glave, so se pojavili še izredno močni roji kapusovih belinov. Gosenice bodo uničile še oni pičli ostanek zelja, ki so ga iju— stili črvi in bramorji. V dežju. ki. kakor smo videli, prav nič ne škoduje gosenicam, ni bilo mogoče obirati gosenic, in mokrega zelia ni bilo mogoče spraviti s polja. Kmetom ostane še edina tolažba, da bo ugodnejša jesen vsaj nekoliko popravila. kar so pokvarile zadnja zima pretekla pomlad in deževno poletje. Mncttče borbe dveh imperijev na življenje In Izmerjeno karta Egipta in Sudana, kjer so začeli Italijani % močno ofenzivo proti Angležem Pomen Egipta za Suez K najnovejši fazi angleško-italijanske vojne v Afriki V najnovejših vojnih operacijah na afriškem področju se vedno češCe omenja Egipt. Egipt je kraljevina z 994.300 čet-vornih km površine in z nekaj nad 16 milijoni prebivalcev. Politična, gospodarska in strateška važnost Egipta je neprecenljiva. Samo od sebe se zastavlja vprašanje, če bi bil v sedanjem konfliktu EJgipt tako eksponiran, da mu ni te vloge, ki jo ima v današnjih razmerah, namenil Les-seps. Od 1.1869., ko je bil otvorjen Sueški prekop, je naglo naraščal politični, gospodarski in imperijski pomen Egipta. Danes je ta pomen dosegel najvišjo točko. Sueški prekop brez Egipta kot širokega strateškega zaledja ne bi imel nobenega pomena. Položaj Egipta pa je zelo delikaten. Egipt je nevtralen. Toda njegova nevtralnost postaja od dne do dne težja, odkar se Anglija nahaja v vojni z Italijo. Kdor obvlada Egipt, je tudi gospodar Sueškega prekop^, to vedo Angleži prav tako dobro kakor Italijani. Suez pa je nadvse važna postojanka. Z njegovo pomočjo je Anglija blokirala Abesinijo. Anglo-egipt-ski Sudan je bariera med Italijansko Se- verno Afriko in Abesinijo. Ta bariera pred stavlja blokado na kopnem, dočim pomeni Suez blokado z morske strani. Verjetno je, da se bo ofenziva na tem področju kretala v več pravcih. Vojaški strokovnjaki navajajo več možnosti. Prvi pravec operacij bo usmerjen iz Cirenaike (Libije) vzdolž severne obale proti Marši Matruchu-Aleksandriji in Suezu. Drugi pravec takšnega podviga pojde verjetno od Kasale po dolini Nila proti Vadi Halfu-Asuanu in od tam naprej proti Suezu. Tretji pravec, v katerem bi bila mogoča ofenziva, bi bil iz ;užnih puščavskih predelov Libije proti Koroskoju v dolini Nila. To je verjetno načrt maršala Grazianija. Angleži zaupajo ne samo svojim močem, ki so jih v zadnjem času zbrali na afriških tleh, temveč tudi puščavi. Tu so ogromne razdalje od 500, 900 in tudi nad tisoč km, ki jih je treba obvladati. Motorne enote zahtevajo tudi v primeru, da bi šlo vse drugo po sreči, stalno oskrbovanje s pogonskimi sredstvi in vodo. Poleg tega ni dvoma, da bodo skušali Angleži napeti vse sile, da nudijo nasprotniku na vročih tleh Afrike čim večji odpor. Pod staroslavnimi piramidami M so gledale In preživele ravnodušno zmage in poraze neštetih vojsk, korakajo angleške indijske čete v spopad z napredujočimi Italijani Prof. Marahall Jennison s tehnološkega zavoda v Cambridgeu (Massachusetta) «L je zastavil nalogo, da izmeri brzino kSbar nja in premer drobnih kapljic, ki Jtti prti nahodna oseba okrog sebe, Ce Jt ne uspe pravočasno, da si z robcem rastre nos. Prof. Jennison Je reševal te probleme a fotografskimi in kinematografskimi posnetki s posebno aparaturo. Dosedanji posledici njegovih raziskav kažejo, da znaša brzina zračnega gibanja in pršečih kapljic pri kihanju kakšne tri kilometre na uro, najmanjše kapljice, ki še vsebujejo povzročitelje bolezni, pa merijo 1/65 mm. Samo ob sebi Je umevno, da marajo imeti poskusne osebe pri teh raziskavah prvovrsten nahod, a če Jim kihanje kdaj ne uspe, tedaj jim profesor pomaga s ščepcem njuhatoega tobaka. „Figaro" začasno ustavljen Francoska vlada v Vichyju je prepovedala izhajanje »Figara« za 24 ur. List se je preveč vneto zavzemal za preiskavo proti vojnim krivcem. Promet med J\lgecirasom in Tangerjetm Prošli torek je bila vzpostavljena ladijska zveza med Algecirasom in Tangerjem. Ladje vozijo med krajema po trikrat na teden. Francija odvzema državljanstvo V zadnjem tednu je francoska vlada v Vichyju odvzela državljanstvo mnogim znanim osebnostim. Med njimi so: bivši letalski minister Pierre Cot. denarni mo-gočniki Edouard. Philippe Henry. Robert in Maurice Rotschild, Henry de Kerilis, Madame Tabouis in Andre Geraud. znan pod psevdonimom Pertinax. To so seveda le vidnejši ljudje, ki so izgubili francosko državljanstvo s tem dekretom, kajti v seznamu jih le še mnogo več. najpopolnejšega tipa modernih bombnikov, leti v spremstvu navadnega lovca nad oblačnim morjem. Kakor znano, so Angleži ▼ preteklih dneh predlagali Ameriki, da M Jim prepustila 25 teh letal, Id imajo akcijski radij 6000 do 7000 km ln letijo s povprečno brzino 350 km na uro. Angleži pravijo, da bi s 25 takšnimi letali lahko obvladali ves zračni prostor nad Nemčijo Portugalsko zlato v Ameriki Iz New Yorka poročajo, da je portugalska vlada dala svojo zlato zalofo prepeljati v Zedinjene države, kier ie bila shranjena v prostorih Ameriške federalne banke. Poslan« ne bodo služili v ameriški vojski Ameriška poslanska zbornica je odklonila s 123 proti 119 glasovom predlog, nai bi služili v ameriški vojski tudi poslanci do svojega 65. leta. Nemški državni maršal Goring vodi na obali Rokavskega preliva osebno operacije proti Angleški. Kakor so poročali te dni, je vrhovni poveljnik nemškega letalstva tudi osebno poletel nad London Nova odprava na Severni tečaj SovjetSki pomorski manevri na Baltiku Te dni so bili zaključeni manevri dela sovjetske mornarce v Baltiku. Pri manevrih le sodelovalo 8 ruskih linijskih ladij in več manjših edinic. Vežbe. ki so trajale več dni. so bile zaključene v Ta-linu. „ Times" na osmih straneh Vplivni londonski dnevnik >Times«, elitni predstavnik angleškega tiska v britski prestolnici, je zaradi vojnih razmer skrčil svoj obseg dnevno na osem strani. Eksplozija treska vih plinov V nekem rudniku v Arkansasu so eksplodirali treskavi plini. Devet rudarjev je bilo zasutih, nekaj pa jih pogrešajo. Rov, kjer Je nastala eksplozija, je zdaj zasut z zemljo. Hubert Wifkins hoče dokazati, da je govoril dr. Cook resnico Znani polarni raziskovalec Hubert Wil-Icrns si prizadeva ta čas, da bi zbral 100 tisoč dolarjev za odpravo na Severni tečaj, ki naj bi dokazala, da je bil pred kratkim umrli polarni raziskovalec dr. Cook v resnici prvi odkritelj najsevernejše točke na naši zemlji. Cook je L 1908. trdil, da mu je uspelo doseči to točko. Te trditve je drug polarni raziskovalec, admiral Peary, označil za sleparstvo in razsodišče, ki so ga sestavile prepirajoče se stranke, je dalo Cookovim nasprotnikom prav. »Upamo, da bomo mogli dokazati,« je izjavil Wilkins, »da je Cook govoril resnico, ko je trdil, da je kot prvi stopil na Severni tečaj. Upamo tudi, da bomo mogli doseči nekatere kraje, ki jih je navajal Cook, in tako razveljaviti trditev admirala Pearyja, da je Cook prodrl samo 800 km globoko v polarno ozemlje ter se obrnil potem spet proti jugu. Nova polarna odprava bo uporabljala najmodernejše tehnične pripomočke.« Wilkins je nadalje izjavil, da odide na pot čim prej, to je čim mu bo uspelo zbrati potrebna denarna sredstva. Najhitrejši lovec in največji bombnik ^Interceptor" z maksimalno brzino 800 km na uro — Bombnik za tovor 18 ton bomb Kakor poročajo iz Los Angelesa, gradijo tam ta čas dve novi vojni letali. Gre za najhitrejše lovsko letalo na svetu in za največji bombnik, kar so jih doslej gradili. Major Wolfe, glavni inženjer produkcije ameriškega zračnega orožja, je izjavil, da bo »Interceptor« nedvomno najhitrejše lovsko letalo sveta. 2e z dvema tretjinama motorne sile bo doseglo brzino 740 km na uro, je dejal major Wolfe, a maksimalna brzina mu bo gotovo nad 800 km na uro. Letalo bo oboroženo z enim ali z dvema brzostrelnima topoma kalibra 37 mm. V sprednjem delu bo imelo štiri do šest strojnic. Vodil ga bo en sam pilot. Novi ameriški bombnik bo imel štiri motorje in krilno razpetino 63 m. Opravil bo lahko 11.200 km dolgo pot brez pristanka, to se pravi, da bo lahko letel v Evropo in nazaj, ne da bi mu bilo treba obnoviti zalogo kuriva. Njegova posadka bo štela 12 mož. Ta velikan bo nosil s seboj najmanj 18 ton bomb. Kako bo drugače oborožeso, še ni znano. NAMESTO ANEKDOTE Ko je bil poznejši francoski kralj Henrik IV. samo še skromni kralj Navare in voditelj hugenotov, je rezidiral v La Rochelli. V tem mestu so tedaj mnogo govorili o nekem svečarju, ki se je dokopal do velikega bogastva, in sicer — kakor so govorili ljudje — s pomočjo mandragore, neke korenine, ki baje prinaša srečo. Nekoč je Henrik sredi noči poslal služabnika k temu svečarju, da bi kupil svečo. Mož je planil iz postelje in je služabniku prijazno postregel, čeprav je mislil, da gre za navadnega kupca. »Vidite«, je dejal kralj naslednji dan. »to je mandragora! Mož ne izgubi nobene prilike za delo in zaslužek — a to je edina pot do uspeha!« VSAK DAN ENA »Vrabci vam bodo požrli ves posevek! Ali ne boste postavili strašila?« »Ni potrebno, saj je vendar vedno kdo Izmed nas na vrtu!« H. Adams 5 LEPA ZAR0TNICA Detektivski roman »Odpeljemo ga v mojo počitniško hišico v The-etlu; ta je mnogo milj daleč od sveta, kakor veste. Svoji tamkajšnji postrežnici rečem, da je ne potrebujem, kakor storim pogosto, če me katera izmed vas obišče in hočemo biti povsem same. Tam ga bomo imele ujetega, dokler ne plača odkupnine.« »Kako ga misliš pridržati?« se je oglasila Judy. »Uspavilo zaleže samo nekaj ur. Kar naprej ga ne moreš omamljati. Misli si, da postane nasilen, kar bi bilo z njegovega vidika dokaj opravičljivo.« »Ko bo zvezan ali uklenjen,« je hladno rekla Karolina, »nam ga ne bo več treba omamljati.« »In če se bo branil plačati 40.000 funtov za izpustitev?« »Tedaj naj strada, ako mu je ljubše! Dolgo gotovo ne bo strpel.« Spet so vse umolknile. V stolpu parlamentne palače je ura brne odbijala čas, štiri dekleta, ki najbrže še nikoli v življenju niso bila storila kaj nečastnega, pa so mirnodušno prerešetavala hud zločin, ki bo zbegal ves London. »Kakšen je tvoj namen, če se ti vsa stvar obnese?« je vprašala Nancy po dolgem molku. »In kaj misliš storiti, ako ti izpodleti?« je dodala Judv. »Ce se nam veliki udar posreči,« je rekla Karo- lina, »tedaj damo zločinskemu življenju slovo. Vsaka izmed nas bo imela dovolj, da bo mogla mirno in samostojno živeti, neodvisna od vseh moških tega sveta. Če bom imela smolo, pa še ne vem, kaj napravim. Stric Rikard mi je poslal 500 funtov; od tega mi jih utegne ostati 300, kadar bo vse urejeno. Razen vam nisem živi duši povedala, da je šlo moje premoženje v nič — upam, da tudi ve ne poveste nikomur. Od Dafne Summersove smo vse povabljene v Ellton Park na kriketni teden. 1 ga prireja njen oče. Dafna potrebuje še nekaj deklet, da bodo moški boljše volje. Najprej poj dem skoraj gotovo tja. Potem nemara obiščem svoje se-strične v Yorkshiru. Tudi tam bom dobro došla, dokler ne zvedo, da sem obubožala. Kaj storim potlej, še ne vem. Pa ne verjamem, da bi nam mogel načrt izpodleteti.« »Pusti to, Karolina, da se ne opečeš,« jo je mučila Judy. »Obljubila sem Dafni, da pridem s teboj v Ellton Park. Potem prideš k meni in postaneš moja družabnica pri lepotnem salonu.« »Vtepla sem si v glavo, da moram storiti velik zločin,« je dejala Karolina. »Do vrste drobnih zločinov, pri katerih ne bi nič zaslužila, mi ni prav nič.« Spet je nastal neodločen molk. To pot ga je pretrgala dolga Bunty Macraejeva. »Torej resno misliš, da se ti bo načrt obnesel, Karolina?« je vprašala. »Trdno sem prepričana.« »Tedaj se lahko zaneseš name. Ko sva bili z Nancyjo izgubili poslednji belič, si naju vzela k sebi in nama dala zavetje, dokler se nisva naučili pisati na stroj in voziti avtomobil. Tebi sem dolž-nica za svojo službo pri dr. Becklu. In Nancyji si pomagala. Dala si jo izučiti ter ji priskrbela mesto v Arkadskih dvoranah. Če ti zdaj, ko si bila okra-dena, lahko s tem poplačam dobroto, bom storila vse, kar morem. Ti tudi, Nancy, kaj ne?« »I seveda,« je počasi odgovorila manjša dvojčica. »Jaz sem Karolini gotovo še večja dolžnica od vaju dveh,« je vzkliknila Judy Barretova in lica so ji zardela. »Le nikar ne mislita, da sem tako po-zabljiva. Kot Američanka sem bila povsem osamljena; tedaj me je sprejela k sebi. Kupila mi je delavnico ter me znova postavila na noge. In naj ne bi storila zanjo vsega, kar morem?« »Posojilo si mi vrnila,« je odgovorila Karolina. »Nočem, da bi mi vračale, kar sem morda kdaj prej storila za vas. Moški so nas okradli, to jim hočemo poplačati. Ne dajmo jim, da bi se veselili plena. Vse štiri se zvežimo in oplenimo vsaj enega moškega, kakor so drugi oplenili nas.« Judy se je zvonko zasmejala. »2e od nekdaj sem si želela pustolovščine, čeprav ne baš takšne. Jutri se pomenimo naprej. Tedaj ti povem, kaj mislim o stvari, Karolina.« Ponedeljkovo jutro je v vsakem poklicu prislo-vično hudo. Ko je Judy Barrettova stopila v svoj »lepotni salon«, je bila vidno raztresena. Njeni zali pomočnici sta sicer opazili razliko, a niti sanjalo se jima ni, kaj je vzrok. Nosili sta snežnobeli halji in sta v svojih okusnih oblekcah dajali delavnici mičen in eleganten poudarek. Judy se je čutila nesrečno zaradi načrtov Karoline Ormesbyjeve. Ugrabiti milijonarja — to je zvenelo povsem neverjetno, in vendar se je zdelo, da izvršitev ne more biti kdo ve kako nemogoča. Ženske se čutijo v splošnem bolj navezane na zakone kakor možje, ne zato, ker bi bile moral-nejše, ampak zato, ker jim pustolovščine niso tako po na turi. Judy je imela svoje pustolovske čase za seboj in ni več verovala v veliko srečo. Kot mlado dekle je bila pripravila roditelje, da so jo poslali v Anglijo na šolanje. Oče ji je prav tedaj umrl in nazadnje jo je mati odpeljala čez morje. V Brig-deanu se je seznanila s Karolino Ormesbyjevo, z Macraejevima dvojčicama in z Dafno Summersovo. Vseh pet se je tesno oklenilo druga druge in Karolina jim je bila voditeljica pri športu in povsod. Devetnajstletna se je Judy poročila za mladim Angležem iz dobre hiše, ki ji je v nekaj letih zapravil imetje. Dala se je ločiti. Ko so se ji kasneje približevali drugi moški — zakaj mikavna je bila tako, da je ni bilo moči prezreti — jim je sicer ponujala prijateljstvo, ljubezni pa ni mogla dati nobenemu več. Mati ji je bila umrla tik pred popolno izgubo dote. Tedaj ji je v stiski pomagala Karolina, kakor se je bila malo prej zavzela za dvojčici. Nekaj časa jim je vsem trem trda predla, toda Karolinin dom je bil tudi njihov dom. ♦ 7 =========^================^=======^ Petek, 20. IX. 1940. ■ »JUTRO« St 220 ====================== Protidraginjska konferenca v Ljubljani Posvetovanje zastopnikov delavskih, nameščenskih tn ženskih organizacij Ljubljana, 19. septembra. V dvorani Delavske zbornice so se dopoldne zbrali zastopniki strokovnih organizacij in našega ženstva na kratko razpravo o sedanji draginji. Poleg strokovnih organizacij, ki pripadajo območju JKZ, katoliških ženskih organizacij in mestnega poglavarstva so biie zastopane že Narodna strokovna zveza, Zveza društev privatnih nameščencev, Zveza grafičnih delavcev, Zveza strojnikov in kur-jačev strokovna organizacija šoferjev »Volan«, Zveza gostinskih nameščencev, Strokovna organizacija mestnih delavcev, J ugoslovenska ženska zveza, Zveza gospodinj, Zveza gospodinjskih pomočnic m Koio žen zadrugark, Zveza kovinarjev, Splošna delavska strokovna zveza, Zveza gracioenih delavcev in Zveza lesnih delavcev. Reierent Delavske zbornice g. Stanko je po kratkem uvodu preči tal obširen referat, ki od raznih strani kritizira dosedanje delovanje odborov za pobijanje draginje ter navaja predloge, ki naj bi vzbu-fi i i zaupanje širokih množic v prizadevanje pristojnih instanc. V ta namen naj bi se protidraginjski odbori reorganizirali tako, da bi prišli vanje tudi predstavniki deiavstva, nameščencev in sploh konsu-raentov. V dnevnih listih naj bi se objavljali vsi kazenski ukrepi proti kršiteljem protidraginjskih uredb. Popišejo naj se vse zaloge živil, pa naj bodo last javnih ustanov, trgovcev ali zasebnikov. Pri ban-ski upravi naj se ustanovi protidraginjski in prehranjevalni odbor, v katerega kom-petenco naj spada tudi preskrba prebivalstva z živili in kurjavo. Proti špekulantom naj se izvajajo najstrožje kazni že po oblasteh prve stopnje, a ne samo po določbah protidraginjskih uredb, ampak v prvi vrsti po določbah § 12 a uredbe o spremembi zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Takoj naj se izda zakon o zaščiti stanovanjskih najemnikov, s O tem težkem in socialno velevažnem problemu slišimo zelo maio. Nikjer ni nobenih izjav in pojasnil, ki naj bi vznemirjene prebivalce iztrgale iz nevarnih mrež pretiranih govoric in tudi iz krempljev tajnih agitatorjev, ki nevšečnosti ta težave časa izrabljajo v gotove namene. Prav malo slišimo in čitamo o tem, kaj ukrepa ljubljanska mestna občina, da ublaži prehrambeno krizo. V časopisih so stalna poročita o širokopoteznih akcijah drugih večjih mest v državi, zlasti Beograda in Zagreba. Tudi iz Maribora slišimo o odločnih ukrepih. Direkcija za prehrano pri poljedelskem ministrstvu organizira za večje občine ceneno prehrano s tem, da botšo občine dobile potreben obratni kapital ali blago v naravi posebno za najrevnejše sloje prebivalstva. Večje občine se tradijo, da dobe primerna denarna sredstva na razpolago. Mnoge občine imajo taka sredstva že zagotovljena, ponekod prihajajo v skladišča že večje vagonske množine najvažnejših prehrambenih predmetov. Kaj je storila ljubljanska občinska uprava, da ne zamudi prilik in da aktivno sodeluje pri reševanju zamotanega problema prehrane prebivalstva? Prav bi bilo, ako bi mestni svet tudi v javni seji razpravljal o storjenih in nameravanih ukrepih proti draginji in pomanjkanju živil! Za čudo malo je slišati o občinskem, odboru za pobijanje draginje, ki bi moral biti agi-len in iznajdljiv ter v krepko pomoč ljubljanski občinski upravi. Sodelovanje občinstva je tudi izredno velike moralne važnosti. Seveda mora ta odbor biti tako sestavljen, da bo užival vsestransko avtoriteto in da bo predstavljal voljo najširših vrst konsumentov. Občinski svetnik dr. Bohinjec je v posebnem pismu na župana dr. Adlešiča že dne 10. avgusta t. L tole podčrtal: »Ni ml Polemika o odgovornosti Vladno »Vreme« le objavilo članek, v katerem zagovarja mišljenje, da je mogoče pobijati uspešno špekulacijo pri nas samo z enotnimi ukrepi, ki bi veljali za vso državo. Pri tem se sklicuje še na to, da imajo formuliran ie vseh teh ukrepov v rokah hrvatski ministri. M imaio pri tem poleg splošno državnih pred očmi gotovo tudi hrvatske potrebe. Na ta način je ze v naprei izključeno, da bi bili ti ukrepi škodljivi za Hrvate. Kljub temu pa se dosledno oonavliajo primeri, da posamezne teh ukrepov banska oblast v Zagrebu po svoji volji spreminia ali pa jih sploh odklanja. Na ta način se nanaša v naše gospodarsko življenje zmeda, ki so njene posledice še nedosledne, in to kljub temu. da je mogoče voditi na enotnem gospodarskem carinskem in državnem področju samo enotno gospodarsko politiko. »Hrvatski dnevnik« glavno glasilo dr. Mačka odgovarja »Vremenu« z očitkom, da »beograiski odgovorni činitelii niso imeli posebne srečne roke pri izvajanju raznih gospodarskih ukrepov v zadnjih mescih. To dokazuje tudi naglo naraščanie cen koruzi in pšenici. Naraščanie teh cen je posledica pogreške. da niso bile določene maksimalne cene pšenici in koruzi v času. ko ie bila cena koruzi 170 din m bi bilo takrat lahko brez posebnih težav stabilizirati to ceno. Vseh teh posrešk niso krivi hrvatski ministri, ki upravliaio eo-sr>odarska ministrstva, temveč strokovnjaki do ministrstvih, ki študirajo in izdelu-ieio vse uredbe prvenstveno ood tem vidikom. da ne b: priznale banovini Hrvatski širših pravic, kakor jih ima po vsebini sporazuma Banovina Hrvatska trni danes na posledicah dejstva, da niso bili vključeni v n1o žitorodni kraii. ki so narodnostjo povsem hrvatski. Banska oblast v Z.n Trebil ni mos?la pod vzeti nobenih korakov. da bi se preprečilo preveliko naraščanie cen nšenici in koruzi.« Obračunavanje med zavezniki preko »Vremena« in »Hrvatskega dnevnika« ie vsekakor zanimivo. Boiimo oa se. da ie njegovo pravo ozadje v strahu pred odgo- katerim naj se za jamči neodpovedl j ivost stanovanj onim, ki zaradi brezposelnosti ali prenizkega zaslužka ne morejo plačati najemnine Za prevoz živil na račun banovinskega prehranjevalnega odbora naj se odobri izjemna tarifa, za pasivne kraje pa prost prevoz. Za živila, ki so za prehrano neobhodno potrebna, naj se uvede prava aprovizacija in zajamči sleherni družini zadostna količina po sistemu kart. Bani naj dobijo pravico, da vsak na svojem območju protidraginjske ukrepe še spopolni. Tudi za kmečke pridelke in živino naj se cena maksimira, prav tako cena vseh življenjskih potrebščin na drobno v smislu § 150 obrtnega zakona. Občinam naj se naloži, da morajo preskrbeti rezervno hrano vsaj za dva mesca Cene najbolj potrebnim živilom naj se znižajo z intervencijo države, ki naj prispeva diferenco v obliki nakupovalne akcije. Posebni ukrepi naj se izdajo z ozirom na položaj revnih slojev in brezposelnih. Pri vsaki občim naj se ustanovi, oziroma reorganizira dosedanji prehranjevalni odbor. Vsaka občina naj izvrši popis revnih slojev in brezposelnih. Da se siromašnim slojem in brezposelnim zagotovi potrebna količina hrane, naj se za kritje izdatkov med drugim uvede socialna davščina na visoke dohodke, na donose davka prostih hiš, luksuzne predmete in obisk javnih lokalov po 22. uri. Za prvo potrebo naj se občinam pri občinskih, banovinskih in državnih denarnih zavodih odobri potrebni kratkoročni kredit za nabavo živil in drv. Po kratki debati, v katero so posegli zastopniki nekaterih strokovnih in ženskih organizacij in zastopnik mestnega tržnega urada, je bil referat odobren. Zastopnik Zveze gradbenih delavcev je grajal način, kako je bila današnja anketa sklicana, in je predlagal, naj bi se sklical širši sestanek delavstva, na katerega bi bili povabljeni zastopniki vseh obratov. znano, kaj dela in kako se uveljavlja občinski odbor za pobijanje draginje, zdi se mi pa, da ta odbor težkim nalogam ne bo mogel biti kos. Mestna občina mora preiti h krepkejšim ukrepom. Mnenja sem, da današnji čas daje mestni občini popolno legitimacijo za ustanovitev samostojnih aprovizacijskih prodajaln vsaj za najglavne jše potrebščine .. .« Ta misel je seveda na različne načine izvedljiva, čas take ukrepe nujno zahteva, mesta po državi se trudijo, da ničesar ne opuste, kar zahtevajo izredne prilike. Gosp. župan dr. Adlešič je k tej sugestiji povedal tole: »Občinski odbor za pobijanje draginje je le posvetovalen organ, ki stavi svoje predloge banovinskemu uradu. Sam nima ni kakih sankcij... Sicer pa, kaj more eno mesto- samo storiti, napram splošnemu pojavu v državi in Evropi? Na podlagi vaše iniciative sem se informiral pri strokovnjakih in so bili vsi mnenja, da mestna aprovizacija pri današnjih razmerah ne bi imela nikakega pomena, živila se morajo prosto kupovati na trgu. Pri tem bi imela občina neprimerno večjo režijo kakor zasebni trgovci in ne bi mogla držati niti takih cen, kot jih imajo trgovca. Vse to ne glede na okolnost, da nima občina niti izvežbanega personala, niti prodajaln, niti skladišč, niti prakse, kar bi vse stalo ogromne vsote mestni proračun ...« Vidimo, da gre za dvoje načelno nasprotnih gledanj na naloge velike mestne občine pri prehrani prebivalstva in pri pobijanju draginje. Vladni ukrepi zahtevajo vsestransko aktivno intervencijo vseh, zlasti mestnih občin in se torej ta mnenja razlikujejo od načelnega stališča ljubljanskega župana. Interes stvari pa vsekakor zahteva enotnost gledanj na problem prehrane in draginje. vornostjo. V tem pogledu pa se nam zdi, da imajo hrvatski ministri danes v Beogradu dovolj moči. da bi brez prizanaša-nja in oklevanja odstranil iz podrejenih jim ministrstev vse strokovnjake, ki jih ovirajo pri delu ali celo sabotirajo njihova prizadevanja. Zato bo »Hrvatski dnevnik« pač težko koga prepričal s svojimi argumenti. „Kmet v današnji dobi" Pod tem nasilovom piše »Kmetski list« v svoji zadnji številki na uvodnem mestu: »V zmedah naših dni ni končno nič čudnega, če se nejevolja obrne proti tistemu, ki je današnjih težav najmanj kriv, namreč proti kmetu. Tisti pa ki lahkomiselno govore ali pišejo proti kmetu, ne pomislijo in se bržkone niti ne zavedajo da delajo samo proti sebi. Kmet je steber in mozeg vsega življenja To smo že neštetokrat povedali in zapisali. Zdi se pa, da neki krogi tega nočejo razumeti. Vse, kar je hudega, valle na kmeta. Ali mi kmetje delamo draginjo? Ali mi kopičimo živila? Naj pride vsak, kdor tako misli, pregle-dat naše zidanice in kašče, pa bo videl, kakšen je položaj slovenskega kmeta! Za celotno pošteno in trdo delo nima niti za pol leta živeža. Nimajo ga niti veliki kmetje, kaj pa šele mali kmetje! Ali veste, da je dal) letos krompir komaj polovico norma'nega pridelka? Ali veste, da je treba ta pridelek spravljati v suhem vremenu, ako naj bo poraben za vskladi-ščenje? Ali ne čutite vsakodnevnega deževja? Ali veste, kaj stane v takem vremenu pospravljanje pridelkov? Na eni strani poslabšanje kvalitete, na drugi plačevanje delavnih sil, ki deti ne morejo opravljati. Tovarnar v takih neugodni! okoliščinah zapre tovarno in delavstvu odpove. Ali naj kmet tudi zapre izpodnebne zapornice in odpove — komu? Ne delavstvu, ker kmet ne pozna nameščenca. Sam je nameščenec na lastni grudi in vsi stanovi so nje- govi zavezniki Torej bi moral odpovedati sebi in narodu. Zato, ker tega ne stori, na; bo kriv gorja, ki ga ni povzročil? Kdorkoli in kakorkoli danes sodi kmeta, naj devetkrat premisli, preden izreče eno samo žal besedo. Ako bo premislil, je ne bo izrekel, ako jo Mekne, mu bomo lahko mirno in z dokazi odgovorili.« Po razpustu fibenlške sokolske župe Splitska »Nova doba« poroča, da je prispel v Sibemk znani zagrebški odvetnik dr. Hugo Werk kot pravni zastopnik saveza Sokola kraljevine Jugoslavije Ugotovil bo na licu mesta vzroke razpusta sokolske župe Šibenik. V Sibenik je prispel tudi prvi podstarešina saveza SKJ dr. Belajčič, ki je obiskal predsednika splitskega okrožnega sodišča in se informirali pri njem v zadevi aretiranih Sokolov. »Jutro", »Slovenec" in Narodna banka Včerajšnji »Slovenec« se je spotaknil nad našo ugotovitvijo, da je »Jutro« sprožilo vprašanje spremembe zakona o Narodni banki v smislu podržavljenja, s člankom, ki je izzval v vsej jugoslovenski javnosti obširne polemike. »Slovencu« se zdi izredno važno, da bi svojim čitateljem dopovedal, da se nihče ni zmenil za to, kaj piše »Jutro«. Pravi, da ne ve kdo bo bolj začuden nad odkritjem te zanimive podrobnosti, ali beograjski delničarji Narodne banke, ki so prišli ob svoje reči po zaslugi »Jutra«, ali Hrvati, ki si tudi prisvajajo izključno pravico, da so to vprašanje sprožili, ali pa bralci »Jutra«, ki bodo z zadoščenjem brali, kako velik vpliv ima vendar v državi to »Jutro«. Tako malenkostno zavijanje je samo po sebi smešno in brezmiselno ter priča le o »Slovenčevi« nestrpnosti, pa bi bilo prav za prav dovolj, če bi ga suho zabeležili. Kljub temu naj čitatelje spomnimo, da smo v »Jutru« z dne 3. julija objavili članek o potrebi podržavljenja Narodne banke. Dva dni kasneje je naš članek prinesel na uvodnem mestu zagrebški »Jugoslovenski Lloyd«, naslednji dan. to je 6. julija pa je prevzela »Politika«. Objava »Jutrovega« članka v beograjski »Politiki« je naravno izzvala takoj proteste s strani delničarjev Narodne banke, nakar se je razvila polemika, ki je utihnila šele v poslednjih tednih in v kateri, je »Jutro« obrazložilo potrebo reorganizacije Narodne banke v razpravi, ki je bil objavljen dne 24., 25. in 26. julija. Tudi »Slovenec« se je oglasil. Na zunaj sicer ni zagovarjal interesov delničarjev, pač pa je nastopil proti podržavljenju Narodne banke odnosno povečanju vpliva države na ta zavod. Javnost bi morda bolj zanimalo, kdo je v »Slovencu« inspiriral te članke proti podržavljenju Narodne banke. Morda pri tem niso bili docela nedolžni predstavniki slovenskih delničarjev v upravnem od- V priredbi SK Ilirije bodo v nedeljo velika medklubska lahkoatletska tekmovanja. Poleg najboljših tekmovalcev Ilirije, na čelu z rekorderjem inž. Stepišnikom in najhitrejšim Slovencem Račičem bodo v tekmovanju nastopili člani SK Celja, Železničarja in Maratona iz Maribora, SK Planine, Primorja in Bratstva. Povabljeni so tudi najboljši hrvatski klubi in oni iz Beograda. Medklubsko lahkoatletsko prvenstvo Ilirije bo na ta način največja letošnja atletska prireditev v Ljubljani, obenem pa tudi prava revija najsposobnejših naših atletov. Tekmovanje bo v nedeljo popoldne na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola z začetkom ob 15. Zanimanje zanj je med našimi atletskimi klubi veliko, ker se pričakuje glede na dobro formo atletov, da bodo postavljeni novi slovenski in jugoslovenski rekordi. Zbor lahkoatletskih sodnikov Za lahkoatletski miting SK »Ilirije«, dne 22. t. m. na Sokolskem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju ob 15. uri določam sledeči sodniški zbor: vrhovni sodnik: Kermavner Ivo, vodja tekmovanja: Megušar Maks, starter: Klein O., časo-merilci: Vindiš, Safošnik Hvale, Trtnik, Gorjanc, Griinfeld, Dr. Bradač, šoukal, Pe-valek, sodniki za mete in skoke: Zupančič, Srečanje dveh favoritov Ljubljana — Železničar v nedeljo v Ljubljani Najzanimivejše srečanje IV. kola ligi-nega tekmovanja bo nedvomno nedeljsko srečanje dveh ob začetku tekmovanja fa-voriziranih klubov na igrišču Ljubljane. Oba sta takoj ob pričetku zaradi nepremišljenosti m podcenjevanja svojih nasprotnikov izgubila po nepotrebnem zelo važne točke. Nedeljsko srečanje bo tako-rekoč dokončno uredilo vprašanje resnejšega m sposobnejšega kandidata za letošnjega liginega zmagovalca, razen seveda, ako ne bo nepredvidenih presenečenj. Dolgo je že od tega, ko so se simpatični železničarji vračali v obmejni Maribor poraženi. Marsikaj se je od takrat izpreme-nilo v znanju in napredku našega nogometa. Danes jih sprejemamo s spoštovanjem in skrbjo, da nas ne presenetijo in odneso ponosni naslov slovenskega prvaka v Maribor. Resno se na ta podvig tudi pripravljajo. Prepričljiva zmaga nad Marsom v Ljubljani je le korak bližje cilju, druga najtežja in morda edina ovira je nedeljsko moštvo SK Ljubljane. Tudi Ljubljana ne-sme držati križem roke. Kaj, ali ne bi bila sramota za ves slovenski prestolni nogomet, da bi se po 20 letih naslov najboljšega kluba v Sloveniji prenesel lz naše metropole? Kaj, ali bi bilo častno, da nam igralci Ljubljane ne omogočijo tudi spomladi gledati izbrane tekmece vseh treh lig v borbi za državnega prvaka? Ml smo prepričani, da bodo fantje, katerim je poverjena ta čast, da zastopajo v nedeljo Ljubljano, to tudi pravilno ln do poslednjega momenta igre razumen. boru Narodne banke, saj imajo prav tehten vpliv na pisanje »Slovenca«, ki mu je še danes žal, da so delničarji »prišli ob svoje reči« po zaslugi »Jutra« — kakor je napisal včeraj. obsega poleg tega še disciplini: moštva ta gospodje posamezno. Turnir bo v prostorih Mladike na Kodeljevesm od 9. dalje vem dan. Ker se obetajo zanimive borbe se naproša občinstvo, da s svojim prihodom podpre stremljenja in delo mladih športnikov. ŠPORT Lahkoatletska tekmovanja v LJubljani Na prireditvi SK Ilirije bodo v nedeljo sodelovali vsi pomembnejši slovenski lahkoatleti, povabljeni pa so tudi Hrvati in Srbi Cimperman, Nagy, Stropnik, Glavnik, Ka-lan. Gg. sodnike naprošam, da se javijo najkasneje do %15. ure v svrho določitve posameznih funkcij, katere bodo zabeležene v zapisniku. Vodja tekmovanja mora začeti tekmovanje ob točno napovedanem času. čas za začetek se določi po uri g. Gorjanca. Jaka Gorjanc, tč. predsednik zbora sodnikov. Apel lahkoatletske sekcije SK Ilirije na sodnike Ker se bo skrbno pripravljeni miting v nedeljo, dne 22. t. m. ob 15. uri mogel vršiti res brezhibno po določenem urniku, ki je naveden v razpisu vljudno prosimo, da se sodniki, določeni za ta miting gotovo in točno javijo v svrho določitve posameznih funkcij do točnega pričetka. Prosimo gg. sodnike, da pomagajo prirediteljem pripraviti publiki res prvovrstno presenečenje. Gojimo iskreno željo, da tudi lahkoatletski šport pridobi svojo publiko, ki bo videla v slovenski mladini odlične predstavnike naše državne reprezentance. Sodnike pa, ki niso določeni, da vršijo svoje funkcije pa prosimo, da se tudi oni po možnosti udeležijo tega mitinga. Tudi oni bodo dobrodošli in jih bomo z veseljem sprejeli v zbor določenih sodnikov. Moste — Grafika V nedeljo prično tudi v ljubljanskem prvem razredu borbe za točke, žreb je določil, da se v prvem kolu spoprimeta dva najmlajša prvorazredna kluba Moste m Grafika. Kluba imata še iz drugega razreda nerazčiščene račune; Moščani nikakor ne morejo pozabiti m preboleti, da do sedaj še nikdar v prvenstvenih tekmah niso mogli premagati Grafičarje, zato bodo sedaj poiskusili napraviti ta podvig, ki jim v drugem razredu ni uspel. Ta zanimiva tekma bo na igrišču Most ob 15.30. Mladika — Adrtja Na igrišču Mladike nastopita v nedeljo 22. t. m. ob %11. v borbi za točke moštvi Mladike m Adrije. Mladika, ki je v drugem razredu najmlajše moštvo, je obenem naj resnejši kandidat za prvaka n. razreda. Adrija je letos prenovila svoje moštvo m je prav nevaren nasprotnik vsem drugorazrednim klubom, kar je dokazala na turnirju Litije. Zato se obeta prava prvenstvena borba za točke. V predtekml ob %10. pa nastopita jun. moštvo Most in Mladike. Prav posebno vabljeni srimpatizerjl vseh teh klubov. Turnir SK Mladike V nedeljo 22. t_ m. bo EL turnir za prvenstvo Most in Kodeljevega. Turnir je namenjen slovenskim igralcem ln je propagandnega značaja Omogočen je nastop vsem, ki se bavijo a to športno panogo in je zanje posebna disciplina: novinci. V tej panogi lahko igrajo tisti, ki goje ta šport doma oziroma niso še nastopili na kakih prvenstvenih ali javnih turnirjih. Turnir jo na ta način prikriti svoje razočaranje nad neuspehom hrvatske plavalne reprezentance. O incidentu samem, katerega jedro je bilo v tem, aa so Luka Ciganovič, Zdrav-ko Samardžič in Branko Žižek odklonili sodelovati s hrvatskim grbom v defileju, prinaša današnje »Vreme« zanimivo izjavo Luke CiganoviAfc, T kateri pravi med drugim tole: Ko sm® pnd mescem tekmovali z Ilirijo v Ljubljaai so se činitelji hrvatskega plavalnega saveza gospodje šarkanj, Praun-sperger m Simovič zanimali, ali bom nastopil jaz to moji tovariši, ki smo jugo-slovensko orientirani na tekmovanju banovine Hrvatske z Madžarsko. Pri tej priložnosti so nam ti gospodje, ki jim je dobro znano naše nacionalno čustvovanje, svečano izjavili, da lahko svobodno sodelujemo pri teh tekmah, ker ne bo potrebno in ne bo nihče od nas zahteval, da sodelujemo pri defileju. Enako izjavo je g. Praunsperger ponovil kasneje v Zagrebu. Prepričan sem, da so bili funkcionarji hrvatskega plavalnega saveza uverjeni, da mi ne bomo sodelovali, če bo prireditev dobila politično plemenski karakter. Zdi se mi potrebno, da naglasim, da niti jaz niti moji tovariši nismo postavljali nobenih pogojev za sodelovanje pri tem tekmovanju, temveč smo predlog funkcionarjev sprejeli. Zaradi tega je naravno, da smo glede tega incidenta, ki se je zgodil brez naše krivde, iznenadeni. še bolj pa smo izne-nadeni, ker se v poročilih dnevnega časopisja navajajo samo naša imena iz »Juga«, medtem ko se ne navajajo imena plavalcev iz drugih klubov, ki prav tako niso sodelovali v defileju, niti ne oblekli dres s hrvatskim grbom, čeprav so to znani naši reprezentantje hrvatskega plemena, jugoslovensko orientirani: Defilipis, Kurti-ni, Boris Polič in Petrone. Prav tako niso (Mnenjem moji klubski tovariši Miloslavič, Dinkovič in Barbieri. Kakor ne vem jaz, tako ne vedo niti moji tovariši, zakaj je bilo potrebno, da pride do tega incidenta. Vemo samo toliko, da se s takim postopkom proti dobro namernim plavačem škoduje našemu plavalnemu športu to bi bilo potrebno prepustiti vodstvo športa športnikom, a ne neodgovornim političnim osebam, ki s športom nimajo nobene zveze. Najbolj ml je žal, končuje Ciganovič svojo izjavo, ker ta incident ni ostal neopažen pri plavačih in funkcionarjih madžarske reprezentance, ki ga bodo napačno razumeli ta tolmačili na svoj način. * V sporedu tekem hrvatske lige je zaradi mednarodnih reprezentančnih tekem 22. ta 29. t. m. proti Rumuniji oziroma Madžarski prišlo do nekaterih sprememb. Ker bosta Gradjanski ta Hajduk dala na razpolago reprezentanci nekatere svoje igralce so bile odložene njune tekme proti Concordiji in Bački odnosno Slaviji in Concordiji na kasnejše termine. LZSP. Danes v petek ob 20. v damski sobi kavarne Emona važna seja. Prosim vse gg. odbornike sigurne udeležbe. Predsednik. SK Jadran, prosi celokupno članstvo, da se udeleži pogreba brata našega aktivnega igrača Mira Fajona. Čas m kraj je razviden iz osmrtnice. Predsedstvo. SK Mars: Drevi bo strogo obvezen članski sestanek vseh igračev moštva lige in juniorjev zaradi nedeljskih prv. tekem. Sestanek bo ob 20. na običajnem mestu. Načelnik. SK Slavija. Naznanjamo članom, da je preminul naš dolgoletni športni delavec, načelnik in igrač v svojih najlepših letih Fa-jon Milan. Pogreb pokojnega bo danes ob 4. iz Žali k Sv. Križu. Vabimo vse igrače m simpatizerje. d« se pogrebe udteleže. Odbor SK Slavije. Srbski kmet in politika »Hrvatski dnevnik« razpravlja v včerajšnjem uvodniku o našem političnem položaju in prihaja do zaključka, da v naši državi še vedno niso politično organizirani kmetje v Srbiji in Sloveniji. Kmetie so politično organizirani v enotni fronti samo v banovini Hrvatski v svoji Hrvatski seljački stranki. Pri nas ie mogoče voditi samo tako politika ki bo res narodna. Narodna oa bo tedaj, če bo odgovarjala interesom in potrebam ogromne večine naroda. to ie kmetov. Zato ie pri nas nuino potrebno izvesti organiziranje srbskih kmetov in jih usposobiti, da bodo lahko nosilci politike srbskega naroda. Dokler bodo stali srbski kmetje politično neorganizirani ob strani, ne bomo doživeli sprememb v naši državni politiki.« Izpadi »Hrvatske straže" »Hrvatska straža« zahteva revizijo imen zagrebških ulic, kjer je baje cela vrsta sledov bivših vplivov masonov na poslovanje zagrebških občinskih svetov. List pravi, da je treba izbrisati izpred obličja Zagrebčanov vsaj ulična imena mrtvih masonov, če že ni mogoče pognati na ceste celo vrsto živečih masonov v raznih državnih in samoupravnih službah.« Med imeni masonov — pravi list med drugim — ki so jim posvečene razne zagrebške ulice, imamo domača in tuja. Poslednja dokazujejo, da je bila banovina Hrvatska nekoč kolonija držav, katerih državljani so bili ti masoni. Med njimi je v prvi vrsti bivši zunanji minister Barthou, ki je bil mason. Takoj za njim je Masaryk, ki je bil velik sovražnik hrvatskega naroda to mason.« Pokvarjenost gospode okoli »Hrvatske straže« je res velika. Prav tako velika je danes, ko proglaša za sovražnika Hrvatov Masaryka, kakor je bila pred leti, ko so iz istega kroga prav tako proglašali za sovražnika Hrvatov Stjepana Radiča, ki ga danes hinavsko kujejo v oblake. Seveda pa bi list ne bil zvest samemu sebi, če ne bi istočasno s tujimi masoni navedel tudi nekaj Srbov, ki so mu morda še bolj »tuji« od Francoza Barthouja in Slovaka Masaryka. Zahteva namreč, da se odvzame tudi Obradoviču ulica, češ da je »bil ne samo mason, marveč tudi učitelj Vuka Karadžiča in oče njegovega velesrhstva, ki je hotelo že zdavnaj požreti hrvatski narod. Z oglov zagrebških ulic bi bilo treba sneti tudi imena Vuka Karadžiča to Dju-re Daničiča, ker sta kot učitelja nauka, da so Srbi in Hrvati en narod, zavedla srbske politike v verovanje te laži.« človeku res zastaja sapa, ko bere v današnjih časih take izpade. Športne prireditve v Mariboru bodo to nedeljo številne in pestre Maribor, 19. septembra V Mariboru bomo imeli v nedeljo 22. septembra zelo pester športni spored. Dopoldne ob 11. bo VXU. pohorski gozdni tek na progi Ruška koča — Pohorski dom, zatem pa kolesarska dirka na progi Reka — Pohorski dom. Popoldne s pričetkom ob 14.30 bodo na tezenskem dirkališču velike motocikiistične ta avtomobilske dirke, na katerih bodo startali vsi »kan oni« našega motornega športa iz vse države. Med dirkališčnimi mojstri bodo dirkali tudi »leteči Kranjec« g. Starič iz Ljubljane, Uro-vič, dr. Hribar, Trampuš, Kavčič, Babič, Likar ta šildhabel iz Zagreba, inž. Lotz ta Stojnšek iz Maribora, razen tega številni tekmovalci iz Beograda, Varaždina ta drugih športnih centrov naše države. Popoldne ob 15. bo na igrišču SK železničarja ob Tržaški cesti zanimiva nogometna tekma, ta sicer bosta merila svoje moči v borbi za točke ISSK Maribor ta SK Bratstvo iz Jesenic. ISSK Maribor se je za nedeljsko prvenstveno nogometno tekmo temeljito pripravil, tako da bo tekma v vsakem oziru zadovoljila občinstvu. V Mariboru se mudi letošnji teniški državni prvak Milan Branovič lz Beograda, ki je na teniških Igriščih ISSK Maribora v Ljudskem vrtu odigral več eksebicijskih iger. Senzacija je bila igra med Albaneže-jem (ISSK Maribor) to Branovičem, ki se je končala z zmago mladega Albaneže-ja, ki je državnega prvaka porazil z rezultatom 6:4, 3:6 to 6:4. V nekaj vrstah Srednješolci pridno trenirajo na SK Iliriji Kljub jesenskem vremenu življenje na kopališču SK Ilirije ni še zamrlo. Pod vodstvom gg. prof. Zaletla in Kvedra pridno trenirajo srednješolci za svoj nedeljski nastop. Pri tem kažejo toliko vneme, da so se jim morali umakniti iz bazena celo naši renomirani plavači, ki se zabavajo z — odbojko. Zanimiva izjava Luke Ciganoviča V našem dnevnem časopisju se še vedno obravnava nastop plavalne reprezentance Hrvatske proti izbrancem Madžarske preteklo nedeljo v Splitu. Zlasti se piše na dolgo to široko o takozvanem incidentu, ki se je dogodil pred samim začetkom prireditve to o katerem smo tudi mi poročali. Na naslov tega incidenta to »povzročiteljev« izlivajo zlasti nekateri zagrebški časopisi vso svojo ogorčenost in zdi se, da skuša- © prehrani ljubljanskega prebivalstva BELEŽKE HABAVA RADIOAPARATA JE SEDAJ OLAJŠANA* . -e *«eX,e*e I Pri nakupu radioaparaia je zgoraj naslikani znak zanesljiv vodnik. Elegantni v delovanju neprekosljivi aparati ki so opremljeni z gornjim znakom« Vam zasigurajo 3 prednosti ki Vas čuvajo od vsakega razočaranja! 1« Edinstvena tehniška popolnost %• Največja protivrednost, pri poljubni ceni 3. Elegantno obliko in plemeniti materij al KDOR POSLUŠA' RADIO. TA JE OBVEŠČEN O VSEM. KAR SE DOGAJA PO SVETU. DOGOTKIČASA POLITI K A E K S P i n'■ ii" CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enltratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako beeedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.— UJLLLA Beseda i Din. davek j Din, za šifro ali dajanja naslova 5 Din. Najmanlši »nesete 17 Din Krojaške pomočnice Izurjene, sprejme takoj T. Kune, Ljubljana, Aleksandrova c. 5-IX. 25747-1 8 dobrih in izurjenih zidarjev sprejme tvrdka Slograd za gradnjo bolnice na Jesenicah. Informacije tudi Ljubljana, Vrtača št. 9. 25751-1 Čevljarskega pomočnika sprejme — Alojz Cerle, Kamnik. 25673-1 Učenko 16. do 18. let staro, Iščem za potujočo tam-buraško damsko kapelo. Ponudbe na: kapelnlca Benkovic', Beograd. Hart-Vlgova 10. 25759-1 Postrežnico za dopoldanske ure Iščem. Zrinjskega c. 7, H., levo. 25755-1 Natakarica simpatična, za obrat v aftubljani, se sprejme takoj. Ref lektant in j e naj stavijo ponudbe z navedbo višine razpoložljive kavcije na ogl. oddel. Jutra pod »Promet 20.000 din mesečno«. 25758-1 Zanesljivo dekle Iščem za tri dopoldanske ure k deklici. Naslov v vseh po6l. Jutra. 25781-1 Perfektna kuharica poštena, ki je vešča samostojnosti in vseh hišnih del, dobi s.-užbo pri dobri gospodinji. Stalna namestitev, lepa plača. Samo dobre, pridne in Inteligentne, ter zdrave, z najboljšimi priporočili, naj pošljejo svojo pismeno ponudbo ped »Dobra oskrba- na og!. odd. Jutra. 25772-1 Frizerko samostojno moč sprejme takoj Salon Prime, Dolenjska c. 20. 25777-1 Hišno pomočnico samostojno, vajeno kuhe in vsega gospodinjskega dela, sprejmem. Plača 350 din. Vodnikova c. 27-1 (za št. 21). 25784-1 Mesarskega pomočnika sprejmem takoj. Pred-nr» imajo z dežele. Naslov v vseh posl. Jutra. 25785-1 Kino operater vesten, absolutno trezen in zanesljiv se sprejme takoj. Ponudbe s točno navedbo dosedanjega službovanja ln datiuim polaganj Izpita je poslati na oglasni odd. Jutra pod: »Izprašan kino-operater«. 25790-1 Večje število delavcev sprejme Emil Tomažič pri gradnji vojašnice na Vrhniki. 25766-1 Dva urarska pomočnika sprejme takoj T. Janko, urar, Maribor, Jurčičeva 8. Tedenska plača din 400 do 500. 25794-1 Hlapec ki zna tudi kositi, dobi takoj službo. 25778-1 \L Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Za nameščenje nujno potrebujete znanje stenografije ln strojepisja. Vpišite se v po seben tečaj na Trgov skem učiližču Robida, Ljubljana, Trnovska ul 15. Vpisovanje in pojasnila v pisarni. Šolnina nizka. 25613-4 Gimnazijska izobrazba pismenim potom 2e nad 15 let obstoječa Vldovičeva dopisna šola v Sarajevu omogoča mlajšim ln odraslim gimnazijsko Izobrazbo pismenim potom. Brezplačne informacije daje ravnateljstvo Vidovi-vičeve dopisne gimnazije, Sarajevo, poštni predal 217. 25719-4 Dobra metoda! Poučujem nemščino od začetnih pojmov do popolnega obvladanja. Dam tudi nadaljevalne ln konverzacijske ure. Pripravljam v nemški stenografiji ln korespondenci Itd. za pisarne. Vprašati: Cesta 29. oktobra 18-1., levo. 25800-4 Avto, moto Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlši znesek 17 Din 1 in poltonski Ford v odličnem stanju, z dobrimi gumami, za din 14.000 naprodaj. Tyrše-va 35. 25801-10 Puch motor 200 ccm, zadnji model, radi bolezni za 5500 din naprodaj. Ing. Cizerl, Beethovnova 14-11. 25782-10 Avtogume 650X16, 600X16 ln gume za tovorni avtomobil. Naslov v vseh poslov. Jutra. 25783-10 Prodam Seseda 1 Din. davek s Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanlši znesek 17 Oln. Otroški voziček kombiniran za ležati ln sedeti se proda. Pokorn, Puharjeva 5. 25744-6 Službe išče id Janje naslova 5 Din aajmanjšl znesek 12 D1d /saka beseda 50 par, da-/ek 3 Din, za šifro aii Trgovci, pozor! Mlad trgovec želi mesto trgovskega pomočnika, skladiščnika, event. tudi potnika. Cenjene ponudbe poslati r.a podr. Jutra v Celju pod značko: »Pošten trgovec«. 25727-2 Kompletni plinski generator na oglje ln motor 40 KS prodam. Cena ugodna. Na vpogled vsak čas pri Julij Rozm&nit, mehanik, Litija. 25780-6 Posest Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Večjo hišo v Ljubljani, če mogoče s trgovskimi prostori, ali tudi vilo v LJubljani kupim. Ponudbe pod »Ugodna prodaja« na inseratnl oddelek Jutra. 25764-20 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Komfortno stanovanje se odda v Ilirski ulici, v novi hiši s 1. novembrom. Vprašati Sv. Petra c. 83. 25743-21 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlš-znesek 17 Din. Dvo- ali trisobno stanovanje s pritiklinami, v centru Ljubljane, išče družina treh odraslih oseb za takoj, oktober ali november. Ponudbe pod šifro »Državni — točen plačnik« na ogl. oddel. Jutra 25383 21a Glasbila Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hromatična harmonika nova, na gumbe, 5 vrstna, 4 krat glašena, ' register, 96 basov, poceni naprodaj! Naslov v vseh posl. Jutra. 25705-26 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanlši znesek 17 Din. Čevljarski cilinder stroj kupim. Klavzar, Vožnja- 50. CCk&St&u/L I cUmAcr€an S UU0D MEZOBVEZNO OUMI PPI IGN.VOK UVBUMU. TAVCMJMI t Kapital Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najman jši znesek 17 Din. Posojila dajemo našim članom ln varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi var čevalcl brezplačno zavarovani. Zadruga »MoJ Dom«, LJubljana. Dvor-žakova 8. Iščemo poverjenike. 199 Informacije Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Preklic. Podpisani izjavljam, da nisem plačrJk za dolgove, ki bi Jih naredila moja ločena žena Marija Klavzar. Opozarjam tudi da v mojem Imenu nima sklepati kupčije. Klavzar Alojz, čevljar in trgovec, Vošnja-kova št. 4. 25787-31 Izgubljeno Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pozabil sem dne 18. t. m. na glavn. kolodvoru pri blagajni črno aktovko s fotoaparatom ln stojalom. Prosim poštenega najditelja, da jo vrne proti dobri nagradi na Domobransko c. St. 1-1. 25783-28 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oln. Zatekel se je 4 mesece star psiček »Doberman*. Je črne barve, ima odsekan rep in sliši na ime »Nerl«. Najditelj naj se javi Ljubljana VII.. Fran-kopanska 5. 25756-27 Razno Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Počitnice doma Letos ni pravega vreme na. Sončite se doma t našo patentirano ultra vloletno obsevalko Ori ginai Rub. Po par obse vanjih dobite lepo spon no rjavo polt. Zahte vajte prospekte i Jugo patent, Ljubljana. Dvor-žakova 8. Sprejmem« zastopnike. 23571-37 kova. 25786-29 Od Vas je ■ 'dvisno, da imate obleko vedno 'j-ot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetlollkamlca Vaja v obrambi pred letalskimi napadi Naredba uprave policije v Ljubljani Ljubljana. 19. septembra Na osnovi čl. 18. tč. 1 uredbe o zaščiti pred napadi iz zraka z dne 13. IV. 1939. SI list št. 195/36 ter na podlagi ČL 66. in 67. z n. u. se izda sledeča naredba za območje mesta Ljubljane: Med 24.—27. t. m se bo vršila v Ljubljani no odredbi nadrejenih oblastev dnevna va.ia v obrambi pred letalskimi napadi. I. Pretečo nevarnost bodo naznanili sledeči znaki: a) več hitro zaporedoma si sledečih topovskih strelov: b) tri minute trajajoče tuljenje občinskih siren s prekinitvami (okrog 6 do 10 minut); c) triminutno prekinjeno zvonenje cerkvenih zvonov, no načinu »Plat zvona«: d) da preti letalska nevarnost, označuje tudi belordeča zastava. predeliena no diagonali. razpeta na Gradu. II. Prenehanje nevarnosti bodo označili naslednji znaki; a) tri minute trajajoče neprekinjeno tuljenje občinskih siren; b) tri minute trajajoče neprekinjeno pri-trkovanje zvonov; c) belo-rdeča zastava z Grada se sname. III. na dan 26.—27. t. m. ie prepovedana običajna raba tovarniških siren. PREDPISI O VEDENJU PREBIVALSTVA 1. Osebe, katere se ob času obiave znaka nevarnosti nahajajo na uilcah in na drugih odprtih prostorih, morajo te kraie takoj zapustiti in se podati v bližnje hiše. veže. dalje pod oboke itd. tako. da bodo zakrite med opazovanjem iz letal ter obenem zavarovane proti letalskemu napadu Osebe, ki iih zateče znak nevarnosti v bližini javnih zaklonišč, nai se podajo tja. dokler ie še prostora v njih. V Tx>štev pride rov na trgu Kralja Petra in na zavetišče v kleteh Kresije. 2. Osebe, katere se ob času objave nevarnosti nahajajo v javnih lokalih, pisarnah. stanovanjih in ostalih zaprtih prostorih. nai se poslužiio Mšnih zavetišč, ako obstoje, sicer pa morajo ostati v teh prostorih tako dolgo, da ie obiavlien znak prenehanja nevarnosti. Osebe, ki se nahajajo na polju v občinskem območiu in daleč od stavb, poiščejo kritje (v jarku, jami itd). 3. Vrata vseh noslopii ie treba takoi po objavi znaka nevarnosti zapreti, okna odpreti. niih zastore (roleje) pa spustiti oziroma naoknice (polknice) zapreti. Stati ob oknih in gledati ven ie prepovedano. 4. Vozila z vprežno živino moraio vozniki takoi odstraniti iz glavnih prometnih Dopisi Vsaka beseda 2 Din. da vek 3 Din. za dajanje naslova 5 Din najmanj 31 znesek 20 Din Na izlet z zasebno motorno ladjo okrog dalmatinskih otokov 7—10 dni Je nekaj prostorov na razpolago. Prispevek za plovbo 70—100 din dnevno. Ponudbe pod »Okrog otokov« na ogl. oddel. Jutra. 25T7324 Opozorilo! Anonimna pisma bodo neprečitana prišla v ogenj Poldl Koschler, Celje. 25791-24 Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe: Bistra, Cisto, Dom sreče 45, Do 36, Diskretna sreča samo za enega. Dom prijeten. Denarni zavod, Dobra kupčija. Dobro preskrbljeni, Dobro srce, Denar, Drva, Garancija, Gnoj, Hiša 66 hipoteka. Hipoteka 26000, Jezikovni veščak. Jesen 80, s Jugolarapa, Izborao ohranjen. Iskrena 2T, Iskren prijatelj, kavalir. Karkoli K.. Kulantnl zavod. Keml- čar kolorist. Klavir, Kompletna 06krba, Kras na leoa, LJubljana Ll-parjeva 77, Malo upanja, Manjše mizarstvo. Marljiva, Mesto 22. Miroljuben, Migljaj usode. Na lepem mestu. Nenadna sreča. Najboljša naložba, Na prometu 934, N. B. 250, Okus, Obojestransko zadovoljstvo. Obrt Igrač, Osamljena 38, 1. oktober, Pošten delavec, Plodo-no6no zavarovan kapital. Poštena 333, Periferija, Praštedlona, Plačam takoj. Pristopim, Prednost nekaj denarja, Plačilna, Popolnoma siguren. Prijateljica 32. Prijeten dom 66, Resnost. Resna 41, Rentabilnost 1940. Redno plačujem, Stalna moč. Stalno mesto. Skupno življenje, Spreten, Sposobni sreča. Soliden. Stalnost, Stalno 333, Soliden plačnik. Skromna Sreča Te Išče, September 30, Tehnioa, Takoj lokal, Točna plačnica. Trg. učenec. Ubogljiva. Uradnica 22, Ugodna prilika, Varčna ln poštena, Vredna zaupanja. Vajenec, V službi, VI®-žek zavarovan, Verzi -ran. Zmožna ln vajena. Zdrav. Zanesljiva, Zadovoljstvo, Zmesljiva ln poštena 340, Živeti hočem, 600, 10.000, 5, 700, 200 din. cest v stranske ulice ali ceste 2ivino je izpreči in na kratko privezati, v skrajnem primeru tudi na vozilo, ki oa mora biti zavrto. Privezati živino ob hidrante in pri studencih ie nedopustno. 5. Motorna vozila je treba ustaviti na krajih, kjer ne bodo ovirala promet* rešilnih in gasilskih voz. in sicer ob robu desnega cestišča v smeri vožnje. Ustaviti jih je treba najmanj 10—20 m daleč od hi-drantov. studencev, cestnih križišč in mostov. 6. Prepovedano je postaviti kakršnakoli vozila pred vhode v javna zaklonišča, bolnice. rešilne postaje na cestne ovinke ter v ozke in nepregledne ulice. 7. Vozila cestne železnice se morajo ustaviti v najmanjši medsebojni razdalji 10 m in to tako. da ostanejo cestna križišča prosta. 8. Potniki morajo iz ustavljenih vozil izstopiti in se skriti v bližnja poslopja. 9. Trgovine je treba ob znaku nevarnosti zapreti in spustiti železne zastore na izložbah in vratih. Kupci, ki bi se ob tej priliki nahajali v trgovini morajo tam počakati skupno z nameščenci do znaka prenehanja nevarnosti. 10. Vsako postajanje po ulicah in odprtih prostorih ie prepovedano. Na ulicah se morejo nahajati ali gibati le sledeče osebe: a) lastniki stojnic in odprtih prodajalnic (na trgih) in b) potniki, ki gredo na kolodvor, ter bolniki in zdravniki pri iskanju oziroma izvrševanju zdravniške pomoči. Prednja naredba se s tem objavi v veljavo pa stopi takoi po objavi, oziroma do-znanju letalskega napada. Vsaka kršitev navedenih predpisov se bo kaznovala po čl. 69. zakona o notranji upravi z globo 10—500 din. ob neplačilu globe v odrejenem roku pa z zaporom od 1—10 dni. SOKOL Sokolsko društvo LJubljana — Šiška javlja, da bo društveni telovadni nastop v nedeljo, 22. t. m. ob vsakem vremenu. V primeru slabega vremena bo nastop v veliki dvorani Sokolskega doma. Spored bo zelo pester. Tokrat nastopi prvič tudi kolesarski odsek. Po nastopu bo velika zabava s plesom v vseh prostorih Sokolskega doma. Začetek bo točno ©b 15. uri! Vabljeni! — Zdravo! Ljubljanski Sokol opozarja starše dece in naraščaja, da je redna telovadba moškega naraščaja v sredah in sobotah od 18. do 19., ženskega naraščaja v ponedeljkih in četrtkih od 18.30 do 19.30, moške dece v torek in petek od 18. do 19. ter ženske dece v ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 18.30. Vpisovanje je pri vseh oddelkih vsako telovadno uro pri vodnikih oddelka do zaključno 30. oktobra t. L Po tem roku vpis ne bo več možen. Tretji podstarosta češkega sokoistva, br. dr. Antonin Hfebik, ki je bi! na svoje mesto pozvan po izredni glavni skupščini ČOS dne 1. septembra t. i. je že delj časa pod starosta praške župe dr. Šajnerjeve. Br. Hfebik je bil rojen leta 1902 v Revnicah in je postal leta 1918. telovadec v tamkajšnjem društvu. Pozneje je posvetil svoje moči zlasti sokolskemu prosvetnemu delu in je ddoval najprej kot društveni, nato župni in končno kot namestnik prosve-tarja COS. V predsedništvo COS pa je bil izvoljen lansko leto. Brat podstarosta je iskren prijatelj našega sokoistva. Sokolski filmi. Filmski odsek prosvetnega odbora Saveza SKJ je izdelal dva lepa barvna filma, ki sta seveda edinicam prav tako na razpolago, kakor ostali filmi prosvetnega odbora. Prvi film predstavlja sokolsko romanje v pričetku julija t. 1. na Kajmakčalan, dočim je drugi posnel izredno lepo uspelo proslavo 25-flet»ice bitke na Mojkovcu. — Oba filma sta bila prvič predvajana pred izbranimi zastopniki pre-stolničnega nacionalnega življenja. Založništvo in uredništvo Jugoslovenskega sokolskega koledarja za leto 1941. naproša vsa sokolsika društva in čete, da čimprej odgovore na zadevno okrožnico in pošljejo istočasne odgovore na vsa stavljena vprašanja ter pripravijo število naročnikov za kolledar. Občni zbor Jugoslovenske »okolske matice v Ljubljani bo 7. oktobra t. 1. v zadružnih prostorih, Toma nova ulica 7 v Narodnem domu. Naše gledališče drama Sobota, 21.: Romeo in Julija. Otvoritvena predstava. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 22.: Romeo in Julija. Izven. Ponedeljek, 23.: Pohujšanje v dolini šent-florijanski. Premiera. Premierski abonma. Torek, 24.: zaprto. Sreda, 25.: Pohujšanje v dolini šentflorjan- ski. Red sreda, četrtek. 26.: Pohujšanje v dolini šent-florjanski. Red četrtek. Na otvoritveni pred^vl bosta igrala Vida Juvanova in Jan naslovni vlogi v tragediji »Romeo in Julij a«, ki spada med Shakespearjeva mladostna dela. Zgodba ljubezni, ki gre iz zvestobe v smrt, je podana v učinkovitem stopnjevanju naj-subtilnejših liričnih prizorov do dramatskih viškov in nudi nosilcema naslovnih vlog možnosti najširšega igralskega razmaha. Med posebno vidnimi vlogami so Mercu-tio, Tybalt, Lorenzo, dojilja, Pariš in starši Romea in Julije. Posamezni prizori in monologi v tej tragediji so umotvori Shake-spearjeve dramatske ustvarjalne sile. N. pr.: Balkonska scena, povest o vili Mab, Lorenzav monolog, monolog pred zastrupljen jem itd. Predstava v režiji dr. Krefta, za katero je komponiral scensko glasbo dirigent Demetrij žebre iin je napravil načrte za inscenacijo inž. Fran?:, bo velik dogodek letošnje sezone. Na reprizi bo Igrala Ančka Levarjeva glavno žensko vlogo v Shake>spearje\i tragediji »Romeo in Julija«. Občinstvo opozarjamo na nedeljsko predstavo, ki bo zaradi te nove zasedbe takorekoč druga premiera. Nastop Levarjeve, (ki jo pozna naše občinstvo iz številnih modernih iger, kjer se je uveljavila z velikim uspehom,) v klasični vlogi Julije, bo posebna zanimivost. Predstava bo izven abonmaja. Ker bo sobotna premiera razprodana, opozarjamo, naj si občinstvo pravočasno preskrbi vstopnice za nedeljsko reprizo! Nag veliki slovenski dramatik Ivan Cankar je zastopan v letošnjem repertoarju s »Pohujšanjem v dolini šent-florjanski«. Zgodba o siroti, umetniku Petru in njegovi družici Jackiti je farsa o morali ljudi v dolini šentflorjanski. S to trpko zgodbo je podal Cankar v simbolni podobi odnos šentflorjančanov do umetnika in umetnosti v domovini. Delo, ki je prišlo po nekaj letih spet na naš oder, bo zrežiral prof. šest. OPERA Sreda, 25.: Fidelio. Otvoritvena predstava. Premiera. Premierski abonma. Četrtek. 26.: zaprto. Petek, 27.: zaprto. Sobota, 28.: Grof Luksemburški. Opereta. Premiera. Premierski abonma, Beethoven zavzema v muzikalni literaturi mesto med najgenialnejšimi komponisti in je po svojih mogočnih, imvencioznih delih predvsem v simfonični glasbi velikan med njimi. Edina opera, ki jo je komponiral, je »Fidelio«. Naža opera jo bo uprizorila kot uvodno predstavo v letošnjo sezono. Delo obsega dve dejanji (3 slike) in bo zasedeno z našimi prvimi opernimi močmi Franclom, Betettom, mlado talentirano Teo Laboševo, Popovom, Ribičevo, Lupšo. Dirigent dr. švara, režiser Ciril Debevec. »Grof Luksemburški« je opereta, ki jo moramo šteti med najboljša Leharjeva dela. Njena uprizoritev v letošnji sezoni bo nadvse privlačna, v glavnih partijah bomo slišali Sonjo Ivančičevo in F r a n c 1 a, nadaljne glavne vloge pa so v rokah naših priznanih operetnih moči Bar-bičeve, Zupana. Polič«ve, M Sancina i. dr. V operetni režiji bo debutiral Emil Frelih, dirigent D. 2ebre. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.