Ljubljana, sreda 18. marca 1931 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5 - Telefon št 3122. 3123, 3124 3125 3126. Bnseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel 3492 m2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta it 13 - Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. - Telefon št 190. Račum ori pošt ček zavodih: Ljub« Ijana št 11842 Praha čislo 78 180 Wien št 105.241 Naročnina t naša mesečno 25— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica S. Telefon it 3122 3123 3124 3125 m 312& Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te« lefon št 2440 (ponoči 2582) Crije: Kocenova ul 8 Telet it 190. Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarif u Zločinska demonstracija v Beogradu Včeraj so v Beogradu eksplodirale štiri nastavljene petarde — Eksplozije niso povzročile škode, pri pregledu pa je bil po nesreči ranjen major Rekalov | s torbo vred. Iz vsega tega skledi, da so bili naKlepi te osebe zgolj demon- Beograd, 17. marca. AA. Davi so bile od 4.45 do 5.20 tri manjše eksplozije ln sicer prva pred vhodom v nedokončano zgradbo prometnega ministrstva v Nemaniini ulici v bližini železniške posta ie, kjer ie bil majhen paket z eksplozivno snovjo postavljen v kup drobnega gradbeneea materiiala. Druga ie bila kakih 200 m višj"e v isti alicl. Eksplozivni paket |e bil postavljen pod 7abo'em za ulične smeti. Tretja je bila kakih 200 m dalje na voealu te ulice ln Zrinjskega ulice. Na nasprotni strani je postavljen zaboj za ulične smeti. Pod njim so organi oblasti opazili sumljiv zavojček. Semkaj so bili takoj postavljeni iavni čuvarji do prihoda strokovnjakov, da pregJedaj"o zavoi. Malo zatem ie prispet strokovnjak major Rekalov, ki je skušal pregledati vsebino paketa. Pri tem je nastala eksplozija, ki ga je hudo ranila. Tu so našli tudi torbo, v kateri so bile eksplozivne snovi prinesene. Na osnovi dosedanje preiskave se domneva, da ie dotična oseba prispela z vlakom z neke strani ln da |e, noseč pakete z eksplozivnimi snovmi v ce-karju, postavljala pakete na ulici v vrstnem redu in sicer najprej v Nemaniini ulici pa do vogala Zrlnjskega ulice, dokler ni zadnjega paketa pustila strativnega značaja. Alaterijalne škode nI, ker so bile eksplozije na odprtih in širokih ulicah. Nj. Vel. kr~** pri ranjenem majorju Rekalovu Beograd, 17. marca. M. Nocoj ob 19.30 je Nj. Vel. kralj posetil v bolnici pri današnji eksploziji ranjenega majorja Rekalova. Tekom današnjega dne je bil major Rekalov operiran, toda njegovo stanje je še kljub temu zelo resno, dasiravno si zdravniki prizadevajo, da mu olajšajo položaj in ga ohranijo pri življenju. Izvršen je bil tudi prenos krvi, ki jo je prostovoljno dal na razpolago redov Ivan Kandaris. doma iz za-grebše okolice. Kralj je ostal nad to ure v razgovoru z majorjem Rekalo-vom in njegovo soprogo. Major se ie vladarju ginjen zahvaljeval za poset. V spremstvu upravnika vojne bolnice generala dr. Save Popoviča in šefa kirurgičnega oddelka majorja dr Nikolajeva je kralj nato posetil še redova Kandarisa. kateremu je izrazil svoje priznanje za njegovo požrtvovalnost ter odredil, da se ga še posebej nagrad; Pred odhodom iz bolnice je kralj odredil. naj ga stalno obveščajo o stanju obeh ranjencev. Konflikt med Mussolinijem in Vatikanom Mussolini zahteval intervencijo papeža zaradi molitev za Slovane v Italiji Dunaj, 17. marca M. >Wiener Allge- meine Zeitung« poroča pod naslovom >Napetost med Mussolinijem in Vatikanom« iz Rima, da je pastirski list zagrebškega nadškofa dr Bauerja, v katerem je odredil molitve za jugoslo-venske rojake v Italiji, še bolj povečal napetost, ki se je v zadnjem času pojavila med fašističnim režimom in Vati kanom V rimskih diplomatskih krogih se zatrjuje, da je zahteval Mussolini od papeža posredovanje v tem smislu, da bi pozval nadškofa dr. Bauerja na odgovor in prepovedal na Jožefovo odre- jene molitve. Vatikan je to zahtevo odklonil, kar je izzvalo v fašističnem tisku ogorčene proteste. V diplomatskih krogih z velikim zanimanjem zasledujejo nadaljnji razvoj dogodkov, zlasti še, ker je jasno, da bo ves jugosloven-ski narod sledil nozivu zasrebškeara nadškofa ter se udeležil molitev na Jožefovo Fašizem je zaradi tega že sedaj koncentriral svoje napade na Vatikan in v diplomatskih krogih prevladuje mnenje. da se bo iz tega izcimil oster konflikt med Vatikanom in Rimom. Nepričakovan poraz Macdonaldove vlade Pri glasovaniu o volilni reformi je ostala vlada v manjšini - Poraz ne bo im*I političnih posledic London, 17. marca M. Snoči je doži vela angleška vlada v spodnji zbornici povsem nepričakovano hud poraz in za enkrat ni znano, kake posledice bo imel ta dogodek Pri glasovanju o novem volilnem zakonu je ostala vlada v manjšini. V debati je vodja konzervativne stranke Baldwin zahteval, naj se iz vladnega predloga izloči člen, ki ukinja dosedanjo pravico univerz, da samostojno volijo svoje zastopnike v zbornico V imenu vlade je minister Gren-•wood to zahtevo odklonil in izjavil, da vztraja vlada pri svojem predlogu Pri glasovanju je bil Baldwinov predlog spreiet z 246 proti 242 glasovom, tako da je vlada ostala s štirimi glasovi v manisini. Konzervativci so sprejeli izid glasovanja z dolgotrajnim aplavzom, nakar je ponovno povzel besedo Bald win in pozval vlado, nai se izjavi, kako stališče bo zavzela spričo tega poraza. Maedonald ie po 15-minutnem odmoru odgovoril, da se mora o tem še posvetovati s svojimi ministrskimi kolegi. Seja je bila nato ta"oj prekinjena. Vest o porazu vlade je izzvala v' vseh političnih krogih ogromno senzacijo in tvori tudi predmet komentarjev današnjih listov, ki naglašajo. da je postal položaj delavske vlade nevzdržen in da mora v najkrajšem času priti do radikalnih izprememb London. 17 marca s. Vlada je svoj včerajšnji poraz doživela predvsem zaradi tega. ker BO poslancev spodnje zbornice, članov delavske stranke, kljub sklepu delavske frakcije ni bilo navzočih pri glasovanju Dva poslanca delavske stranke sta celo glasovala proti vladi Kakor se je izvedelo, vlada temu porazu ne bo pripisovala večjega pomena ter je zaenkrat ta zakonski osnutek zavrgla Neposredna posledica poraza bo najbrž samo ta, da bo uvedla ostre ukrepe proti onim članom delavske stranke, ki so kršili strankino disciplino ter spravili vlado v kritičen položaj. »Evropa se mora tega zavedati" Turška sodba o položaju Albanije m vlogi Italije na Balkana Carigrad. 17- marca- M. Tukajšnji list I vali po uspelem atentatu s pripravljenimi >roli1:ika< se v daljšem cianKu Davi z raz- 1 četami vdreti v Alhanii« ;„ merami v Albaniji, na katero je postal po atentatu na kralja Zogu pozoren ves svet List naglasa dalie: Pri tej priliki se zopet povsod opozarja na prodiranje Italije v Albanijo Vsa državna uprava, v$a armada in vse finance so v italijanskih rokah. Pod komando italijanskega generala Barianija vežba albansko vojsko 250 italijanskih oficirjev, ne vštevši razne fašistične zaupnike v ulogi strokovnjakov in špecijalistov. Nad polovico državnega proračuna svojega malega zaveznika uporabi italiianska uprava v vojne namene Prav tako ie tudi večii del 50mi1iion-skega posoiila. ki ga je dala Italiia svoie-mu balkanskemu zavpzpiku pod zelo težkimi po?oii. šlo za oboroževanje. Italijanske ladie stalno izkrcavaio voini materiial. Šestletno vladanie kralia Zogu je le še bolj po večale nezadovolistvo med prebivalstvom Atentat na kralia Zogu ie delo široko zasnovane zarote, ki ji pripadajo albanski emigranti, včlanieni v udmženju »Beški-mir - Komanda tare. Zarotniki so namera- cetami vdreti v Albanijo in prevzeti oblast v svoje roke. Kdo dvomi, kako bi bila v tem primeru nastopila Italija, ki se je po tiranski pogodbi obvezala varovati sedanje stanje v Albaniji? Baš v tem leži nevarnost za mir ne samo na Balkanu, marveč v vsej Evropi. Evropa se mora tega zavedati in temu primerno uravnati svojo politiko Nadaljevanje pomorskih MHraiani London, 17. marca. g. Ameriški in ja« ponski poslanik sta imela snoči daljši raz« govor z zunanjim ministrom Henderso« nom. na katerem se je razpravljalo o de« lovnem programu konference petih po« morskih sil. ki se bo sestala v četrtek v Londonu. Na tej konferenci bo Izdelano končnoveljavno besedilo angleško*franco« skotita,lijarvake pomorske nogodbe. Ameri* ko bo zastopal senator Morsov. KRVAVI POLITIČNI OBRAČUNI V NEMČIJI V enem letu 300 žrtev političnih zločinov — Spopadi se nadaljujejo — Protest nemškega parlamenta Berlin, 17. marca. d. Državni zbor je sprejel včeraj z veliko večino socialno« demokratski predlog, naj oblasti odločne« je nastopijo proti političnim atentatom ter izdajo strožje naredbe o trgovini z orožjem in municijo. Vsi govorniki so ostro grajali nasilna dejanja, ki se pojav« ljajo v politični borbi. Socialnodemokratski poslanec SotlmanA je poudarjal, da se na nemško^belgijski meji vrši živahno tihotapstvo orožja v Nemčijo in da se tudi v srednji Nemčiji v bližini tovarn orožja razvija živahna taj« na trgovina z orožjem. Izjavil je, da niso v nobeni deželi tako pogosti politični umo> rt kakor v Nemčiji. Zato naj državna oblast nastopi proti onim, ki hočejo z na» silji zatreti svoje politične nasprotnike. Banditi in morilci se morajo odstraniti iz političnega načelnega boja in politični mo« rilci ter njihovi pobudniki se morajo en« krat za vselej onemogočiti Krščansko socialni poslanec Hennes ie ostro obsojal podivjanost v političnem boju Ugotovil je. da je v posledniem le* tu postalo v Nemčiji 300 ljudi žrtev po* litičnih zločinov in da je tako politično sovraštvo nedostojno za kulturo nemške« ga naroda. Tudi govornik nemSke »rtranke podežel« skega ljudstva Ddbnch je obsodil podiv« janost v politični borbi. Poudarjal je. da dosedanji zakoni popolnoma zadoščajo za pobijanje te podivjanosti, treba jih je le dosledno izvajati HambuTŠki komunist Lohagen Je trte« melieval komunistični predlog o ukinitvi prepovedi zveze rdečih bojevnikov ter pn tem ostro napadal socialne demokrate. čeS da so zaščitniki morilcev socfalno^demt« kratski policijski predsedniki. Podipred« sednik Esser je pozval govornika trikrat k redu in mu končno odvzel besedo. Ker je Lohagen še nadalje govorih je pod« predsednik prekinil sejo, komunisti pa so zapeli internacijonalo. Po zopetni otvoritve seje je podpredsednik sporočil da Je poslanec Lohagen izključen zaradi svo« jih neprestanih protizakonitih nastopov s 30 sej. Pri tem je došlo do zelo burnih prizorov. Končno je bil sprejet socialno« demokratski predlog, komunistični pa od« klonjen. Hamburg, 17. marca d. Hamburški senat je zaradi zadnjega umora prepovedal Izda1an1e narodno-socinli«=tičnib in komunističnih listov na področju Hamburga. Vsa zborovanja narodnih socialistov, komunistov in njihovih pomožnih organizacij so do nadaljnjega prepovedana. fcfamburSki umor je bil dobro fsripravlien Berlin, 17. marca d. Umor komunističnega voditelja Henninga v Hamburgu, ki so ga izvršili trije narodni socialisti, je Izzval po vsej Nemčiji veliko ogorčenje, saj prekaSa ta umor po hladnokrvnosti in drznosti, s katero je bil izvršen, vsa politična obračunavanja v zadnjih letih. Javnost Je razburjena posebno zato. ker zbuja hamburški dogodek vtis, kakor da se je pričela nova doba političnih atentatov. Preiskava je dognala, da je bil Henning zadet od več strelov in da je smrt povzročil predvsem strel v srce. Morilci so oddali 15 do 18 strelov. Pri atentatu so bile ranlene tudi neka učiteljica in dve drugi ženski, ena na nogi. druga na roki. Tudi Hennlnsrov spremljevalec je bil lažje ranjen. Smrti se je Izognil samo na ta na- čin, da se je po tajil in napravil mrtvega. V avtobusu je bilo deset potnikov. Berlin. 17. marca. g. Zasbševanje treh narodno • socijalističnib morilcev komunističnega voditelja Heninga je bilo danes zaključeno in je pokazalo, da o činu v afektu De more biti govora.. Kakor kažejo vsi znaki, je bil umor izvršen po nalogu nekega strankinega središča. Značilno je, da je bil umor dogovorjen do zadnjih podrobnosti in so bile zanj razdeljene vse uloge. Morilci so se hoteli očividno polastiti tudi He-ningove aktovke, v kateri je baje nosil važno politično gradivo. Vedno novi spopadi Altona, 17. marca d. V nedeljo zvečer je došla na zborovanje narodnih socialistov vest da opazujejo in oblegajo zbo« rovališče politični nasprotniki. Ko je stopil gostilničar z nekaterimi gosti pogledat pred hišo, so nenadoma počili streli, od katerih sta bila zadeta dva narodna socialista. Berlin, 17. marca d. V malem mesteca Finowu. severno od Berlina, je prišlo t nedeljo do komunističnih izgredov, ki so se razvili v pravo bitko med komunisti in policiste so komunisti napadli s kamenjem, je došlc v Finow, da bi priredili propagandno zborovanje. Med potjo jih je obriz-gal z blatom mimo vozeči avtomobil, kar jih je tako razjarilo, da so avto ustavili in razbili, lastnika pa pretepli. Prihitele policiste so komunisti napadi s kamenjem, z drogovi praporov in z glasbenimi instrumenti. Pet policistov je bilo hudo ranjenih, šele policijska ojačenja so mogla napraviti konec izgredom. Aretiranih je bilo 17 komunistov, pri katerih ao našli raznovrstno orožje. Konferenca zunanjih ministrov v Parizu Priprave za sklicanje splošne razorožitvene konferen-Prizadevanie za zbližan?e Nemčije m Francije ce Pariz, 17, marca. 6. Listi poročajo, da bo italijanski zunanji minister prišel nekoliko dni pred evropsko konferenco v Pariz, ker hoče na ta način pokazati, da so se zboljšali odnošaji med Francijo in Italijo Obenem poročajo, da so se včeraj v Rimu že pričela pogajanja med francoskim poslanikom Beauharmaisom m rimsko vlado. Radikalni listi niso zadovoljni s preokre-tom v odnošajib napram Italiji, do katerega je prišlo, in poudarjajo, da bo na ta način Italija postala samo prepotentna in da bo pričela postavljati nove nesprejemljive predloge. Tako so že te dni italijanske čete prešle mejo Tripolisa in hotele zasesti oaze na meji, da bi ustvarile gotovo dejstvo, glede na pogajanja e ureditvi mej. Francoske čete so bileo tem pravočasno obveščene ter so zasedle oaze. dočim so se italijanske. ki so spoznale položaj, morale umakniti. Pariš. 17. marea- AA. »Petit Parislen« prinaša poluradno vest da bo italijanski zunanji minister prispel v Pariz na zasedanje komisije za organizacijo splošne razorožitvene konference. Tudi angleški zu- nanji minister je izrazil Selfo, da Bi se udeležil tega zasedanja. — Politični in diplomatski krogi smatrajo prihod italijanskega zunanjega ministra za očividen dokaz zboljšanja francosko • italijanskih odnošajev. Grandi bo baje porabil to priliko za razgovore s francoskim zunanjim ministrom Briandom o raznih vprašanjih, ki ločijo obe latinski državi. Državnika bosta razpravljala tudi o vprašanju državljanstva italijanskih naseljencev v francoskem Tunisu. Berlin. 17. marca. AA Semkaj je prispel v spremstvu soproge francoski senator De Jouvenel V Berlinu ostane nekaj tednov in bo imel važne pogovore o francosko • nemškem zbližanju. V razgovoru z novinarji je De Jouvenel rekel, da so celo francoske desničarske stranke pričele priznavati važnost nemško - francoskega sodelovanja V Franciji se bore kakor v drugih evropskih državah med seboj razni interesi. Zato bo treba počakati, da pride do sporazuma in se store v korist francosko - nemškega zbližan ja praktični koraki Končno je De Jouvenel izrazil upanje, da se bosta Nemčija in Francija popolnoma sporazumeli. pred Državni proračun inistrskim svetom Beograd, 17. marca. M- Danes od 18. do 19.30 se je vršila pod predsedstvom ministrskega predsednika generala Petra Zivkovida seja ministrskega sveta. Udeležili so se je vsi ministri. Ministrski svet je razpravljal o državnem proračunu za leto 1931-32. Novi podbani Velike zahteve indslrih nacionalistov Izjave predsednika vsemdskega kongresa - Nacionalisti zahtevajo domininnski statut s pravico izstopa iz britskega imperija Dima). 17. marca d. Vodja pokreta za neodvisnost Indije in bivši predsednik indijske zakonodajne skupščine Javerbhait Pa-tel. ki ie prispel v ponedeljek na Dunaj in se nastanil v nekem sanatoriju. se je zastopnikom tiska izrazil zelo pesimistično o možnosti, da bi se pri razpravah z angleško vlado dosegel za Indijo dominijonski statut. Opozoril ie na to. da ie bila na zad-nii seji indijskega kongresa 1929 v Lahori soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva popolno neodvisnost Indije. Splošno iavno mnenje v Indiji je še danes proti zvezi z Anglijo in pri eventualnem plebiscitu bi se gotovo ogromna večina Indov izrekla proti taki zvezi Za to svojo trditev je Paitel navajal naslednic vzroke: Lani so Indi mnogo trpeli od brutalnega postopanja vlade, ki je storila vse. da bi zatrla pokret za neodvisnost Te metode so naš'e svoj višek v aretaciji nad 75.000 indijskih nacijonalistov. Vlada ie nastopala z vso ostrostjo proti mirnim demonstracijam in pohodom, ki iih je priredil kongres v izvrševan'« svoipea programa. razveljavljala je zakone in upravne odredbe z navadnimi odloki, podkralj pa je enostavno nrozlasil za protizakonite na sto-tine kongresnih organizacij in mladinskih lig ki so se borile na miren način za svobodo dežele. Patel ie nadaljeval: »Kongres mora najprej odobriti doeovor med podkraljem Ir-winom 'n Gandlriem ter skleniti, da bo sodeloval ori nadaljnlih seiah konference ►okrogle mize« Istočasno mora lasno povedati. .la ne sme zastopnik, ki bo v imenn kongresa poslan na to konferenco zahteval« nič mani kakor enakost z britansko državo, to se pravi, tak dominijonski sta. tut kak-Šnega ima že Kanada, k temu pa še lastno kontrolo nad vojsko in financami. Naposled mora Indija dobiti pravico, da la- hko vsak čas izstopi Iz zveze britanskega imperiia.« Na vnrašanje. kako bi mogla IndMa v sedanjem *asu prevzeti popolno odgovornost za svoio obrambo, ie izjavil Patel: »Ostali člani britanskega imperija, ki se sami upravljajo, kakor Kanada. Južna Afrika hi Avstralija, v tem oziru gotovo niso na bolišem kakor mri. Sedai obstojata dve tretiini indrjske armade iz Indov Res je. da imamo mani oficirjev, če pa bi bilo Potrebno. bi mogli postaviti pod orožje mili-ionske armade. Ako nam manfka oficirjev, ni to naša krivda, če na se nam dovoli poslati m'ade. izbrane Hudi v Franciio Angll-fo. NemčHo in Ameriko, da se izobrazijo bi se lahko takoj uporabili v Indiji. Če ie anar'e§ki *Iadi res kaj na tem., da se reši indijski problem na miren način, bi predvsem s 'etova'. da iznusti vse polifčne letnike. Tako deianie b5 dokazalo dobro vo-lio angleške vlade in omogočilo kongresu delo za novzdigo Indije.« NeusD»H carinske konference Ženeva. 17. marca. A A. Konferenca ra carinsko nremlrie se le ponesrečila. Nocol so iavflf. d* ie oro+okol re nri-nravllen za ood«is. Države se niso mogle cnoraromett o datum«, kdai na' SI stonH* knnvftncHa v veiiavo. Ven. dar im«o iugoslovenska vlada lahko mirno in energično nadaljevala z izvaianiem svojega velikega programa, zločinska Izdajalska in nepriiabliska akcija pa se bo prej ali slej uničila sama. Skupni davek na poslovni promet stopi s 1. aprilom * veljavo Včeraj je bila objavljena uredba s promet — Na carinarnicah se bo tarifo o skupnem davku na poslovni skopni davek pobiral že od 26. t. m. Poslanik Milojevič med slovenskimi izseljenci v Belgiji Naši delavci so zastopnika svoje države povsod presrčno in svečano sprejeli in mu izrazili zvestobo do kralja in domovine Beograd, 17. marca, p. Danes je bila objavljena uredba o skupnem d vku na po« snovni promet. Uredba vsebuje izvršne io« ločbe in podrobna pojasnila k tarifi o %k'ip-. nem davku na poslovni promet, ki bo »to« pila v veljavo že s 1. aprilom. ČL 1. pojasnjuje tehnično stran sestave tarife, ki je sestavljena takole: 1. StevKki carnske tarife. 2. Tekoče šte* vilo odnosne tar. fe o skupnem davku. 3. Označba blaga 4. Vsoti skupnega davka v odstotkih za notranji promet. 5. Vs>ra skupnega davka v odstotkih pri uvozu. 6. Davčna osnova za notranji pr,ymet. 7. D včna osnova pri uvozu. 8. Označba ar. vezanca in mesta plačevanja davka za no= tranji promet. 9. Označba obvezanca .n mesto plačev ?nja pn uvozu. 10. Pojasnilo katere prometne faze skupnega davka ob* segajo postavke in 11. ppombe. Če pod 4. ni druge označbe, je blago podvrženo sploš. nemu davku na poslovni promet (kakor doslej 1 odst.). V katero vrsto sp da bia* jo, pojasnjujejo one številke carnske tari« /e, ki so označene v prvem stolpcu davčne tarife. Tarifa sama določa, kdaj se plači skupni davek za poslovni promet na iz.de« lano blago in kdaj na blago odnosno sirp. vine ali sestavne dele potrebne za izdela-, vo dotičnega blaga. Nabavke, ki niso aa. popadene v skupnem d-vku, so podvržene samostojno prometnemu davku. Pri dobavah državnim in samoupravnim oblastem In ustanovam, se plača kakor do« slej eno odstotni prometni davek, aa ta način, da se takoj odtegne pri izplačilu ra. čuna. Vsi davčni obvezanci so dolžni, dati davčnim organom vsa zahtevana pojasn.la in ni a jo organi oblasti tudi pravico vpo. gleda v poslovne knjige. Skupni davek na poslovni promet obsega ves promet blaga od proizvajalca odnosno uvoznika do kon* sumenta. Za konsumenta se smatrajo one osebe, ki nabavljajo bl :go za svojo lastno potrebo, ne da bi ga dalje prodajale aH predelovale. Zato morajo plačati davek na poslovni promet na primer tudi gpstiln čar. ji, k oddajajo hrano. . . Osnova za odmero skupnega davka pn uvozu je fakturna vrednost blaga, ki se Bruselj. 17. marca AA. Jugos ovenski posiamk na belgijskem dvoru dr. M^evu: ie v spremstvu jugoslovenskega delegata za socialno politiko Kranjca v avtomobhu nekega belgijskega inženjerja obiral naše delavske kolonije v provinci Limburg. ur Miloieviču ie bil prirejen navdušen sprejem od slovenske delavske kolonije v vi-chtelburgu. kjer ie zaposlenih 700 na&ih delavcev. Predsednik Društva sv. Barbare Kumer ie v živih besedah izrazil svojo zvestobo do Jugoslavije . . . . Prav tako svečan sprejem le doz?vei poslan* v Vatrietu. kjer živi okoli tisoč slovensk'h delavcev in imajo tam svoje ju-zoslovensko delavsko podporno društvo Poslan i d> nošajih z opozicijo. D rektor banke n; ho« tel izdati dovoljenja za najetie posopla -n tako se je bila cela zadeva zav'ek a za Ka. kih deset dni Ta zamud je zzvala lepre. si jo na trgu in povzročila veliko nevarnost za notranj. kredit Težkoče. ki jih je delala Narodna b-nka posojilu, so prišle v javnost in io s.lno r?z= burile Vlida je morala poseči vo energič. nih sredstvih in je odstavila guverner* Narodne banke, ki je n sprotoval posuti u, da ustreže opozio ji te' ji pomaga strmo« glaviti Mironescovo vlado Javnost m ">or. niča sta vzeli ta vladni ukrep z zadpvo.j« stvom na znanje, s čimer je vi da moramo mnogo pridobila. Splošno se smatra ru« munsko posojilo za uspeh Mironescove vU' de ker se ji je posrečilo dobit denarnih sredstev v času, ki je za to skrajno neugo. den Večina listov piše povolino o poso n iu. čež da znači to kljub težkim pogoiem za« upanje inozemstva do Rumun'je. da povw 5ufe kredit države in utrjuje rumunsko VaN^eto posojilo otvarja v rumtmsfc no. stranki s popolmom razsu'om. Zato bo v.a. samo da sedaj ne more biti govora o vlad« ni krizi, marveč ie odstranjena še večj> ne. varnost, ki ie pretila narodni kmetnsk stranki so popolnim razsulo™ Zato bo vla. da 10 milijonov dolarskega posojila sta. nek resnično preletih sredstev na bo no rabila za investicije v železniški unravi Kakor je podoba bo posojlo upor blieno v celoti za potrebe kmetijstva, deloma ne. posredno a kmetijskimi krediti, deloma pa mora dokazati z ongmalno fakturo. K emu se prištejejo Se carinske pristojbine in o»ta» le državne dajatve m dirugj stroški. Izje. moma se plačuje skupni davek na poslovni promet na podlag uradno določenih oo> v-rečnih cen za one vrste blaga, ki jih io--loči od č sa do časa finančni minister Pri uvozu po pošti se računa osnova 6 petkrat* no carinsko pristojbino za dotično bla^o Če je blago carine prosto, se določ *red> nost po ocenitvi. Za uvoženp potniško prt« liago se plača skupni davek na poslovni oromet v iznosu 10 odstotkov carinskih pristojbin. Če je prtljaga carine prosta, se tudi ne računa davek na poslovni promet Davčna osnova za pivo je hektoliterska stopnja in znaša skupni davek 0.60 Din od hektolkerske stopnje. Davek se plača za davčno leto, ki se strinja s koledarskim letom Po načinu in kraju plačevanja davka na poslovni pro* met. se plačuje ta davek: 1. pri uvozu. 2. skupno s trošarino, 3 po knjigah obav« Ijenega prometa. 4 po oceni davčnega od« bora. 5. po dogovoru, 6. potom odtegljaja pri državnih dobavah. Glede plačevanja davka na poslovni promet pri uvozu veljajo isti predpisi, ka* kor za plačevanje carine in enako tudi glede zavarovanja, zastarelosti, kazni, pri* tožb in vseh drugih postopkov. Davka proste so nabavke monopolskih predme* tov, nabavke kmetijskih zadrug in nabav* Ijalnih zadrug državnih nameščencev in nabavke v znanstvene svrhe Po knjigi o izvršenem prometu plačujejo davek vsa podjetja, ki so obvezana na javno pola* ganje računov, vsa industrijska podjetja ne glede na to. ali so delniške družbe ali ne. kakor tudi vsa ostala podjetja, ki «o imela v preteklem letu nad pol milijona dinarjev prometa. Davek se lahko plačuje mesečno, četrtletno ali polletno Mesečna plačila se smatrajo za akontacijo. Nova tarifa po skupnem davku na poslovni pro> met stopi v veljavo s l aprilom, na bla» go pa, ki je Se neocarinjeno na carinar» nicah, se računa davek po tej tarifi že od 26. marca dalje. posredno z investicijami v prometnik s^ed* stvih, ki bocLp takisto služile v prve vrsti najširšim narodnim piastem. Mironescova vlada 'DIj še nalogo, izde« lati zakone za uporabo zaključenega poso« jila. Kralj je zato podpisal naredbo, da 6t pod ljša zimsko zasedanje državnega zbo« ra za čas, potreben za sprejem teh lako. nov Po vsej Rumuniji je zarad srečnega izida dolgotrajnih pogajanj zavladalo po-, mirjenje in javnost pričakuje, da se bo do* tok denarja iz posojila kmalu poznal na z* boljšanju gospodarskega položaja v državi. Parnik »Kraljica Marija« v Šibeniku - Sibenik, 17. marca. Davi ob 8JO le pr» vič priplul v šibeniško luko naš največji potniški parnik »Kraljica Marija«, ki mu je bil prirejen svečan sprejem Mesto je bilo vse v zastavah Mnogo meščanov se je peljalo parniku »Kraljici Mariji« napro* ti z motornimi čolni Na krov parnika so prišli podžupan Ježina komandant II po* morske obalne plovbe kontreadmiral Po* lic, general Nedeljkovič in več višjih ofi* cirjev Parnik je jx>In izletnikov in ie ob 1. popoldne nadaljeval svojo pot proti jugu. Razstavni paviljon v Beogradu Beograd, 17. marca p. Dogovorno z ministrstvom za trgovino Je beograjska občina sklenila zgraditi na najprometnejšem prostoru v Beogradu velik razstavni paviljon, v katerem se bodo vršile stalne razstave. Rumunsko-avstrijska trgovinska pogodba Bukarešta, 17. inarca Parlament je brez debate odobril trgovinsko pogodbo z Avstrijo, ki bo stopila takoj v veljavo. Zavod za slavistrko v Leningradu Leningrad, 17. marca. V kratkem se bo v zvezi z akademijo znanosti ustanovil zavod za slavistiko. Na tem zavodu se bo proučevala zgodovina in kultura slovanskih narodov na zapadu in Sovjetske unije ter narodov, ki so kulturno-zgodovinsko zvezani s Slovani, kakor Grkov, Albancev, Rumunov itd. Institut za balkansko jezikoslovje v Atenah Atene, 17. marca Iz Soluna javljajo, da je bi; na tamošnjem vseučilišču ustanovljen poseben Institut za jezikoslovje balkanskih narodov Novi ruski motorni ladji Leningrad. 17. marca. V tukajSnji ladjedelnici sta bili dokončani dve veliki pet tisočtonski motorni ladji. Imenovali se bosta >Maks Holz« in »Bela Kuhn«. Bridkosti in težave Habsburžanov Budimpešta. 17. marca. BivSi nadvojvoda Albieht Je nenaaoma odpotoval Budimpešte. Domnevajo, da je odpotoval v Belgijo, da v direktnih pogajanjih z Otonom Habsburškim odstrani nasprot-stva, ki so naštela zaradi njegovega mor-ganatičnega zakona. Nesreča pri angleških pomorskih vajah Gibraltar, 17. marca. AA. Med vežbami ste trčila ruSilca »Walrusc ln »Waltley«. Rušilec »Walrus« je bil neznatno poškodovan. Atentat na avstrijskega podkonzula v Montrealu London, 17 marca. Kakor poroča »Central New* iz Montreala je neki Avstrijec Štefan Balagh težko ranil avstrijskega podkonzul« Louisa Bachaka in sicer z bodalom Konzularni nameščenec, ki je hotel konzula braniti, je bi! lažle ranjen. Atentatorja so prijeli. Svoje delanie je izvršil v prepiru zaradi neke odSkodni ne, ki jo je zahteval. Uprava in demokracija Nastopno predavanje docenta dr. Josa Jurkoviča Ljubljana, 17. marca. Novi docent Javnega prava na naši univerzi g. dr. Joso Jurkovič je imel danes ob 11. uri v zbornični dvorani svoje nastopno predavanje. Inavguracija novt-jra sotrudnika naše Almae matris je privabila poleg številnega dijaštva mnoge vseučlli-ške profesorje in docente iz pravniških .n irugi- krogov. Novega docenta Je predstavil s kratkim govorom dekan pravne fakultete g dr L Polec in orisal njegovo dosedanjo karije-ro. ki ga je vodila preko novinarstva v službo univerze Dr. Joso Jurkovič je bil dalje časa tajnik tehnične fakultete, ob prostem času pa se je neumorno pripravljal za znanstveno delo na univerzi Njegovo prizadevanje je imelo popoln us-K»h; na osnovi dosedanjega dela. ki je pokazalo njegovo erudicijo. polno kritičnega duha, mu je univerza, za katero je vneto delal od nje začetka, podelila docenturo za javno pravo. Prof. dr Polec je zaželel novemu tovarišu v imenu profesorskega zbora pravne fakultete ves uspeh na novi poti hi mu podelil besedo. Docent dr Joso Jurkovič si je izbral za inavgaracijski nastop prav zanimiv in aktualen predmet: »Demokracija uprave.« V svojem predavanju, ki so ga navzoči oo-slušaii z veliko pozornostjo in z zadovoljstvom, je razvijal misli, ki bi se dale zgostiti v naslednji poljudni resume: Demokracija ln liberalizem sta se razvijala ob nekako istem času; dočim Je liberalizem poudarjal individualistično načelo, ki mu Je poedinec vse, je demokracija stremela po tem, da si prisvoji vso moč v državi in da državo demokratizira do skrajnih meja. ki so mogoče Strankarsko-parlamentama država znači kompromis med demokratično hi Mberalno ideologijo in med večinskim in minoritetnlm načelom. šele po svetovni vojni si je demokracija osvojila državno moč ln postala regu-lativ občestvenega življenja. Sedaj M bita nje naloea.da demokratizira tudi upravo. V teoriji je zares postavila načelo, da naj si ljudstvo, ki Izvršuje po Izvoljenih poslancih zakonodajno funkcijo, podredi tudi Izvršno oblast in nje vodilne organe voli prav tako kot poslance V praksi pa se je pokazalo, da demokracia tako daleč ne more in da se uprava ne da demokra-tiziratl, ne da bi bili bistveno oškodovani interesi demokracije same. Demokracij« uprave bi pomenila nje politizacijo, politika pa se Je pojavljala v vedno večdi strankarski razcepljenosti, tako da bi za izvrševanje zakonov nastale v praksi nedosledne težkoče, če bi se politizacija dosledno polastila celotne izvršne oblasti. Pokazalo se Je, da se baš na tem mestu krha in lomi demokracija, ker se zakonodajna in izvršna moč ne moreta enako voditi. Upravo je treba zaščititi pred politiko in ji dati možnost, da njen birokratski aparat redno deluje, kar pa v dosledno polltizirani ekseku-tivi ne bi mogel, ker b! postal igračka strank. Politika ni upravna oblast — to Je dvoje samostojnih, različnih področij. Demokraciji Je bilo znano samo politično področje, ni pa poznala upravnega Predavatelj je pokazal na najnovejši primi} literaturi In tudi na primerih iz dejanskega političnega življenja, da gre rai-voj v smeri močme eksekutive in da je radi tega začela v zadnjih letih padati cena politike, ž njo vred pa tudi cena parlamentarizma. S tem v zvezi se danes govori tudi o krizi demokracije. Potresov v Južni Srbiji se ni konec Djevdjelija, 16. marca. Včeraj popoldne in tudi ponoči je bilo zopet nekaj potresnih sunkov. Prvi so bili okrog poldneva, drugi pa med 7 m 10. uro zvečer, danes zjutraj ob 2.05 pa je bil močan potresni sunek, ki je trajal 5 se* kund Izpod zemlje se je čulo močno gr* menje V vasi Mirovcu je ta potres po* rušil nekaj poslopij, ki so bila že poško* dovana od prejšnjih potresov. Ko so so te hiše rušile, k sreči ni bil nihče poško« dovan in tudi živino so srečno rešili Ban g. Lazič je dospel v Udovo ter kon* feriral tam s predstavniki politične in vojaške oblasti glede korakov, ki bi jih bilo treba podvzeti ob ponovnih potresih. Do» ločene so posamezne komisije, ki bodo obiskale razne poškodovane kraje. Tudi iz Demir Kapije javljajo, da se potresi nadaljujejo sicer ne močno, ali vendar še precej nevarno. Najmočnejši sunek je bil tu zjutraj ob 130 in je po* rušil več hiš. ki so imele še od preišmjih potresov razpokano zidovje Vseh potres« nih sunkov je bilo 7 in je po zadnjem za« čelo močno deževati Močno deževje se nadaljuje še danes popoldne. Interesantno ie. da se je temperatura vode v Negorački banji, ki se je takoj po potresu dvign;1a od 39 stopinj na 49 sto« pinj. zopet znižala na normalo Novi iz» virki, ki so se pojavili, so usahrili io sa« mo para še kaže mesta teh fevirkov. Neznan mrtvec na Sušaku SuSak, 17. marca č. Davi so na Delti našli med lesom mrtvega 50-letnega delavca, čigar identitete niso mogli ugotoviti, ker niso dobili pri njem noben'h dokumentov. Policija poizveduje nadalje, da ugotovi, kdo je mrtvec. Akademikom ObveSčamo vse tovariše akademike, da se bo vršila akademska sv. maša za naše rojake v Prlmorju 19. t. m. ob 11. v cerkvi sv. Jožefa. Zbirališče je točno ob 10. na univerzi. Tovariši, udeležite se polnoštevil-no; Akademajsa omladina. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved ta danes: Barometerski pritisk je povsod v državi narasel za 3 do 7 mm. naive* v Primorni. Gibal se ie med 756 do 764 mm Jutranje temperature so v splošnem padle, razen v Liki in Gorskem Kotarju Gibale so ««e - 2 do 11 stop. Celzija Nebo ie bilo davi vedro v gornjem Primorju. oblačno pa v vzhodnih ln severnih krajih Vetrovi so bili v Prlmorju festo jaki severno-vhodni, v ostalih krajih pa slabi severno-vzbodni. Morje je bilo razburkano Dnnajska vremenska napoved la eredo: Zjutraj mrzlo, podnevi solnčno. Naši kraji In ljudje Na plavajočem hotela po Jadranu Udobna vožnja z novim pa mikom »Kraljico Marijo« Split, »rodi marca. Naš največji pota Ski parnik »Kraljica Marija«, ki je last paroolovne družbe »Ju« goslovenski Llovd«, je začel obratovati na določeni mu liniji Sušak » Piirej. Vsak me» sec bo dvakrat prevozil to progo tja in nazaj. Tako bodo popotniki na Grško imeli priliko, da potujejo za 50 odst. c©» nejše kot na vsaki drugi ladji tujega pa« roplovnega podjetja Za 3600 dinarjev bo« do uživali dvanajst dni od Sušaka do Pi* reja in nazaj, s pristanki v vseh važnej* gih jadranskih in grških pristaniščih, pr» vo vrstno udobnost in prvovrstno brano. Krasne spalne kabine kopalnice, oddelki sa delo in pisanje, brivnice, saloni za ka» vo in kajenje, za kvartanje, plese in kon« certe, velika jedilnica — vse to je na raz« polago popotnikom za omenjeno vsoto, ki iznaša, če jo razdelimo na dneve, približ« no 300 Din na dan V poletnem času bo« do imeli popotniki na razpolago velitk ba« T en z morsko vodo in toliko prilike za aolnčenje kakor kje na moderni morski plaži Parnik ponoči navadno vozi, dan pa je namenjen ogledovanju mesta in okolice, kjer pristane. Tako potovanje bo poseb« co priporočljivo za tuje turiste, ki priha« ' jajo v Jugoslavijo in bodo hoteli izkori« stiti ugodno priliko, da si za neznaten de» nar ogledajo vso vzhodno obalo Adrije, Krf in grško obalo tja do starodavnih Aten. Saj bo to potovanje n pr. za An« gleža smešno poceni: komaj en funt na dan; Nemec bo potreboval kakih 25 mark Avstrijec okrog 36 šilingov. Če pomisli« mo, da je novi jugoslovenski parnik zares razkošno opremljen in preskrbljen s pr« vo vrstno kuhinjo, in če upoštevamo vso lepoto in prijetnost takega izleta, ne mo« remo dvomiti, da bo ta najmodernejši naš pamik, ki je biti dne 7. t m. slovesno kr» ščen in ki je pravkar na prvi poti v Pi« rej, vedno dovolj frekventen. Po svoji močni fconaži (17.000 ton) je parnik do« volj odporen, da kljubuje vsaki burji in da popotnik vzlic razburkanemu morju komaj občuti lahno zibanje. Ta parnik je nekak ploveč hotel, v katerem se počutiš kakor v najmodernejšem m najodličnej« šem kopališču. Tako je torej »Kraljica Marija« preko« sila vse, kar smo doslej dosegli v doma« či paroplovbi; s tem parnikom smo se po« stavili ob bok svetovnim luksuznim pot« niškim ladjam. Obenem smo dobiti novo, stalno vez z Grčijo po našem lepem, si* njem Jadranu. Razdejanje po ledenem Ivjn V čabarskem srezu hi v delu Gorskega kotarja je ledeno ivje ©pustošilo sadovnjake In gozdove Čabar, sredi marca. Dolgo trajajoče slabo vreme z menjajo« timi se snežnimi meteži in dežjem je po« vzročilo mnogo ovir im stroškov prome« tu in poštnim zvezam. Gorski kraji so le e težavo dobivali živ'jonske potrebščine. To pa še ni bilo najhujše, da ni prišlo za tem hudo razdejanje po vrtovih ki go« zdovih, ki je z enim mahom prizadejalo velikansko škodo. Po nekoliko deževnih dnevih je nasto* pol silen mraz, da je dež začel sproti zmr» zovati, kamor je padeL Na drevju se je narravila ledena skorja in se hitro debeli* la. Ledeno ivje je pokrilo vse veje in ve« jice z oklepi, debelimi po dva, tri in več centimetrov. Deževne kaplje so se cedile z vejic in zmrzovale v obliki dolgih le« denih kapnikov, ki so gosto posejani po vejah silno povečali že itak veliko težo ledenega ivja. Očarljiv je bil pogled na taka drevesa. Ovita s prozornim ledom so se videla kakor stekleni lestenci To« liko žalostnejši pa je pogled na drevje sedaj, ko se vidijo strašne posledice. Trdi oklep je odvzel vejam prožnost. Pokalo in prasketalo je dva dni kakor n* fronti, vrhovi in cela drevesa pa so drsela po Strminah navzdol. Mnogi sadovnjaki so popolnoma um* črni V vasi Kraju pri Gerovem, kjer ima« | jo lepe sadovnjake, so ljudje jokali, ko ' so videli, kako jim neusmiljena usoda pred očmi uničuje drevje, ne da bi mo* gli to preprečiti. Najbolj so trpele slive. Od gozdov so najbolj prizadeti bukovi, mešani z jelko, posebno na črti Čabar* GerovofLividraga ob dolinah, kamor se je sesedel mrzli, težki zrak. Okrog Gero* va, posebno ob cesti, ki vodi v Lividrago, leže v gozdu vse križem veje in razbita debla. Ostanki debel, večinoma razpokani in razcefrani po vsej dolžini stoje po koncu kot priče grozovitega razdejanja prirode, napram kateri je človek brez mo« či. Cesta je na tem mestu popolnoma za* suta. Les je uporaben le še za drva. Kaj takega ne pomnijo najstarejši ljudje. Razumljivo je, da so se potrgale tudi telegrafske in druge žice, na katerih se je napravilo brez števila ledenih kapnikov. Okrog Delnic so polomljeni celo tele* grafski drogi. Povsod tožijo o hudem raz* dejanju. Umestno bi bilo, da pristojna oblastva pomagajo najbolj prizadetim ob* noviti vsaj vrtove z brezplačnimi sadika* mi ali kako drugače. Tudi pri tej priliki se je pokazalo, da so manj trpela sadna drevesa, ki so bila pravilno obrezovana, ker imajo redkejšo, oziroma manjšo, toda močnejšo krošnjo. Zanemarjena drevesa pa so se po večini prelomila na samem deblu. T. Društveno življenje naših rojakov v Gradcu Gradec, v marcu. V Gradcu obstojata že dolgo vrsto let dve slovenski društvi, Čitalnica in »Kres«. Letos se je starim v društvih priključilo 8e dijaštvo. Prišli so v Gradec prav agilni akademiki, ki so takoj pričeli z delom. Najprej se Je Izvršila ustanovitev centralnega odbora obeh društev, takoj za tem pa ustanovitev pevskega zbora. Pod taktirko cand. med g. Maksima Sevšeka je zbor lepo napredoval in že takoj v začetku večkrat nastopil pri bratih Čehih. Društvi sta v februarju priredili v češkem domu akademijo s plesom. Dvorana Je bila nabito polna občinstva vseh narodnosti. Pevski zbor je bil za svoja Izvajanja nagrajen z aplavzom, ki po vsaki točki nI hotel ponehati. Burno je bil aklamiran g. Sevšek, ko je sprejel v znak zahvale in priznanja lep lovorov venec. Enako Je bil nagrajen cand. med. g. Dušan KuneJ za lepo solo-petje. Po odpetih pesmih >PoJ-dem na prejo« in »Nocoj je pa svetla noč« je moral dodati še »Dein ist mein ganzes Herz«, kar so sprejeli gostje na znanje z velikim navdušenjem. V lepem češkem domu je slovenski pevski zbor žel priznanje za priznanjem. Spoznali so ga tudi drugi in je bil povabljen k sodelovanju na mnoge prireditve. Naj omenim poleg čeških še bolgarsko prireditev, zabavni večer Jugoslovenskega športnega kluba in internacijonalno zabavo (slična prireditev kakor ljubljanski reprezentančni ples). Na tej zabavi je bil zbor sicer sprejet iz znanih vzrokov zelo hladno, vendar pa si je osvojil srca vseh poslušalcev, kar so pričali silen aplavz In tudi kritike graškega časopisja Tako sta ponesla zbor in g. KuneJ našo lepo pesem med Nemce. Graško časopisje zelo laskavo piše o g. Kuneju. Posebno navdušeno je bil nagrajen s priznanjem na Internacijonalnl zabavi. Kritika pravi, da Je g. KuneJ s svojim temno barvanim glasom zadivil občinstvo, kar je tem po- membnejše, ker Je nastopil takoj za poznanim tenoristom graške opere g. Ore-stom Rusnakom. Društvi sta moralno želi velike uspehe. S pesmijo je bilo ponešeno naše ime po nemškem Gradcu. S pesmijo se je vzbudilo tu v tujini zanimanje za nas. želeti bi bilo, da bi se tudi v domovini našli ljudje, ki bi priznali delo društev in ki bi razumeli težkoče, s katerimi se društvi borita, ter ju podprli. Vsak posameznik tukaj se trudi, da bi po svojih močeh pripomogel k čim večjemu uspehu. Društvi imata pravico do obstoja in morata obstojati, da zbirata rojake, katerih mnogi bi morda sicer pozabili na jezik svojih mater ln očetov. dra, Je znal tudi to Dodl pnpraiM^ dt so se v miru razšli Svoji družini je bil dober ki skrben oče. Najstarejši sin Vladimir je bil ob provra* tu mornariški častnik v Boki Kotoiski ter je dobro izvedel razorožitveno akcijo. Od« ločnost in mirno kri je pač podedoval po očetu. Par let pozneje se je ponesrečil na Dunavu. Naduoitelju Trostu, blagemu -rrgoftiz* lju in človeku kremenitega značaja bodi ohranjen časten spomin. Rodbini izreka« mo iskreno sožalje. COfA Karlu Trostu v spomin Ljubljana, 17. marca Bil je krepke postave in mladeniško prožne hoje še sedaj, ko je bil že v 67. letu. In ta na videz tako čvrsti in zdravi mož, upokojeni šolski upravitelj g. Karol Trost je včeraj nenadoma umrl, zadet od možganske kapi. Pred 14 dnevi je sicer malo obolel, a si ni nihče mogel misliti, da utegne imeti ta bolezen za takega ko« Nesrečna brata Prešerna Bled, 17. marca. Pri gradnji kanalov na Bledu je danes zadela huda nesreča mlada delavca, brata 21-letnega Jožeta ln 19-letnega Janka Prešerna, oba doma iz vasi Vrbe. Sta, kakor kaže tudi ime, potomca sorodnikov našega velikega pesnika. Na delo na Bled sta prihajala vsak dan iz domače vasi Zajtrkovala in večerjala sta redno doma, dočim sta morala kosilo zavžiti zaradi kratkega opoldanskega odmora na Bledu. Kosilce, ki je obstojalo, kakor pri drugih delavcih, navadno samo iz kruha in drobnega prigrizka, sta vžila tudi danes kar v jarku pri lopatah. Ko se je ob 13. začelo zopet delo, je privozil neki delavec mimo vagonček z naloženim peskom in ju s tem dvignil na noge. Po nesrečnem naključju pa se je vagonček nagnil in 2e se Je na oba brata vsul gramoz. Povrh Ju je zadel tudi vagon, pod katerim sta obležala z zlomljenima desnima nogama in raznimi poškodbami po životu. Na njim krik so prihiteli številni delavski tovariši, ki so oba nesrečneža potegnili Izpod železnega vagončka ter Ju spravili iz kanala na svetlo. Poklicani zdravnik Je odločil, da so ponesrečena brata takoj spravili na kolodvor in ju a prvim vlakom odpeljali t ljubljansko splošno bolnico. Lepi Pvcavon-lasje sedaj tudi z podeluje vašim lasjema novi sijaj in mehko polnost. Pizavon-Shampoon je popolnoma brez sode. Jodan sveža n j zadostuj«, za 2 pranja in slan« sam« Din. 3*50 Odo! Kompanija a. (L, Beograd. renjaka kake posledice. Včeraj zjutraj pa, ko se je oblačil, je na enkrat omahnil m izdihnil Pokojnik je bil po rodu Vipavec, odra« sel pa je v Ljubljani. Učitelj je postal 1«» ta 1885. in je bila njegova prva služba na Krasu v Senožečah. Potem je prišel v Mokronog, od tam pa v Št. Jernej na Do« lenjskem, kjer je ostal 24 let do svoje upokojitve pred 6 leti. Kot učitelj je bil silno vesten ter je sploh vse življenje po« svetil šola in ljudski izobrazbi. Bil je tudi izkušen vrtnar, njegov šolski vrt je bil vzorno urejen. Kot dober pevec je sno« val pevska društva ter vodil tudi cerkve« no petje. Po prepričanju je bil odličen na« prednjak, vnet zagovornik napredne pro» svete, poleg tega pa tudi odločen borec za pravice svojega stanu. Mnogo je storil tudi za Sokola ia se je nazadnje udej* stvoval pri Sokolu HI v Ljublj uri od ustanovitve. Po značaju je bil miren in resen, a v prijetni družbi je znal biti tu* di prav prijeten družabnik. Ni imel nobenega nasprotnika. Vse je razorožil s svojim mirom in dobrodušnostjo. Ko je nekoč v njegovo šolo v St.Jerneju na Do« lenjskem prihrumela truma zelenega ka« Skupina japonskih gledaliških igralcev, ki Je v ponedeljek zvečer dosegla ▼ Ljubljani velik uspeh, se je zvečer z jutranjim brzovlakom odpeljala v Trst Tovorniki devetih vagonov banatskega vina Narobečna Kana Galileja na glavnem tovornem kolodvora — Pretakanje v soljene sode — Zabavni prizori pri denaturiranju Danes ob 4. tn 7. nri! Predstava ob 9. url odpade. Najlepši govoreči film ▼ tej sezoni! FOm ljubezni, petja, lepote, zabave, sreče...! KOTICA NflQy • FBONZIEDERSI Navdušeni so odhajali obiskovalci od včerajšnje premiere in vsi so govorili o lepoti tega krasnega filmskega dela! Poleg tega »Mlcky miška« galolgra. Predprodaja vstopnic od 11.—% 13. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Prizor z velike sokolske komemoracije ob 10-letnici smrti dr. Ivana Oražna v nedeljo dopoldne na Taboru Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastajanje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, s »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ljubljana, 17. marca. Takega vinskega sejma Ljubljana že kma« hi ni djoživefa in redki so stari anali k: bi govprili, da so v Ljubljani en dan pre*o« čili 9 vagonov vina in ga odpeljali tovorni« ki na vse stran., zLsti pa v bližnjo sever* no okolico, kjer je več žganjarn ki tovarn za kis. Ze davi zgodaj so v mesto prihajali kar v dolgi vrsti kmečki vozniki, ki so vp* žili na težkih vozovih po 2 ali 3 sode. Kre« nili so proti glavnemu tovornemu kolodvo* ru, kjer so že tako dolgo stali vagpni po« kvarjenega in od carinske oblasti zaplenje« nega banatskega vina Pred vagoni, s katerih so delavci poteg« nit velike plahte, so se tudi že ob 7.30 za* čeli zbirati zastopniki glavne carinarnice, prišel je zastopnik mestnega dohodanstve« nega urada in mnogi interesenti ki so vi« no kupili od glavnega zdražitelja trgovca M. Petriča. Po nekaterih formalnostih so odprli vse vagone. Pred vsak vagon so po« stavili po eno sesalko in pričelo se je pre* taikanje. Pod nadzorstvom mariborskega vinarskega nadzornika g. Kureta, ki je zastopal omološki zavod, se je obenem vt« šilo denaturiranje rdečega, močno se pene« čega »otella«, k: je zrasel v obsežnih vi* nogradih graščaka dr. Bele Kutana v Bel' crkvi. Tako okoti 9. dopoldne je bil največji naval tovornikov. Vse je tako močno spo« minialo na one stare čase, ko so še furm 'ni furali po belih kranjskih cestah. Samo da biči niso nič veselo pokaV. In bilo je, kakor pri tovorenju na deželi. Samo s to razliko, da ni bilo vinske gorice, ne pravega kuče« gazde, ne pogače ne krače... Vino pa je teklo v močnih curkih. Prečudna, narobeč« na Kana Galileja-•• V vse manjše sode so morali pred nato* čenjem vsut: moreko sol. Na vsakih 100 I vina po 5 kg soli. Pripravili so torej •kol! 5000 kg soli in so jo kar v b rentah nasi« paM v sode, da je močno zašumelp, ko ie nato pnčel Kti curek. Bilo je že dopoldne pred vagoni okoli 50 voznikov, a poleg vo* zor so stala tudi tovorni avtomc fciH. Vino so v glavnih količinah pokupili to« varnarji kisa čn žganja iz Ljubljane in 5t Vida ter bližnjih krajev. Največji in« teresenti so bili tvrdka Meden, Fran Zale« tei Vodnik. »Produkta«, Jeleni č, Jeras in Cinnan iz Mednega. Seveda je pri takem o&ljn Sinilo nekaj vina tudi po tleh in se je okrog vagonpr napravflo rdeče blato. Odvez vina je bil pod najstrožjo kontrolo. Pri izhodu so ar« gani mestnega dohpdatstvenega urada vsak sod natančno zabeležili in preiskali V a« stemah pa so ugotovili znaten kilo m ra« čunajo, da je vino izhlapelo v približni ko« Učini 50 hI Med opazovalci sta vzbujala največjo pozornost velika soda tvrdke Je* ras, ki ima svoja skladišča v »Bffk mi*. Soda iz mecesnovega lesa merita nad 27001. Notar dr. Kuhar je dopoldne uradno pri« sostvoval zapečaten ju 46 vzorcev v«a, ki so bili vzeti iz vsakega soda. K pretakanja so se Se od pričetka dalje zbirali na rairopi m okoli sodov gruče delav« cev. Prišli so brezposelni, žejn i vsaj male« ga zaslužka, prišli pa so tudi drogi, žejni vsaj skromne poskušnje... Vse dopoldne je bilo pravo oprezovanje, kje se bo na« dila prilfca, da Mp izmed pretakalcev dvigne gumijasto cev in netoči nekaj kap« Ijic vim v kozarce. Mnogi pa so skrivaj prinašal! kar velike kangle bi poteui vino odnašali v skrivne kotičke, kjer so se krep* čali, zauživajoč hkratu skromen dopoldan« ski prigrizek. Droge skupine so se tajin* stveno posvetovale, kje Di iztakmle kako posodo za vino. — Arka hij, to Jo danes prave vmski so* jem! je dejal star možak z rdečim nosom. — Peni se kakor ž?ampanec, je menil mlad fant. — Jaz bi ga pa vseeno rajši pil kakor gift. Malo natočite, da si dušo prive. žeml... Ln so delavci vino pridno pokušavaB. Postajali so od ure do ure vesele ječ in tudi boibenejši. — Hop! Horuk! Vina gor! Boljši je ka* kar dalmatinec. Svet se že giblje. To bo šnopca!... Mlad veseljak jo tudi popevko zaokrožil po svoje: »Konjički škreblja^o, ker voz'jo tožbo, eoljeno vince pel jajo, oh žalostno to..« Ta pesem je potem krožila po tovornem kolodvoru... Bilo je sploh mnogo vika in krika, kajti delavci, ki so nekaj časa po. magali točilcem valiti sode, so se začeli žo opotekati. In vozniki so ogorčeni vpili: — Ste že vsi pijani! Škandal! Komaj sto« jžto, barabe! — Kaj, pijani? Se smo pokonci! Horok.„ Vino so točili do poznega večera. Hi— hot! — so pognali poslednji tovorniki, iz« med točilskih pomagačev pa je marsikdo bog ve kje v baraki at na seniku zadremal s težko glavo. Vlomilski obisk mesne shrambe Podnart, 17. marca. Po preteku dobrega leta. ko je balo zadnjič vlomljeno pri nas po zloglasnem Pe« triou in njegovih tovariših, so v noči od sobote na nedeljo vkmriloi zopet obiskali Podnart in vlomili v shrambo g. Antona Pogačnika. Pogačnik ml. je odšel okrog 1. ponoči k počitku, ko je prišel v svojo apaInico, jo slišal bevskanje sosedovega psa; odprl je okno in oddal v noč štiri revoivereke strele, s čimer je zbudil do« mače, ki so že trdno spali Domači so nato vse pregledali po hiši tn okrog nje, a opaziti niso ničesar sum* Ijivega. Zjutraj okrog po! 6. pa je pritekla kuharica, ki je šla po drva. vsa preplašena povedat, da je okno pri shrambi sne« to in da »o železni križi v oknih izd rti. Ko so shrambo odprli, so opazili, da so se tatovi dobro založili s suhim mesom, klobasami, kruhom, sardinami, pecivom in celo s kompotom. Način vloma in predrznost tatov priča* ta, da gre za SpecijaJiste, kajti kakor se je dognalo po sledi v snegu, so jih streli le toliko oplašifc, da so se za časa pre« Uieda hiše odstranili za približno 100 m; ko so ps opazili, da so stanovalci hiše zopet mirno zaspali so svoj posel nada« 1 j ovali m izvršili. Orožništvo te Krape in Podb režij je vso nedeljo požrtvovalno iskalo vlomilce m jo upati, da jih v kratkem izsledi in iz» aoSi tfe kamor spadajo. Tragična smrt uboge starke Dol. Lendava, 17. marca. Ko je šel ▼ soboto župan a Lipe ▼ svoj vinograd v Lendavskih goricah, je neda» leč od svoje kleti našel pri hiši številka 61 žensko truplo. Hitro je poklical nekaj ljudi, ki so v mrliču spoznali 631etno Ju» lijo Totovo, občinsko revo, ki je stano» vala v tej hiši Starka jc bivala v hiši sama; ker pa je ves teden bilo izredno slabo vreme, ni za« pustila hiše ves teden. Tudi drugi ljudje niso imeli opravkov po vinogradih, zato je bila starka v svojem bivališču čisto sama, ki se za njo nihče ni brigal. Ugo« tovilo se je, da je Totova ležala pred hišnim pragom že več dni. Zraven nje so našli lopato, iz česar se sklepa, da je po« kojnica hotela odmetati sneg izpred hiše. Ko je stopila čez prag, ji je najbrže po« stalo slabo in je padla v nezavest Pretekli teden je bila zelo ostra zima in je reva v hudem mrazu pred veznim pragom zmrznila. Vsako nasilje je izklju> čeno, ker se na truplu niso opazili no* beni znaki nasilja. Prav tako se niso niti v sobi niti okrog hiše našli znaki, ki bi kazali na nasilno smrt. Ni izključeno, da je njene smrti delno kriv tudi alkohol. Pokojnica je namreč zelo rada pila žga» nje, ki ga je imela vedno pri sebi. Čudno hrepenenje po Begunjah Ljubljana, 17. marca. Mali senat deželnega sodišča, kateremu je predsedoval s. o. s. Anton Mladič, je danes obravnaval le velike in male tatvine. Bilo je monotono razpoloženje v dvorani. Burno in težko življenje pa je odkrila zadnja razprava proti 55-letni postrež-nici Julijani Habjanovi. Opoldne se je ponižno približala sodnikom ženska male postave, bledega obraza, ki kaže še fine poteze, živahnih sivih oči, a nosi v sebi kal bolezni. Julijana Habjanova se je rodila v Hieflauu pri Gradcu, pristojna pa je v Kamnik. Za seboj ima viharno in nesrečno preteklost. Preživela je mladost po raznih mestih nekdanje Avstrije. Bila je v Ljubljani, Trstu, Gorici, na Dunaju, v Gradcu in Inomostu. Njen kazenski list pravi, da je bila že 18-krat kaznovana. Večinoma zaradi tatvine Pred ljubljansko poroto je bila 1913 obsojena na 5 let ječe. Slo je za razmeroma malo vsoto, za okroglih 200 K, toda porota jo je spoznala za tatico iz navade. Državni tožilec je danes Julijano tožil, da je zakrivila zločin tatvine, prestopek prevare in prestopek zoper zakon o javnem miru in redu. Obtoženka govori slabo slovenski, prav čuden dijalekt, zato je prosila predsednika, da bi se smela zagovarjati nemški. Lani od julija do septembra je g. Staretu v Kamniku, kjer je bila za postrežnico, odnesla razne stvari v vrednosti 1600 Din. Nato se je pojavila v Mariboru in je novembra izmaknila Antoniji štolerjevi hranilno knjižico ter dvignila pri neki banki na njo 1200 Din, nakar je izginila. Pozneje je še dvema služkinjama v Mariboru odnesla razno obleko in je ostala pri stanodajalki dolžna 135 Din. Na goljufiv način jo je premotila za stanovanje in hrano. Hodila je iz kraja v kraj, od Ljubljane do Maribora in Zagreba ter je bila slednjič 17. januarja aretirana. — Kako se zagovarjate? Jo je vprašal predsednik. — Priznavam vse tako, kakor sem dala na protokol. Ne morem se premagati. Trpim na kleptomaniji že od mladosti, je tiho pristavila, a nisem se klatila okrog lz delomržnosti. Iskala sem povsod službo, pa sem za to že prestara. — Gospod sodnik, prosim, da smem kazen prestati v Begunjah, je obtoženka omenila po končanem dokaznem postopanju. — Po takem zahtevate visoko kazen! Zakaj si želite Begunje? je začudeno vprašal predsednik. — Zato, ker je tam prijetno. In bila je obsojena na 18 mesecev ro-bije. Kazen je sprejela brez vsakega ugovora. - Divje svinje v Beli Kraiini Črnomelj, 17 marca. Po zadnjem snegu so se pojavili po na« ših revirjih divji prešiči v večjih in manj» ših skupinah. Neka taka skupina jih je štela celo 16. Na Vinici so pobili divje« ga prešiča, ki je tehtal 140 kg, v revirju g. Alojzija Šetine v občini Talčii vrh je bila pa v nedeljo ustreljena divja svinja, ki je tehtala 83 kg. Žival je prišla v doli« no gotovo zaradi pomanjkanja hrane. V Auerspergovih loviščih so letos ustre* lili že več teh zveri. Za velikonočni pone» deljek se organizira obširen lov na divje prašiče po vsej Beli Krajini skupno s ko* čevskimi lovci Divji prašiči so se pri nas silno razmnožili in delajo veliko škodo siromašnemu ljudstvu. Posebno dober plen so v soboto imeli tudi ribniški lovci. Prinesli so z lova kar tri precej težke divje svinje. • Te dni je veleposestnikov sin Janez Per* ko iz Kamnice pri Mariboru ustrelil na Sobru krasnega divjega merjasca, ki je tehtal 145 kg. Merjasec je dobil na 70 ko« rakov strel skozi pljuča in se je takoj se* sedel. Ko pa se mu je Perko približal, je zarjul in se pognal proti njemu. Dober zamah z nožem mu je končal življenje. Merjasec je bil te dni na ogled v lede« niči g. Petra Lovrenčiča v Rošpohu. Vremensko nororilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani 17. marca 1931. Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatuii, 4 relativno vlago v 5. smer m brzino vetra, 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin. 8 padavine v mm Ljubljana: 7. 764.0, 1.0, 75, N 2, 10, —, —. Maribor: 7. 760.4, —1.0, 82, mirno, 10, —, —. Mostar: 7. 756.6, 9.0, 92, N 6, 8, —, —. Zagreb: 7. 764.2, 2.0, 65, NE 2, 8, —, —. Beognd: 7. 757.9, 1.0, 84, N 2, 10, dež, 6.0 Sarajevo: 7. 762.1, 1.0, 92, mirno, 10, dež, 0.2. Skoplje: 7. 763.8, 5.0, 95, W6, 10, —. —. Kumbor: 7. 756.2, 11.0, 75, E4, 2, —, —. Split: 7. 757.1, 9.0, 57, NE 8, 7, —, —. Rab: 7. 758.3, 6.0, 58, NE 2, 7, —, —. Vie: 7. 755-5, 6.0, 78, N2, 10, —, —. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 5.4, v Mariboru 4.6; najnižja v Ljubljani _lo.2. v Mariboru —2.0, v Mostaju 7.0, v Zagrebu 2.0, v Beogradu 0.0, v Sarajevu 1.0, v Skpplju 4.0. Domače Testi ♦ 25 letnica goriškega nadškofa dr. Sedela. Goriški nadškof g. dr. Sedej bo 25. t m. praznoval petindvajsetletni«) svojega škofovanj 3. ♦ God maršala Josipa Piisudskega bodo letos na Poljskem posebno slovesno praznovali. Tudi Poljsko-jugoslovenska liga v Beogradu priredi ob tej priliki posebne svečanosti. Na predvečer bo govoril v radcu o velikem maršalu vojni ataše poljskega poslaništva podpolkovnik Starzvnski. a na Jožefovo bo ob pol 21. zvečer akademija s slavnostnim govorom g. dr. Babinskega. poljskeza poslanika na našem dvoru. — Društvo prijateljev poljskega naroda v Ljubljani proslavi ta dan s predavanjem v radiu: predaval bo na Jožefovo predsednik društva nrof. dr. Rudolf Molž o snovi »Josip Piisudski. prvi maršal Poljske.« ♦ Poljski književnik na potovanju na Jadranu. V Zagreb ie orsipel znani poljski kniiževnik Waclaw Rogowicz Iz Zagreba odpotuie na Sušak. odkoder bo na novem luksuznem parobrodu »Kraljica Marija« potoval ob naši obal? kot de'ezat poljske publicistike V Zagrebu si ie Rogovvitcz ogledal Strossmaverjevo galeriio slik in druge zanimivosti. .. ♦ Občni zbor Vodnikove družbe. Vodstvo Vodnikove družbe v Ljubljani vljudno sporoča. da se bo vršil njen letošnji občni zbor v torek, 31. t m. ob 18. uri v prostorih Zveze kulturnih društev v Ljubljani. Kazina 11. nadstr z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo odbora: 2. računski zaključek z.a leto 1930 in poročilo nadzorstva; 3 orora-čun za 1931 in določitev članarine za 1932: določUev knjižnega programa za 1932 : 5. volitev nadzorstva: 6. samostojni predlogi: 7. slučajnosti ♦ Proslava poldrugostoletnega obstoja cerkljanske šole. Prejeli smo: Cerkljanska šola namerava ob proslavi poldruzstoletne-ga obstoja razstaviti zgodovinske spomine in sodobne izdelke svojih učencev. V svr-ho povzdige tujskega prometa v občini bo razstavila tudi slike iz območja Krvavca Zato prosimo, da gg fotografi in amaterji dado na razpolago v ta namen tozadevne svoje 'zdelke in jih dopošljejo šolskemu upravitelistvu v Cerkljah pri Kranju. ♦ Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu naznanja, da bo predaval drevi na rednem sestanku vseučiliški profesor dr. Boris Zamik o evgeniki Začetek ob 20. Pristop za člane to do njih uvedene goste brez-olflčcn ♦ Razpust društva. Banska uprava ie razpustila Dramatični in tamburaški klub »Istok« v Ljubljani, ker že več let ne deluje ♦ Lep iubilei babice. Te dni je praznovala gospa Zabukovčeva. babica v Sevnici 40 letnico svojega udejstvovanja v tem člo-mbnem ooklicu. Dasi je že v starosti 64 let, je še vedno neutrudno in vestno v pomoč materam, še na mnoga leta! ♦ Služba dveh babic-dnevmčark. V bano-vinski ženski bolnici v Ljubljani se sprejmeta v službo dve babiti-dnevničarkn. Nastop službe takoj. Natančnejši podatki se dobijo Dri ravnateljstvu, kjer se ie treba osebno predstaviti. ♦ Molitev za naše rojake v radiu. Jutri se bodo v smislu okrožnice jugoslovenskega episkonata tudi v katoliški cerkvi v Beogradu vršile molitve za naše rojake v Italiji Ob desetih se bo v cerkvi Kristusa Kralja vršila služba božja, ki io bo prenašal tudi beograjski radio. . ♦ DeputaciJa stavbinskih delavcev pri banu. Včeraj se je zglasila pri g. banu dr. Marušiču deputaciija stavbinskega delavstva pod vodstvom predsednika Stmona Galjota. Deputacijo ie vodil k banu tajnik Narodne strokovne zveze g Kravos. ki le obrazložil g. banu želje stavbinskega delavstva in nri 'zročil tudi spomenico. Kakršno so stavbinsld delavca predložili .zadrugi stavbenikov G ban ie deoutaciji iziavil. da bo posvetil vprašanju stavbinskega delav-stva vso svojo pozornost in ukrenil pri-merne korake, da se njegovo stanje popra- vi Deputaciija je bila z odgovorom g. bana zelo zadovoljna, ker je dobila zagotovilo, da bo g ban res storil vse potrebno, da se nevzdržno stanje stavbmskega delavca zboljša. Stavbinski delavci, ki se zanimalo za spomenico, naj se zglasiio v ta^tvu Narodne strokovne zveze v palači Ltelav-ske zbornice v Ljubljani, vogalni vhod na Miklošičevi cesti. II. nastrooie. ♦ Organ'zacila diplomiranih tehnIKov. kraievna skupina v Liublajni. poziva vse one absolvente višiih oddelkov Tehniške srednje šole. ki so brez posla, da se iavijo iisebnc aH pismeno na naslov: Arko Franc Liubliana Gradišče 13 ♦ Vsakdo Je sam svojega zdravja kovač. UNaivažneiši problem zdravja in higiene naše vasi«) Upravnik Zdravstvenega doma v Mariboru dr Josip Vrtovec ie zajel na 15 straneh drobne knjižice najvažnejše potrebe za zboljšanje 'iudskega zdravja Boi proti bacilom, posebno povzročiteljem ie-ietike, davice in škrlatinke ie danes že tako uspešen, da ie vsak. kdor ga ne podpira, škodljivec človeštva. Tudi rak. angleška bolezen m trahom ki so zelo razpaseni pri nas. so danes ozdravljive bolezni Razpa-senost teh bolezni ie le znak nazadmasiva in nepoučenosti ljudstva. Pisatelj ostro biča naša zanikarna stranišča ter se o-bširno peča z ureditviio vodnjakov, ker voda ie nai-DOglavitnejši vir zdravja, ori slabih vodnia-kih pa stalen vir okužbe. Zadnje ooglavie zovori o alkoholu in izzveni v pravično obsodbo: »Nesreče, kriminalna dejania ječa. norišnica, konkurzi. nesrečni zakoni, slabotno in duševno omejeno potomstvo^ — vse to so pojmi, ki so najtesnejše zdruzem z alkoholizmom«.Knjižica je napisana poljudno in bo znatno prispevala k zboljšanju zdravstvenega stanja vsega naroda. Kniižioo ie izdala Zveza kultirvh društev v Mariboru kot 1. zvezek Ljudske knjižnice ter io bo razdelila v »Tednu narodnega zdravi a« v Maribora od 22.—29 t m v 60.000 izvodih med narod _ ♦ Novi grobovi. Te dni je preminil na Savi pri Jesenicah zasebnik g Matija W n c h t e, star 90 let Pokojnik Je bil najstarejši fant In tudi sicer med najstarejšimi prebivalci naše okolice. Pogreb se je vršil v soboto ob številni udeležbi prebivalstva na jeseniško pokopališče. — V enaki starosti 90 let je umrl v nedeljo v Sevnici g. Nikolaj Radič, po domače »Gorlškov Miklavž«. Zadnjih pet let ie b« revež zaradi bolezni v postelji Kljub siromaštvu in trdemu deln je učakal tako lepo starost. Pokopali so ga včerai Od novega leta da Ije sta umrli v sevniški župniji še naaled nja starčka: Antonija CernuBeva, vdova, stara 80 let in Janez Jeler, 80-letni vdovec. _ v Višnji gori Je včeraj umrl okrajni kmetijski referent g Fran Jereb, ki Je zaradi svoflega plemenitega značaja užival splošno priljubljenost Pogreb bo Jutri ob 9. — V torek pa Je ▼ Višnji gori umrla gospa Frančiška 6 k u f c a, roj. Granlova. Pogreb bo takisto jutri ob 9. — V St Vidu-Vižmarjih je včeraj zjutraj umrl veleugled-ai posestnik in gostilničar g Jože Beril i k, star 61 let PokopaLi ga bodo jutri ob pol 9. — V celjski bolnici so umrli naslednji Hrastničani: 42-letni Miha Kapla, spremljevalec rudniškega vlaka, 70-letna Marija Kolarjerva, žena vpokojenega rudarja m 81-letni Korinšek Lovrenc, upokojeni rudar. — V Braslovčah je v nedeljo umrl četrtošolec dunajskega Theresianuma, 14-letni Mundi C e r r 1, edini sin žovneškega graščaka. Nadarjeni Mundi je kljub svoji mladosti obvladal že 4 jezike, poleg tega pa je tudi prav dobro govoril slovensko. Poleg bridko prizadetih staršev žalujejo za njim tudi vsi okoličani, med katerimi je bil pokojni Mundi zelo priljubljen. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Restavracijski vagon na progi Zagreb-Split Direkcija državnih železnic razglaša. da se ie 15. t m. uvedel restavracijski vagon v vlakih štev. 1010-1009 Doslei ie tak vagon vozil samo do Vrhovvn. * Otroci iz potresnega ozemlja razmeščeni v Podravini. Bivš< ban Savske banovine in predsednik Narodne zaščite dr. Si-lovič je vardarskemu banu poslal pismo, v katerem Dredlaga. naj t* se otroci od 7. do 14. leta s potresnega ozem'.ia v Vardarski banovini razmestili do raznih krajih v Po-Jravini. Narodna zaščita oa bi skrbela za te otroke, dokler ne bodo obnovlieni po potresu pomšeni domovi njihovih staršev Vardarski ban ie dr. 5'lovičevo ponudbo hvaležno soreiel in bo potrebno ukrenil, da se zbero otroci onih staršev, ki nimajo se. daj lastne strehe * Izseljenci se vračajo. Iz šibetrika poročajo. da se je preteklo nedeljo 420 oseb. ki so se bile svoiedobno izselile iz severne Dalmacije v Avstralijo, vrnilo v staro domovino. Razočarani izseljenci pripovedujejo. da vlada v Avstraliji velika nezaposlenost Ker so ostali brez zaslužka, so bili prisiljen da se vrnejo v domovino. * Spretna tatica. Iz Ribnice nam noročajd: Pred par dnevi se je pojavila v trgu neka gospodična, in se povsod predstavljala za trgovsko potnico. Priš'a ie tudi v tukajšnje tekstilno podjetje z navedbo, da bi prevzel? prodajo nogavic zasebnikom Med razgovorom z g. poslovodjo ie pa izmaknila precej parov nogavic tako spretno, da poslovodja tega ni opazil. »Gospodična« ie prenočevala v nekem tukajšnjem hotelu ln hotela odnesti posteljno perilo. Prijavljeno je bilo oboje orožniškom. ki so takoj spravili tatico v zapor Kašelj? Potrat pa Kresluol KINO IDEAL JUTRI PREMIERA! CONRAD VEIDT v najnovejšem filmu Poslednji trik ♦ Tragedija dveh zaljubljencev. Kakor smo kratko poročali iz Sarajeva, ie v sepa-reju neke gostilne v Aiajbegovičevi ulic. podnarednik Viktor Skerbiš do rodu iz Kranja, skušal v nedeljo zvečer ustreliti svojo zaročenko 19 letno služkinjo Marico ši>lčevo. ootem pa še sebi končati življenje Oba zaljubljenca sta bila že Drej sklenila, da gresta skupno v smrt kakor je to razvidno iz poslovilnega pisma. Utrujena od dolgega sprehoda ie Marica kmalu zadremala. Skerbš je na spavajoče dekle oddal tri strele. po»em pa še sebi pognal dve krogli v prsi Rane so tako hude. da SkerbiŠ oo mnenju zdravnikov najbrže ne bo ostal pri življenju. Niene poškodbe pa niso smrt- • V prepiru žena ub'la moža. V Užacu ie v nedeljo, kakor že večkrat med zakoncema Dragomirom Rističem in njegovo ženo Cveto prišlo do ostrega prepira. Mož ie potegnil iz žepa nož. hoteč napasti svojo ženo. ki oa se mu ie izvila, zagrabila sekiro ter mu ž njo preklala lobanjo. Ristič ie ostal na mestu mrtev. Cveta se ie sama javila ooilicii ♦ Drzen vlom v gostilno. Iz Novega mesta nam pišejo: V noči od sobote na nedeljo ie bil izvršen v gostilno g. Grobovška na Glavnem treu drzen vlom V'~m?iec se ie dal. kakor se sodi. čez noč zapreti v pritličnih gospodarskih prostorih. Ko sta odšto gospodar m gospodinja k počitku, je zapustil svoje skrivališče, ki ga je "*;brže ime' v svinjskem hlevu, in odorl z vitrihom vra-ta gostilniške sobe. kjer ie vzel 30 gramofonskih plošč in ročno oonikliano zramo-fonsko kljuko. VWni'!ec ie naibrže hotel od-nest' tudi gramofon, oa se ie Dremislil. ker bi ga zramofon Dri hezu zaradi svoie veii-ke teže le oviral. Škoda ki io le napravil vlomilec, znaša približno 2000 Din. O tatvini ie bilo obveščeno orožništvo. ki je zli-kovcn *e np sledu. • Obledele oblek© barva v različnih barvah ln pllslra tovarna Jos. Relch. Iz Liubliane u— Pevsko društvo »Maribor« v LJubljani. Drevi bo koncertiralo v unlonski dvorani slovensko pevsko društvo »Maribor«, ki je bilo ustanovljeno 1925 in vestno in intenzivno delovalo za slovensko glasbeno kulturo. Marca 1928 je Izvajalo Hayd-novo »Stvarjenje«. konec istega leta Mozartov »Requiem«, začetek 1930 Sattner-jevo »Soči« in Dvofakovo »Stabat Mater«. Letos je zbor naštudiral Sattnerjev orato-rij »Vnebovzetje«, ki ga izvaja danes v Ljubljani Zbor je koncertiral tudi v večjih krajih bivše mariborske oblasti, v Celju in Ptuju, kjer je ponavljal skoro vse svoje velike koncerte. Od začetka dalje predseduje zboru sedanji mariborski župan dr. Alojzij Juvan, zborovodja je mariborski stolnlSki regenschori g. Gašparič. Zbor šteje okrog 90 pevk in pevcev, vsi O nastopijo danes v Ljubljani. Orkestrski part izvaja pomnožena vojna muzika lz Marl- SOKOL MOSTE nriredl 2L marca ob 20. uri VALČKOV VEČER NA ČAST JOŽICAM IN JOŠKOM 4273 __ Občutek sigurnosti In popolne negovanosti imajo one gospe, kl uporabljajo za vsakdanjo Intimno toaleto samo preizkušeno mi-lovonjive sol za Izpiranje (ISLA SPOL-SALZ). Nenadkrlljivo sredstvo za vsako v istini ugledno damo. Dobiva ae v vseh trgovinah te stroke bora, solistične vloge pa so v rokah ge. Lovšetove, tenorista Avgusta 2ivka ln ba-ritonista Neraliča. Ker je to prvi koncert ki ga prirede Mariborčani, člani »Maribora« v Ljubljani, opozarjamo in vabimo ljubljansko koncertno občinstvo, da z obilnim posetom počasti svoje rojake s severne meje, ki bodo tudi v Ljubljani počastili sivolasega m velezaslužnega avtorja P. Hugolina Sattnerja. u— Ljubljanska pevce prosimo, da se po možnosti udeleže danes ob 18. sprejema mariborskih pevcev na glavnem kolodvoru ter polnoštevilno posetijo koncert u_ Iz gledališča. Na Jožefovo ob 20 uprizori drama izvrstno vaško komedijo »Tri e vaški svetniki« po znižanih '.enah — Naislavneiša češka dramska umetnica ga. Marija Hiibnerjeva bo v petek zosto-vala v drami »Sveti plamen«. Opozarjamo na članek v »Kulturnem prezledu« — ra bo drevi iutri Da se uprizori ope- reta »Diiak prosiak« izven abonmana. po znižanih cenah. u— N« Jožefovo. na dan molitev za naše rojake v Italiji, bo pelo pri akademski maši v frančiškanski cerkvi v Ljubljani ob 11 Narodno železničarsko glasbeno društvo •Sloga« Šantlovo »Staroslovensko mašo« s spremlievaniem orkestra ori katerem bodo sodelovali tud; člani Orkestralnega društva Glasbene Matice. u— Klub Primork vabi ee članice in vse narodne žene. da se udeleže molitev za versko svobodo naš h bratov iutri ob 9.30 v stolnici sv Nikolaja. u— Opozarjamo na zvočno matinejo Zveze kulturnih društev, ki bo danes ob doI 15 v kinu Matici in ne kakor je bilo prvotno ooročano v četrtek ob 11. dopoldne izore. memba ie nastopila zaradi deistva Ja se hoče vsa Slovenija v četrtek z mo:itviio »pomirtjai bratov v zmedenem ozeniliu. u— Vsa LJubljana se bo zabavala ori novem zvočnem filmu »Nj Veličanstvo ljubezen«. k' ga ie včeraj pričel predvajati kino Matica T-> ^nfroh nrav čedno vsebino. priietno glasbo, izbrane icralce in toliko orivnalnih kom'čn:h domislekov. da gledalec posebno v druzem delu in še d-objo do zakliučnem orizoru ne oride iz smeha Imenitno se Dostavlja Subotičanka Katica Nazyieva gluma in eovor sta fina. diskretna Lederer Dreseneča z vlogo veselega 'jubavnika sijaina fisrura ie njeiiov brat (v filmu seveda), za zabavo oa s kolosalnitrri dozami humorja skrbita Szakal in onč — no baron T-o ooereto si oglejte in boste zdravi naimani tri dni. u— Prva slovenska starokatoliška služba božla bo na Draznik 19. t m. ob 10 hotelu Tivoli v I nadstr Vsakdo ie vabljeni 18. III. - »Vnebovzetje« a— Triglavani! Danes v sredo bo ob 20. čiansk: sestanek v akademskem kolegiju Udeležba za člane strogo obvezna, u— Predavanje v INAD ladranu. Povodom druee ob etmce traeične smrti predsednika Jueoslovenske štamDe in direktorja »Novo-s ti« Tonija Schlezla bo ljubljanski dopisnik »Novosti« in »Vremena« g Oton a Ambrož v petek ob 20. predaval v areni Narodnega doma o iugoslovenskem realizmu Toniia Schlezla. , o— Vseuč. prof. dr. A Gosar bo dane* ob 18 v zbornični dvorani univerze nadaljeval svoia javna predavanja o socioloških in ekonomskih osnovah moderne družabne reforme. u— Lutkovni odsek Liubllanskeza Sokola bo igral na Jožefovo v Narodnem domu (vhod z Bieiweisove ceste) »Gašnerčka. dvomega zdravnika«, burko v 3 dejanjih. Začetek *očno ob 16. a— Sokolskl prijateljski večer. Ljubljanski Soko' (Narodni dom) oriredi v soboto ob 20 v restavraciji »Zvezda, običajni svoj oriiate'iski večer v počastitev starejšega, doleo vrsto let društvu zvesteza članstva. Ti večeri so se že tolikani priljubili, da se ie društvena unrava odločMa da tudi letos oočasti preizkušene sokolske borce ter izvede onenem revijo med onimi, katerih imena so tako tesno združena z društveno zeodoVno: tem torej velja v Drvi vrsti va-h;1o Obenem Da ie v*bHeno tudi mlajše članstvo, da se v priletnem tn oniateMskem razeovoru Doživijo svetli spomini, vez med nreteklostio in sedaniostio Bratje in sestre. Dritrtite v velikem številu! B_ Materinski večer v Zavodu za zdravstveno raščno mater m dece bo drevi točno ob 20 Vston orost Govori dr Ivo Pire o snovi: H^ienske raznoterosti. u— Ljubitelji grozdja in vinske trte pridite vsi v sredo 18. t m. ob 21. v predavalnico mineraloškega instituta na univerzi. Predaval bo nadzornik šolskih vrtov v p. g. Josip Strekelj: »Vinska trta ob hiši in v vrtu«. Predavanje takega strokovnjaka. ki goji sam žlahtno trsje na svojem vrtu, bo tako zanimivo, zato ga naj noben lastnik vrta ne zamudi. Vstop k vsem predavanjem podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva je tudi za nečlane prost. u— Veseloigro v treh delanjih »ExtCTia-porale« bo ponovil Šentjakobski gledališki oder jutri zvečer. Vse vloge so izvrstno naštudirane. Komika je izborna. Vstopnice so pri g. Milošu Karničniku na Starem trgu. u— Občni zbor Društva Inzoslovensklh geodetov se bo vr$?1 v nedeljo, dne 22. marca ob 10. uri dr^ooldne v orostonh katastrske unrsve v Liublian« iHren-vi ulica) u— Valčkov večer v čast Jožrtcam in Jožetom Sokola Moste se preloži zaradi žalnih manifestacij za orimorske blovence in Hrvate od četrtka 19. t. m na nedeljo 22. t m. ob nol 8. . ,„ . .. . n— Slovensko zdravniško društvo bo imelo v petek redni znanstveni sestanek. Pred«val bo g prof dr. Zaloitar o regulactjj preveč bo'ečih popadkov. Danes ob 4. In l/? 8. Predstava ob 9. uri odpade. Zvočni film sladkih ljubavnih arij MELODIJA SREČE Premiera! ... p. TeL 2730. Kino »Dvor« Izprememba v avtobusnem prometu na progi LJubljana-Zz. Kašelj. Z današnjim dnem je preneha.o avtobusno podjetje O. Žužek z obratovanjem na zorenji proz tako. da obratuje na tej prozi samo še avtobusno Dodjetie podjetnika in Dosestmka Z. Prano Grada iz Zz Kašlia. u— Nesreča nikoli ne Dočiva. 25 letni Andrej Bizjak s Trate pri &kotii Loki ie nakiadai včerai ziutraj hlode. Pri delu pa se mu ie hlod izmuznil iz rok Pade mu je na nozo m mu io zlomil. — Mlinar Rafael Kosmač se ie včerai dopoldne sukal na dvor šču hiše 8 na Selu pri Ljubljani okrog nekega konia. ki ie naenkrat p skočil in za udaril s koDitom v Drsi Prizadejal mu ie tako hudo ooškodbo. da so za moral' nemudoma odpraviti v bolnico. 8 letni Drazo Reš sinček kleoarja iz Udmata je v co-fe-deljek zvečer dp izraniu nadel na dvorišču in si zlomi' desnico. Feliksa Jašuskeza. 12 letneza šolarja, ie včeraj dopoldne oooa-deJ v Prisoini ulici oes in za hudo ugriznil v desno nozo. o— Damsko perilo, moderne bluze, torbice. floraste nozav^ce in rokarice po nai-solidneiših cenah Dri tvrdki Sterk nasL Karničnik Stari tre 18 u— Sraice snortne In modne, kravate hi nogavice v krasni izberi in najceneje nri tvrdki Šterk na si Karničnik, Stari trg 18. I % Celfa e— Zbiranja jutri pred Narodnim domom ne bo. Zbiranje udeleženoev molitev v žup-ni cerkvi za naše brate onstran državne meje, ki je bilo napovedano ob pol 14. v Narodnem domu, se zaradi nepredvidenih zaprek ne more vršiti. Udeleženci mo>litev se bodo zbrali ob istem času pred župno cerkvijo. e— Pevci In pevke CPD, kakor tudi ostar lo članstvo, se bodo udeležili jutrišnjega koncerta v proslavo 80-letnlce skladatelja p. H. Sattnerja polno&tevilno. Na koncertu bo izvajalo pevsko društvo »Maribor« Sattnerjev oratorij »Vnebovzetje«. Koncertu bo prisostvoval tudi slavljenec. e— O slovanskih razmerah in odnošalih bo predaval univ prof. g dr. Fran Ilešič drevi 18. t m ob 20 v veliki dvorani celjskega Narodnega doma. Pridite na zanimivo predavanje! e— Celjske trgovine bodo jutri na Jožefovo vse dopoldne odprte. Brivnice pa bodo poslovale od 7.30 do 11. 19. III. - »Vnebovzetje« e— Občni zbor podružnice Slov. lovskega društva v Celju se bo vršil 25. t m. ob 16 (4 popoldne) v hotelu »Hubejtus« z naslednjim dnevnim redom: poročilo odbora m prezlednikov. volitve, samostojni predlogi. slučajnosti. Občni zboi je namenoma sklican za popoldanske ure. da se za lahko udeleži'" tud zunani' člani. e— Pogreb g. kapetana Otmarja K ril* bo danes ob 17. iz vojaške bolnice v Ga-berju na okoliško pokopališče. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. zvočni film »Pot k slavi« z Ribar-dom Tauberjem v glavni vlogi Predigra je Fozov zvočni žumaL e— Znižanje krušnih cen v Celju. Od sobote, 14. t m so v Celju krušne cene znižane na podla&i naredbe kr banske uprave naslednje: beli kruh kg od 4.50 Din na 4 Din ln črni kruh kg od 3.75 Din na 3.50 Din. Kruh se bo odslej prodajal le na težo in ne več na velike in male š trtic« brez tehtanja. e— Ukradena C.stnlca najdena. Poročali smo, da je bila posestnici Matildi Pogla-dičevl iz Nove cerkve na sobotnem sred-postneim sejmu ukradena listnica, v kateri je Imela 1472 Din denarja in več moževih dokumentov V soboto je našel neki tukajšnji policijski agent listnico med dopoldansko veliko mašo v neki klopi v žup-ni cerkvi. V listnici so bili le še dokument! Iz Maribora a— Jugosioveni Na praznik sv. Jožefa se spomnite trpeči bratov! Udeležite se molitev, ki se bodo vršile v vseh cerkvah! Sreski odbor Narodne Odbrane. a— Slovo dr. Josipa Cemra od Sv. Le-narta. Sodnik šentlenarškega okrajnega sodišča g dr. Jože Čemer, ki je bil na lastno prošnjo premeščen k okrožnemu sodišču v Mariboru, se je v soboto poslovil od Sv. Lenarta, kjer je služboval polnih 10 let ter užival kot človek in sodnik simpatije vseh slojev prebivalstva. Sv. Lenart Je izguoil z njim odličnega in neumornega narodnega delavca Gospod sodnik se je namreč vneto udejstvoval v vseh narodnih društvih. Svojčas je bil vaditelj Sokola in z veliko ljubeznijo je vodil kot predsednik CM podružnico Sv. Lenart ga bo težko pogrešal in ga ohrani v najlepšem spominu. a— Osebna vest. Policijski komisar k, Stanko Kos iz Ljubljane je bil premeščen v Maribor na mesto dr. Pestevška in je te dni nastopil svoje službeno mesto pri tukajšnji oobciji a— »Odgodena noč« za abonente. Vesela in zabavna burka »Odgodena noč« se bo uprizorila na Jožefovo zadnjič v sezoni in je namenjena predvsem abonentom, za katere veljajo polovične dramske cene, če nabavijo vstopnice pri dnevni blagajni. Kdor ae še ni nasmejal pri tej veseloigri do solz, naj ne zamudi poslednje prilike. a— Gremij trgovcev v Mariboru obvešča svoje člane, da smejo biti trgovine na praznik sv. Jožefa in Marijinega oznane-nja (19. in 25. t. m. I po banski uredbi o delovnem redu dopoldne odprte. a— Kolo poljsko-jugo8lovenske lige ae ustanavlja tudi v Mariboru. Vsi Poljaki in prijatelji poljskega naroda v Mariboru in OPATHJA (Abbamia) lepa pomlad na Adri)! Reglna hotel Štefani e, carine prosta cona. Reducirane cene. 150 sob in apartmajev. ZdravUi&čna godba m hišni orkester. Golf. Od maja dalje kopalna sezona. L41a (Pod enakim vodstvom PALACE-hotel.) E. Kunz okolici, ki žeiijo postati dani kola, se pozivajo, naj se čim prej javijo pri g. prof. dr. Francu Crneku na realni gimnaziji. Javijo se lahko pismeno ali ustmeno vsak dan, najbolje v odmorih ob 9.35, 10.30 in 17.30. a— »Jadran« je z ozirom na poslanico nadškofa dr. Bauerja odpovedal svoj za nocoj 18. t. m. napovedani vsakoletni družabni večer. Pač pa bo pel jutri pri maši, ki no ob pol 12. v frančiškanski cerkvi in pri kateri se bo brala poslanica ter se bo molilo za brate v Italiji. a— Na zapadni fronti 1918« Ta znameniti filmi po enakoimenskem romanu Ernesta Jobansena predvaja od danes 18. t m. naprej ZKD v Kinu Union. Kakor Remarauov »Na zapadu nič novega« je tudi ta film s svojimi živimi slikami groze in razdejanja svetovne vojne v materijalnem. moralnem in duhovnem pogledu i na fronti i v ozadju živ in mogočen glasnik pacifističnih idej. ki si vedno bolj osvajajo množice vseh narodov sveta. Ne zamudite si ogledati ta redki filmski umotvor! ... r-. a- Kinopredstave. Grajski kino: Danes zadnji dan »Gozdarjeva Krista«. Od četrtka dalie »Dijak prosiak« 100 odst. govoreča in zvočna opereta H. H. Bollmann. Jarmiia Novotna - Union kino: Od danes dalje: 100 odst govoreči m zvočni film Zapadna fronta 1918 - Apolo kino: četrtek: Harrv Pel »Njegov najboljši prijatelj«. a_ Demontaža tovarne vžigalic v Rušah. Z današnjim dnem ie družba, ki le pred leti kupila ruško tovarno vžigalic, ustavila svoj obrat v polnem obsegu. Stroji bodo demontirani in odpremljem v glavno tovarno Delavci bodo prejeli mezdo za še nekaj tednov, da si bodo lahko v tem času poiskali drugo službo a_ MehaniškJ vajenec z lepo urejeno delavnico Pri mehaniku K. je bil že leto dni kot vaienec uslužben 17 letni France P Bil \e zelo delaven in je celo na dom iemal delo Toda mojster je sčasoma opažal, da mu izginjajo tudi razne stvari. Ko dečka te dni ni bilo več na delo. je K. obvestil orožnike, ki so izvršili pri fantu hišno preiskavo Našli so pri njem lepo urejeno mehaniško delavnico. Deček je skesano priznal tatvino. Iz Krania r— Občni zbor strelske družine v Kras nju bo 31. t m. pb 20. v hotelu »Stara po« &ta« (sobi levo od vhoda). Čeprav je za* čeli poslovati strelska družina šele lani, ima vendar lepe uspehe Sobno streljanje, ki se vrši vsako sredo zvečer od 20. naprej ▼ hotelu »Je'en«, je b lo dosedaj dobro ppsečano. Kakor hitro bodo dopuščale vre. menske prilike, se bo začelo redno stre* ijanje na strelišču v Struževem. Z Jesenic Sokolski oder na Jesenicah priredi drevi ob 20. veseloigro s petjem »On m njegpva sestra«. Predstava bo delno na odru delno v dvorani in na b lkonu med publiko. Sodelovali bodo pr. igri najboljš-igralci, pevke in pevci, ki bodo nudili ob. činstvu dosti zabave in smeha. Igra se po* novi na Jožefov*) ob 15. Zvezo z vlaki na vse strani je izreno ugodna. - Vstopn ce 6e dobijo v predprodaji v trgovini brata Me- s— Kino »Radio« predvaja v sredo 18. t. m- ob 20. in v četrtek (Jožefovo) ob 15., 17. in 20. zvočni velefilm »Pesem moje duše«. . . ' s— Obrtno društvo na Jesenicah pri jaz. no vabt vse obrtništvo okraja Kranjska gora na občni zbor, ki se vrši na dan sv Jožefa ob 2.30 popoldan v salpnu restavra* cije Mesar na Jesenicah. Tovariši obrtniki stanovska zavest nas kliče, da se občnega zbora polnoštevilno udeležimo. Odbor dru« štva se udeleži sv. maše ob 10. v mestni župni cerkvi kot od»v k molitvam za naše vernike v zasedenem ozemlju. Zbirališče je pri Tršanu in so vabljeni tudi ostali obrt* niki. Načetetvo. Iz Hrastnika fe_ Kino Narodni dom v sredo m na Jo* fefovo ne bo imel predstav. Pač pa upr« zore sokolski igralci iz Zagorja na Jožefovo ob 17. ▼ Narodnem domu Lipahovo kome* di>o »Glavni dobitek« Iz Zagorja *— Podružnica Kmetijske družbe v Za* gorju ob Savi bo imela na Jožefovo ob pol 8. redni občni zbor v prostorih g. Kopriv. ca v Zagprju. z_ Strokovno predavanje. V telovadnici topli&e šole bo predaval v četrtek ob 10 obrtnemu naraščaju g. Krapež iz Ljubljane o obrtništvu v splošnem in njega organi. zaciji. . . .. z— Ustanovni občni zbor športnega kiu* ba Zagorje bo v nedeljo 22. t. m. v posve* tova klici zagorske občine ob 10. uri. Vab* ljeni vsi prijatelji športa! 3;_ Pogreb učiteljice gcffi. Milke Vodo, pivčeve je pok zal njeno velko priljublje* nost. Šolska mladina je zapela dve nagrob« niči. Ob grobu, ki ga je deca obsula s cvetjem, je izpregpvoril pokojnici v slovo šo'ski upravitelj g. Pelko. Poleg številnega občinstva in mladine so spremljali pokojn-« co na njeni zidnji poti tudi stanovski tova* riši iz okolice. Računski oddelek banovine je zastopal šef g. Rožič. Pokojn ci blag spomin, preostalim iskreno sožalje! Iz Tržiča i— Kino predvaja v sredo 18. t. m. ob 20. hn četrtek 19. t. m. ob 16., pol 19. in pol 21. zvočna filma »Nesmrtni potepuh« in »Strašna noč« Iz Ptuja j_ Udruženje učiteljic v Mariboru pri* redi 19. t m. ob 3. pop,oldine v Narodnem gled liscu v Ptuju akademijo: Na sporedu »o glasbene, pevske in telovadne točke. Ker je čisfc: dobiček namenje gojenkam 5. letnika za maturitetno ekskurzijo, je priča* kovati številnega obiska Iz SoStanfa $t_ Obrtniški praznik. Obrtno društvo Šoštanj bo priredilo na Jpžefovo po deveti maši zborovanje v Kmetovi dvorani z naslednjimi govori: f! Obrtniške organizacije, 2. Stanovska zavest. 3. Davki, kuluk, soci. alno zavarovanje m drugi pereča vpraša* nja malega obrtnika, s posebnim ozirom na vladajočo gospodarsko krizo Po zboro* vanju prijateljski sestanek. Vabljeni v» obrtniki! GOSPODARSTVO /praSanje notranjega posojila Kakor smo že poročali, se je razvila v beograjski »Politiki« zanimiva polemika glede vprašanja najetja srednjeročnega nip« tr njega posojila za izvedbo nujnih javnih del. To vprašane je sproži glavni ravna« tel Poštne hranilnice dr. Milorad Nedelj« kovič v zvezi z okolnostjo, da ležijo pn na* šib bankah nezaposleni znatni denarni zneski, ki gredo v mftjarde. Na odgpvore dr. Ive Belini, dr. Zivka Topaloviča in drugih je dr. Nedeljkovič objavil v sobotni »Politiki« daljšo repi ko, kjer pravi med drugim, da ima za omejen program nujnih javnih del v mislih notranje investicijsko posojilp od 300 do 500 mil jonov Din, ki naj b tvorilo nekak obratni kapital za izvedbo teh javnih del. Če bi se amortizacija taKe« ga posojila izvršila maksmalno v 10 letih, tedaj bi to obremenjevalo državni prora* čun le za 80 do 100 milijonov Din letnp, kar ni baš znatno. Z vsoto 300 do 500 mi* lijonov Din bi se lahko postavile vse zgr d* be za poštno*telegrafsko službo, za sod šča itd., pri čemer bi država precej pnšredila. ker m.ora sedaj težke milijone plačati za najemnine in selitve Na ugovor dr Bei-na. češ da pn nas ni preveLke likvidnost' de* narnega trga, odgovarja dr Nedeljkovic, da imajo po njegovem mnenju naš' denarni zavodi znatno več blagi miške gotovine, kakor pa bi bilo potrebna za vzdrzevanje likvidnosti, kar potrjujejo tud letna poro* čila naših zavodov ki se glede tega pnto* žujejo Dalje ugotavlja, da je mnogo nase. ga nezaposlenega domačega kapitala šlo pr iskanju plasmana za n kup naših in drugih papirjev v inozemstvo (zlasti Blairovega n Se'igmanovet»a posojila za okrog 600 nrli* jonov Din) in da ;e več sto milijonov na, loženih v drž vnih in občinskih i.Tn h (akceptih). Svoja izvajanja zaključuje s tem. da lahko sigurno računamo z uspehom, če pomislimo, da je bilo mogoče za Pnvi. Ii« rano agrarno b nko brez večjih težkoč zbrati v teku enega leta 700 milijonov Din Na ponovna izvajanja dr. Nedeljkov da odgovarja dr. Ivo Belin v včerajšnj: »Po* litiki«. Tu obr vnava posamezne argumen* te dr. Nede jkoviča in prav med drugim, da nakupe Bloirovega posojila ne smatra za dokaz likvidnosti, ker je tu predvsem igralo vlogo dejstvo, da se ti papirji glasi« jo na absolutno st bilno valuto, zato um daje publika prednost. Navaja tud- štev 1« ke, s katerimi dokazuje, da višina neza. poslenih kapitalov pri bankah ne prcsegi one meje, ki je potrebna za vzdrževanje likvidn/DSti, zlasti g'ede na povečan obseg bančnih poslov Naši denarn zavodi bi pn eventualni emisiji notranjegi posojila ku* pili na svoj račun večjo količino pbvezn c le tedaj, če bi jim bila dana stvarna si* gurnost, da lahko te obvezn ce v primeru denarne stiske neomejeno lombardirajp pn Narodni b nki odnosno pri državnih de« narnih zavodih Dalje opozarja, da je pred emisijo novega posojila potrebno likvid'« rati odn.osno konsol dirati prejšnje manise zadolžitve Poleg dolgoročnih in konsoli* diranih državnih obvez 60 v prometu razn drž vni boni. ki jih tud- navaja dr Nedelj* kovič Sicer ni znano, koliko je bilo jeb bronov izdanih, vendar je iz poroč'la Na* rodne banke razvidno, da jih je ona lom* bardirala za 140 milijonov. Poštna hranil* niča jih ima morda še več: znatni tnesk pa se nahajajo tudi pri Državm hipotekar* ni banki. Od privatnih bank omenja prva hrvatska štedionica v svojem letnem po* ročilu da jih je lomb rdirala za 60 mli* jonpv Din. To zadolžitev države je treba konsolidirati, to je pretvoriti v posojno z daljšim rokom, kakor je to običaj S kon* solidacijo teh državnih obvez Hpdo naš denarni zavodi imeli v svojem portfeiju znatne količine državnih papirjev, zato ie pri emisiji eventualnega notranjega posojila potrebno m. sli ti tudi na plasman pri širši publiki Na emisijo notranjega posoji* la, kjer mj bi se udeležila tudi širna publi* ka, pa se m.ore po mnenju dr Be'ina misli* t,, šele po izvršeni stabilizaciji d-naria Obveznice novega posojila b; se morale glasiti na nove zlate dinarje z zlto Klav« zulo. Države, ki so že izvedle valutno re* formo, operirajo večinoma tudi pri notra. njih posojilih v zlato klavzulo Zato ie po mnenju dr BeVna za uspeh emisije po* trebno, da se prej izvede zakonski st^bili« zaciia dinarja in da se zasigura neomejen lombard obveznic tega posojila, ki bi omo* gočil denarnim zavodom plasiranje svojih likvidnih sredstev v to pospjilo. Poslovanje Državne hipotekame banke in njenih podružnic Iz poslovnega poročila Državne hipotekame banke posnemamo, da je bilo lani pri centrali in vseh podružnicah vloženih 2230 prošenj za hipotekama in komunalna posojila (1. 1929. ^693 prošenj) za skupno vsoto 649.3 milijona Din (996.3); odobrenih pa je bilo 2337 posojil za 543.6 milijona Din (leta 1929. 4753 posojil za 424.7 milijona Din). Lani je torej Državna hipotekama državna banka dala za preko pol miliiarde Din novih hipotekarnih in komunalnih posojil, ki so dosegla že vsoto 276 milijonov Din. Pri tem pa je bil lani znesek novih posojil za skoro 120 milijonov večji kakor predlanskim. Poročilo navaja, da je bilo največ posojil zaprošenih in odobrenih pri centrali, najmanj pa pri glavni podružnici v Ljubljani. Število odobrenih hipotekarnib in komunalnih posojil 'n odgovarjajoči zneski so razvidni iz naslednje primerjave (v oklepajih je naznačeno število zaprošenih posojil in zneski zaprošenih posojil): ... število znes. v min. Din Beograd 741 (537) 153.4 (139.5) Zagreb 357 (303) 66.5 (72.2) Ljubljana 5 (7) 22.8 (19.2) Sarajevo 220 (223) 76.9 (122.0) Spilt 482 (275) 97 7 (H3.5) Skoplje 207 (136) 39.3 (356) Novi Sad 119 (501) 28.5 (61.2) Niš 197 (188) 38.4 (63.0) Cetinje 29 (60) 20.1 (23.0) Večje število rešenih prošenj odnosno odobrenih posojil v primeri z vloženimi prošnjami je pripisati okolnosti, da je ob koncu leta 1929. ostalo mnogo nerešenih prošenj, ki so prišle v obravnavo v teku ieta 1930. Kakor je iz zgornjih podatkov razvidno, je ljubljanska podružnica izdala najmanj posojil; bilo pa je tudi vloženih najmanj prošenj. Kakor smo že včeraj poročali, je pričakovati, da se bo po znižanju obrestne mere poslovanje ljubljanske podružnice dvignilo. = Primorska banovina mižala odkupnino za kuluk- Kakor poročajo iz Splita, je banska uprava primorske banovine odredila, da se glede na preobčutno obremenitev onih, ki imajo plačati odkupnino za kuluk, zniža višina nadnice za odkup od 25 na 15 Din, kar pomeni 40% znižanje odkupnine. = Fuzija beograjskega in zagrebškega agronomskega udruženja. Ob priliki razstave plemenske živine v Novem Sadu, se je vršila konferenca agronomov, ki sta »o sklicala predsednik beograjskega agronomskega udruženja dr. Prohaska in predsednik zagrebškega udruženja prof. Ritig. Soglasno je bilo tu sklenjeno, naj se glavni skupščini obeh udruženj vršita istočasno s kongresom agronomov 22., 23. in 24. aprila. tako da bodo člani lahko posetili zagrebški velesejem in kmetijsko razstavo. Obe udruženji se bosta ob tej priliki združili v enotno jugoslovensko udruženje agronomov. = Skupno potovanje t Belgijo ob priliki velesejma v Bruslju. Belgijsko poslaništvo namerava s sodelovanjem agencije >Put-nik< prirediti skupno potovanje v Belgijo ob priliki velesejma. ki se bo vršil v Bruslju od 8. do 22. aprila t 1. Udeleženci potovanja bodo dobili brezplačni vizum tn velik popust v cenah pri potovanju in v hotelih. Potovanje bi trajalo 12 dni, !n bi odpadla dva dneva za obisk Pariza, 3 dnevi za Bruselj, 1 dan bi se posetniki mudili v luki Anvers. 1 dan bi obiskali velika tn-dustrijska podjetja v Ličgu, 2 dni bi se nahajali na obrežju in v lukah Zeebruge ter Ostende in končno pri povratku en dan v Monakovem. Legitimacije za udeležence se dobe pri belgijskem poslaništvu v Beogradu in pri belgijskem konzulatu v Ljubljani in Zasrrebu. = Dobava mesa. Dne 20. t m. se bo vršila pri komandi dravske diviziiske oblasti v Ljubljani licitacija elede dobave mesa za čas od 1. aprila 193l do 31. marca 1932. (Oilas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjeni komandi.) = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 2600 kub. m tolčenega gramoza; do 24. t m. pa glede dobave 120 kg bakrenih vrvi in 80 kg bakrenih plošč. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 26. t m. ponudbe glede dobave 5- 0 kub. m kisika, 5000 kg pločevine. 2000 kg stare medi in do 1. aprila glede dobave raznih tračnic, vijakov itd Direkcija državnega rudnika Zabiikovca pri Celju sprejema do 9. aprila ponudbe glede dobave 1 vodovodne sesaljke. Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: 7. aprila pri komandi mornarice v Zemunu slede dobave strojnega in cilinderskega olja, bencina, industrijskega petroleja, bombaža za čiščenje in konzistentne masti in 8- aprila glede dobave 6000 ton domačega premoga, 8. aprila pri direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu glede dobave 500.000 komadov kap«ol. (Oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) = Dobave. Splošni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 21. t m. ponudbe glede dobave tiskarskega materi-jala. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnih železnic v Subotici spreiema do S. t. m. ponudbe glede dobave 1000 ks konceptnega papirja, 50 škat-Ijic peres. 300 škatljic spojk za akte in 5_kg barve za senzator - aparat Direkciia državnega nidnika Breza spreiema do 26. t m. ponudbe glede dobave 10 (y>0 kg karbida in 6 komadov krogličnih ležajev; do 2. aprila pa glede dobave železa BORZE 17. marca. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet precej velik, zlasti v devizah Praga. Berlin in Curih. Tečaji deviz so nadalje prilično stabilni. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda obdržala včerajšnje višje tečaje. Za promptno blago ni bilo prometa, pač pa so bili zaključki za marc po 424.25 in za december 424.5 Promet je bil tudi še v 8% Blairovem posojilu po 83 in v 4% agrarnih obveznicah po 52. Med bančnimi delnicami je bil zabeležen promet v Jugobanki po 78 in 78-5 in v Unionbanki po 190. Med industrijskimi vrednotami pa so imele zaključke le Trboveljska po 330 — 333 in Jadranska plovidba po 525. Devize Ljubljana. Amsterdam 22.825, Berlin 13.5475-13.5775 (18.5625), Bruselj 7.9376. Budimpešta 9.9304. Curih 1094.4-10974 (1095.9), Dunaj 799.27—802 27 (800.77), London 27669. Newyork 56.745—56.945 (56.845), Pariz 222.88, Praga 168.32-169.l2 (168.72). Trst 298.19. Zagreb. Amsterdam 22.825, Dunaj 799.27 do 802.27, Berlin 13-5475 — 18.5775, Bruselj 793.76, Budimpešta 991.54 — 994.54, London 276.29 - 277 09. Milan 297.25-299.25, Newyork ček 56.745 - 56.945, Pariz 222.88, Praga 168.32 — 169.12, Curih 1094.4 do 1097.4. Curih. Zagreb 9.1255, Pariz 20.885, London 25.245, Newyork 519675, Bruselj 72.425, Milan 27.225, Madrid 55.4, Amsterdam 208.275, Berlin 123.725. Dunaj 73.06, Sofija 3.765, Praga 15.395, Varšava 58.2, Budimpešta 90.615, Bukarešta 3.09. Efekti Ljubljana. 8% Blair 93.5 bi., 7% Blair 83.25 bL, Celjska 150 den., Ljubljan. kreditna 127 den-, Praštediona 900 den Kreditni zavod 160 — 170, Vevče 128 den„ Ruše 220 den. Pričetek poslovanja naznanja „JUGOGRAD" JUGOSLOVANSKA GRADBENA DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA, Streliška ulica 33. 4191 in se priporoča cenjenemu občinstvu za izvršitev vseh visokih in vodnih zgradb, vil, stanovanjskih hiš, hotelov, cerkva, tovarn, jezov, električnih central itd. ter specialnih lesenih ostrešij velikih razpetin. Izvršuje solidno in strokovnjaško zidarska, tesarska in vsa ostala stavbena dela po konkurenčnih cenah. Poslovodeča: ING. ARH. PUST BOGOMIR konc. mestni stavbenik ING. PUST SREČKO tesarski mojster Tehnična pisarna se priporoča za stavbena vodstva, statične račune in izvršitev načrtov ter stroškovnikov za šole, vile, stanovanjske hiše, hotele, ledenice, cerkve, tovarne, vodovode, mostove, ceste, železnice, električne centrale, jezove, kanalizacije, regulacijske načrte itd. ter adaptacije. 4191 Iag.-arh. Pust Bogomir Ing. Pust Srečko Zagreb. Državne vrednote: Vojna ikoda 424 — 424.75, za marc 424 — 424.5. za junij 424 — 424.5, za december 424.5 — 425, investicijsko 87.5 — 88. agrarne 51.75 — 52. 8% Blair 93 — 9325. 7% Blair 82.785—83, T7o Drž. hipotekama banka 82.75 — 83. 6% begluške 69 — 70.25; bančne vrednote: Praštediona 900 - 910, Jugo 78 — 79. Union 190 — 192, Narodna 8100 bi-, Srpska 194 — 200, Zemaljska 140 _ 145. Ljubljanska kreditna 128 den.: industrijske vrednote: Našička 963 den.. Narodna šumska 25 den., Gutmann 140 — 145. Slaveks 40 do 45, Slavonija 200 den„ Drava 252 — 262. Sečerana 277.5 — 287.5. Brod vagon 62 do 75. Union mlin 50 den., Vevče 120 den„ Isis 43 — 45, Dubrovačka 370 - 390. Jadranska 515 - 525. Trbovlje 332 — 333. Blagovna tržišča LES -f Ljubljanska borza (17. t m.) Tendenca za les nespremenjeno slaba. Zaključen je bil 1 vagon letvic in 1 vagon oglja. Povpraševanje je za 3 dopijone jelovih bordonalov (od 35 X 35 cm navzaor. 5—12 m dolžine), za 10 kub. m filerjev (8/8", 6 in 7 m) ter 35 kub. m podmere (24 mm, paralelno ali lahkokonlčno blago). ŽITO -f- Bndimpeitanska terminska borza (17. t m.) Tendenca za pšenico stalna, sicer prijazna; promet srednji Pšenica: za marc 15.16 — 15.17, za maj 15.56 — 15.57; rl: za'marc 10-90 - 11, za maj 11.15 — 11-16; ---— 12.86, za julij 13.17 do 13.18. u« uiutv ——v koruza: za maj 12.85 •f Novosadska blagovna borza (17- t m.) Tendenca mirna. Promet 15 vag. pšenice, 26 vagonov koruze in 4 vagoni moke. — Pšenica: okolica Novi Sad 79/80 kg 152.5—155, okolica Sombor 79/80 kg 1425 do 145 sred.-bašks 79/80 kg 155-157.5. srem. 78 kg 142.5 — 145, slav. 78 kg 110 do 142.5. — Oves: baški 145 — 150. — Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 115 do 120. — Koruza: baška in sremska 92.50 do 95; ladja Dunav, predč. suha 90—92; za maj'92.50 — 97.50. — Moka: baška >0g< m »OKB« 245 - 265. »2« 215 - 230; >5« 185 do 195. >6« 175 - 185: »7« 140 - 145; »8< 115 - 12q. Otrobi: baški. sremski in bana- ški 106 - HO „ t -f Somborska blagovna borza (17- t m.) Tendenca nespremenjena. Promet ll5 vagonov Pšenica: baška, potiska, š^ep. 80 kg 157.50—16250: pkobca Sombor 78/79 kg 147.5—152.5. gornjebaš., 79/80 kg 155—160; sremska, 78 kg 142.5—147-5. Oves: baški lo0 —155: sremska slavonski 147.50—152.50 Ječmen: bašk». 64/65 kg 125—135 Koruza: baška 85 — 90; za april 90 - 95. Moka: baška 80 — 85; za marc 80 — 85. Moka: baška >0g« in >0ggc 245 — 255; »2< 215 do 225: »5« 185 - 196; »6« 175—185; >7« 135 do 145; >8« 115 — 120. Otrobi: baški 110 do 115. „ . -1- Ljubljanska borza <17. t m.) Tendenca za žito stalna. Zaključen je bil 1 v. pšenice. Nudi se (fco si post. po mlev. tar„ plač. v 30 dneh): pšenica: baška. potiska. 80/81 kg po 212.5 - 215. baška srbobran^ 79/80 kg po 210 - 212.5; Kornjebaška. 79/80 kg po 205 — 207.5: baška okolica Sombor. 79 kg in baranjska, 79/80 kg po 192 5 - 1»; koruza: baška. stara po 147 5 - 150. nova, času primerno suha po 137.5 — 140; oves: barnnjski. navadna voznina po 192.5—195; moka: banaška >0< po 335 — 340. Šport Železničar (Maribor) : Ifirifa Jutri, na praznik ob 15.30 odigra SK Iti« rija prijateljsko tekmo z drugoplasiranim mariborskim klubom SK Železničar. Ze» leaničarji so jeseni dosegli vrsto nepri« čakovanih uspehov; v prvenstvu so potiš« nili Rapida na tretje mesto, v tekmah za pokal LNP so zmagali z 2 : 1 nad SSK Mariborom ter v Ljubljani s 3 : 2 nad Primorjem. ugodne rezultate so dosegli proti graškim klubom. Železničarji so sploh ^nani kot izredno ambicijozno. nad vse častihlepno moštvo, ki bo dalo tudi jutri proti podsaveznemu prvaku Iliriji že celo vse iz sebe, da doseže čim boljši, morda rmagoviti rezultat Predtekmo odigrata ob 14. Brnja tca. In SK Reka. Prvenstvo Ljubljane v table tenisu za 1. 1931 Prijave Zagrebčanov — Turnir se prične v čeirtek ob ft zjutraj Prvenstvo Lfibljane v tableatenisu s« je moralo zaradi tehničnih ovir preložiti na praznik 19. t m. v areni Narodnega doma ob 8. dopoldne po naslednjem re» du: double gospodov, mixod*do*uble, pr» venstvo moštev; popoldne s pričetkom ob 14.: single*gospodo zanima« 01 Za letošnje prvenstvo so se dosedaj pri« javili klubi SK Ilirija z dvema mostvema L (Griinfeld J.. CJriinfeld F., Ljk jvšek) m II (Girgon, Nagy, Lowe) ter ASK Uskok (Zagreb) z enim moštvom (Koren* čič. Slegger Slavina). Pričakuje se še pri« java Ljubljanskega SK in n; izključeno, da se še prijavi kako mariborsko ali za« grebško moštvo Prvak Ljubljane za le.o 1930. g. SHavi« na (Zagreb) se je letos tudi prijavil. to» da topot bo imel brez dvoma težje delo. Po dosedanjih prijavah sodeč bo ta tur« nir prekašal turnir za prvenstvo banovi« ne. Med prijavami so znana stara imena med njimi: Slavina, Dečman, Korenčič, Nagy. Slegger. GriinfeFd, Girgon, Treo, Lowe. Mahnič itd. Damsko prvenstvo bo gotovo pripadlo Iliriji Prijava gdč Malinarjeve (Zagreb) sicer ni sigurna, vendar tudi ona ne bi ogražala prvenstva. Glavni boj bo med trofcco Dečman»Tratnik«Geržinač, od ka» terib je slednja najopasnejša. Posamezni zmagovalci prejmejo darila ter diplome vsi pa priznanice. Prvak Ljubljane pa prejme pokal, ki si ga pa bo šele osvojil po trikratni zaporedni ali petkratni zmagi v presledkih. Rok prijav je podaljšan na sredo do 20. Prijaviti se je na naslov: Mirko Lo» kovšek. Kavarna Evropa proti prijavnini 10 Din ali pa proti dvojni prijavnim na licu mesta. Vstopnine ni, pobirali se bodo le piv apevki za kurjavo in razsvetljavo. Idealne snežne razmere v Planici. Zadnjo nedeljo je bila v Planici narav« nost iz borna smuka. Na stari 1 do 1-50 m podlagi 10 cm pršiča. Krasno solne«, nebo brez oblaka. Snega je letos v Planici to« liko, kot ga ne pomnijo že dolgo ne. Vsi plotovi, vse grmovje je pod sneženo ode« jo, tako, da je mogoče smučati tudi tam, kjer se diugače ni moglo. V Planici je smuka zasigurana še za en mesec in pol. Posebno priporočljivi so izleti za smučar« je začetnike, ker je tura lahka in brez napora, nazaj grede idealni sestop, ker se pripelješ čisto do postaje Smučarski klub Ljubljana. Prihodnja odborova seja se vrši namesto v sredo dne 18. v petek dne 20. t m. ob običajni uri. Obenem sestanak tekmovalcev SK. Ilirija (bazenska sekcija). Danes od 18. dalje trening na vel esej mu. Zaradi bližnje prvenstvene sezone je trening za vse članice strogo obvezen. Obenem raz« govor o nadaljnih treningih. — (Table te« nis sekcija). V sredo ob 18.30 pri »Levu« obvezen sestanek za vse, ki se hočejo pri« javiti za turnir ali ki bi pri istem po« magali. Tečaj za smuike učitelje, ki je bil razpisan od 19. t m. do 1. aprila odpade, ker je prijavil Sokol Ljubljana enega. Srnic. Ljubljana pa 2 člana in prijave niso dosegle minimalnega števila. Obžalovati treba brezbrižnost klubov, ki so prijavili za prvič razpisani tečaj v novembru 16 kandidatov, zaradi pomanjkanja snega na februar in sedaj na marec preloženi tečaj pa ne dobi niti minimalno potrebne ude« ležbe Prepotrebna in koristna akcija Sa« veza mora žal za letos odpasti TSK Slovan. Jutri naj pridejo na na« še igrišče ob 14 Vlaj, Kobe, Popadič. Thuma. Potrato. Smolnikar. Pravdič. Krek, Wisdak. Globelnik L in II. Bucik, Volkar, Bogel. Grm, Seunig, Ključec, Schlegl. We» ber. Pere, Uhan, Poznik, Vatovec, Eler« šek. Dejak, Pirš, Vidic, Galle. Znidarič i. dr. Točno in ob vsakem vremenu. SOKOL Sokolska četa Stara cerkev je prelp« žila za 19. t. m. objavljeno igro zaradi obo. lenja igralke za nedoločen čas. Sokolstvu župe Maribor! Pozivamo vso sokolske pripadnike n šega ozemlja, da se pridružijo v čim večjem števi'lu dne 19. t. m. cerkveni akciji za jez kovno 6vobodo n®ših od Italijanov podjarmi jenih rojakov v Primorju. Uprava Sok. župe Maribor. Dopisi 2IRL Podružnica NSZ priredi na Jožefovo ob 19. v dvorani Sokolskega doma Govekarjevo ljudsko igro »Legionarjic. Nastopijo člani NSZ, sami čevljarski pomočniki. Igra je dobro naš tudi rana in upamo, da bodo mladi diletantje kos nalogi. Vso javnost 2irov vljudno vabimo na prvo prireditev naših mladih pomočnikov. Cisti dobiček je namenjen podpori v bolezni in brezposelnosti. DOLENJSKE TOPLICE. Dne 19. t m. in 25. t m. bo predaval ob 7. zjutraj v Soli v Toplicah sreskl veterinar g. Vandot o prvi pomoči pri živalih, o higijenl hleva in o živalskih kužnh boleznih. DOLENJI LOGATEC. Drevi ob 20. bo v osnovni Soli občni zbor Esperantskega kluba v Logatcu. Vabljeni vsi, ki se zanimajo za esperanto. — Na praznik sv. Jožefa, ko bodo javne molitve za versko svobodo naših rojakov v Julijski Krajini, naj se vsi'zavedni Jugosloveni udeleže tfh verskih opravil! * - - Pr" ----------------—- Beli z p b j e: C h I o rodont Iz življenja in sveta Vulkani ženejo parne turbine Prve „vulkanske centrale" v Italiji in Severni Ameriki V Toskani, nedaleč od Firenze, je doli« na, ki nosi značilno ime »Valle deli' Infer« no« (Peklenska dol na) in ki so se ji še pred nekoliko leti izogibala človeška in ži« valska bitja v širokem loku. Je to košček sveta, v katerem so se še pred ned vnim sproščale podzemeljske ognjene sile v obli« ki vrooh vrelcev, vodometov in vrel:h par — dokler se ni pojav 1 tamkaj znam itali« janski kemik in inžen;er knez Conti in pnčel graditi veliko električno centralo. Postavili so ogromne turbine m d name. položil; so celo omrežje cev' "n fieic»ričn;h vodo**, samo kotlov, ki so drx;j«čt zveza« n, s parnim, turbinami, n bilo niKjei Niti niso bili potrebni. Pogonstco silo za turbine je dobavljala namreč zemlja sama V vro« ča vulkanska tla so izvrtali 80 do 7o0 m gioboke rove in iz teh rovov je sikala para, ki so jo po ceveh napeljali najprvo v čistilno napravo, od tam pa do turbin. Centrala je delovala od vsega začetka brezhibno in sčasoma so jo takp razširili, da proizvaja danes 10.000 k. s. Del mesta Firenze in več drugih toekansJrih mest do« bavlja od tu potrebno energijo za raizsvet« Ijavo in pogon raznih ndustrijskih obra« tov. Poleg tega pa ima elektrarna kneza Contija še velik dobiček od primesi, ki jih izločuje iz vuikanske pare, saj so to snovi, kakor borova kislina, različne kalo jeve in magnezijeve snovi, žvepleni vodikovec in metan, ki jih kemična industrija plačuje z visokimi cenarrv. Prva »vulkanska centra« la« na svetu se tedaj dobro rentira Sicer pa to že ni več edino podjetje te vrste na svetu. Američani so zgr dili nekaj ppdobnega na vulkanskih tleh Kalifornije v bližin San Francisca. Tudi ta centrala že obratuje, a podrobnosti njenega obra« tovanja niso znane. V kratkem pa prične baje delovati še tretja elektrarna te vrste, največja na svetu, ki jo gradijo Američani na Havajskem otočju. Nemci se boje slovanske živnosti Poslanka pruskega deželnega zbora doktorica Walterjeva je imela na zadnjem zborovanju zveze nemških gospodinj predavanje, v katerem je trdila, da bo nemško ljudstvo izumrlo najpozneje v desetih generacijah, t. j. v 300 letih, če se bo držalo še nadalje sistema dveh otrok, ki si ga je osvojilo v zadnjih letih. Že za samo ohranitev sedanjega števila prebivalcev Nemčije bi morala imeti vsaka nemška družina najmanj štiri otroke. Ta čas pride na 100 delazmožnih ljudi 5.81 starcev preko 65 let, ki jih morajo oni vzdrževati. To razmerje pa se slabša od leta do lete in če pojde tako dalje, bo padlo v 30 letih na vsakih 100 delazmožnih ljudi po 21 starcev nad 65. letom. Med tem pa se množijo Poljaki in Rusi dalje in če ne bodo Nemci opustili sistema dveh otrok, bodo čisto enostavno izginili v slovanski poplavi. Kako naj povprečna nemStea rodbina redi po štiri otroke, ko Ima že z dvema težave, je predavateljica pozabila povedati. 5000 krat močnejS strup od strihnina Iz Onderstepoorta v Južni Afriki poročajo, da je odkril zdravnik dr. Green v ondotnem laboratoriju strašen strup, ki je 5000-krat močnejši od strihnina. Odkritelj mu je dal ime adeania. Njegov učinek je strašen. Strup se pridobiva iz neke vrste čebule, ki raste v Transvaalu. Dr. Green je odkril adeanio potem, ko »o zboleli nekateri delavci, ki so bili zaposleni ob reki Pinar. V hudi žeji so jedli omenjene čebule in so kmalu nato kazali znake zastrupljenja. En delavec je umrl, ostale je zdravniška pomoč tešila. Eks-trakt iz čebul, ki dajejo adeanio, je tako močan, da zadostuje prav neznatna količina za usmrtitev deset tisoč ljudi. Velike sleparije v Monte Carlu Policija v Monte Carlu je aretirala se« dem nevarnih sleparjev, ki so zadnje dni priigrali ogromne vsote. Slaparji 60 se po« služevali popolnomi nove metode. Prdp« bili so nekega nadzornika igralnice, da jim je »pokazal« nove karte, ki 60 jih zazna« movali z nevidno kemično tekočino. Po« sebno so zaznam.ovali osmico 'n devetico, ka igrata pri bakaratu važno vloga Zna« menja pa so mogli črtati le sami s poseb« nimi naočniki. Ko so bile karte zaznamovane. so 6e podali sleoarjr na delo. Edten izmed njih, z imenom Maridito. se je vsedel poleg ban« kirja in je dajal znake nekemu Italijanu. Cele dneve sp dobivali samo delničarji tajne družbe, odnosno Italijan, ki je postal zaradi neprestanega dobivanja pravcat: malic Monte Carla, dokler ni začel dobi« vati neki Scalabrini, ki je bil tudi član taj« ne sleparske družbe. Tako so začeli 6le» parji sumiti drug drugega «o so drug dru« gega ovadili. Scalahrini je namreč izumil nova skrivna znamenja in je zamenjal sta« re karte. Nov nebotičnik v New Yorku V finančnem delu Manhattan je zgradila City Bank nov nebotičnik, visok 227 m, s 54 nadstropji Strašna nesreča kitolovca Po doslej še nepotrjenih poročilih se je v bližini St. Barbe (Nova Fundlandija) potopil kitolovec »Wiking« s 150 možmi posadke. Prebivalci nabrežja pripovedujejo, da so videli v soboto ponoči eksplozijo, ki je povzročila ogenj na ladji. Posamezni člani posadke so skušali doseči obalo preko ledene skorje. Na kitolovcu je bila razen 138 mornarjev tudi filmska družba, ki je hotela sni-mati prizore za morski film. Po najnovejših vesteh se je polovica moštva rešila. Mnoge je eksplozija usmrtila na licu mesta, nekaj mrličev pa plava še v vodi. Eksplozija je po vsej verjetnosti nastala zaradi napake pri kotlu. Iz St. Johna sta odšli na mesto nesreče dve vladni ladji. Nesrečo je sporočil svetu neki radioamater. Neuspela kozmetična operacija Pariško vzklicno sodišče je odločilo te dni o primeru neuspele lepotne operacije. Zastopnica nekega tamošnjega modnega salona se je dala po nekem kirurgu pregovoriti za operacijo na gležnjih, ki naj bi ji napravila noge vitkejše. Operacija pa se je tako slabo obnesla, da so morali ne-srečnici odrezati desno nogo. Sodniki so obsodili kirurga na 200.000 fr. odškodnine, ker ni bil opozoril pacientke na morebitne težke posledice svojega početja. Noben roparski napad, ampak prevoz denarja Pomlajevalne injekcije V pariškem Medicinskem društvu je cmel te dni znani kirurg dr. Dartigues predava« nje o novi pomlajeval™ metodi, ki jo prak« ticira prof. Francesoo Cavazzi v Bologni. Metoda prav za prav ni več nova, ker obstoji: v tem, da vbrizgava pacientom pod kožo hormon spolne žleze moških živali in to 60 delali prej že drugi učenjaki, pač pa jo je prof. Cavazzi tako izpopolnil, da se pokaže nje učinek že v kratkem času. Mo« škim se povrnejo vse ostarele in oslabele fizične in pshične moči in tp se je zgodi« lo celo v primerih, ko so šteli p icienti italijanskega profesorja 80 in preko 80 let Gre samo za vprašanje, da»li je učinek njihovih injekoj kolikor toliko trajen in da«H nima kakšnih kvarnih posledic, kar se danes še ne da določno reči. Znanost in roman Nemški pisatelj Georg Froschel je izdal knjigo »Cisto druga ženska«, v kateri popisuje, sicer na prav odličen način, čudno usodo neke ženske. Vozila se je z letalom lz Berlina v Benetke, na Severnem češkem je letalo treščilo na tla, dama se je tako težko poškodovala, da so Ji mogli v bolnišnici rešiti življenje samo s pomočjo krvnega prenosa. Svojo kri ji je dal mlad človek, ki je imel v sebi vse mogoče pustolovske in skoraj zločinske nagone. Dama je ozdravela, a njena duševnost je postala po operaciji zaradi tuje krvi. ki je krožila v njenih žilah, popolnoma drugačna, podobna naravi njenega rešitelja, ki se mu je čisto zasužnjila. Ta ideja nI dala nekaterim zdravnikom miru m so Frdechla napadli, češ da prenesena kri ne more imeti takšnih učinkov. Pisatelj pa je odgovoril, da so takšni primeri čisto mogoči in so se gotovo tudi že zgodili, v ostalem pa si kot umetnik prisvaja pravico ustvarjati po svoji domišljiji. Prepir, ki spominja nekaj na podoben primer ob izidu Mannove »Čarobne gore«, je vzbudil v nemški javnosti veliko pozornosti. Posebni policaji nadzorujejo prevoz z nabitimi samokresi Velike berlinske banke so dobile te dni od državne banke ogromne vsote za svoje komitente. Da se prepreči eventualno presenečenje s strani izurjenih roparjev, so poverile banke varnostno službo zasebni policiji. 100.000 frankov globe zaradi fotografije Baronica Granville, zaradi svoje lepote v Parizu in tudi izven Francije znana bivša filmski diva, je dvignila zadnje čase mno« go prahu s tožbo, ki jo je naperila profc nekemu fotografu. Neki dan je opazila v pariški podzemski železnici svojo sliko izza časa, ko je še na« stopala r filmu. Bila pa je tako oblečena, kakor se ne spodobi dami iz aristokratskih krogov. Njeno ogorčenje se je še povečalo, ko je nekaj dni pozneje šla mimo izlpžl e« nega okna in opazila v njem svojo sliko z vsiljivo reklamo: »Jaz uporabljam samo kremo...« Tekla je naravnost k odvetniku in dala izslediti fotografa. Proces je po jas« 1*1, da je fotograf rzrerti reklamne slike bivše filmske zvezdnice lepotice iz nje« nih filmov ter jih potem prodal r*5vim podjetjem. B ronica, ki zdaj ae rastopa več ▼ *fl« mu ter živi samo možu in otrokom, se je čutila tako razžaljeno, da je zahtevala za fotografa najstrožjo kazen. In sodniki so res prisodili bivši filmski zvezdnei za njeno razžalienost 100.000 frankov odskod« nine, ki iih bo fotograf plačal — kadar bo imel toliko denarja v žepu. Drobne zanimivosti Raketa na tekoči pogon Na vojaškem vežbališču v Dessauu so spustit v zrak raketo, ki je bolj podobna modernemu stroju kakor raketi. Napravo so pognali v zrak s pomočjo elektrike v razdalji 50 m. Med topim sikanjem je stroj zletel več sto metrov kvišku in zopet glad« ko pristal na zemlji. Aparat je bil napol« njen s tekočim kiskom in z utekočinje« nim gorilnim plinom. Prednost tega aparata je v primeri z raketami na trda pogonska sredstva lažja vodljivost Poskusu so priso« stvovali številni filmski interesenti in ne« kaj znanstvenikov. Pater Wasmann umrl Jezuitski pater dr. phiL E. Wasmann, znani raziskovalec življenja mravelj, ie umrl v samostanu Falkenburg na Hpland« skem, star 72 let. Njegove primerjalne štu« dije o duševnem življenju mravelj in višjih živali kakor tudi njegova raziskovanja o suženjstvu pri mravljah so za psihologijo živalstva največjega pomena Matura svetovnega mojstra Ta teden bo delal zrelostni izpit eden najpopularnejših Dunajčanov — svetovni mojster v drsanju Karii Schaffer, kj doslej ni imel priložnosti ne časa, da bi absolvi« ral Študije v predpisanem roku. Ženski vojskovodja I« Londona poročajo o najnovejšem ženskem poklicu. Gospi A. Pots, žena ne« kega mladega učitelja na Eton Collegeu je napravila na univerzi v Oxfordu skušnjo iz strategije in vojskovodstva. Javna pomlajevalna operacija Iz New torka poročajo: Dr. Grum je te dni izvršil v dvorani hotela Pennsvlvania na filmski veteranki Marti Petelle zanimivo pomlajevalno operacijo. Zdravnik ji je obljubil, da bo mogla po operaciji ponovno igrati materinske Vloge v filmu. S pomočjo lokalne anestezije jo je začel operirati naj« prej za špansko steno. Gledalci, ki jih je bilo 1500, pa so silldli vanj. naj izvrši ope« racijo javno, v kar je zdravnik naposled privolil. Ves čas operacije je svirala jazz godba io zdravnik se je razgovarjal z ob« onstvom in kinematografski operaterji so snemali prizore. Med operacijo je omedle« lo pet žensk. Ogromno volflo v dobrodelne namene V Newyorku je preminula zadnja bo« gata sestri rodu Wendel. ki je živela v skrivnostni, nedostopni družinski h'ši svo. jih prednikov v Pet: aveniji. Vse svoje pre« možen je v iznosu 100 milijonov dolarjev je ostavila ameriškim dobrodelnim ustano« Demonstracije brezposelnih v Ameriki Splošna gospodarska depresija, ki tlači tudi bogato Ameriko, Je precej poostrila radi-kalizem v Zedinjenih državah. Po vseh večjih mestih se vrše izgredi brezposelnih, ki zahtevajo dela in kruha. Slika kaže komunistične demonstrante v New Yorku. Morilec Iz pohlepa po denarju V Regensburgu se je pričel proces proti bivšemu trgovcu Tetznerju, ki fe zažgal neznanca v avtomobilu, da bi prišel v posest milijonske zavarovalnine Včeraj se je začel pred porotnim sodi« ščem v Regensburgu proces, ki spominja po svoji vsebini na zločin nedavno usmr» čenega Angleža Rousea, ki so ga obesili v Bedfordu V obeh primerih tvori jedro zločina zažig neznanega tujca v avtomo« bilu. Kakor Rouse je hotel tudi obtoženec v regenburškem procesu simulirati svojo smrt in veljati pred javnostjo za mrtvega ter živeti drugod pod drugim imenom. Sedem in dvajsetletni Kurt Erik Tetz» oer je s svojo tri leta mlajšo ženo skoval strašen načrt, da bo zažgal sebi podobnega moškega in pobegnil v svet, nakar bo nje« gova žena dvignila visoko zavarovalnino. Mož je imel v zadnjem času v Regens« burgu knjigarno, podjetje pa je propadlo in mu onemogočilo brezskrbno življenje. Morilec Tetzner V oktobru 1929 »e je Tetzner ▼ Štiri« najsrtih dneh zavaroval pri štirih zavaro« valnicah za ogromno vsoto 2 milijonov Din Plačal je prvi obrok, potem pa je začel iskati priložnosti za »nesrečno smrt«. Inseriral je v nekem list«, da išče mla» dega neodvisnega moškega, ki naj bi ga spremljal na njegovih vožnjah. Izmed šte« vilnih prijavljencev si je izbral nekega Strcibla iz Kamenic. ker mu je bil po le« tih in po svoji vnanjosti najbolj sličen. Toda Stroblu se je zdela stvar sumljiva in je odklonil angažman. Med tem se je približal drugi rok zava» rovalnega obroka. Ker Tetzner ni imel denarja, je pospešil svoj načrt. Izročil ie zavarovalne papirje svoji ženi in se z njo natančno sporazumel, kaj mora storiti po »niegovi smrti«. 21. novembra 1929 se je odpeljal s svo» jrm avtomobilom proti Monakovemu. V bližini Plauena je srečal potepuha Alojza Ortnerja in ga povabil v svoj avto Vo« žila sta se do mraka in sta se ustavila še« le v Geimersheimu, kjer je Tetzner izj"a« vil, da ima motor napako, ki jo je treba popraviti. Dal je Ortnerju izvijač (ključ za vijake) in ga prosil, naj zleze pod av« tomobil Ko je Ortner prilezel izpod vo« žila, ga je Tetzner udaril s tn četrt me« tra dolgo vzvodno ročico po glavi. Mo* žak je kljub udarcu vstal in pobegnil v bližnji gozd. Tetzner ga je nek?.j časa ra. sledoval, potem pa se je vrnil s svojim vozilom domov. Tetzner je vedel, da policija zasleduje napadalca, kljub temu pa ni opustil svo« jega načrta in je že 26. novembra ponov« no odrinil z doma. Okrvlu petih popoldne je blizu Bayre»utha dohitel nekega rokodelca, ga zvabil v avto in se odpeljal z njim proti Norimberku. Ves čas vožnje se je Tetzner zavedal, da mora rokodelec zgoreti z avtom vred. Ob štirih zjutraj je ustavil avtomobil, češ da mora napolniti rezervoar z bencinom. Rokodelec je bil tako zaspan in truden, da se ni niti zmenil za njegove besede. Otal je v vozu. Tetmer je z neverjetno hladnokrvnostjo polil odprtin o tanka, blatnike in ves zadnii del voza z benci« nom. Ko je odstranil svoj popotni kov« {eg, je od zadaj zažgal bencin V nekaj trenutkih je bil avtomobil v plamenih. Ro« kodelec je zgorel pri živem telesu. Tetzner je šel nato peš na regenburako postajo, se odpeljal najprej v Monakovo, od tam pa v Pariz. Se prej je obvestil ž©» no, da se mu je načrt posrečil. Pozval jo je, naj zahteva zavarovalnino takoj, čira izide vest o avtomobilski nesreči. Morda bi bile štiri zavarovalnice, pri katerih je bil Tetzner zavarovan, nasedle Tetznerjevi ženi, da niso nastopile sumljive okoliščine. Ko se je ra zvedelo o nesreči, »o vsi mV sliM, da je postal Tetzner žrtev avtomo« bilske nesreče. Tetznerjeva žen« je pri« šla k pogrebu neznane žrtve in se tako čudno obnašala, da so postali pozorni na« njo. Hotela je skočiti celo v grob za ne« znancem. Zavarovalnicam se je zdelo zelo sum« tjrvo, da se je »nesreča« zgodila tako kma» lu po zavarovanju. Dale so zastražiti Tetznerje^jo stanovanje in »o po svojih organih pazile na pota Tetenerjeve »rdo« ve«. In res, so prišle goljufiji na sled. Iv Sfcrasbourga je klical »vdovo« moStr* glas, ki se je izdajal za nekega FrasneHH«^ Ker so se telefonski pogovori vedno bolj ponavljali, je bila k prisluškovanju piipu« ščena kriminalna policija, in izkazalo se je, da je »um zavarovalnic popolnoma upravičen. Tetznerjeva žena je pri aretaciji izdal«, tajno nestanka svojega moža. Ko so Tetz* nerja prijeli, je priznal, da je skušal ubiti Ortnerja, tajil pa je zažig neznanca v av» tomobilu. Še danes se ne ve, kde je bil nesrečnež, ki Je postal žrtev hladno preračunan ega umora. Obtožnica očita Tetznerju, da si je ho« tel prilastiti ogromen znesek. doJži ga umora in poskusen ega umora, njegovo že>» no pa obtožuje sokrivde pri izvršenem zločinu. K obravnavi je pozvanih 21 prič m dva psihiatra, ki bosta pojasnila duševne odnošaje med zločinskima zakoncema, kajti pojavlja se sum, da je Tete« nerjeva žena ravnala pod pritiskom hip« nože. O izidu procesa bomo poročali. Obravnava proti dussetdorfskemu morilca »Kolnische Zeitung« poroča, da »e bo vršila obravnava proti morilcu dusseldorf« skih žrtev, Kiirtenu brez senzacionalnega Obeležja Prepovedano bo priobčiti slike in risbe izpred sodišča. Ze cele tedne ob« legajo državnega pravdnika organizacije raznih veroizpovedovanj s prošnjami, naj se glede na javno moralo ta obravnava vo« di kolikor mogoče zaključeno Proti morilcu se je n "bralo toKko gra*fi« va, da je prvi uradno imenovani zagovor« nik Kiirtena, advokat Sengstock, zaradi prenapetosti živcev, ki jo je povzročil« proučevanje materiala, zbolel in moral od« iti v 6°natorij. Sodišče je moralo imeno* vati novega branitelja, ki bo obtoženca službeno zagovarjal. Vsak dan ena Sodnik: »Priznajte, da ste skušali tej da« mi ukrasti ročno torbico.« Obtoženec: »Da, ampak samo zato, da dobim njen naslov, ker sem zaljubljen va« njo.« C. M. Hulll Težko dihaje, z bledim obrazom ta vročično se bleščečimi očmi je stregla na vsak šum tz sosednjega prostora. Sejk je k j raka) sem in tja; enkrat je obstal pred zaveso, ki je spajala oba »ddelka. Nazadnje je slišala, kako je legel na divan Gaston mu je prinesel večerjo in šejk je prijazno rekel služabniku: »Lahko noč, Gaston.« Diana je globoko dihala. Trenutek, ki ga ie tako neskončno dolgo pričakovala, je bil prišel; po mesecih in mesecih sta bila orvi-kra' spet sama. Zakaj ga ni bilo k njej? Ali ni vedel d* jo muči? Ali mu ni pomenila ničesar več? Tega ni mosr^ prenašaš Tiho je stopila med zavese — a tedaj je zdajci položila roko na usta in se umaknila Ahmed je kakor zrušen sedel na divanu in skrival obraz med dlanmi Cisto tuj se ji je zdel Namestu arabske noše je imel na sebi svileno srajco, jahalne hlače in visoke, rjave škornje; ves prašen je bil od dolge ježe. Tiho se mu je približala. »Ahmed,« je zašepetala. Počasi je vzdignil glavo. Pogledala ga je, tn ko je videla njegov obraz, se je zgrudila zraven njega na kolena in ga z rokami prijela za rame. »Ahmed. ali te kaj boli? AH je morda rana...?« Prestregel je njene tipajoče roke, jo potegnil k sebi, vstal z t»jo vred in jo čudno pogledal. Nato se ie brez besede obrml proč, (d-grml zaveso pred vhodom in se zastrmel v noč. Nazadnje je izpre-govoril: »Jutri odrineva v Oran.« Njegov glas je zvenel zamolklo in tuje m Diana se je z nenadno grozo zavedala, da je govoril po angleško. Zapr'a je oči in molčala. »Odslavljaš me,« je zaječala. Ni ji odgovoril. »Ker si se me naveličal, kakor drugih žensk!« Zdrznil se je in Diana si je z rokami pokrila obraz. Čez nekaj časa je rekel: »Spravil te bom do prve straže pred Oranom, odkoder lahko dosežeš železnico. V Oranu se zaradi tebe same ne morem pokazati s teboj. Tam me predobro poznajo. Ce bi se kaj zvedelo, lahko rečeš, da si pač hotela raztegniti svoje potovanje in da tvoja spo- ročila niso dospela, ali kar že hočeš. Ni se ti treba bati, da U Se kdaj silil v tvoje življenje. To, da me ne boš več videla, je najboljše, kar u morem obljubiti.« Vrgla je glavo nazaj. Nenadno ljubosumje, ljubezen ta nov ponos, vse je mahoma udarilo iz nje. »Zakaj ne poveš resnice?« je divje vzkliknila. »Zakaj ne rečeš, da me ne maraš več m da te moje trpljenje več ne zabava? Ali misliš, da me bo resnica bolela? Ne moreš me raniti! Sebi v zabavo si me storil zlo in sebi v zabavo se me hočeš iznebitL« Njen glas se je utrgaj v grdem smehu. Sejk se je naglo oeri ta jo prestregel v svoje naročje. < »Tako mi AHaha! Ali misliš, da ne vem, kako krivičen sem bil? Ko sem te vzel, te nisem ljubil; le žival v sebi sem hotel umiriti in misel, da lahko mučim človeka, ki prihaja z Angleškega, mi je pri-jaJa. Sam nisem vedel, kaj mi pomeniš — do tiste noči, ko te je ugrabil Ibrahim Omar.« Njegove roke so jo stiskale. Dolgo m globoko ji je gledal v oči in luč v njegovem pogledu, po katerem je tolikanj hrepenela, je oila cako žarka, da je Diana vsa vztrepeiala. Nato jo je poruiiJ od sebe. »Ne smem te poljubiti,« je dejal, »če ne, mi zmanjka poguma, da bi te pustil odtod.« »Nočem iti,« je zašepetala. Obstal je pri pisalni mizi in vzel z nje samokres, s katerim se je jel igrati. »Druge možnosti ni. Ti ne veš, kaj praviš in kaj to pomeni zate. Ce te vzamem za ženo, moraš za zmerom ostati v puščavi; srce iii vest mi ne dovoljujeta, da bi zapustil svoj rod m šel s teboj. To ni življenje zate in na najino ženitev ni misliti. Jn mojo naturo poznaš: ne znam se premagovati. Nekega dne mi boš še hvaležna, da sem bil tako močan in sem te pusti* od sebe. Dovolj mlada si še, da lahko izbrišeš v sebi spomin na to. kar je bilo. Nihče ne ve ničesar o tem in Raoul je molčečen kakor puščava.« Njegovo čelo je bilo mokro od znoja in njegove pesti so se krčile. A ona, ki je skrivala obraz med dlanmi, ni videla muke v njegovih očeh, le njegov tihi glas je slišala, kako je določal njeno usodo. V »Ne morem iti, Ahmed,« je zaječala. Pogledal je kvišku in jo prijel za roke. »Za Boga, menda nisi...?« Strahoma se je zastrmel v njene oči. Uganila je, kaj misli, in kri j! >e udarila v obraz. A premagala je izkušnja vo, da bi ga nalagala, misleč si: kaj bi bilo pa potem? Zato je molče zmajala z glavo. Izpustil je njeni zapestji; a spet se je vrgla k njemu, mu ovila roke okoli prs m skrila glavo na njegovem ramenu. »Ahmed, brez tebe ne morem živetL Samo tebe Se hočem. Samote me ni strah, strah me je le sveta brez tebe. Sele pn tebi sem se naučila, kaj je življenje. Ne podi me od sebe, Ahmed, usmili se me. Vem, da me ljubiš; vem. Ahmed, ne bodi tako okruten z menoj!« Izvil se ji je in se obrnil proti izhodu. »•Doslej sem bil samo ok uten s teboj; a zdaj misHm, da te čaka daleč od mene več sreče, tn zato hočem žrtvovati vse drugo. Pozno je; odpraviti se bomo morah za časa. Pojdi tn lezi.« Trepetaje se je odmaknila; poznala ga je. slišala je njegov glas ta vedela je, da je to konec. Z drhtečimi ustnicami ga je pogledala. Nič ni moglo omajati njegovega sklepa. Ko je tipala okoli sebe, da bi našla kako oporo, so njeni prsti zdajci začutili samokres, ki ga je odložil na mizo za njenim hrbtom. Kakor da bi jo prešinila nenadna misel, je zgrabila zanj in se mahoma visoko vzravnaia. Poslednji dvom je nalik oblaku zletel mimo nje. Ali onkraj večnih meja res ni bilo trpljenja? Počasi in odločno je nastavila cev ria sence. Tedaj se je šejk pri vhodu mahoma obrnil. Plan9 k njej in j® zgrabil za roko ravno v trenutku, ko je sprožila petelina; svinčenka je zletela mimo njene glave in prebila šotorno platno. Sunkoma ji je iztrgal samokres iz roke tn ga vrgel skozi vrata. Trenutek ali dva sta strmela drug drugemu v oči; nato se je zrušila, se zgrudila k njegovim nogam in obležala v krčevitem, obupnem joku. Nežno jo je pobral in stisnil njeno glavo v naročje. »Moj Bog, dete, nikar tako ne jokaj! Tega ne morem prenesti!« A ihtenja in joka m bilo konca, šejk jo je ves preplašen božal in ji poljubljal lase. »Diana«, je proseče zašepetal, »4jubo moje, nehaj jokati. Ljubim te in če nočeš iti, boš ostala tu.« Se dolgo mu je drgetaje ležala v naročju; nazadnje £ je vendar že odleglo. Počasi je odprla oči, ki so bile še polne strahu. Kakor prestrašen otrok, ga je proseče vprašala: »Ali me res ne boš zapodil?« Tedaj jo je poljubil na drhteče ustnice ta tiho dejal: »Nikoli ne! Daj Bog, da te osrečim. Pravega vraga boš dobila za moža. Kri se je počasi vrnila v njen obraz ta bled nasmeh J je zaigral okoli ust. Položila mu je roko okoli vratu in potegnila njegovo glavo tesno k sebi: »Ničesar se ne bojim, če me ti držiš. Moj Ahmed — moj gospod!« Kuhani! pregled Zdenka Dykova: Marie Hiibnerova Bt gostovanja relike češke umetnice t Ljubljani. Marie Hubnerjeva je izmed onih velikih igralcev, ki reprezentirajo razen genija svojega naroda tudi genija široke očetnjave umetnikov, ki je ves svet Ako reČ3mo: >Hiibnerjeva<, je to nesmrtna predstavite Ijica čisto čeških figur najbolj češkega izmed čeških dramatikov, očeta češke dramatične umetnosti. Josefa Kajetana Tyla. Njena Kordula »Strakonickega dudaka« je utelešenje češke žene. Ali če rečemo: »Hiibnerjevac, je to tudi nesmrtna predstaviteljica občečloveških tipov. kar dokazuje ne le ta okolnost da je njena Kordula žena češka, nego da je obenem žena vobče v svoji prabitnosti, ali tudi to, da .je razen žen čeških pisateljev u rt varila enako nepozabne ženske postave tujih dramatikov, ki jih je preniknila s svojim srcem in jim dala globoko človeško eksistenco. Njena čudovita sposobnost, da se pr3vte-leša v kakršnokoli bitje, ustvarjeno po pesniški domišljiji, ni šele privzgojena v dolgi dobi, ki jo je umetnica preživela od svojih štirinajstih let v svojem poklicu. Ne. to je božja iskra, ki zažari v jasnem plamenu pri vsakem dotiku s sorodno tvorno dušo dramatične umetnosti pisateljske. Njena umetnost, dasi zasidrana v čeških ljudskih postavah elementarno eksplozivnega temperamenta. sega prav do molčljivih, fantastičnih oseb Ibsenovib in izpolnjuje tako navidezno nepremostljivi prepad od človeka do človeka. Takšen ustvari tel jski proces ni možen drugače, nego na dozdevno paradoksen način ta umetnica ne zgrabi bitja pesniške tvorbe in ga ne izraža s svojo igro. nego narobe: to bitje pesniške tvorbe zgrabi umetničino dušo in se izraža z njeno igro. Kako se uprav suženjski vdaja svojim ulo-gam in kako mogočen je često vpliv pesniške tvorbe na umetničino dušo. dokazuje njeno priznanje, da ji morajo braniti, da v zasebnem svojem življenju ne živi še nada-Ijp življenja svoje uloge in da se ne da potegniti v njen značaj . . . Ako se kdo vdaja umetniškemu ustvarjanju tako z vsem svojim bitjem, pomeni to. da mu je umetnost edini, najgloblji smisel življenja. — da mu je religija. In to velja za Marie Hubnerjevo. V tem služenju umetnosti zanjo ni velikih ali majhnih ulog. Tudi majhne uloge postanejo velike, če pride na oder ž njimi ona Zakaj izmed tistih umetnic je, ki razžare gledališče že s samo svojo pojavo. Njeno popolno pozabljanje nase v službah umetnosti povzroča da tudi gledalci docela pozabljajo nase Kakor srce in vse umetničino bitie tako je vdano tudi njih srce v t^m trenotku tuji. na odru živeči osebnosti, njeni radosti ali bolesti ponižanosti ali vzne-leno^ti. komiki ali tragiki. V bitju genijalne igralke, kakršna je Marie Hubnerieva. ie tajnost spojitve igrališča z gledališčem- njena duša je most. po katerem prehajajo duševne -sanjske slike pesnikov z odra v srca gledalcev. Opomba prevajalca. Zdenka Haskova-Dy-kova je doktorica filozofije, češkoslovaška novplistka in pesnica, bivša dolgoletna novinarka in zlasti gledališka poročevalka. Bila je najboljša prijateljica in često estetska mentorica rajne Zofke Kvedrove. Premnogo njenih črtic, novel in celih knjig je prevedla in objavila v češčini. A prevedla je tudi več druge slovenske beletrije. Omože-na je s češkoslovaškim senatorjem Viktorjem Dvkom. veleuglednim romanopiscem, pesnikom, dramatikom in redaktorjem »Narodnih Listov< v Pragi Naprosil sem jo, na| mi kot izvrstna pomavateljka M Hfibnerje-ve napiše nekaj informacij o tej največji dobni češkoslovaški umetnici. Storila je to in iaz objavljam dobesedni prevod njenega spiska. P*- Javitia produkcija gojencev državnega konserva torija Kakor vse glasbene šole, daje tudi naš državni konservatorij v teku in ob koncu šolskega leta z javnimi produkcijami svojih gojencev nekak obračun najširši javnosti o svoiem delu. obenem pa nudi gojencem priliko, da se otresejo strahu pred občinstvom in se . navadijo javnih nastopov. Tako smo v nedeljo zjutraj prisostvovali javni produkciji, na kateri so profesorji pokazali nekatere svoje najzmožnejše učence iz klavirske, vijolinske. pevske in dirigentske šole. Marijan Lipovšek, gojenec prof. Janka Ravnika, poleg Pavla Sivica naš najnadar-jenejši mladi pianist je odlično podal po eno skladbo Chopina in Beethovna, spremljal violinista Prevorška in pevca Juga ter dirigiral t. stavek Haydnove simfonije. Pokazal je, da je zelo zmožen bodoči repro-duktivni umetnik najširšega znanja. Mariel-la Mlekuš, gojenka prof. VVistinghausenove. je zapela troje francoskih pastirskih pesmi in je pokazala lepo uvežbani glas prijetne barve. Pri klavirju jo je spremljala Božena Saplja. V Hugo Juvančičeva »Beseda«, ki bi jo morala recitirati gdč Ljudmila Ve-dral gojenka dramatične šole prof šesta, je bila zaradi bolezn' recitatorice izpuščena Gojenec prof Mlajša Uroš Prevoršek te eden najnadarjenejših najmlajših violinistov, ki od leta do leta naelo napreduje-Podal je s tehtnim tehničnim znanjem m izredno muzikalnostjo prvi stavek Mozartovega violinskega koncerta v D-duru. Oba učenca direktorja Mateja Hubada. H^rta Arko in Milan Jug. sta nam tudi že dobro znana izza prejšnjih internih in javnih produkcij. na katerih sta bila za svoja, res v zelo visoki umetniški meri dovršena izvajanja prav tako toplo pozdravljena kot to nedeljo Herta Arko je pela po eno pesem Brahmsa. Laiovica in R. Straussa. Milan Jug pa po eno Loweja in Grečaninova. Spremljal je oba na klavirju Pavel Šivic. Ravnatelju Hubadn je treba k tako odličnim učencem le čestitati; morda se pa nihče drugi za svoje učence ne žrtvuje v toliki meri kot baš direktor Hubad Poslednjo točko programa je tvorila lju-beznjiva D-dur simfonija št. 2 očeta Havd-na. ki jo >e igral naš mladi konservatorll-ski orkester, sesto«eč iz 29 konservatoristov. ki so jim v nekaterih instrumentih pomagali člani opernega orkestra, tako da je ves zbor štel 36 moči. Simfonijo obstoječo iz štirih stavkov, so dirigirali vsak po en stavek gojenci dirigentskega razreda prof Škerianca. Pred izvajanjem dela je v kratkih. poučnih besedah obrazložil Haydnovo življenje in njegovo delo prof dr Mantuanl ter razčlenil na programu se nahajaiočo simfonijo Ne vem. ali ie priporočljivo, da neko enotno delo. ki sicer sestoji iz več delov dirigirajo razni značaji, vendar pa nimam ne iz šolsko - pedagoških in ne iz povsem praktičnih razlogov nič zoper to, če se ob priliki domač'b produkcij uvpliavi tak. sicer neobičajn5 način razstavljanja Tako so se torej v štirih stavkih razvrstili štirje gojenci Prvi stavek je vod'1 Marijan Lipovšek. drugi Pavel Siivic. tretji Vinko ftu steršič in zadnji Gustav Miiller Seveda so ti mladi dirigenti vsak svoi stavek sami naštudirali z voljnim liiwkft««il» Banska uprava razpisuje s skrajšanim rokom 15 dni prvo javno pismeno ofertal« no licitacijo 1 za oddalo lomlfenega in de« poniranfe drobifeneča kamna (gramoza) v kamnolomu Alojza Stopa rja v Letušu (So« teskaV občina Braslovče. v predviden' rrmo« žini 70^0 m* w za pfotačuhjeno vsoto 210 tisoč I>'n 2 za prevzem voženj gramoza iz omw'«ift«fl kamnoloma v proračun jeni vsoti 258.000 Dio. Licitacija bo 30. t m. v pisarni sreskega cestnega odbora v Ce* lju ob U. Središnji urad za osiguranje radnika v Zagrebu razpisuje natečaj za mesto sekun* darnega zdravnika v sanatoriju za pljučne bolezni Osrednjega urada na Brestovcu. Prošnje je vložiti do 10. aprila do 11 ura O L ZD v Ljubljani razpisuje na 2■ aprila ob 10. na Miklošičevi cesti 2(J javno pisme« no ofertalno licitacijo za sukcesivno do» bavo raznih tiskovin. Banska uprava razpisuje na dan 30. t m ob 11. drugo javno pismeno ofertalno lici* taci jo za prevzem gradbenih del za urad» no poslopje in itiri dvodružinske uradni* ike stanovanjske hiše carinarnice na Rake» ku. Odobreni proračun znaša 2.706318.41 Din. Sreski cestni odbor v Ptuju razpisuje pr» vo ustno javno zmanjševalno dražbo za dobavo in vožnjo gramoza za banovinske, železniško dovozne in bivše okrajne ceste, m sicer 26 t m ob 8 za ceste na desnem bregu Drave, 27. t m ob 9 za ceste na le* vem bregu Drave v pisarni sreskega cest* nega odbora v Ptuju in 28 t m ob 9. za ceste v ormoškem okraju v Ormožu v pisarni bivšega okrajnega cestnega odbora Delniška družin •Saturnus« za uidustri* jo pločevinastih izdelkov v Ljubljani bo imela 30. L m ob 1. t sejni dvorani Za• družne gospodarske banke X. redni občni zbor. Banska uprava razpisuje na 1. aprila ob 11. prvo javno pismeno ofertalno licrtaci« jo za dobavo in položitev parketnih deb čic v Strusmaverjevem domu v Rogaški Slatini. Odobreni proračun znaša 164-563.20 Din. Pri deželnem sodišču v Ljubljani se odda mesto jetniikega paznika Prošnje je vio« žiti pri predsetkiištvu deželnega sodišča do 15 aprila: ~ Pri okrajnem sodišču v Kranjska gori bo 2 aprila ob 9. dražba idealne polovice ne* premičnin žemlj knj. Hrušica vL št 1 in 31 Cenilna vrednost idealne polovice 153.301 Din, najmanjši ponudek 90.498.67 Din Banska oprava razpisuje ▼ območja sreskega cestnega odbora v Cabru službe* no mesto banovinskega cestarja za cestno progo Babino polje—Kozji vrh. Prošnje js predložiti najkasneje do 10. aprila sresfee-mn cestnemu odboru v Cabru. Repertoarfl LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20 Četrtek, 19.: Trije vaški svetniki. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Petek. 20-: Sveti plamen. Gostuje ga. Hfib- nerjeva. Izven. Sobota, 21.: Dom osamljenih žena. B. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Sreda. 18.: Zaprto. Četrtek 19 . Dijak prosjak. Opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Sreda, 18.: Zaprto Petek, 20.: Svanda dudak. CL Sobota, 21.: Werther. E. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda, 18.: Zaprto. Četrtek. 19.: Odgodena noč. Za abonents polovične cdts>» Zadnjič. ŠENTJAKOBSKI.GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15, Četrtek, 19.: • Eztemporaie. Nedelja..22..: Prostozidarji. Zahvala Za premnoge dokaze Iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom težke izgube naše nad vse ljubljene soproge, mamice, stare mamice in tašče, gospe ro). Birsa se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. primanju dr. R. Jugu, g. dr. P. Krajcu, pč. g. dr. Kotniku, čč. sestram usmiljenkam ter vsem prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Maša zadušnica se bo darovala V petek, dne 20. marca ob 7. uri v farni cerkvi v Trnovem. LJubljana — Trst, dne 18. marca 19S1. 4279 Žalujoči ostali. Cette tnali tn cglasctn t > Ženitve. dopisovanja, naznanila te* oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1,— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati še pristojbino 2.— Din Pri* stojbine je vposieti obenem z naročilom Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492 Zo od|coor 2 Din ittaft»£ali •Kaslove malih c^lasov dobite tako/ po izidu Usta o podružnicah 9 Jutra * o oMoribovu, v 'Celju, v •Vooetn mestu, v ISrbevljah in na (temenicah, ki spre/ema/o tudi naročila na mate ogtase in mserate Sodar&ki pomočnik aren, vojaščine prost, za vsako v stroko spadajoče delo pora ben, dobi takoj službo. Gumzej, sodarstvo, Gelje-Breg. 10891-1 Pridno šiviljo 1» učenca sprejme krznar. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 10682-1 Sobarico veščo nemščine, dobro K-J:arico, z letnimi spričevali, sprejmem proti mesečni plači 400 Din. Slika zaže-ljena. Starost 20—30 let. Nastop takoj. Marija Zwil-ling. graščankinja v Zden-iini pri Zagrebu. 10842-1 Učenca krepkega in zdravega, « primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj Ivan Ban, trg., Brežice. — Hrana in stanovanje v hiši. 10820-1 Trg. učenko pridno ln pošteno z zadostne šolsko Izobrazbo sprejme večja trgovina si mešanim blagom ln deželnimi pridelki v večjem kraju na deželi. Naslov v ogl. oddelku s Jutra«. 10611-1 Strojnika m parno žago, veščega brušenja žag. ki »e razu ih na vse posle pri iar menikih, cirkularjib in ve-riecijankah, sprejmem s 1. aprilom. Parna strugama »Jugoslavija*, Leskova«1 -Srbija. 10545-1 2 kroj. pomočnika ?a fino, veliko delo sprejme takoj Leopold Knol v Litiji. 10830-1 Natakarico pridno in pošteno, s kavcijo sprejmem v Sp. Šiški. Oeraetova ulica 31. 10920-1 Kolar. pomočnika »prejme takoj Jožef Jenič, Ljubljana, Hrenova nI. 19 10918-1 „■..,. ■- — i ■ ■ — ■ Perico Iščem ta vsak ponedeljek dopoldne ali popoldne. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod šifro »Mirje«. 10934-1 Učenko in učenca »a krojaško obrt sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10931-1 Ti a. pomočnika 'co) ra trgovino suho-mesnate t obe sprejme s 1. aprilom K. Kromščik v Brežicah. Prednost kavcije zmožni. 10901-1 Prodajalko »tarejšo, popolnoma rzvež-bano v trgovini mešanega Naga, kakor tudi v železnim, sprejmem takoj. Samo prvovrstne moči z navedbo referenc nai pošljejo ponudbe na Trgovski gremij v Celju pod šifro »Prva moč 1931«. 10913-1 Služkinjo vajem) kuhe ter pospravljanja sob, zdravo, snažno in pošteno, staro 20—25 let »preimem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 10929-1 Vsem interesentom ■za mesto skladiščnika sporoča tov. čevljev I. Raz-boršek v Tržiču, da je mesto že zasedeno. 10910-1 Fotograf, učenca H strogo poštene hiše se sprejme. Pismene ponndbe na oglasni oddelek »Jttt.ra« pod značko »Foto učenec«. 10950-1 Kondukterja mladega, z znanjem _ nemščine, iščem za takoj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Kon-dukter«. 10990-1 Prodajalko »ešane stroke, kakor tudi manufakturista »prejmem. Ponudbe s sliko na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Spretna 98«. 10998-1 Šivilj, pomočnico samo dobro imrjeno sprejme modni salon Pavline Rozman, Stiska nlica St. 1 10967-1 Kolpolterje zanesljive in agitae iščem za prodaj« tednika. Zaslužek dober. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 10964-1 Pisarniško moč začetnico, absolventinjo trgovske šole, veščo nemščine v govoru in pisavi, ki ima veselje do trgovine, sprejme takoj tukajšnja modna trgovina. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 10958-1 Učenko z 8 razr. meščanske lole, sprejmem v delikatesno trgovino. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Spretna«. 10969-1 Služkinjo zdravo, snažno in pošteno vzgojeno, staro 18—25 let. ki ima veselje do vsega hišnega dela in do kuhe, sprejmem v boljšo mestno hišo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10972-1 Pomočnika za tašnersko in kofersko obrt išče za takoj tvrdka Franc Zorn, Ljubljana VTI Lepodvorska 23. 10979-1 Dober Žagar zelo trezen in pošten, <šče mesta k venecijanki. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11004-1 Mladenič 25 let star, vojaščine prost išče mesto sluge ali kaj sličnega. Ponudbe pro« na ogl. oddelek »Jutra« pod šilro »Sluga«. 10629-2 Prodajalka poStena ln pridna, s prav dobrimi spričevali želi nameščen j a v kaki večji trgovini ali kako drugo primerno zaposlitev. Prve mesece gre trudi za minimalno plačo. Je dobro lzvežbana v vsej stroki. Nastopi lahko ta-kaj Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 10620-2 Osemnajstletna M šla za blagajnifiarko ali v pisarno. — Je perfektna strojepiska in stenografinja ter ima 4 meščanske šole in trg. tečaj. Gre za malo začetno plačo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Brez protekcije«. 10937-2 Mladenič vojaščine prost, želi mesto sluge ali kaj sličnega. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10922-2 Strojnik abs. 4 real. razr. ter strojne šole z večletno dobro prakso pri parnih »trojih, turbinah in hidr« elektr centralah išče nameščenje. Nastop po dogovoru. Zmo žen kavcijt- ra vešč več 'ezikov Cenj. ponndbe na n.glas oddelek »Jutra« nod »Energičen 33«. 10935-2 Camernikova šo*erska šola LJubljana. Dunajska c. 36 Jugo-Auto) Prva oblast k->ncesijonirana. — Prospekt **3t/ini p-'šit» oonj' 251 Trg. pomočnica stara 19 let, izvežbana v mešani trgovini, želi kjerkoli nameščenje. Sprejme tudi službo izvein trgovine Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod šifro »Primerno zaposlenje«. 10932-2 VSflfr«*! Šivilja za obleke gTe šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 10715-3 100 Din dnevno je mogoče zaslužiti z obiskovanjem privatnih strank Alabastritt, Ljubljana. Ko menskega ulica 17. 148 Brivski pomočnik mlad in dober delavec, želi službo v mestu ali na deželi. — Edvard Stvarnik, brivski pomočnik. Laško. 10902-2 Brivske obrti najraje kje na Gorenjskem se želi izučiti 15 let atar fant, poštenih staršev. — Naslov v oglasnem oddeTkn »Jutra«. 10903-2 Trg. pomočniku pridnemu in zanesljivemu oddam za Slovenijo prodajo raznih tekstilnih predmetov. Ponudbe z natančno navedbo službovanja na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Sezija«. 10987-3 Trgovski pomočnik mešane stroke, želi službo Nastopi lahko takoj ali kesneje. Cenien« ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod Šifro »Pomočnik ?2«. 10916-2 Samo 5000 Din kavcije zadostuje, pa dobite prodajo vsak dan potrebnega predmeta, za trgovine v Ljubljani. Dopiee na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Vsak dan 50 Din zaslužka«. 10989-3 potniki Potnik avto vozač, z lastnim avtomobilom, ki ima že zastopstva. bi proti visoki proviziji prevzel tudi zastopstvo dobre vpeljane manufakturne veletrgovine. Uspeh siguren. — Ponudbe na oglasni «)ddelek »Jutra« pod šifro »Kranj«. 10821-5 Fiksum in provizijo dobe » manufakturl ceni rani potniki za >bisk pri vatnib strank » Ljubljani, okolici in vsej Dravsk' ba novini. Nastop takoj Pis mene ponudbe na oglasni -»ddelek »Jutra« v Ljublja ni pod šifro »Fiksum« 80665 Potnike zanesljive in dobro vpeljane, za prodajo originalnih nemških šivalnih strojev in dvokoles, išče tvrdka Fr. Saunig, Ljubljana, Praža kova ulica 2. 10897-5 Elektromonter samostojen — z desetletno prakso, išče sluibo za ta koj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "i^ro ■Monter«. 10952-2 Potnik že vpeljan, s svojim avte-mobilom, prevzame zastopstvo, ali žufbo potnika. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zm<*?pn kavcije«. 10953-5 G. Th. Rotman: Zgodba o Vrtismrčku in Šilonoski (Ponati9 prepovedan.) Zdaj je moral gospod Tolstenjak poizkn-giti srečo. Vzel je dežnik in nas jel z njim preganjati. Nazadnje res nismo več vedeli, kam naj se skrijemo. V smrtnem straha gmo plezali po vrvici svetiljko. A tedaj je stopil gospod Tolstenjak na stol, zgrabil dežnik prav za konec in ga zavihtil, da bi t vso močjo oplazil po nas Brivski pomočnik prvovrsten to dober ondn-er ter bubi štucer, išče v Ljubljani odgovarja'"oče za-posleraie. Nastopi lahko tako!. Naslov pustiti v ->gl. oddelku »Jutra« pod šifro Brivski pomočnik«. 10988-2 Orožni«ka kuharica divanaVtmeseSno gospo din'sko šolo. zelo varčna, išče mesta pri orožnikih ali fin. kontroli. Naslov v oglasnem oddelku »J«*ra« 10963-2 Železninar dober in zanesljiv, vojaščine prost, v neodnovedani silužbi želi premeniti sedanje mesto. Zmožen je slovenskega. nemškega in hr-vatskesa jeriVa. Ponudbe na osrlasni oddelek »Jutra« pod fcifro >?,elezninar«. 1«YV?«L9 Puhasto oerie čisto 8nbaw>. kg pn 48 Dtn irnga vrsta po t>in 58 čisto. Johano. leg po 48 Din v čisti mi h kg po KO Din 'azpoSilJa po poštnem »ov ?etjn L Bro««vid Zagreb Tlica 82. kemična čistilni«-« o«»rja. 1 Danes in še par dni velik h r u š č za namizne prte, velike in lepo po 35 Din; čisto moderne rokavice po 22 Din, usnjene »Napa« po 50 Din, kavni servis atpacca, štiridelen, kavne žličke alpacc-a, gl oddelek »Jutra«. 10976-20 Stavbišče 620 m' veliko, pri Sv. Krištofu prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10940-20 Krasno posestvo 13 oralov — njive, travniki, sadonosmik, gozd, gospodarsko poslopje, z '►peko krita hiša s 3 sobami, kuhinjo, delavnico, 2 kletmi in še posebej ena hiša ter podstrešje, hlev, kozolec, radi preselitve prodam Redi se lahko 4—5 glav goveje živine in ravno toliko svinj. Žita je posejanega do 10 škafov, vse še v dobrem stanju, lepa lega. Cena 65.000 Din. Lepa prilika. 20 minut od kile in cerkve. Po dogovoru pustim tudi nekaj orodja. — Pojasnila daje Anton Koz-mus. Jurklošter štev. 4. 10981-20 Arondir. posestvo s solidno grajeno enonadstropno vilo. z velikim gospodarskim poslopjem. 7 orali dobre zemlje, sado-nosnikom. 2 minuti od kolodvora in državne ceste prodam Pripravno je za kakšno industrijo. Parcele na pripravne za stavbišča. Stavbe so zgrajene 1. 1907. Posestvo leži 2 minnti izven trga in je na krasni *olnčni legi. Pojasnila daje Marija Dohnik. posestnie* v Slov. Konjicah. Dravska K3nn<.tni moo3-^ Srebrne krone staro ilatc In srebro B a p a j e Rafinerija iragin kovin Ljubljana. Ilirska 'jH<5» 86. vhod b Vidi* danske ».este orl go»t.iln' M ižina 7I> P? Razno onhištvo kompletno jed;lnico, 2 veliki omari. mizo. stole in irugo. rabljeno, po «elo nizki ceni takoj proda Oto Stark, Ljnbljana. Gorupo-<•» nlica 16 IOfCM-12 7 Damski plašč kostum in barčunasta obleka pocemi naprodaj. — Vprašati v kuhinji na Šmar-cnsri 10. 10966-13 Zanesljivo žensko iščem, ki bi če« dan prevzela 4 leta starega fantka Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Samo » LiuMiani«. 11003-14 Prid<(ki Oves hribski. težki, semenski, dobite po najnižji ceni pri tvrdki P Setina. Radeče 10414-33 Krompirja večjo množino prodam. Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Krompir«. 10351-33 Gostilno v Ljubljani na zelo prometnem kraju oddam takoj v najem. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10054-19 Trgovski lokal s pisarno in skladiščem oddam z majem v Kolodvorski ulici št 35. Pojasnila daje D. Rovšek, I. nad«tr. 10949-19 Mesnica v Mariboru na elavni cesti naprodaj, zaradi prevzema drugega podjetja. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 10994-19 Posestniki, pozor! V Ljubljani ali okolici iščem prostore za manjšo industrijo. Prednoet imajo opuščeni tovarniški prostori. Event. tudi kupim. — Potrebujem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kovinska industrija«. 10970-19 Vvtm^a Trisob. stanovanje po možnosti « kopalnico, t centru m«ista išče za tv gust dvočlanska družina. Ponudbe na oglas. od«i»lek »Jutra« pod šifro »Zane* Ijiv plačnik«. 10.354-21 Stanovanje kompletno parketirano, obstoječe iz 3 sob, oddam pod Rožnikom, cesta V/33 Rožna dolina. 10978-21 Stanovanje S aH 4 sob iščem za maj. Plačam po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »22«. 10986-21 Opremljeno sobo veliko, separirano takoj oddam solidnemu gospodu na cesti X št. 9. Podrožnik 10745-23 Sostanovalca s hrano ali br« sprejmea s 1. aprilom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10064-23 Sobo v Rožni dolini event s hrano, išče uradnica. Ponudbe aa oglasni oddelek »Jntra« pod tffro »Uradnica«. 10928-23 Sostanovalca • hrano sprejmem v »obo s posebnim vhodom — v Sp. Šiški, Cernetova al. 81 10921-23 Dvema gospodoma oddam lepo sobo r dvema posteljama. Naslov v gl. oddelku »Jntra«. 10957-23 Opremlleno sobo strogo separirano, • hrano in oekrbo iščem s 1. ma jem. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Železniški uradnik«. • 10945-23 Sostanovalca 8 hrano prejmem v Flori janeki aliei štev. 19H. 10962-23 Snažno sobico ▼ centru mesta oddam. — Naslov v oglasnem oddflko »Jutra«. 11000-23 Šamotnc oo^ko j po nizki ceni proda Ne- I meth, Kodeljevo, Slomškova ulica 4. 10924-6 Oficirske škornje 5tev. 42. nove. lakaste. ra ' 700 Din proda Nemeth, Kodeljevo, Slomškova ul. 4 10925-6 Otroške oblekce _ površna mornarska suknjiča. 3 pelerini. 2 rdeči in 2 modri bnbl bluzi, vse za starost 6—8 let, kakor črno, suknjeno. */« dolgo jopo za priletno damo prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 10930-6 O C L A S. Zaradi slabega zdravja prodani iz proste roke svojo poljedelsko poseet v vasi Ribnici, oddaljeno 2 km od mesta Kraljeva. Posest obsega 4% hektarja polja. 1 hektar sadovnlaka. 2 hektarja deteljišča lucerne in hektarja prvovrstnih travnikov. Poleg tega hlev. moderen svinjak, vodnjak z brizgalno, bazen in pristava. Skupna površina 12 hektarjev. Imetje je prikladno za živinorejo in vrtnarijo, ker teče skozi potok in sta poleg še 2 živa studenca. Posest meji z veliko vaško pašo na glavno cesto. Za pogoje se obrnite naravnost na lastnika Nikolo A. Lopičida, trgovca, Ribnica, Kraljevo. 4230 BARVAR Lenušček Ravnokar dožla. Na svidenje 20. ob pol 7. ari pred kino »Tivoli«. Ker je nuj no, prosim sigurno! — Poljub. 10977-24 Gospodično v modrem Uobučkn, videno dne 17. L m. ob Vz 5. uri popoldne v Selenbur govi nlicl, prosim za sesta nek »od »Temnozeleno tri lo« 11011-24 Kmetski fant st*.r 30 let. čiste preteklo sti, ki ima 100.000 Din go tovine. želi znanja v svrho ženitve , t dejcletom ali vdovo, brez otrok ln star šev. ki poseduje lepo po sestvo. gostilno, trgovino ali mlin. blizu ceste Resne ponudbe na podruž Jutra v Novem mestu pod iifro »Lepa bodočnost 12«. 10912-55 Philipsov jubilejni pianino s Setno garancijo je naj cenejši kvalitetni izdelek Minka Modic. Ljubljana Kopitarjeva L 10.545-26 Za tamhur. zbor kupim: kotttralico. II. Vač m. brač in berdo. - Po nndbe z navedbo eane na oglas, oddelek »Jutra« t»od »6e dobro ohranjeno«. 10904-26 Gostilniški avtomat iz trdega lesa. dobro ohra njen. zamenjam za nov gramofon Ponndbe na "•gl-oddelek »Jutra« pod šifro »St. 136«. 10941-96 B Hellkon dobro ohranjen — visoko uglašen (Wl«*erstimmung> kn.pim. Nislov pove otrlas oddelek »Jntra«. 10996-96 Dinamo za avto skoraj nov. naprodaj. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10947-29 Čebelarji! Vse čebelarska po trebiti ne dobite najceneje pn Fr. Stupica, železnina. Ljubljana. Gosposvetska e. L. 5637-3» i Slike za legitimacije izdeluje najhitreje Hug>u Hibšer fotograf Ljubljana Sv. Petra mu 25 85 Uniforme Deine plašče, vse potrebščine v zalogi Simon Kli manek. Selenburgova ul. 6 106 Svarilo! Nisem nikaka plačnica dolgov mojega moža Ostir-ja Alojzija. Svarim vsak >gar pred nakupom predmetov iz najinega skupnega pre moženja, brez moje vedno sti in mojega dovoljenja. Terezija Oštir Llpje - Salek pri Velenjo. 10909-31 Josip Feriič trgovski zastopnik, Brezje naj se takoj osebno zgla« pri tvrdki Ivan Sribar v Ljubljani. 10973-3 Mlajšega drogert skega pomočnika marljivega, poštenega sprejmemo za detajl in delekturo. Obširne ponudbe z navedbo plače in referencami na Medicinalno dr o gorijo Cisaf i drag, Ba-njaluka. 4250 Telefon 2059 ^S Premog suha drva Pogačnik. Bohoričeva H. i čltajte Jutrove Mali >glase .ZVANREDNA PRILIKA) 2elezoa služinska patent postelja zložljiva, s ta-peciranom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službein potujuče osobe stane samo Din 390.—. Razpošiljam po poitne-oom povzetju. tako •Jguoa SIQ2EN Umu palce t po« teli«. zloihiva. • tapeciraottc madracom. selo prak Učna. stane »amo D 280 Poten ima« veljko za* logo ti »to čoha- nog peria k* po D 48—, druga vrst kg po D M.—. tisto belo gosie kg po D 1S0.—, in tisti pub kg po D 250—. Razpošiljam po poitnem povzetja. Modroci punjenl t volnom stanejo (amo Din 750.—. _ L. BROZOVlč, ZAGREB Ilica 82. Stara In dobro idoča v najlepšem centru Zagreba — na najprometnejši t-očki. radi družinskih razmer ln obolelosti lastnika po tel« nizki ceni in ugodnimi po-goji z vtem inventarjem naprodaj Podrobna pojasnila iaje N Kulberg. Zagreb, M«djašna ulica 15 ali R. Golebiowski v Ljubljani. Gosposvetska e. 10/1. 4161 Modroce vrtate, la afrik močr.o blago po 840 Din. ilo4ljiv» postelje. posteljne >dfje, žim'" in blage za preobleko pohištva najceneje aort: Rudolf Sever. Marijin trg 2. 130-30 Razglednice m serijo airotšte te tedaj. la Poete uneli prvovrstno Izdelave m popust, ki Vam p nudi tvornica fotografskih razgledur a slik Lojze Smuc. Ljubljana VIL Aleševteva ilica št 36 98 Cenjenim odjemalcem naznanjam, da imamo sedaj v zalogi najfinejše in najelegantnejše ,.DOKO" ČEVLJE za dame in gospode. — Prepričajte se "t trgovini v SELENBURGOVI ULICI 6. «72 i. ČARMAN. Čitajte ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« POHIŠTVO SPALNICE tz trdega tn mehkega lesa kakor tudi drugo pohištvo za opremo stanovanj Vam nudi po najnižjih konkurenčnih cenah MATIJA ANDLOVIC. strojno mizarstvo, Komenskega ui. 34, Ljubljana. Vabim na ogled brezobvecno. 89 I I Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je za vedno zapustil naš predobri, skrbni atek, soprog, brat, stric, gospod FRANC JEREB okraj. kmet. referent Pogreb nepozabnega bo dne 19. marca 1931 ob 9. mi po prihodu vlaka iz hiše žalosti v Višnji gori št. 51 na farno pokopališče sv. Tilna. Priporočamo ga v molitev ln blag spomin, 4274 Višnja gora, 17. marca 1931. MARIJA JEREB, žalujoča soproga — FANTKA, MARJAN, otroka — Bratje ln sestre ln ostali sorodniki. ali barvarski mojster, samostojen ln perfekten v barvanju po vzorcih na volno, bombaž, svilo, v kosih in ko-nopcih, verziran v vseh metodah bar-Jutra* Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi * Ljubljani.