Poštnina plačana v gotovini Štev. ?0. )V Lltibliaiti, dne 19. mala 1927. Posamezna ftev. Din i— J Leto X. Po krivdi SLS okrnjena samouprava oblasti Proračuna ljubljanske in mariborske oblasti zavrnjena — SLS kriči doma po avtonomiji, a v vladi je pomagala okrniti samostojnost oblastnih avtonomij . Vsem nam je znano, koliko hrupa so že povzročili klerikalci v zadnjih letih za avtonomijo. Zato smo bili pričakovali, da bo SLS, ko je prišla v vlado, storila vse, da se oblastne avtonomije (samouprave) čim bolj okrepe in da zadobe čim večjo samostojnost. Zgodilo pa se je baš nasprotno. Bivši klerikalsko-radikalski režim je skoval uredbo, sedaj uzakonjeno v finančnem zakonu, po kateri so deloma razveljavljene določbe zakona o oblastnih samoupravah. Po tej uredbi je okrnjena samostojnost oblastnih financ, glede katerih ima končno odločilno besedo samo iinančni minister. Te uredbe se je finančni minister seveda tudi poslužil in po pregledu raznih oblastnih proračunov odredil, da se oba slovenska oblastna proračuna odklonita kot pomanjkljiva ter vrneta v ponovno reševanje. Res je sicer, da sta bila oba proračuna zgrajena na pesku, zaradi česar se zavrnitvi ni čuditi, toda tu gre za načelo, da bodi oblastna samouprava čim samostojnejša. V tem zmislu naj bi se namesto one uredbe, ki duši vsako samostojnost oblastnih financ, rajši sprejela uredba, ki bi onemogočala samovoljnost pri sestavi oblastnih proračunov, vendar pa bi puščala v določenem okviru finančno samostojnost. Z ministrovim rešenjem, ki zavrača oba slovenska oblastna proračuna, je tudi zavrnjeno uvajanje novih taks, trošarin ln pristojbin brez predhodnega ministrovega dovoljenja. Pozdraviti je ministrovo zahtevo, da se morajo osebni izdatki v oblastnih proračunih (dnevnice, nagrade oblastnemu odboru itd.) čim najbolj znižati. Po ministrovem re-šenju imajo oblasti, ki do sedaj niso imele svoje samouprave, kriti potrebe svojega prvega proračuna s pomočjo državnega predujma (ki je bil nakazan ljubljanski in mariborski oblasti, vsak! po 700.000 Din) in z do-kladaml na državne neposredne davke. Ko so klerikalci pomagali kršiti samostojnost oblastnih samouprav, so pač mislili, da bo njihovo vladovanje večno; prav zato si niso delali glede oblastnih skupščin mnogo skrbi. Sedaj so izven vlade in njihove uredbe uničujejo njihova lastna dela. Kratkovidnost njihove politike se maščuje nad njimi samimi. Razkol v stranki član vodstva klerikalne stranke in bivši ljubljanski podžupan dr. Sta-novnik izjavlja, da v SLS ni demokracije, pač pa samovl&da duhovščine — Dr. Stanovnik potrjuje upravičenost boja proti klerikalizmu Med osrednjim vodstvom SLS ter vodstvom organizacije SLS v Ljubljani obstoja že dalje časa nasprotje, ki je prišlo v zadnjem času do izraza tudi v javnosti. To nasprot-stvo obstoji že od onega časa, ko si je doktor Korošec pri volitvah v Narodno skupščino leta 1925. obdržal ljubljanski poslanski mandat, ki je bil prvotno namenjen uredniku «Slo-tVenca» ter «Socijalne misli* g. Franu Terse-glavu kot zastopniku krščansko - socijalne struje v klerikalni stranki. Poostrilo pa se je pred zadnjimi volitvami v oblastne skupščine, Ico je ljubljanska organizacija na shodu svojih zaupnikov postavila za mesto Ljubljano kandidatno listo, na kateri je bil določen za nosilca njen predsednik dr. Ivan Stanovnik, imed tem ko je bil postavljen Fran Terseglav na tako mesto, da bi bil bržkone izvoljen. Osrednje vodstvo SLS pa ni hotelo potrditi kandidatne liste ter je diktiralo drugo z ;;liosilcem dr. Brecljem, ki se v ljubljanski Organizaciji do tedaj sploh ni udejštvoval, med tem ko je Frana Terseglava postavilo na tako mesto, da ni bil izvoljen za oblastnega poslanca, kakor so želeli ljubljanski zaupniki klerikalne stranke. Šele po dolgem Obotavljanju so ljubljanski krščanski socijalci pod vodstvom dr. Stanovnika pristali na kandidatno listo, vsiljeno od osrednjega vodstva SLS pod pogojem, da se jim v Ljubljani za bodoče občinske volitve prepuste popolnoma svobodne roke, da jih bo vodstvo SLS pri tozadevnem njihovem delu podpiralo in da se ne bo vmešavalo v določitev kandidatov za ljubljanski občinski svet. Ko so klerikalci vstopili v vlado, so ljubljanski krščanski socijalci pod vodstvom doktorja Stanovnika, ki ni smel kandidirati v oblastno skupščino, pričakovali, da bodo klerikalni ministri izposlovali imenovanje ge-rentskega sveta na ljubljanskem magistratu iz njihovih vrst. To pa se ni zgodilo. Izposlovali so pač, da je bil za komisarja v ljubljanski Mestni hranilnici postavljen dr. AdleŠič, ki je prišel v oblastno skupščino namesto dr. Stanovnika, oziroma Frana Terseglava, na magistratu pa je bil po zelo dolgem dre-zanju imenovan postavljenemu vladnemu komisarju sosvet, ki ima pač pravico, dajati temu komisarju nasvete, nima pa pravice ukazovati. Ker je vodstvo klerikalne stranke delalo tudi na to, da bi se volitve v ljubljanski občinski svet ne razpisale takoj, so smatrali dr. Stanovnik in tovariši vse to za kršitev pred oblastnimi volitvami sklenjenega sporazuma in za zapostavljanje interesov organizacije SLS v Ljubljani od strani osrednjega strankinega vodstva. Vršil se je zaradi tega v stranki prikrit, toda zato tem bolj oster boj, ki je dovedel do tega, da so pred zadnjo sejo vodstva SLS v Ljubljani dr. Stanovnik. prof. dr. Rožič ter šolski ravnatelj v p. Jeglič odložili svoja mesta v sosvetu na ljubljanskem magistratu* To je seveda zbudilo v javnosti precej pozornosti. tem bolj, ker so zagrebške »Novosti* z dne 12. t. m. objavile zanimivo izjavo doktorja Stanovnika, ki jo je dal dopisniku tega lista. Izjava se glasi: «Že dve leti se vodi ogorčen boj proti mojemu očetu g. Ivanu Stanovniku, bivšemu narodnemu poslancu, Id se kot poljedelec nI hotel pokoriti vsem željam ljubljanskih mo-gočnikov. Kot povod za nastop proti njemu so vzeli spor med njim in domačim župnikom, kateremu se je moj oče zameril. Razumljivo je. da sem kot sin stal na njegovi strani, a to ne samo iz osebnih, marveč tudi iz načelnih razlogov. Boj se je pozneje prenesel na mene in na vse naše prijatelje, tako da se vrši danes borba med levico ln desnico v Slovenski ljudski stranki. Zapretili so ml, da me bodo izključili, če ne podam ostavke na vse svoje funkcije v stranki. Jaz sem to storil v želji, da se ta boj konča v stranki sami. Umaknil sem se vse dotlej, dokler bo na površju sedanje vodstvo stranke z dr. Korošcem na čelu. G. dr. Oosar, bivši minister za socijalno politiko, je naš dober prijatelj, toda on se ne udeležuje tega boja. Večkrat je zahtevala ljubljanska organizacija SLS, naj bom jaz kandidiran kot nosilec liste pri oblastnih volitvah v mestu Ljubljani. Na pritisk vodstva stranke sem se moral umakniti, dočim drugi naš prijatelj g. Fran Terseglav. glavni urednik »Slovenca*, ni bil izvoljen. To Je zahval;; g. dr. Korošca za to. da sem mu priboril pri skupščinskih volitvah ljubljanski mandat. Glavni krivec našega spora Je duhovnik gospod Fran Gabrovšek. glavni tajnik SLS. izstopil sem iz gerentskega sosveta, ker je stanje ljubljanske občine obupno in so nove volitve nujno potrebne.* Na vprašanje, kaj prav za prav žele krščanski socijalci. je dr. Stanovnik odgovoril: «Da v SLS zopet zavlada demokracija in da Izgine klerikalizem, ki Je vtelešen y samovladi duhovščine. V naši stranki odločujejo zdaj sami duhovniki. A mi hočemo, da program Slovenske ljudske stranke postane stvarnost.* ■ • , ... Naglašamo. da je dr. Stanovnik potrdil točnost te izjave tudi napram «Jutrovemu* uredniku, ki se je pri njem informiral zaradi te zadeve, o čemer je «Jutro» tudi poročalo. Dr. Stanovnik Je še posebej potrdil točnost svoje izjave, da obstoja v klerikalni stranki samovlada duhovščine ln da odločajo v njej sami duhovniki. Obenem je tudi prišlo v javnost. da sta profesor dr. Rožič in šolski ravnatelj Jeglič odložila svoji mesti v sosvetu na ljubljanskem magistratu, ker sta se izjavila solidarna z dr. Stanovnikom. ki zagovarjajo načela moderne demokracije, niti onih, ki zagovarjajo načela krščanskega socijalizma, temveč si želi samo farov-ških pritrjevalcev! To, kar trdi dr. Stanovnik o politikujoči duhovščini, smo trobili tudi mi, zaradi česar so nas proglašali klerikalni listi za brezverce in framazone. Menda ne bodo sedaj proglasili tudi dr. Stanovnika za brezverca in frama-sona? V njegovi izjavi imamo zadoščenje, da je tudi med pristaši SLS začelo prodirati prepričanje o škodljivosti klerikalizma, ki nikakor ni istoveten z uveljavljenjem krščanskih načel v javnem življenju. Že spoznavajo pristaši SLS, da je vmešavanje duhovščine v politično življenje škodljivo za stranko, ker povzroča sovraštvo, potem obenem tudi priznavajo, da je to vmešavanje še bolj v škodo cerkvi sami, ki bi morala biti napram vsem enako pravična in ki bi ne smela dopustiti, da seje jo med verniki sovraštvo njeni služabniki ter tako rušijo njen ugled. Izjava dr. Stanovnika potrjuje, da se v klerikalni stranki ne vrši samo nelep boj za poslanske mandate, ampak tudi načelen boj med desnico in levico. Gre za to, ali naj krene SLS na staro pot predvojnega klerikalizma ali pa na pot krščanskega socijalizma, ki ga je učil dr. Krek. Odkar je postal poslevodeči podpredsednik SLS dr. Marko Natlačen, se je boj zaradi tega še povečal in zdi se, da je ž njim zmagala struja predvojnega klerikalizma in njegove diktature. To je bilo tem bolj mogoče, ker ima ta struja v svojih rokah tudi vsa klerikalna gospodarska podjetja ter so tako zvani krščanski socijalci tudi v gmotnem oziru popolnoma odvisni od njenih predstavnikov. Saj so nekaterim izmed njih celo zagrozili, da bodo uničili njihovo eksistenco, ako se ne uklonijo. Po našem mnenju bodo v klerikalni stranki še nadalje odločevali samo politikujoči duhovniki in želja dr. Stanovnika, da bi se kaj v tem pogledu izpremenilo, se bržkone ne bo izpolnila. Nam je vse to dokaz, da smo na pravem potu, dr. Stanovnikova izjava potrjuje, da smo imeli prav, ko smo se borili proti duhovniški nadvladi v političnem življenju zaradi posvetnih koristolovnib namenov. Upamo, da bo to odprlo oči vsaj nekaterim manj zaslepljenim, ki so doslej prostovoljno vtikali glave v klerikalni jarem, v katerem so imeli samo pravico kimanja. Kancelparagraf jih boli Vse polno protestov proti kancelparagrafu in nezmiselnih kritik ter domnev o obsežnosti območja tega paragrafa je čitati v klerikalnem časopisju, ki se naravnost z mučno skrbnostjo izogiblje resnici. Paragraf, ki je bil sprejet v kazenski zakon, je naslednji: «Verski predstavniki, ki v strankarske svrhe zlorabljajo svojo duhovniško oblastvo v verskih molilnicah (svetiščih) ali člankih (spisih) verskega značaja ali sicer pri izvrševanju svoje službe, se kaznujejo z zaporom do dveh let ali pa z denarno kaznijo.» Ta paragraf nima torej nikake zveze s prostozidarstvom (framazonstvom), o katerem fantazira «Domoljub» kakor gorski pastir o čarovnicah. Ta paragraf ne bo veljal samo za katoliške duhovnike, nego za duhov-ništvo vseh ver (katoliške, pravoslavne, evangelske, mohamedanske itd.) v vsej naši državi. Tega ni «Domoljub» nikjer povedal, temveč samo besedici o udarcu proti katoliški cerkvi, čeprav je iz besedila paragrafa popolnoma jasno razvidno, da se zakon prav nič ne vmešava v verske zadeve, da iih ne namerava prav nič ovirati in da prav nič ne podpira prostozidarstva, nego samo skuša onemogočiti verske zlorabe v posvetne strankarske svrhe. S svojim izvajanjem je »Domoljubu enkrat odkrito priznal, da meče svete verske resnice v eno malho s posvetno politično stranko in grdim vsakdanjim političnim bojem, s katerim bi cerkev ne smela imeti mkakih stikov. Očitno je, da se »Domoljub« boji kancelpara-grafa zgolj zaradi tega, ker bo z uveljavljenjem tega paragrafa odpadlo eno najmočnejših klerikalnih agitacijskih sredstev, to je zloraba vere, ki je v Sloveniji spričo nerazsod- Dr. Stanovnikova izjava, objavljena v zagrebškem listu, je zbudila mnogo pozornosti ter so jo ponatisnili med drugimi tudi beograjski časopisi. «Slovenec» je bil prisiljen radi tega odgovoriti nanjo, toda v svojem odgovoru je samo ugotovil, da se je dr. Stanovnik s to izjavo sam izključil iz klerikalne stranke. To se pravi, da so tisti, ki v klerikalni stranki ukazujejo, izključili dr. Stanovnika na svojo roko, ne da bi vprašali za mnenje pristojne strankine organizacije. Dr. Stanovnik je zavzemal doslej v klerikalni stranki važna mesta; bil je do zadnjega časa predsednik ljubljanske organizacije, član vodstva SLS ter pred leti kot zastopnik klerikalcev tudi podžupan ljubljanski. Zato je njegova izjava tem pomembnejša, predvsem pa je zanimiva zaradi tega, ker potrjuje vse to, kar smo mi doslej pisali in trdili o klerikalni stranki. Dr. Stanovnik je imel vpogled v vseh notranje zadeve klerikalne stranke in zato je tudi s polno upravičenostjo lahko izjavil, da odločujejo v klerikalni stranki samo politikujoči duhovniki, da obstoja duhovniška diktatura, ki celo v lastni stranki tepta načela demokracije In avtonomije, katero v javnosti klerikalni listi toliko naglašajo radi varanja volilcev, in da nimajo v klerikalni stranki posamezne organizacije ter zaupniški odbori nobene pravice odločevanja. temveč samo dolžnost kimanja. Ge to trdi mož, ki je imel popoln" vpogled v ustroj klerikalne stranke, potem je pač vsako drugo dokazovanje o nedemokratičnosti SLS odveč. Izmed 20 klerikalnih poslancev je 7 duhovnikov, tajnika SLS v Ljubljani in v Mariboru sta duhovnika. Vsa politična in gospodarska organizacija klerikalne stranke je v rokah duhovščine, ki odločuje, kaj se sme delati in kaj ne; neduhovniki so samo za priprego. To potrjuje tudi dr. Stanovnikova izjava, da je njegov oče, ki biva v Horjulu in ki je bil svoječasno navdušen klerikalni agitator ter zadružni organizator, izgubi lsamo zato poslanski mandat, ker se je zameril — domačemu župniku. V klerikalni stranki ne odločuje ljudstvo, kdo sine biti njegov poslanec, ampak duhovnik! SLS ne mara ljudi, ki mislijo s svojo glavo, ona ne mara svobodoljubnih pristašev, Ivan Albreht: Skrivnost sv. Barbare (Dalje.) Kašelj ji je zadušil glas in ie solze so še dalje razodevale njeno bolečino. ♦Nikar si tega tako ne jemljite k srcu,» je tožila Agata. Ali komaj jo je malo potolažila, se je že oglasil drugi, tretji in cela vrsta, vsi tako hladni in trdi, ko da se njim nikoli ne bi mogla približati poslednja ura. Kar mimogrede je ta in oni Še malo povprašal Repinko, kako ji kaj gre, potem pa takoj: denar, denar, denar! Vsak se je tresel za svojih par goldinarjev, za ubogo, trpeče materino srce, ki je pomenilo za Agato najdragocenejši zaklad na svetu, se ni zmenil nobeden. Z onemoglim srdom v srcu je Agata gledala in poslušala te ljudi in ni mogla verjeti. Mnogi izmed njih so bili prijazni, ljubeznivi, šegavi in vedri, da je bilo veselje delati po njihovih gruntih. Ob košnji, ob žetvi in mlatvi so vedeli povedati toliko zanimivega in šegavega, da je minil dan, kakor bi trenil. Zdaj pa, ko bi bila uboga mati tako potrebna tople, prisrčne besede, jim je vsem zledenelo srce. To niso več ljudje, ampak besne pošasti, ki znajo samo eno edino človeško besedo: «Denar, denar, denar!» «To je dih pekla samega,* je razmišljala Agata in jokala brez solz tisti strašni, suhi jok, ki skeli v dno duše, pije človeku moč in ga žre ko strupena golazen. Jela je bledeti ko roža v temi. Njen korak je bil bolj in bolj plah, beseda tiha in negotova. Repinka je z bistrovidnostjo ugašajočega bitja opazila hčerkino hiranje. «Nikar, Agata,» je skušala tolažiti; «če ne, boš še pred mano v grobu.» «Saj mi ni nič, saj sem vesela, mati. Samo, da vi spet ozdravite —» «Jaz bom zdrava —» «Mati, moja mati —» «— ko me Bog pokliče k sebi! Da bi me le milostno sodil.» «Ne govorite samo o smrti, mati!» «Kaj hočeva skrivati, ko veva obe, da mora priti!« «Mati, oh, mati —» «Ce moreš, piši Lizi in Meti, pa Drejčetu in Mihi in Martinu, da naj molijo za mojo dušo. Ce kateri more, naj pomaga tebi! Tako jim piši, da je bila to moja zadnja želja! In še to jim sporoči, da jim vsem voščim blagoslov na vseh potih in da bom v duhu vedno z vami —» Medtem ko je Agata ihtela, je govorila mati vse tako mirno, kakor da je že mrtva za vsa» človeška občutja. Bilo je na cvetno nedeljo zjutraj, ko hiti mladina z oljkami in butarami in zelenjem v cerkev. Veselo so pozvanjali zvonovi, ali v Agatinem srcu se je vsako veselje prelilo v bridkost. Kakor da se rogajo njej in njeni bolečini, tako je občutila veselje vseh, ki so mimo hiše hiteli v cerkev. Repinka je za trenutek zadremala. Bila je že tako shujšana, da ustnice niso več mogle zakrivati zob. Na njenem obrazu ni bilo nobenega sledu več o življenju. Samo sunkovito, zatikajoče se dihanje je pričalo, da duša še ni zapustila tega ubogega telesa. Agata je počasi in previdno šla od postelje, da bi pisala sestrama in bratom, kako je z materjo. Sedla je za mizo in se lotila trpkega posla, toda drhteča roka ni hotela biti pokorna. Ko razmetane mrtvaške kosti so ležale črke na papirju in brez glasu kričale Agati: «Kaj, otrok, ali res moreš zapisati, da mati umira?» In Agata ni mogla. Odložila je pero in skrila obraz v dlani. V širokih pramenih je lila v sobo solnčna luč in osvetljevala ihtečo mladenko, mizo, klopi, rožasto skrinjo in posteljo, kjer je voščeno mirno ležala Repinka. Zarjavela ura na steni se je vzdramila in pričela biti enajst Agata je ni slišala. Lepa v svoji bolečini je bila kakor poosebljena žalost. Solnčna luč je zlatila njene svetlokostanjeve lase, tilnik in lehti, ki so bile ko s tanko, komaj vidno rožno svileno kopreno pregrnjen alabaster. Kamen bi se bil omehčal ob pogledu na to razžalo-ščeno bitje, kaj šele mati Krasinka, ki je prišla takoj po maši s svojim sinom obiskat bolno Repinko. «Bog vam daj dober dan», je previdno in le šepetaje pozdravila, ko je stopila v sobo, Jošt, njen sin, pa je samo pokimal in se ozrl po postelji in proti mizi, ki se je izza nje trudno dvignila Agata. Samo z rahlim vzgib-ljajem ustnic je odzdravila došlima, ko pa je segla Joštu v roko, jo je prijetno stresla po vsem životu. Sklonila je glavo, pritajeno vzdihnila in si z levico otrla solze. Molče je povabila gosta, naj sedeta, pogledala po ma* teri in šepnila Krasinki: nosti večine našega preprostega ljudstva šla bujno v klasje. Prav nikakih, in še enkrat prav nikakih verskih mučenikov ne bo ustvarjal kancelparagraf. Prav nič tudi ni tu primeren od »Domoljuba« navedeni vzgled Mehike, kjer teče, kakor piše «Domoljub«, mučeniška kri za katoliško vero kot v prvih časih krščanstva. Ta nesrečna Mehika sploh dela preglavice «Domoljubu», ki noče povedati, da se v Mehiki tudi klerikalni uporniki proti tako zvani framazonski vladi ne borijo kar z rožnimi venci in blagoslovljeno vodo, nego znajo salamensko dobro pobijati ljudi. Zadnjič smo objavili iz ameriških listov po uradnih navedbah potrjeni dogodek, ko je 500 mehi-kanskih klerikalcev pod vodstvom treh duhovnikov napadlo vlak, pobilo 50 vojakov ter blizu 200 potnikov, katere je deloma pustilo žive zgoreti. Res divni katoličani so to, ki so pobijali celo nedolžne otroke. Z Mehiko «Domoljub« ne bo ubil kancel-paragrafa. Mehikanec je in ostane Mehikanec — južnjak, ki poseže po orožju, če se le malo razburi, pa naj bo veren kristjan ali pa tudi framason. «Bog in večnost sta več kakor ječa in orožniki,* piše popolnoma pravilno »Domoljub®, toda sta tudi več kakor klerikalna stranka, ki bo edina prizadeta s kancelpara-grafom. Med Bogom in klerikalno stranko je donebesna razlika. Najgrše zavijanje pa je zagrešil «Domoljub« s tem, ko je napisal, da se hoče natakniti nagobčnik božji besedi. Ali pisca teh besed ni zapekla vest, da se je pregrešil proti božji besedi, ki jo je pobasal v eno torbo s posvetnim strankarstvom? Nehajte, nehajte, če ste res za neokrnjene verske resnice, kakor jih je učil Kristus, ki nI poznal nikakih strank. Ne ubijajte vere med ljudstvom! Politični pregledi V nedeljo se je zaključila v Jachimovu na Češkoslovaškem konferenca Male antante, na kateri so se razgovarjali zunanji ministri prijateljskih držav Jugoslavije, Češkoslovaške in Rumunije o. skupnih političnih vprašanjih. S to konferenco se je zveza vseh treh držav poglobila, kar posebno neprijazno gleda Italija, ki je želela razpad Male antante, da bi tako bila Jugoslavija oslabljena. Uspeh konference Male antante priznava vse inozemsko časopisje, ki vidi v tej zvezi činitelja miru v Srednji Evropi. V Beogradu se politični položaj ni prav nič spremenil. Še vedno niso zasedena prazna ministrska mesta in še vedno se ne ve, ali bo dobila vlada volilni mandat ali pa bo skušala rešiti položaj in dalj*e delati z Narodno skupščino. Pričakovali so že, da se bo ministrski predsednik Vukičevič, ki je bil v avdijenci pri kralju v Vrnjački Banji, vrnil z ukazom o razpustu Narodne skupščine ter razpisom novih volitev, todalo pričako vanje se ni izpolnilo. Evropsko časopisje se še vedno obširno bavi z napetostjo med Jugoslavijo in Italijo ter smatra to razmerje med obema državama za nevzdržno. Vedno znova se priporočajo neposredna pogajanja, ki naj uredijo albansko vprašanje. Važen dogodek zadnjih dni je okrepitev angleško-francoskega prijateljstva. V ponedeljek je namreč prispel v London predsednik francoske republike Doumergue v spremstvu zunanjega ministra Brianda na poset angleškega kralja Jurija V. V razgovoru sta Doumergue in kralj Jurij V. poudarjala prijateljstvo med Anglijo in Francijo. Angleški kralj je med drugim izjavil: «Kakor sta si obe državi v svetovni vojni podali roke, tako se bosta tudi vnaprej medsebojno podpirali v interesu miru in varnosti. V istem zmislu je govoril tudi Doumergue, ki je dejal: «Danes kakor jutri bomo nadaljevali naše delo in strnili vse naše prizadevanje na to, da ohranimo in okrepimo svetovni mir pred ponovitvijo nevarnih vojn. Boji med južnimi in severnimi Kitajci se nadaljujejo. Zadnje vesti poročajo, da se je začela velika ofenziva proti severnim Kitajcem pod vodstvom generala Čangtsolina, ki se nahaja v silnih stiskah. Kakor je podoba, so se Kantonci 0'užni Kitajci) zopet med sabo pobotali in složno nastopajo, dasi trde nekatere vesti, da se je spor med nacionalistično in komunistično strujo med Kantonci znova poostril. JEŽICA. Občinske volitve so pred durmi in kmalu bomo videli nove kandidatne liste. Tabora bosta v bistvu le dva, napreden in klerikalen. Tako zahteva interes samostojno-demokratskih, samostojno-kmetijskih in delavskih volilcev, tako zahteva interes občine, kajti triletno klerikalne večine nas je zelo razočaralo. Nezadovoljni so z njim tudi mnogi vplivni možje SLS in v zvezi s tem je dosti govoric o razcepljenosti pri klerikalcih. Mi z razcepom ne računamo! Po stari navadi bodo klerikalci tudi letos odrinili sposobne in misleče može na neškodljiva mesta, da zasedejo najvnetejši politikarji prva mesta. Nihče ne bo pokazal razuma, da bi vzel vajeti tem, ki sedaj vodijo občinske posle. Nesrečni klerikalni režim bodo celo združeni napredni elementi le i velikim naporom mogli vreči. Sigurno je, da ga bodo že pri teh volitvah občutno omajali. Zato složno na delo! BEGUNJE NA GORENJSKEM. V nedeljo dne 1. maja je imelo Prosvetno društvo veliko javno tombolo. Po kratki opoldanski nevihti smo imeli najlepše vreme. Obisk je bil velik in je društvo z uspehom prav zadovoljno, ker bo moglo sedaj uspešneje delovati na prosvetnem polju brez težjih gmotnih skrbi. Društvo se tem potom najiskre-neje zahvaljuje vsem prodajalcem tablic in darovalcem lepih dobitkov ter sploh vsem, ki so pripomogli k lepemu uspehu. LITIJA. V noči med 11. in 12. t. m. je nastopil občuten mraz, ki je uničil orehe in fižol, prizadel je pa ponekod tudi krompir. Vinska trta je vsa uničena, med tem ko hmelju, katerega so začeli saditi zadnje čase v naši okolici, mraz ni škodoval. «Danes jim je malo odleglo —« «Saj bo že, le ne obupaj*, je toplo tolažila Krasinka. «Samo miru je treba in priboljška«, je pomagal Jošt. Potem spet Krasinka: «Oh, sem slišala, da nekateri hodijo terjat —« «Da jih ni sram! V takih okoliščinah«, se je hudoval Jošt in iskal srečanja z Agatinimi očmi. Mladenka ga je hvaležno pogledala in takoj spet v zadregi povesila oči. «Res je križ,« je dejala, «revščina je hudo breme.» «Nič ne maraj,« je branila Krasinka, «še misliti ti ni treba na to! Tudi pri nas je malenkost, pa še v misel ne bi hotela vzeti ne tvoji materi ne tebi. Kam pa pridemo, če ne bomo drug z drugim, kakor se spodobi kristjanom! Saj smo ljudje! Malo juhice sem prinesla, je čisto sveže kuhana. To jim bo dobro delo. Kar daj jim, ko se prebude!« Agata se je s pogledom in z besedo zahvaljevala, a Jošt je odklanjal. •«Saj še beraču damo, potepuhu, ki pride .mimo hiše, ne pa domačemu človeku!« j Zadnji dve besedi je tako občutno po udaril in pri tem s takim dolgim pogledom "pobožal Agato, da je reva vsa zmedena "•zardela. Med tem se je Repinka zganila, zastokala in odprla oči. Trudno je pogledala po sobi in se vidno prestrašila, ko je ugledala Krasinko •«Oh, ali si prišla?« je bolj dahnila nego izgovorila. «Nič ti ne bom mogla vrniti zdaj, prav nič.« «Kaj pa govoriš, Repinka? Ne bodi no! Kdo te vpraša po tem!« Repinka sama sebi ni mogla verjeti, da prav sliši. Plaho je begala s pogledi po prisotnih, dokler se ni oglasil Jošt: «Kdo bo zdaj mislil na tistih par goldinarjev! Počakajte, ko boste spet zdravi, pa prideta z Agato žet —» Repinka se je kljub onemoglosti nasmehnila: • «Agata že, mene pa bo —» '"T.^-- «Oh, mati —» «Nič ne premišljuj tega! Malo juhice sem ti prinesla, da se laglje okrepiš«, je povzela Krasinka. «Saj še nisi v takih letih —» « Šestdeset —» «1, no, zastran let še ni prav nič treba misliti na kaj hudega«, je mirila Krasinka in Jošt je pritrjeval kolikor mogoče modro vmes. «Oh, pa so le še dobri ljudje na svetu«, je toplo pomislila Agata. «Kako je lepa«, so skrivaj pričali Joštovi pogledi. Mati Krasinka je med tem sedla k postelji in s prijetno mehkobo v glasu pripovedovala razne male novice, drobne dogodke in primere, s kakršnimi je upala razvedriti bolno znanko. Kajti Krasinka je skusila mnogo bolezni in je vedela, kako je treba občevati z bolniki. Njen rajni mož je bil padel raz streho in se tako polomil in pohabil, da je dolga štiri leta na bolniški postelji pričakoval rešiteljice — smrti. Brigita, njena hčerka, je bila štirinajst let priklenjena na bolniško posteljo. Imela je kostno jetiko in je trpela ko izvolje- na mučenica. Zato je mati Krasinka vedela, kako je treba z bolniki. Trpljenje, ki ga je gledala in sodoživljala ta dolga leta, je vtisnilo njenemu značaju nekaj blagega in milega, nekšno mehko, nevsiljivo obzirnost, ki vpliva na bolnika ko hladilni balzam na rano. Tudi Repinki je prijala Krasinkina bližina. Kar nekako nevede je pozabila na svojo utrujenost in brez posebnega napora premagala onemoglost, tako da sta se naposled obe že dokaj živahno razgovarjali. Agata je hitro opazila blagodejno spremembo na materi. Pomirjena*in potolažena je kmalu začela upati, da prejdejo vse te nadloge kakor temen oblak. Jošt je preprosto pripovedoval o tem in onem, kako je nabral bršljana vrhu Zelenika, kaj je s tem in kaj je z onim, dokler ni nazadnje vprašal, če sme priti po piruhe. Agata se je nasmehnila. Stopila je k nizki omari s predali, ki je stala ob levi stranski steni med dvema oknoma, ter jela pospravljati razno drobnjavo, da bi skrila zadrego. Jošt je stopil tik za njo in se sklonil čez njeno ramo. Tiho je ponovil: «Ali dobim piruh?« Na glas pa: v " . . :. «Joj, kako lep kipec svete Barbare! Ali smem pogledati?« «Lahko —» Vzel je v roko porcelanasto figuro svetnice, sedeče na z zlatom okrašenem prestolu in s kelihom v roki. Kipec je bil votel in lahek, bolj podoben igrački mestnih otrok nego nabožni sohi. Kljub temu je bil pri Repinki zelo v časteh. Hranila ga je kot spomin SVEC1NA NAD MARIBOROM. Naša župnija je ob avstrijski meji, deloma jo je razmejitvena komisija raztrgala ter pridelila precej slovenskih domov Avstriji. Svoječasno se je kraj že močno potapljal v nemštvu. Danes je prebivalstvo dokaj narodno zavedno. — Podjetni obrtnik Smonik si je nabavil dva avtomobila, ki opravljata redno dnevni promet z Mariborom. (Odhod iz Maribora od gostilne «Pri grozdu* ob pol 1. opoldne. Cena samo 15 Din.) — Ker je Svečina res idiličen kraj s hvaležnimi razglednimi točkami in z izborno vinsko kapljico, ima čiradalje več nedeljskih izletnikov. V nedeljo 8. t m. je priredilo Mariborsko trgovsko društvo s svojim pevskim zborom Met k nam. Pripeljali so se na 10 avtomobilih. Posebno lep razgled se nudi obiskovalcem z griča narodnjaka g. Dreisilbnerja na Špičniku, ki si je za vinotoč postavil posebno lično hišico v sloga planinske koče. MELJE. Krajevna organizacija SDS aa I-LL mariborski okraj {Melje), ki obstoja šele drugi mesec, je priredila v nedeljo 15. t. m. prvi javni shod pri g. Starmanu na Meljski cešti. Na shodu je poročal narodni poslanec g. dr. Pivko. Razen domačih članov so bili navzoči tudi zastopniki sosednih organizacij Pobrežje, Krčevina in Maribor I. in IV. Po shodu, ki ga je vodil predsednik g. Kenič, je pristopilo precej novih članov. SV. BARBARA V HALOZAH. Dne 12. t. m. nas je zadela velika nesreča. Po vseh Halozah je mraz uničil fižol, krompir in vinograde. Nizke lege vinogradov so popolnoma uničene. FRAM. (Smrtna kosa.) Dne 11. t. m. je pretrgala krata bela žena nit življenja hčerki našega g. nadučitelja NadL Že ob veliki noči jo je bolezen vrgla na bolniško posteljo. Vsa zdravniška pomoč in vsi napori staršev, da ji ohranijo življenje, so bili zaman. Ganljivo jo je bilo pogledati, ko je ležala na mrtvaškem odra med samimi svežimi cvetkami, katere je poprej tako ljubila. Na dan pogreba se je zbrala velika množica ljudi pred šolskim poslopjem, da spremi mlado Nado na zadnji poti k večnemu počitku. Na božji njivi ji je šolska mladina še v slovo zapela pesmico : • In Krasinka: *Kaj hočeš? Vsi smo Ie za nekaj časa.« •Jaz bi hotel biti za vekomaj,« je pomislil Jošt, «vso dolgo večnost poleg Agate z upanjem y srcu —»■ «Kako je čil«, je mislila Agata in ga previdno motrila s pogledi. «0, ko bi smela biti samo malo njegova, samo toliko, da bi se enkrat prav vroče razjokala na njegovem srcu.« •Le kmalu se pozdravi«, je vstala Krasinka. •Ali že greste?« se je vzdramila Agata. Joštu se ni mudilo. Bolj in bolj močno se je dramilo v njem in tako čudno mu je bilo, da se mu je kar vrtelo pred očmi. Kri mu je silila v glavo in po sencih mu je kovalo, da je občutil vročo bolečino v glavi. •Po vsem Vrhpolju ni Agati para«, je premišljeval in si niti slišal matere, ko je obljubila: •Pridem pa še pod noč malo pogledat® •Prideš ti tudi?> je vprašala Agata. Jošt v zmedenosti ni odgovoril, a mladenka se je prestrašila: •Kam sem neki mislila? Zdaj bo celo jezen —» •Pa brez zamere —»je prosila na pragu, Jošt pa kakor otrok: •Tak piruh, da veš —» Agata je prikimala, se nasmehnila in dolgo pustila svojo roko v njegovi. Bolnica, ki je opazila mlada dva, je zganila z ustnicami: «0, sveta Barbara, ali bom res tako srečna, da bo z otrokovo srečo olajšana moja zadnja ura?...» Krasinka, ki je bila že v veži, se ni mogla premagati, da ne bi bila rekla kar naravnost: «No, Jošt ali se odpravljaš v Ameriko?« Pri tem je stopila nazaj v sobo in se s pomembnim pogledom na mlada dva nasmehnila proti Repinki: •Vidiš, Neža, da bo še solnce sijalo.« Tedaj je Agata nehote videla huškaid mimo okna senco m se je prestrašite. Naglo je odmaknila roko ia prebledela. •Kozina gre,« je vztrepetala proti materi. Repinka je nejevoljno zaprla oči in nagubala čelo. •Tak srečno za ia čas,« se je okrenito Krasinka. fcZbogom, Agata,« je dahnil Jošt. Mladenka je samo naklonila glavo, ko je že prištrklja! v sobo Kozma, Agatm bratranec. ter cvileče pozdravil; «Dober dan vama voščim obema, teta m Agata!» Čisto po domače je koracal po sobi. Levo nogo je imel precej "krajšo od desne. Zato je pri hoji njegova zgrbljena postava redno nihala. Dolge m suhe roke so mu segale prav do kolen, pa bingljal je z njimi, kakor da nfso njegove. Bil je močno grbast, tako da je bilo videti, kakor da je bila glava stisnjena, nekako zamečkana med ramena. Resasti lasje so bili redki, tupatam zlepljeni v maščobne šope in svalke, ki so bili v bližini temena kakor nalepljeni na kožo, medtem ko so nad ušesi in tilnikom resasto štrleli proč. (Dalje prih.) / GOSPODARSTVO Kmetijski pouk OBRAČANJE ŽITA V ŽITNICI. Po naših žitnicah (kaščah) delata veliko škodo žilni molj in črni žitni žužek. Ta sta dva nevarna škodljivca, ki kvarita žito na ta način, da izglo-jeta zrnje in podelita moki neprijeten duh iu okus. Prvi škodljivec je majhen metuljček (molj), drugi pa majhen hrošček ali keberček, ki spada v vrsta rilčkarjev. Oba škodujeta a svojimi ličinkami (crvički), ki jih zalezeta v žitni kup* Škodo žitnega molja poznamo na tem, da se nahaja tik pod vrhom ali pa vrh kupa in da so napadena zrna preprežena s tanko prejo, katere se drže tudi odpadki male gpsenčiee (črvička). Po več zrn se drži s to prejo skupaj. Škodo črnega žitnega žužka pa poznamo na tem, da jo najdemo znotraj kupa, navadno spodaj na dnu in v kotih, kjer ima žužek največ miru in zavetja. Ker se oba škodljivca najbolje počutita, če imata mir, zato jih najbolje preganjamo* če žito obračamo in zračimo. Ako bi imeli po naših ka-ščah več snage in več rednega dela,, bi tudi ne trpeli tolikanj pred moljavostjo žita, kakor trpimo sedaj. Snaga, čisti zrak in svetloba so najboljši pripomočki proti molja vos ti žita. Zato se pa obračanje in zračenje žita priporoča, posebno ie s žitnicah, ki so v enem in drugem pogledu pomanjkljive. Ce smo žito slabo spravili in če nam leži dalje časa mirno v prašni žitnici, potem ni prav nič čudnega, če se ga lotijo eni in drugi molju Krivi smo pa sami, ker ne znamo z njim pravilno ravnati! Takega žita ni le obrniti in pro-Buti, ampak ga je treba zvejati ali pa na čistilnem mlinu prepihati, da ga prezračimo in očistimo od prahu in drugih smeti. Sicer ga je pa posebno ob tem času, ko se prikazujejo molji, obračati, da se prezrači in čisti. V tem najbolj odganjamo molja in ga odvračamo, da se nam ne naseli po žitu. Potrebno je tudi, da čistimo zakotna skrivališča in prostore, ki nudijo tem škodljivcem zavetje. Prav je, da zamažemo vse raze ia poke po tra-movju, ki ga imamo v lesenih kaščah. Najbolj snažne so pač zidane žituice, ki imajo gladke in pobeljene stene. Po takih žitnicah najlaže vzdržujemo potrebno snago. Ce je žitnica razen tega še zadosti svetla in zračna, potem se ni bati, da bi n»m delali molji še nadalje preglavico, če skrbimo seveda za vse drugo tudi sami, zlasti pa za to, da žito po potrebi obračamo. Planšarstvo in kmetijstvo na naših planinah To je naslov novi kmetijsko-gospodarski knjigi, ki so jo lansko leto spisati štirje naši odlični kmetijski strokovnjaki: oblastni komisar za agrarne aperacije dr. Fran Spiller-Muys, sreski kmetijski referent Josip Suštič, planinski nadzornik inže-njer Ivan Prešel in državni mlekarski nadzornik Josip Pevec. 0 tej knjig! nam je poslal kmetijski referent g. Wernig obširno kritiko, iz katere povzemamo: S to knjigo je izpolnjena velika vrzel v našem strokovnem slovstvu. Knjiga nas ne uči suhoparno, kaj bi bilo treba ukreniti, ampak odkriva in preiskuje s podrobno natančnostjo razloge naše kmetijsko-gospodarske krize in težkega našega gospodarskega položaja ter nas predvsem na podlagi naših domačih razmer navaja, kako bomo prišli tej krizi v okom in kako naj uporabljamo v danih okoliščinah novejše gospodarske izkušnje. Pri razmotrivanju raznih novodobnih gospodarskih vprašanj je glavno načelo knjige: dobička-nosnost Ne uči nas samo, kaj naj napravimo, da zvišamo naše dohodke v alpskih krajih Slovenije, temveč tudi, kako in s kakimi sredstvi je izvršiti vsa izboljšanja. Na uvodnem mestu opisuje dr. SpiHer-Mojs. razvoj planlarstva r posameznih državah Evrope in Azije ter posebno v Jugoslaviji in Sloveniji. Kmetijski referent Snšfič razpravlja potem v prvem pogTavj« o stafiščtr, ki ga zavzema planšar- stvo v našem kmetijskem obratu ter razmotriva razmerje med planinskim pašništvom in ožjim kmetijstvom. Nadalje razmotriva o dobičkanosno-sti pridelovanja žita in okopavin ter živinoreje. Zelo izčrpno opisuje potem pridelovanje krme v dolini in travništvu. Posebno dragocene migljaje nam daje pisec osobito pr! uporabi umetnih gnojil ter oskrbovanju travnikov (zatiranju mahu itd.). Dalje govori pisatelj o paši na nizkih in visokih planinah, o oskrbovanju in gnojenju planin, o razmerju planine do gozda ter nam v posebnem daljšem poglavju predočuje obratovanje na planinah. Opisuje tudi nadzorstvo in pastirstvo na planinah, planinske staje in hleve ter navaja glavne vzroke nazadovanja planinskega kmetijskega gospodarstva. Kratko in jedrnato, a vseeno vsestransko popolno opisuje potem g. Suštič rejo govedi, svinj, ovc, koz in konj. Tudi v tem članku je posebno poudarjati izključno praktično stališče. Dragoceni so migljaji o zavarovanju, o vnovčenju in kupčiji živine ter o organizaciji pospeševalnega dela. V četrtem poglavju opisuje ter pojasnjuje z mnogimi slikami in načrti inž. Prešel vse planinske melijoracije (izboljšanje tal, potov, ograj, koč, hlevov itd.). Naš obče znani mlekarski nadzornik g. Pevec nam v petem poglavju pove vse potrebno glede mlekarstva, maslarstva ia sirarstva ter nam posebno glede izgotavljanja kislega in sladkega sira podaja izredno dobre migljaje, ki se nanašajo ne samo na Gorenjsko* ampak tudi na posebne razmere mariborske oblasti, predvsem Savinjskih planin. Šesto in zadnje poglavje je po dr. Spiller-Muysu posvečeno planinski agrarni politiki in pravnemu deln planinskih pašnikov. To poglavje izčrpno obdeluje zakonodajno* oziroma pravno stran zaščite planin, pašnih servitufov, izbolpe-vanja in pospeševanja planšarstva ter poudarja smernice za bodoči razvoj planinskega prava. Knjiga obsega 452 strani ter je opremljena s 4 umetnostnim! prilogam!, z 200 slikami in 17 načrti. Vse slike so pojasnjene razen s slovenskim tudi s srbskim in francoskim besedilom ter je ob koncu knjige dodan kratek pregled snovi v srbskem in francoskem jeziku. Zaradi tega bo knjiga dobro došla tudi našim južnim krajem, ki nimajo še enakega strokovnega dela. Knjiga je izšla pri Kmetijski tiskovni zadrngi v Ljubljani in se dobiva v vseh knjigarnah. Cena 120 Din. Neobhodno potrebno je to delo za vsa naša kmetska bralna društva in čitalnice v našem planinskem podeželju, za živinorejske in mlekarske zadruge, za vse šolske in župnijske knjižnice, pa tudi za vse interearane posamezne kmetovalce. Težko pričakovana in zaredi tega posebno dobro došla bo knjiga razen na Gorenjskem tudi povsod v mariborski oblasti, zlasti v Mežiški dolini, gor-njegrajskem in slovenjgraškem okraju in deloma tudi r Dravski dolini. Tedenski tržni pregled ŽITO. Na domačih in inozemskih tržiščih precej živahen promet ob zboljšanih cenah. Čvrstemu razpoloženju je deloma kriv zadnji mraz in slana, ki je napravila mnogo škode na posevkih v Ev-: ropi. Izvažajo se iz naše države le male količine žita, in sicer največ v Avstrijo in Češkoslovaško. Na novosadski borfci so bile 17. t. m. naslednje cene na debelo za 100 kg: pšenica 320 do 32Z50 Din, turščica 170 do 190 Din, moka 322-50 Din, fnrščtca 170 do 190 Din, moka d» 450 do 455 Din, otrobi 1G7-50 do 175 dinarjev. ŽIVINA. Goveja živina ne beleži omembe vrednih sprememb v cenah. Cena svinjam pa so v zadnjem času malo valovale. Na mariborskem svinjskem sejmu 13. t m. so se prodajale po 9-50 do 11 Din za kilogram žive te$a in po 15 do 17 Din za kilogram mrtve teže. Praaci za rejo so se trgovali: 5 do S tednov stari pa SO do 125 Din, 7 do 9 tednov stari po 150 do 225 Din, 3 do 4 mesece stari po 330 do 350 Din, 5 do 7 mesacav staii po 420 do 450 Dni, 8 do 10 mesecev stari po 530 do 560 Din, 1 leto stari pa po 1100 do 1200 Din. KRMA. Na mariborskem trgu so v soboto cene krmi malo popustile; bile so za 100 kg: seno 60 do 70 Din, slama 25 do 30 Din. V Ljubljani pa so bile za 100 kg naslednje povprečne cene: sladko seno 100 Din, polsladko 75 Din, kislo 50 Din, slama 50 Din. Cene tujemu denarju Na zagrebški borz! se je dobilo 17. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 800 do 803 Din; 100 nemških mark za 1348 50 do 1351-50 Din; 100 italijanskih lir za 309 27 do 31127 Din; 1 dolar za 56 72 do 56 92 Din; 100 francoskih frankov za 222 50 do 224-50 dinarja; 100 češkoslovaških kron za 168-40 do 169 Din. 100 švicarskih frankov za 1093 do 1096 50 Din. Vrednost tujega denarja se je napram prejšnjemu tedna malo zmanjšala, kar pomeni, da sa je dinar v inozemstvu okrepil. Sejmi 20. maja: Tržič (samo za blago). 2L maja: Videm ob Savi (samo za živino). 23. maja: Tržišče, Loka (okraj Laško),- Št. Lam-bert, Vrhnika 24. maja: Nova vas, Maribor (samo za živino). 25. maja: Mengeš, Mala Gora, Svetina, Tro-jane-Sv. Gotard, Konjice, Gornja Radgona, Koflje, Sv. Urban (okraj Ptuj), Kostrivnica, Verače-Sv. Filip. 27. maja: Žužemberk. 28. maja: Puconci (Prekmurje), Ptujska gora. Kratke vesti e= Vprašanje prodaje in h po rabe odvisnega mleka v Laškem in okoliei. Kmetijski referent g. Wernig nam piše: V nedeljo 22. t m. od pol devetih dopoldne se bo vršilo v šoli v Laškem posvetovanje in predavanje glede organizacije prodaje in uporabe odvišnega mleka v laški okolieL Prišel bo mlekarski strokovnjak iz Ljubljane. Kmetovalci in gospodinje, ki no morete mleka primerno prodati v Laškem ali drugod, se vabite, da se zanesljivo udeležite posvetovanja, pri katerem se bo ugotovilo, kako bi bilo mleko najbolje vnovčevatL Razpravljalo se bo o zbiranju, pohra-njevanju in eventualnem od pošiljanju svežega mleka, o izdelovanju jogurta (bolgarskega zdravilnega kislega mleka) za kopališča, o izdelovanja finega čajnega masla in o drugem. = Poizkusno sajenje rasnih vrst hmelja v Vojvodini. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je dalo novosadskemu Udruženju hmeljarjev na razpolago 110 sadežev hmelja iz Češkoslovaške, Nemčije in Anglije (22 različnih vrst). Ti sadeži M vsajeni na posestvih predsednika udruženja gosp. Gerifiha in njegovega namestnika g. Popoviča, da sa prouči, katera vrsta hmelja najbolje odgovarja tamošnjemu podnebju in ta mošnji zemlji. Morda bi se taki poskusi uvedli tudi v Sloveniji, kjer se je letos hmeljarstvo silno razširilo, kajti gotovo je, da se savinjski golding, ki se skuša gojiti ▼ raznih krajih Slovenije, ne bo povsod obneseL == Znižana eena sa razstavno prestare na Ljubljanskem vclesejmu. Letošnji VIL mednarodni vzorčni velese jem v Ljubljani se bo vršil od 2. do 11. julija. Ljubljanski velesejem je postal stalna vsakoletna prireditev. Z milijoni dinarjev za propagando je velesejmska uprava privabila stotisoče obiskovalcev na vsakoletno prireditev, kjer se je nazorno dokazovalo, da je obstoj Slovenije omogočen samo z. razvito in uspevajoča industrijo, obrtjo in trgovino. Razstava ni samo v največjo moralno in tudi materialno korist poedine tvrdke, temveč tudi dolžnost vsakega zavednega gospodarja. Uprava velesejma naproša vse one tvrdke, ki se že prijavile, da to nemudoma stote. Da ;se morejo udeležiti velese jma tudi manjša podjetja, je cena za razstavne prostore znižana za 40 odstotkov. =s Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Gorenji vasi se bo vršil v nedeljo 29. L m. ob 9. uri dopoldne v hranilnični pisarni z običajnim sporedom. -f- Kaj vse iznajde pa je njegova domneva, da se bodo sedaj žerjavovci lagali po deželi, da je vse to zasluga dr. Zerjava». Le bodite potolaženi: ne bodo se lagali! Načela naše stranke se nikakor ne opirajo na ceno soli, čeprav se tudi mi demokrati veselimo nižjih cen. + Krajevna organizacija SDS SV. Krištof pri Laškem in prezgodnje klerikalno veselje. Glede na samovoljno postopanje bivšega predsednika krajevne orgtnizacije SDS v Sv. Krištofu pri Laškem, ki je poslal glavnemu odboru Davidovideve stranke pismo, da se organizacija pridružuje tej stranki, se je vršil v nedeljo izredni občni zbor, ki je ugotovil, da članstvo organizacije ostaja zvesto Samostojni demokratski stranki in obsoja korak g. Kaplje. G. Kaplja je bil soglasno izključen iz krajevne orgnizacije SDS in s tem tudi iz stranke. Za novega predsednika je bil izvoljen upokojeni šolski upravitelj g. Gostinčar. Klerikalno veselje, da je odpadla od SDS ena naj-čvrstejših njenih organizacij, je torej doživelo veliko razočaranje. + Dostojnost in . Klerikalci izdajajo glasilo za slovensko delavstvo v Nemčiji , ki pa ima z milim naslovom in s stihi pod naslovom () presneto malo zveze. Slučajno nam je prišla v roke marčeva številka kakor pa . V tem članku se je spravil listič na voditelja naprednega slovenskega delavstva v Nemčiji g. Bolho. Iz članka navajamo samo nekaj : Potem pravi člankar: cToliko o Bolhi. Nisem zapisal teh besedi iz sovraštva, ki ga do njega v resnici nimam in ne smem imeti — ampak iz ljubezni do pravice in resnice..-. Privoščim mu vse dobro..a njegovim švindlarijam mora biti konec.> Člankar je g. Bolho najprej ozmerjal, potem pa mu je ponudil svojo ljubezen. Zlobne namene, ki so v tem Članku podtaknjeni g. Bolhi, naj si Člankar kar lepo vtakne za klobuk. Ze iz sirovih besed, ki jih najdemo v članku, je razvidno, da pisec s svojim člankom ni hotel kakšnega odkritosrčnega raz-čiščenja, nego samo onemogočenje g. Bolhe kot političnega nasprotnika. Iz tega članka se zrcali potuhnjeni klerikalizem v vsej svoji goloti. Pisec istega članka se je spravil nazadnje tudi na vest-falske dopisnike in imenuje enega izmed njih neotesanca iz Gladhecka. Nadalje pravi, da vlada v uredništvu cDomovine> brezmejno sovraštvo do cerkve (grda laži), češ, da ta strast sovraštva prevpije vse drugo, kajti če bi imeli ti ljudje (v uredništvu) eno trohico olike, bi kaj takega ne sprejeli v list... Ponovno poudarjamo, da člankar najprej zmerja in psuje, potem pa uči olike druge. Tipično klerikalno! Članka, napisanega v tako grdem tonu, v «Domovini> še nismo imeli. Člankar označuje tudi besedi in «klerikalizem» za sirovost in psovki, sam pa zmerja druge za neotesance, očita jim debele laži, švindlarije, satanske namene itd., kar po njegovem pač ni sirovost. Sicer pa smo baš te dni čitali, da je odličen voditelj SLS stopil iz stranke, ki jo je označil za preveč klerikalno, kar pomeni toliko kakor preveč duhovniško. Nešteti, je med pristaši SLS ljudi, ki se pritožujejo zaradi prevelikega klerikalnega samosilstva v SLS. Ne bomo 6e dalje bavili s tem člankom, ki med našimi rojaki v Nemčiji ne more povzročiti drugega kakor povečanje razprtije, ki so jo klerikalci zanesli tja, nego samo še rečemo piscu Kdor hoče biti apostol, mora govoriti apostolsko, brez laži in brez zavijanja, in to napram onim, ki so apostolskih besed res potrebni. + Lep napredek SDS pri občinskih volitvah t Varaždinn ob nazadovanju vseh drugih strank. V nedeljo 15. t m. so se vršile v Varaždinu občinske volitve, pri katerih so vse stranke nazadovale, dočim je SDS znatno napredovala. Vloženih je bilo pet list. Hrvatski federalisti, radičevci, frankovci in klerikalci so vložili skupno listo združenih hrvatskih strank; dobili so 1050 glasov (15 mandatov, dočim so imeli doslej 21 mandatov). Druga je bila lista SDS z nosilcem dr. Kriz-manom, ki je dobila 691 glasov (10 mandatov). Pri zadnjih občinskih volitvah je dobila SDS le 354 glasov, pri oblastnih volitvah pa 480 glaso^ tako da je od zadnjih občinskih volitev napredovala za 346 glasov. Radičevski odpadniki so dobili 136 glasov (2 mandata), socijalisti 41 glasov (1 mandat) ter radikali 192 glasov (2 mandata). Po končanih volitvah so se vršile po mestu manifestacije in je navdušena mladina nosila dr. Kriz-mana na ramah. SDS je po tem izidu najmočnejša stranka v novem občinskem svetu. Rezultat varaž-dinskih volitev je tudi eden dokazov, da je SDS na pravi poti, po kateri b j polagoma napredovala do najmočnejše stranke v državi. * Proslava materinskega dne. V nedeljo se je po vsej Sloveniji praznoval materinski dan na slovesen način, kakor ga zaslužijo slovenske matere, katerim je bil ta dan posvečen. V Ljubljani i je dopoldanski cvetlični dan dosegel zadovoljiv i uspeh. Vsakdo je rade volje posegel v žep, da ! prispeva majhen dar. Nabralo se je nad 10.000 | dinarjev. V dvorani mestnega magistrata so se i vršila predavanja, katerih se je udeležilo lepo šte-j vilo žen. Otvorila je vrsto predavanj dvorna dama j gospa Franja Tavčarjeva, ki je v kratkem nagovoru ugotovila, da Slovenija zelo lepo praznuje materinski dan. Popoldne se vršivša prireditev v hotelu Tivoliju je bila nepričakovano lepo obiskana. Vrstile so se pevske točke, deklamacije in telovadni nastopi dece. Naj živijo naše matere! * Prestolonaslcdnikovo letovišče pri Dubrovniku. Beograjski listi poročajo, da so bila te dni končana pogajanja z lastniki vile na otoku Lapadu pri Dubrovniku glede ureditve poslopja za letošnje letovanje prestolonaslednika Petra. Vila na 42, od 4 naročnikov «Jutra> na 33 in od 7 naročnikov Vodnikove družbe na 27. Novemu odboru je predsednik lesni trgovec in posestnik g. Alfonz Pernat, podpredsednik g. Josip Kasjak, tajnik g. Josip Koder, blagajnik g. Miha Skačej, odborniki pa gg. Fran Brezovnik, Karel Pisnik in Polde Korman. Sklenili smo, da bomo imeli vsako prvo nedeljo v mesecu redne sestanke popoldne in vabimo svoja Člane ter prijatelje, da se jih po možnosti vselej udeležijo. Začeti hočemo brezobzirno borbo proti onim narodnim nasprotnikom, ki so začeli postajati predrzni, in tudi proti onim našim rojakom, ki nimajo nobenega narodnega ponosa in značaja. * Angleški poslanik na lova na Pohorju. Na graščini Josipdolu v Ribnici na Pohorju se je mudil te dni kot gost veleposestnika ing. Milana Lenarčiča angleški poslanik v Beogradu Kennard na lovu na divje peteline. V istem lovišču je ustrelil lepega ruševca 18. t m. bivši finančni minister dr. Milan Stojadinovič v spremstvu svoje soproge, ki je tudi navdušena lovka. * Prošnja na ljubljansko železniško direkcijo glede proge Ljubljana—Kočevje. Pišejo nam: Ljudje se splošno pritožujejo, da vozi večerni vlak iz Ljubljane na Kočevje prekasno. Večina ljudi odpravi svoje posle že prej in mora potem čakati po pet ur na vlak. Zaradi tega prosimo direkcijo državnih železnic v Ljubljani, naj skuša doseči, da bi ta vlak odhajal iz Ljubljane prej. Če to ni mogoče, pa naj bi se uvedel kakšen mešani vlak, ki bi prihajal v Ljubljano od 10. dopoldne, a odhajal iz Ljubljane okrog 5. ure popoldne ter prihajal v Kočevje okrog 8. ure zvečer. Morda bi ta vlak niti ne postajal na vseh postajah. Direkcija se naproša, da uvažuje to prošnjo, ker bi bilo uresničenje našega nasveta ljudstvu le v korist. * Zmaga naprednega obrtništva pri volitvah poslovnega odbora ljubljanske podružnice Obrtne banke SHS. Izvoljeni so bili naslednji kandidati: Engelbert Franchetti (1082 glasov), Josip Re-bek ml. (1062), Lovro Pičman (1082), Karel Vidmar (1060), Miroslav Urbas (1082), Fran Ravnikar (1196), vsi iz Ljubljane, ter Jakob Zadravec iz Središča (1175 glasov). V manjšini je ostala klerikalna Ogrinova lista. Kandidati te liste so dobili: Ivan Ogrin 153, Anton Rojina 173, Fran Kavčič 153, Filip Tratnik 153 glasov. * Makso Wudier f Celjsko mestno osnovno šolo je zadel žalosten dogodek. Preminul je vodnik in učitelj, mož izklesane osebnosti, g. Makso Wudler. Pokojnik se je rodil 15. septembra 1889. v Ljubnem ob Savinji. Dovršil je učiteljišče v Mariboru, kjer je bil duševni vodja nacijonalnih in samoizobraževalnih stremljenj srednješolcev. Kot učitelj je služboval na Gorici, v Letušu in Laškem, po vojni v Celju. V obilni meri je izkusil vojno gorje, ki ni šlo brez sledov mimo njegovega precej trhlega zdravja in mu izkopalo prehoden grob. Delavnemu možu blag spomini * Huda slana in ledeni možje. Slovenski kmetovalec ie nakej let sem nima sreče. Zasledujejo ga neprestane nezgode. Letos se mu je obetalo že dobro leto, toda huda slana v noči od 11. na 12. t. m. mu je uničila fižol, krompir, vinograde in orehe. Razen tega je slana močno škodovala mlademu žitu, turščici in sadju. Le redki so kraji v Sloveniji, ki se jih je slana izognila. Ledeni možje Pankracij, Servacij in Bonifacij so letos neobičajno točno potrdili ljudsko vero, da ob dnevih teh svetnikov nastopa mraz. Vera o teh treh ledenih možeh je že silno stara in učenjaki, ki se bavijo z opazovanjem vremena, trde, da ni brez vsake podlage. Običajno se namreč vreme okrog srede maja rado spremeni in nastopa večji ali manjši mraz. * Vome olajšave sa Ljubljanski velesejem. Po-setnikom Ljubljanskega velesejma, ki se bo vršil od 2. do 22. julija 11., je dovoljen 50odstotni popust na vseh Železnicah po Jugoslaviji, Češkoslovaški in Madžarski, 30odstotni v Italiji, 25od-stotni v Avstriji in Nemčiji. Skoro gotovo pa bo tudi Rumunija dovolila 50odstotni popust. Za prevoz razstavnega blaga je dovoljen v Italiji 30od-stotni popust, povsod drugod pa 50odstotni popust od normalnih tarif. Voznih olajšav se morejo po-služiti posetniki na podlagi sejmske legitimacije, ki se bo prodajala po vseh večjih denarnih zavodih, trgovinskih in tujsko-prometnih ustanovah v državi po 30 Din. * Kuharski tečaj sa litijsko okolico. Krajevna organizacija SDS za Hotič je otvorila za vse žen-stvo litijske okolice kuharski in gospodinjski tečaj, ki se ,vrši v prostorih gostilne . Koncem minulega tedna je bil pred mariborskim okrožnim sodiščem obsojen na tri mesece zapora in globo 2000 Din urednik socialističnega tednika g. Viktor Eržen, katerega je tožilo 29 duhovnikov radi očitka v časopisu, da so ob znanih nemških demonstracijah proti Jugoslaviji v letu 1919. streljali na Nemce tudi duhovniki iz bogoslovja. Zaslišane so bile številne priče, od katerih so posamezne trdile, da so res videle streljali iz oken, dočim so druge izjavljale nasprotno. Mariborski škof je zaradi tega razposlal vsem župnim uradom okrožnico, da morajo svariti vernike pred čitanjem socialističnega lista cVolksstimme>. V tej okrožnici navaja škof cerkvene določbe, po katerih spada cVolks-stimme> med časopise in knjige, ki jih je prepovedano čitati. Ker je škofovo okrožnico natisnil tudi «Slovenec>, vloži izdajateljstvo cVolks-stimme> proti škofu tožbo in bo zahtevalo plačilo odškodnine v zmislu tiskovnega zakona. Proti uredniku g. Erženu vlože klerikalci zopet tiskovno tožbo zaradi nekega članka, ki ga je objavila v majniški številki. Boj med so-cijalisti in klerikalci se torej vedno bolj poostruje. * Dražba vožnje gramoza na okrajne ceste t ptujskem okraja se bo vršila pri okrajnem zastopu v Ptuju v ponedeljek 23. t. m. ob 9. uri dopoldne. Vsak izdražitelj mora položiti pred dražbo lOodstotno kavcijo od izklicne cene. Dražbeni pogoji so na vpogled pri okrajnem zastopu med uradnimi urami. Pismene ponudbe morajo biti pravilno kolkovane ter s kavcijo vred položene pri okrajnem zastopu do 21. t. m. do 12. ure. * Papirnati drobiž po 1 Din in po 50 par bo s 1. oktobrom razveljavljen. Finančni minister je izdal naredbo, da se vzame iz prometa papirnati drobiž po 1 Din in po 50 par. Zamenjava se mora zaključiti najkasneje do 30. septembra t. 1. S 1. oktobrom 1.1. bo izgubil ta drobiž vrednost. Izmenjava se bo vršila pri finančnih upravah in finančnih delegacijah ter pri davčnih uradih. * Svečan prevzem zdravilišča Rogaška Slatina po mariborski oblasti. V nedeljo se je vršil svečan prevzem zdravilišča Rogaška Slatina po mariborski oblasti. Zdravilišče je izročil v imenu državne uprave ravnatelj dr. Šter, za mariborsko oblast pa ga je prevzel v svojo upravo oblastni odbor s predsednikom dr. Leskovarjem na čelu. * Mraz v Beli Krajini. Pišejo nam: Pretečeni četrtek je bilo precej mrzlo. Mraz je uničil na nekaterih njivah ves fižol, tako da ga bo treba nanovo saditi, nekaterim je pa prizanesel. Talčje-vrška občina še ni bila toliko prizadeta, pač pa dragatuška; ponekod je vzelo tudi krompir. Ste-lja (praprot) je pozebla v Sebastijanski loži, pri Vražjem kamnu pa celo hrastovo listje. Toplomer je kazal rano zjutraj 0°. V soboto zjutraj smo opazili zasneženo Mirno goro. Skoro suknje je bilo treba imeti. Trije «ledeni možje> niso prizanesli. Sedaj zopet kraljujeta solnce in pomlad. * Kovnica kovinskega drobiža v Beogradu. Narodna banka ima izdelan načrt za zgradbo kovnice kovinskega denarja na Topčideru v Beogradu. Naši sedanji kovinski novci so se izdelali v inozemstvu. * Primorske črešnje se že dobe na mariborskem in ljubljanskem trgu. Sprva so bile v Ljubljani prav drage, in sicer po 40 Din kilogram, sedaj pa je cena popustila na 18 do 24 Din za kilogram. Pa so tudi po znižani ceni še nedostopne siromašnejšim slojem. * Lakota v Hercegovini. Časopisi objavljajo vesti o strašnem pomanjkanju, ki ga trpi po potresu in poplavah prizadeto prebivalstvo v Hercegovini. Ljudje nimajo ne obleke ne živil in tudi ne denarja, da bi si jih nabavili. Zgodili so se že primeri, da so ljudje od lakote umrli. Vlada je za prvo pomoč določila podporo 8 milijonov dinarjev. * Pomnite! Schichtovo milo izda dvakrat več, če se perilo namoči z Žensko Hvalo. 133 * Ljubavna zgodba hčerke negotinskega milijonarja. Ugleden negotinski trgovec se je pred nekaj leti vrnil kot milijonar iz Amerike in ena njegovih hčerk se je zagledala v mladega Nego-tinčana, ki pa očetu ni bil po volji; zato ni hotel privoliti v poroko. Te dni sta hčerka in njen izvoljenec izginila iz Negotina, očetu pa po ovinkih sporočila, da sta se zatekla v Bukarešto. Negotinski milijonar je napel vse sile, da ujame pobeglo zaljubljenko. Detektivi so jo iskali po Bukarešti, Beogradu in Zagrebu, dekle in njen fant pa sta živela skrita v nekem vinogradu komaj pol ure | od Negotina. Ko se jima je zdelo, da je oče dovolj prestrašen in že omehčan, sta poslala k njemu znance s prošnjo, da privoli v poroko. Po vsem, kar se je zgodilo, se oče ni več upiral, izjavil pa je, da zapeljivcu pač dfi svojo hčerko, vendar brez vsake dote. Poroka se je že izvršila, čeprav brez dote, ki pa bo gotovo sledila pozneje, ko se bo očetovo srce popolnoma potolažilo. * Ali veste, kje ste solidno postrežem? Angleško sukno najfinejše kvalitete po solidnih cenah pri Francu Pavlinu, Gradišče 3. 135 * Potresni sunki t Horeegovini in Bosni. Minuli teden so se več dni zaporedoma pojavljali potresni sunki v Hercegovini in Bosni. Škode niso povzročili. * Samomor stare žene. Žena strojnega mojstra, 531etna Pavla Mechorova, stanujoča na Vodnikovi cesti v Ljubljani, je bila zelo razburljive narave. Po njeni lastni krivdi ji je gospodar odpovedal stanovanje, kar je vplivalo na njo porazno. V sredo prejšnjega tedna se ji je vrhu tega pripetila še nova nesreča. Nekdo ji je namreč ukradel težko prihranjenih 2000 Din. Pod vtisom teh udarcev se je žene polotil silen obup. Blodila je okrog kakor brezumna. Naslednjega dne zjutraj je odšla z doma in kupila v lekarni okrog 100 g lizola, na- kar se je zopet vrnila domov. Svojim znancem ja spotoma pripovedovala, da je izgubljena in da se ne vidijo več. Doma je zlila lizol v čašo, primešala nekoliko vode in potem skoro vso vsebino izpila« Takoj po svojem obupnem činu je odhitela na dvorišče, kjer je pričela bruhati kri. Strup je medtem že deloval Mechorova se je le s težavo spravila zopet nazaj v sobo, kjer se je potem zgrudila v strašnih krčih. V takem stanju jo je našla v hiši stanujoča Nada Burgerjeva. Obvestila je o dogodku takoj sosede in rešilno postajo, vendar je bila vsaka pomoč prepozna. * Truplo neznanega utopljenca so potegnili te dni pri Sv. Marku niže Ptuja iz Drave. Domneva se, da je bilo to truplo Andreja Lepoše iz Brani-slavcev pri Ljutomeru. Utopljenca so pokopali v Ormožu. * Slaba izmenjava. Pri poštni blagajni v Ptuju se je oglasil 11. t. m. boljše oblečen kmečki mož in prosil uradnico, da mu zamenja tisočdinarski bankovec. Držal pa je v roki tri tisočdinarske bankovce. Uradnica mu je v naglici odštela 100 komadov po 100, namesto po 10 Din. Neznanec je pomoto takoj opazil in se tako naglo uastranil, da je pozabil na svoje tri tisočdinarske ban^r \ce in jih pustil na okencu. Službujoča poštna uraduica je torej oškodovana za 7000 Din. O dogodku je bila takoj obveščena policija in upati je, da nepošteni človek ne uide roki pravice. Njegov osebni popis je dobro znan. * Otrok vlomilec. V Študijski knjižnici v Mariboru je g. Martinu Zunkoviču že dalje časa čez noč zmanjkoval denar, ne da bi bilo mogoče izslediti tatu. Dogodek je bil tem zagonetnejši, ker je imel g. Zunkovič ključe blagajne. Da zasači tatu, se je v četrtek minulega tedna skril čez uoč v sobi detektiv, ki je v resnici zasačil zjutraj nekega fantiča prav v trenutku, ko je zopet vzel iz blagajne 20 dinarjev. Deček, ki je komaj U let star, je takoj priznal, da je on tisti, ki je jemal denar iz blagajne, ki ga je potem skupno z dvema tovarišema zapravil. * Ubegel jetnik. Iz kaznilnice v Stari Gradiški je pred dnevi pobegnil 281etni France Crepinko iz Ritoznaja, pristojen v Gabernik. Imenovani je nevaren tat. Bil je predlanskim pred mariborskim okrožnim sodiščem obsojen na tri leta težke ječe. Za njegovo izsleditev je razpisana nagrada 40 dinarjev. * Strašen roparski umor pri Mariboru. Te dni je bil v Jareninskem dolu izvršen grozen roparski umor. Neznan maskiran ropar je ponoči vdrl v gostilno Ferdinanda Nedelka, s sekiro razklal glavo gospodarju, ranil gospodinjo m odnesel okrog 2000 Din gotovine. Ranjenega Nedelka in njegovo ženo so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer je Nedelko podlegel ranam. Zločinec je pobegnil brez sledu. * Carugov pajdaš pod ključem. Caruga je že zadostil pravici. Prav tako so vsi njegovi hajduki pod ključem, le tako zvani Prpič se je še skrival očem postave in nadalje izvrševal svoja zločinstva po Slavoniji. Sedaj pa je tudi Prpič «Mali> pod ključem. Zaradi nekega roparskega napada v obsežnem gozdu Brezovica pri Sisku so orožniki preiskali te dni ves gozd. Nenadoma so naleteli na sumljivega moškega in naperili naj svoje puške. Brez odpora se je neznanec dal zve-zati in odvesti v Sisek. Pri zasliševanju je povedal napačno ime. Zapletel pa se je v protislovja in bil končno razkrinkan kot Carugov pajdaš Prpič . Najbrže bo zloglasni ropar delil s Carugo enako usodo in končal v zanjki. * Aretacija veletrgovea brez trgovine. V Tuzli so aretirali sleparja Draga Begenišiča, ki se je izdajal za veletrgovea in osleparil tudi več slovenskih tvrdk. Čudno je, da možak že prej ni prišel v roke pravice, kajti v Tuzli je bilo že dolgo časa splošno znano Begenišičevo sleparsko početje. * Dve tatvini ▼ Kranju. Gostilničarju Grašiču iz Trstenika je odpeljal drzen kolesarski tat izpred gostilne Fink v kokrškem predmestju moško kolo. Orožnikom se je posrečilo sedaj izslediti tatu v osebi nekega delavca, ki je tatvino priznaL — Ob priliki nedeljskega tržnega dne je bil nekemu kmetu s Štefanove gore pri Cerkljah z dvorišča hotela pri ukraden večji gonilni jermen. Kmet je tatvino takoj opazil in jo naznanil orožnikom, ki so se na kolesih odpeljali v okolico ter so pri Velesovem dohiteli voz, na katerem sta se vozili dve kmečki ženski. Na vozu so našli ukradeni gonilni jermen, ga jima zaple nili, a obe ovadili zaradi tatvine sodišču. * Da se bosta poboljšala... Za dobo treh let je bil poslan v prisilno delavnico v Stari Gradiški 821etui Albin Češnovar, brezposelni in delomržni pomočnik, doma v Kotredežu. Y prisilno delavnico v Begunjah je bila ponovno oddana 2&letna Terezija Reiserinova iz Rogaševeev v Prekmurju. Bila je iz prisilne delavnice pogojno izpuščena, a se na prostosti ni obnesla. » Proslava desetletnice majske deklaracije S pogumom, ki mu skoro ni primere naši zgodovini, je slovenski narod pred desetimi leti, v dobi najhujšega vojnega nasilja, brezpravnosti in preganjanj pred vsem svetom samozavestno izjavil svojo odločno voljo in zahtevo po svobodi domovine in združitvi j vseh bratov po jezikn in krvi v eno skupno državo. S to svojo zahtevo, izraženo v majski deklaraciji, podpisano od preko dvesto-tisoč pripadnikov našega rodu in predloženo po naših narodnih zastopnikih 30. maja 1927. V dunajskem državnem zboru, je vzbudit naš narod pozornost in občudovanje vsega zunanjega sveta. Spomin tega zgodovinskega in pomembnega dogodka, ki je bistveno vplival na naše narodno osvobojenje in v katerem se zrcalijo naša krepka volja, samozavest in nacionalna zrelost, je dolžan naš narod proslaviti kar najsvečanejše. Na čelo te proslave se je postavila Jugoslovenska Matica, ki poziva vse sloje našega naroda, vsa društva, korpora-cije in organizacije* vse zavode in ustanove in vsakega posameznika brez razlike stanu, spola in strankarske pripadnosti, da sodelujejo pri proslavah, da se kakor pred desetimi leti združijo v ljubezni do rodne grude in v ljubezni do bratov, ki so takrat tudi podpisali majsko deklaracijo, katerim pa še ni dano, da bi uživali njene sadove v skupni domovini. Za proslavo sta določena 28. in 29. maj. IV vseh mestih, trgih in vaseh širom Slovenije naj se v soboto 28. maja vršijo spominske proslave, združene s predavanji o namenu in pomenu majske deklaracije.. V nedeljo 29. maja pa naj se vršijo slavnostni obhodi, pri katerih naj sodeluje zlasti šolska mladina, ki praznuje ta dan tudi svoj »mladinski dan*. V krajih, kjer delujejo podružnice Jugoslovenske Matice, organizirajo one te proslave skupno z vsemi krajevnimi društvi in faktorji; drugod pa naj se vsa društva sporazumejo za skupno prireditev. Program proslave naj sestavi vsak kraj po lastni preudarnosti. Jugoslovenska Matica pa bo izdala še pravočasno poljudno pisano brošuro o majski deklaraciji, ki jo pošlje vsem prirediteljem proslave, da bodo iz nfe črpali snov za poljudno predavanje. Dalje je izdala Jugoslovenska Matica umetniško izdelano deklaracijsko diplomo, ki naj na dan proslave visi že v vseh slovenskih domovih in v vseh javnih in društvenih prostorih. Diploma stane 10 Din, s poštnino, ki se računa samo pri posameznih pošiljkah, pa 15 Din in je naprodaj v vseh ljubljanskih knjigarnah in papirnicah, pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji in pri Jugo-slovenski Matici v Ljubljani, Selenbmrgova ulica 7/IL Jugoslovenska Matica prosi vsa društvena vodstva, zlasti naših ženskih organizacij in naše žene in dekleta sploh, ki so pred desetimi leti s tako vnemo nabirale podpise za majsko deklaracijo, da z isto ljubeznijo ia isto vnemo širijo tudi te spominske diplome in ji pridobivajo naročila. Na delo! Med stanovi mora vladati sloga (Dopis s dežele.) Zdaj pred občinskimi volitvami bi klerikalci kaj radi napredne obrtnike in trgovce prestrašili in prisilili k vdaji. Po stari navadi so pričeli huj-skati podeželsko prebivalstvo po časopisju, od osebe do osebe ter na sestankih, naj ne hodi k njim kupovat. Dosti ta obrabljena stara agitacij-ska sredstva ne bodo zalegla. Iz enakih namenov so biTi nekdaj ustanovljeni konsumL Hoteli so z njimi ugonobiti trgovce in obrtnike na deželi, ki niso več pritrjevali klerikalni pogubljivi politiki. Glavni namen je bil ta in ne morebitna pomoč res potrebnim. No, in če tedaj niste uničili, teh stanov, še toliko manj jih boste danes, ko je kmetsko ljudstvo že razsodnejše in spoznava, da s takim početjem zasledujete samo moč in oblastvo nad vsemi stanovi, ki jih hočete še dalje imeti v svoji sužnosti. Dandanes hujskati stan proti stanu, je kaj nevarno orožje, ki se prav lahko obrne proti onemu, M se ga poslužuje. Skoro vse podeželske občine so silno obremenjene z dokladami za razne občinske potrebščine, in največ teh bremen nosijo obrtniki in trgovci, Ako uničite obrtnike, trgovce in druga večja podjetja v posameznih občinah, ki tako rekoč vzdržujejo vse občinske potrebe, kje boste potem iskali dohodke? S čim boste krili tudi cerkvene potrebščine? Tudi v cerkvi in spovednki se je že prigovarjalo ljudem, kam naj hodijo kupovat Rea je že skrajni čas, da se napravi konec zlorabi cerkve in je zato popolnoma na mestu kancelparagraL Ne hujskajte stanov proti stanovom, ker so vsi stanovi potrebni Saj vam pamet veleva, da v današnji modemi dobi morajo biti zelo različni poklici, sicer bi zastal ves današtaji življenski aparat. Kriza v bolniškem zavarovanju Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani nam je poslal naslednji članek: Okrožni urad za zavarovanje delavcev je vedno vpožteval splošno gospodarsko krizo in težkoče posameznih podjetij, zato je dovoljeval najdaleko-sežnejše olajšave pri odplačevanju zaostankov in plačevanja tekočih predpisov. Pri nepravočasnem plačiln prispevkov se ni posluževal kazenskih določil zakona. To razumevanje urada pa, žal, ni našlo potrebnega vpoštevanja in razumevanja na strani delodajalcev za naloge in dolžnosti urada. Plačilne olajšave so podjetja ali delodajalce zavedle k temu, da ne plačujejo redno niti obrokov dolžnosti. Zavarovanje ni fiskalizem, (mo je pomoč v potrebi, katera pomoč je neodložljiva. Iz teh razlogov daje urad v vednost, da je r interesu bolnih zavarovanih članov in v interesu rednih plačnikov nujno prisiljen, da z vso strogostjo vztraja na vseh sredstvih, ki mo jih daje sedanji zakon v svrho izterjanja dolžnih prispevkov na razpolago, in da ne more dovoljevati nobenih olajšav več, ker je to imelo za posledico le še večje kupičenje zaostankov in je povzročilo padanje vestnosti in odgovor--nosti napram bolnim delavcem in nameščencem. Dohodki bolniškega zavarovanja so proračunjeni tabo, da krijejo sproti redno v zakonu utemeljene izdatke, ki nujno nastajajo vsak dan. Vsi dohodki se sproti konsumirajo. Bolniško zavarovanje neraapolagaznikaki-mi rezervami in more biti zato vsak zastoj v dohodkih uničujoč ter imeti nedosledne posledice za zdravljenja in pomoči potrebne zavarovance. Ako bodo delodajalci radi nerednega vplačevanja prispevkov trpeli materijalno škodo in imeM stroške, bo to le posledica zanemarjanja dolžnosti zakona o zavarovanju delavcev. S tem urad nujno opozarja vse delodajalce, da se i vso resnostjo zavedajo dolžnosti napram svojim obolelim in pomoči potrebnim uslužbencem in plačilo zavarovalnih prispevkov smatrajo izr med vseh javnih dajatev za najnujnejše in neodložljivo. V naročje prirode niti rednih prispevkov in s tem puščajo urad brez ______________ __________ potrebnih dohodkov. Zaostanki se množe, redna j cesti do te ali one postojanke «priznane"kapULce». Bolezni nas običajno ne napadlo trenutno kakor strela iz neba. razvijejo se polagoma fz vsakdanjih malih pregreškov proti zdravju ta ko ie teh le dovolj, izbruhnejo bolezni naenkrat na daa. (llifiokrat.) Te besede veljajo v veliki meri za one, ki matere narave ne marajo, če jih še tako vabi in jim ponuja tisočere darove svojega neizčrpnega bogastva. Borba za vsakdanji kruh jih zaklepa v delavnice, tovarne, pisarne, prosti čas pa preživljajo ponajveč v zaduhlem stanovanju, gostilniškem in kavarniškem dimu. In koliko je takih! Najlepše solnce jih ne zvabi od litra, kart ali »zanimivih* knjig. Koliko telesne in duševne sile gre na ta način v prazen nič! Nerazumevanje pomena in vrednosti človekovega gibanja m življenja v naravi je tudi vzrok, da je toliko mladoletnega cvetja že tako zgodaj zamorjenega in da pogrešamo resnično vesele mladine. Koliko zdravja je zapravljenega ob nedeljskih družinskih in družabnih »izletih*, ki se vrše največkrat v obliki enournega pohoda po prašni Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas! vplačila znatno padajo, podjetja odplačila na obroke dosledno zavlačujejo. Ne vplačujejo niti onega dela prispevkov, katerega so odtegnili od plač zavarovancev. Vse to ima za posledico, da je bolniško zavarovanje priSo v težke prilike: Pod takimi razmerami ne more delovati nobena gospodarska institucija. Neprestano, dolgotrajno izterjevanje prinosov stalno zvišuje upravne stroške, ki zopet padejo v breme delavcev in delodajalcev. Vsako olajšanje bremen je izključeno, nasprotno je podana potreba, bremena zvišati. Ta situacija povzroča, da zavarovalna institucija ne more poravnavati svojih neodložljivih tekočih obveznosti napram članom, niti napram dragim upnikom. Naravno in razumljivo je, da naše zavarovanje pod takimi prilikami mora hirati v škodo delavcev in delodajalcev. Redni dohodki bolniškega zavarovanja so se skrčili na minimum, ki daleč ne zadošča za tekoče in nujne obveznosti. Ne zadoščal bi niti za n a j -skromnejše zakonite dajatve, tudi a bo bi bil sedanji zakon v pogledu dajatev znatno poslabšan. Ta pojav opozarja k poostritvi vseh kazenskih predpisov in k znatnemu zvišanja vseh kazni ter k strogemu izvajanja že obstoječih predpisov. To zahtevajo naše soeijalne in gospodarske Odveč bi bilo pisati še o prizorih, ki jih vprizar-iajo tako »okrepčane* osebe na poti proti domu aB na povratku v železniškem vozu. Vrnimo se nazaj k materi naravi, ki je največji vir zdravja. Zdravje pa je temelj zadovoljnosti, je napredek naroda. Izrabimo svoj prosti čas v naravi! Pojdimo na žitno polje, v senčnate gaje! Ob bregovih voda, belem produ ali na sivem skalovju, povsod nam ponuja priroda zaklade zdravja in pravega čistega veselja, kf razprši slabo duševno razpoloženje, okrepi samozavest in pogum ter dviga živfjensko silo. Lepota prirode se zlasti v Sloveniji razodeva v toliko različnih oblikah in pojavih, da ima vsakdo bogato izbiro. Priroda vpliva na človeka blažilno in pomirjujoče, tako da vsaj za nekaj nr pozabimo na skrbi in strasti, 'notranje viharje m slaba nagne-nja, ki toliko motijo mirno življenje in so večkrat težka ovira dobrega zdravja. V zmislu povedanega sta se odločila Društvo za narodovo zdravje v Ljubljani ta Društvo za narodovo- zdravje v Lakovici ob priliki letošnjega praznovanja zdravstvenega dne prirediti na praznik, 2611 m. I. zdfa. vst venf tabor, fa sicer na Limbarski gori po naslednjem redu: Ob 10.30 'dopoldne cerkveno opravilo na gori. Ob 11. mi govori: župan Franc Cepuder o snagi na kmetih; dr. Zivko Lapajne o pomenu ultravijolčastih žarkov za zdravje in bolezen; dr. Ivo Pire o higijen-skem prerodu ljudstva. Odmor, zakuska in prosta zabava. Ob 14. uri povratek z gore čez Kurnik v Lukovico. Ogled prvega Zdravstvenega doma v Sloveniji (gostom so v domu na razpolago brezplačne kopeli). Od 16. do 19. ure kinematografska predstava zdravstvene vsebine pri Vi-dicn. Prijave sprejemata Društvo za narodovo zdravje v Ljubljani, Resljeva cesta 10 (šolska poliklinika), in Društvo za narodovo zdravje v Lukovici. Udeleženci iz Ljubljane odhajajo z vlakom ob 5. uri 30 minut v Domžale, kjer čakajo ivozovi za prevoz v Krašnjo. Kdorkoli utegne, naj pohiti 26. t m. na Lim-barsko goro, bliže k božjemu solncn, odkoder bomo gledali na prostrani svet pred seboj srečni In zadovoljni brez spon sebičnosti, zavisti in ozkosrčnosti. ] IZ POPOTNIKOVE TORBEj LEPA NAPREDNA ZMAGA. Oselicanad Ško f j o L ok o, sredi maja. V nedeljo 15. t. m. so se pri nas vršile volitve občinskega odbora, za katere sta bili vloženi dve kandidatni listi: prva je bila gospodarska kompromisna lista (SDS, SKS in nekaj uvidevnih pristašev SLS, Id v prvi vrsti vpoštevajo gospodarske interese) in 4? & dobila 225 glasov; druga je bila lista SLS, ki je dobila 189 glasov. Izvoljenih je bilo na prvi listi 14, na drugi pa 11 odbornikov. Agitacija od strani SLS je bila velika. Oblju-bovali so batine in suvali s pestmi, ako je kdo kaj ugovarjal. Sklicali so dva shoda, na katerih sta poslanca gg. Brodar in Uršič razsipala cele koše obljub, toda volilci so si mislili: kako neki imata gospoda sedaj pred volitvami tako skrb za naš kot, a za časa poplave nista prišla k nam niti pogledat in ni se jima zdelo vredno, da bi bila potem na merodajnih mestih izposlovala kako podporo! V letu 1925., ko je bil dr. Žerjav za časa poplave že skoro v opoziciji, je vendar še izpo-sloval 500.000 Din državne podpore. Sedaj ste pa imeli tri ministre v vladi, ki je dala ogromne .vsote v Vojvodino, dočim Slovenija ni dobila nič. Koliko je bil »Domoljub« pisal, kake dobrote bomo uživali, ko je bila SLS v vladi. Sedaj pa, ko moramo kljub toliko hvaljenim davčnim olajšavam plačevati višje davke kakor lansko leto, se vsem odpirajo oči ter obljubam prav nič več ne verjamemo. Oddali smo glasove listi, na kateri smo videli imena mož, na katere se lahko zanesemo, da bodo svoje dolžnosti, ki so jih sprejeli z izvolitvijo, tudi izpolnjevali. S tem smo tudi pokazali, da ne odobravamo takih metod, ki so se jih nekateri agitatorji SLS posluževali pri agitaciji. ne more reči drugega kakor: »Bog daj neumnim pamet!« Še to bi svetoval vsakomur, ld bi trdil, da je kancelparagraf veri sovražen, naj si prečita 19. številko «Domovine», stran 3., in sicer zadnji odstavek, da bo videl, kam spada duhovnik in kakšen pomen ima njegov poklic. Veliko zanimanje je pri nas za bližajoče se občinske volitve, ki se bodo vršile v kratkem času. Upati je, da bo zmagala napredna ideja, kajti poleg duševnih slabičev je pri nas vendar že mnogo takšnih ljudi, ki, hvala Bogu, mislijo z lastno glavo. Tako je prav! Poleg kancelparagrafa imajo naši klerikalci še vse polno drugih skrbi in žalosti, katerih pa ne nameravam obravnavati, ker so predolgo-časne. Povem !e to, naj malo pomislijo na pregovor »Kakor se posojaje, tako se vračuje.« Prav umestno bi bilo, da bi se pri nas priredil zopet kak shod SDS. Že precej dolgo je od tega, kar nam je govoril g. dr. Korošec in so ljudje na njegovem shodu spali v senci dreves. Zanimanje za politično življenje pri nas narašča. Govorilo se je že tudi nekaj, naj bi se ustanovila na Bland organizacija SDS. V to svrho pa bi bilo baš potrebnih nekaj shodov SDS. Cas je primeren, ker pristaši SLS pričenjalo spoznavati škodljivo politiko SLS in pristopajo k samostojnim demokratom. NADLOGE NAŠIH KLERIKALCEV. Kancelparagraf. — Občinske volitve. — Za ustanovitev krajevne organizacije SDS. Kladje-Blanca, sredi maja. Silno je zabučalo pri nas zaradi tako imenovanega kancelparagrafa. Vse, staro in mlado iz klerikalnega tabora je zagnalo obupen krik — seveda zaradi tega, ker tako hoče duhovščina, ki ta paragraf napačno tolmači. Neki klerikalni možak je rekel med drugim tudi tole: »Jejhata no, to pa ni prav, da zdaj ne bodo smeli gospod nobene ziniti! Veste, da bodo lahko zdaj demo-kratje črez nas govorili, kar bodo hoteli. Boste že videti, Bog bo svoje naredil.® AH ni tak človek zaostal s pametjo deset let za Venero. Nepobitno dejstvo je, da omenjeni kancelparagraf ne more veri in cerkvi škodovati, temveč nasprotno: on zagovarja cerkev pred raznimi duhovniškimi politikarjL So ljudje, ki seveda tega ne razumejo. Cas je dobro zdravilo za vse in tudi za pamet. Pri tem pameten človek PISMO PRAPEEŠKEGA TONETA. Jezica, 15. maja. U tm let ja pa res vedn ke nouga, ne sam drgod po svet, ampak tud praas u Jugoslavji. Mesca februarja so pršli klerikavc u vlado. Uh, koko so se šupirl jn grmel, kva bojo use nardil. No, pa so tud res neki nardil. Pa ne, deb jh mogu kdo hvalt, ampak glih narobe je: marsikater vbog reduciranc jh bo zaničvov cev sou ubog življejne. Komi ja dvobT to mnnv, ja začev jtaljansk Mussolini rugovilt jn b biv rad začev na vsako vižo vajsko z Jugoslavjo. Ku se je ta reč mav polegva, alo že jmamo spet neki nouga: sprejet ja biv kanclparagraf. Uh, kolk janga popirja boja zdej pučečkal u ush klerikavnih cajtengah zaval tga paragrafa. Use te cajtenge pišejo u tmo paragraf jn ga devaja bi groznega kt zmaja od svetga Ju rja al svete Marjete. Udloču sm se popisat, al ja ta kanclparagraf zares taka grozna reč jn al res škod je naš ver jn kva ja prvedvn tiste gospode do tega, de so dal ta paragraf vn. Jaz, če le morm, grem usako nedelo k svet maš jn tud k pridg. Pa sm biv jenkrat u jan cerkel bliz Ukovce pr pridg. Ja, to vam rečem, ke tacga pa ne, kar ja tist duhovn gspud pridgu. Reku ja: «Usi tist, k be'rete ,Dumo vino' jn drug tak smrdliv popir, niste nč nredn. Svabš ste kt cigan. Škoda ja, k na lberavce svet sonce. Ti Ide so svabš ud ush ravbarjev. Tak lnmp guveka sej hitr ubije al lberavc ga pučas ubija rev živlejne. Dekleta, to vam povem, tacga fanta, kja lberavc, na smeš uzet, čeprou b biv lep, kt na vem kva, jn tko dvabrga srca, deb se kar tupiv. Lberavc ja, pa ja dvast!» Kuga more jan pametn čvovk rečt o takmo pridgarju? Hvalt ga mende ne more, pa tud za sojo dušo ne more nc prdobit pr nem, saj taka pridga ni dušn pouk, ampak prou gard zmrjajne. Zvedu sm putem, de so ti przadet faran tožil sojga fajmeštra, kja mogn prce dnarjev štet iz •vaižeta. Rva mere zdej jan pravičn čvovk rečt? Al ni u takmo prmer prou dohr kanclparagraf? Ta paragraf bo nazaj držou prveč gnreče duhovne pulitkarje in to bo dvabT, de bo spet pršva za-stupnost med prprost folk na dežel. obogati tudi src svojih otrok. Kar so zbrale delavne roke očeta in matere, to raznesejo malopridni otroci. Za vzgojo ni mati odgovorna samo svojim otrokom, temveč tudi vsej človeški družbi. Otrok postane z rojstnim dnem član države in naroda ter sprejme tudi tozadevne dolžnoBti, ki jih bo moral pozneje izvrševati. Dobro vzgojeni otroci vzgajajo pozneje dobro tudi svoje otroke, slaba vzgoja pa se pozna do neštetih kolen. Opravilo matere kot vzgojiteljice je združeno s tolikim trudom in zatajevanjem ter s takimi žrtvami, da bi bilo skoro neizvršljivo, če bi ne bila narava obdarila materinega srca s plemenito ljubeznijo do otrok, ki vse prenaša, odpušča in pozablja. Kdor hi hotel iztrgati iz duše dobre matere ljubezen do otrok, bi ji moral obenem iztrgati tudi srce iz prsi. Toda kakor je razumna materina ljubezen eolnce otrokovega življenja, tako je slepa ljubezen smrt vzgoje. Zaradi materine malomarnosti ali pa prevelike strogosti postanejo otroci nezaupljivi, vsem dobrim vplivom nepristopni ia osorni. Prevelika slepa ljubezen in nespametna popustljivost jih pomehknžita, jim škodujeta na zdravju, jih učita ustrezati vsem strastem, jih ne navadita premagovanja ter jih tako kaj slabo pripravita za življenski boj. Ker je vzgoja otrok tako važna in ker so zamujeni trenutki nenadomestljivi, se ne ukvarja mati ž njo nikoli prekmalu ali preveč. Neštetokrat se pregreše matere proti načelu dobre vzgoje, ker se v prvih letih ne brigajo za duševni razvoj otrokov, češ, saj ne razume. Tako se otrok navadi jeze, svojeglavnosti, nedostojnih besed, morda še hujšega, potem pa se mati čudi, da ga ne more več odvaditi teh napak. To je usodepolna zmota! Mati, ki ji je dobra vzgoja resno mar, bo od prvega dne opazovala svojega otroka in spoznavala njegovo dušo. Otrok podeduje od syojih staršev ne le njihove dobre in slabe telesne lastnosti, temveč tudi duševna nagnenja. Zato naj bo mati v prvi vrsti taka, kakršnega hoče imeti otroka. Pozabiti tudi ne smemo na veliko moč materinega vzgleda, ki je otroku najboljši nauk. Zato si bodo morali starši malopridnih otrok mnogokrat tudi sami očitati napake, ki jih karajo pri otrocih. Dobro vzgojen zarod je najlepše spričevalo vsake hiše in je tudi najboljše plačilo za ves trud, ki ga imajo starši. Ddbro vzgojen otrok ho staršem, ko do-raste, v obilni meri povrnil vse brige in skrbi, ki so jih imeli starrši z njim v njegovih najmlajših letih. PRAVILNA VZ60JA OTROK. i Naj je žena še tako izvrstna gospodinja, naj je varčna in pridna, snažna in redna, če zanemarja svoje dolžnosti kot vzgojiteljica otrok, je njeno delo prazno. Četudi domače gospodarstvo cvete, je sreča take družine zidana na peskiij ako ne Potres v Srbiji Pornšeni številni dimniki in hiše. — MrtvSi 6 oseb In mnogo ranjenih. — Potresno valovanje se bo še ponavljalo. — Kralj v potresnem ozemlju. V zgodnjih jutranjih urah minule nedelje so povzročili neobičajno močni in dolgotrajni potresni sunki v Beograda in okolici strašno paniko med prebivalstvom. Prvi sunek je bil zabeležen ob 3'47 in je trajal 7 sekund, drugi sunek je sledil ob 4"17 m je bil malo slabši. Med potresom se je culo močno podzemsko bobnenje. Sunki so se ponavljali nato prav ves dan; bili so sicer krajši kakor prva dva, vendar nekateri še vedno močni. Središče potresa je bilo pri Rudniku. Beograjski potresni zavod je zabeležil do večera okrog 50 sunkov, od katerih je bilo 10 prav močnih. Beograjsko prebivalstvo je že po prvem sunku pridrvelo iz hiš na ulice in begalo brez cilja okoli. Šele, ko so močnejši sunki prenehali, so se ljudje zopet vrnili v domove. Potres, ki je povzročil precej škode v raznih krajih Sumadije, je imel široko območje. Čutili so ga tudi na Hrvatskem, dalje v Bosni in v Južni Srbiji. Sofijska potresna postaja je beležila katastrofalen potres v daljavi 300 km. Skupno je potres v Beogradu porušil par sto dimnikov hi poškodoval precej hiš, med njimi tudi vladne palače. V Sumadiji pa ni Ma samo materialna škoda precej občutna, marveč je bilo tudi nekaj človeških m m m ' V« • U ■- iichtov način pranja j^VjVk ■ -v r;v - ' i'^'? T VC- • -iSS t-- 'T- . feja*- ■ "-S-C«.-. X Namočiti v ekstraktu za pranje »ŽENSKA HVALA" ; - »»: . Izprati s Schichtovim TERPENTINOVIM MILOM, žrtev, in sicer v rudniškem okraju, kjer je bilo ubitih 6 oseb. V bolnici in v vojašnici v Gornjem Milanovcu so dobili nekateri bolniki in vojaki težje telesne poškodbe. Katastrofa je bila velika, zlasti v Dolnji Vrbavi, kjer je bilo porušenih več hiš. Kmetu Demitriču je ubilo tri otroke. Na Belem polju, kjer je bilo več hiš porušenih do tal. je kmetu Miliču ubilo ženo in dva otroka. Strašno noč je preživel Rudnik, kjer so bili sunki posebno močni in so poškodovali domala vsa poslopja s cerkvijo vred. Nadalje so močne sunke čutili tudi v Kruševcu in Kragujevcu. V pokrajinah tostran Save poročajo o močnem potresu v Velikem Bečkereku, kjer so sunki trajali 23 sekund ter povzročili veliko paniko med prebivalstvom, sicer pa so ostali brez težjih posledic. Nadalje so čutili močne sunke v Novem Sadu in v Vinkovcih, kjer so že tekom marca imeli tri potrese. Šibkejši je bil potres v Bosni; v Sarajevu so v nedeljo ob 4. zjutraj jedva občutili valovanje zemlje. Beograjski potresni zavod zatrjuje, da je glavna nevarnost minila in da je vsaka bojazen pred kako novo večjo katastrofo neopravičena, četudi se bodo ponavljali sunki še tekom deset mesecev. Ti sunki pa bodo tako neznatni, da jih ljudje sploh ne bodo občutili. Po potresu prizadete kraje je obiskal tudi kralj, ki je osebno delil pomoč oškodovancem. Vlada je ukrenila vse potrebno, da se pomaga strašno prizadetemu prebivalstvu. Od cele Magalhaesove ekspedicije je po mnogih težavah prišel le majhen del na pravi cilj: na otočje . Do srede decembra leta 1521. sta bili obe še ostali ladiji natovorjeni z dišavami. A eno ladijo, Trinidad, so morali zaradi poškodbe pustiti tam. Dne 21. decembra je slednjič odplula zadnja ladjja, bavili s prometom in prometnimi sredstvi, bo gotovo čitatelje zanimalo, če na kratko orišemo prvo potovanje okoli sveta. Danes seveda taka popotovanja niso nič posebnega, ker imamo vse drugačna sredstva in potujemo po znanih deželah in morjih. Zato pa vzbuja tem večje občudovanje mož, ki si je upal z jadrnicami nastopiti pot okoli zemlje po širnem in nepoznanem morju. Španski mornarji so večkrat poskusili priti okoli pravkar odkrile Amerike do indijskih otokov, a ti poskusi se niso posrečili. Šele največjemu mornarju tedanjega časa, Portugalcu Ferdinandu Magalhaesu, se je posrečila izvršiti večji del te naloge; on je namreč prejadral okoli Amerike ter našel pot čez Tihi ocean v Azijo. Kdo je bil ta pogumni mož? Magalhaes je bil iz plemenite portugalske rodbine ter se je bil že bojeval v Indiji in Afriki. Izdelal je načrt, da bi našel pot okoli Južne Amerike do južnoazijskih otokov Molukov. Ker pa na Portugalskem ni našel za to potrebne podpore, se je obrnil na Španijo, kjer mu je dal španski dvor 20.000 zlatov, da opremi za to pot pet ladij. Dne 20. septembra leta 1519. je odplul iz San Lucara na Španskem ter je dospel januarja leta 1520. do veletoka Laplata v Južni Ameriki. Tu se je začela popolnoma neznana dežela. Premagati je bilo treba velike težave, ki so ovirale nadaljnjo pot in Magalhaes je bil prisiljen, ostati čez zimo na južni obali Patagonije (to je dežela na jugu Južne Amerike). Mornarji so postajali nestrpni ter so se uprli admiralu, ki pa je ujel voditelje upora ter jih strogo kaznoval. Čakati so morali tu pet mesecev. Med tem časom so Španci večkrat naleteli na ondotne domačine, ki so jih zaradi njihovih velikih nog imenovali v svojem jeziku Patagonce (velikonožce). Dne 24. avgusta 1520. je odplul Magalhaes dalje. Dne 21. oktobra je dospel do vhoda v morsko ožino, ki gre skozi skrajni južni konec Amerike v dolžini 600 km in se imenuje po Magalhaesu Magalhaesova ožina. Ker so imele ladije le še za tri mesece živeža in je postajalo moštvo nestrpno in uporno, je admiral pod smrtno kaznijo prepovedal govoriti o po-vratku. Pogumno je zajadral v skalnati preliv. Na južni strani so mornarji večkrat zapazili ogenj, zaradi tega so imenovali ta otok Ognjeno deželo, ime, ki je ostalo do danes. Ena izmed ladij, San Antonio, je ubežala, da bi se vrnila v Španijo. Ladija pripoveduje neki udeleženec, po imenu Piga-fetta, «tri mesece in dvajset dni in nismo užili nobene sveže hrane. Prepečenec je bil razpadel v prah ter je smrdel po odpadkih podgan; pitna voda je bila motna in je smrdela. Jedli smo tudi goveje usnje, ki se je dneve in dneve mehčalo v mornici, da smo ga mogli potem v žarečem pepelu peči ter ga napraviti užitnega. Podgane so nam bile priboljšek. Zaradi enolične in nezdrave hrane se nas je lotil skorbut, od katerega je umrlo 19 oseb. Dne 13. februarja 1521. so prekoračili ekvator (črta, ki deli našo zemljo v dve enaki polovici, severno in južno), marca pa so prišli do neke skupine otokov, ki jih imenujemo od tedaj zaradi tatinskega značaja tamkajšnjih prebivalcev cTatinske otoke>. Na otočju San Lazaro (danes imenujemo te otoke Filipine) se je Magalhaes zapletel v boj z domačini, v katerem je bil ubit. Bil je takrat v 41. letu. Dasi ni dosegel cilja, vendar je rešil najtežavnejši del naloge: odkril je južnoameriško morsko ožino ter prvi prejadral največje morje na zemlji, ki mu je dal sam ime «Tiho morje». Listnica uredništva Ceršak, Raka, Dornava, Frankovci. Proti tiskovnemu zakonu. LOV MILIJONARJA ZA POBEGLO HČERKO. Med milijonarji severnoameriškega velemesta San Francisco vzbuja že več mesecev mnogo vese-losti pustolovska zgodba mlade gospodične Ha-miltonove. Ta deklica, ki slovi ne le za najbogatejšo; ampak tudi za najlepšo deklico severnoameriške države Kalifornije, je v februarju brez sledu izginila z nekega plesa. Ko so jo pogrešili, so poslopje, v katerem se je ples vršil, zaprli in preiskali vse kote, a begunke ni bilo nikjer. Njen oče je spravil na noge vse detektivske zavode in najboljši ameriški detektivi so se razkropili križem sveta, da najdejo in ujamejo trmasto dolarsko princeso. Zasledili so jo kmalu. Odpeljala se je preko New Yorka v Evropo. Ker ni zagrešila nikakega zločina in je bila že polnoletna, je ni bilo mogoče aretirati in očetu ne preostaja drugo, kakor da jp zlepa ali zgrda pripravi k povratku na dom. Po njegovem brzojavnem nalogu sta odpotovala v Evropo dva newyorška detektiva, a kamorkoli sta prišla, povsod sta izvedela, da je mlada begunka pravkar zopet odpotovala. Potovala je v družbi svoje prijateljice, neke mlade ločene žene. V Parizu je sled izginila, a s pomočjo francoskih detektivov se je newyorškima zasledovalcema naposled vendar posrečilo, da sta izvohala begunki v nekem hotelu v Milanu, kjer sta se nastanili za dalje časa. Brzojavno obveščeni oče, ki je čakal v New Yorku na poročila, je takoj odpotoval v Evropo, a na dan, ko je prispel v Milan, sta obe dami zopet izginili, ker sta očividno zaslutili nevarnost. Oče in oba detektiva so jima sledili v Benetke, kamor pa so prišli zopet prekesno. Tako se je vršil smešnožalostni lov križem po vsej Italiji Bili so v Florenci, v Rimu, Napoliju, pa zopet v Benetkah in Milanu, skorcPcela dva meseca. Naposled je pustila hčerka v nekem hotelu v Florenci za očeta pismo, v katerem mu sporoča, da je pobegnila od doma zato, ker ji oče noče dovoliti, da bi postala filmska igralka. Milijonar, ki se je bal, da gre za kako ljubavno pustolovščino trmaste hčerke, si je zdaj oddahniL Opustil je nadaljnji lov za spretnim dekletom ia se z detektivoma vred vkrcal na parnik, ki jih je prenesel nazaj v Ameriko. Napram novinarjem je potolaženi milijonar izjavil, da se bo razvajena hčerka, ki ne zna drugega kakor zapravljati denar, že sama vrnila domov, ko ji bo zmanjkalo dolarjev. » X Francoska letalca med poletom črci Atlantsko morje izginila brei sleda. Te dni sta se po- ^ dala pogumna francoska letalca Nungesser in Coli ^ z letalom na pot preko Atlantskega^ morja v Ameriko. Te poti z letalom še ni nihča -napravil, zato je ves svet z zanimanjem čakal. uspeha drznega poleta. Toda oba letalca, ki bi ( morala že davno prispeti v Ne\v York, sta ne- ^ znanokje izginila in je skoro gotovo, da sta plačala svoj pogum s smrtjo sredi morja. 'A XKopališče Jaehimov, kjer se je vršila konferenca Male ant&nte. Letošnja konferenca Male antante se je vršila v češkoslovaškem kopališču Jaehimov, ki je bilo še pred nekaj desetletji v širši javnosti skoro neznano, danes pa uživa svetovni sloves in utegne postati nevaren tekmec sosednemu kopališču Karlovim Varom, čeprav sedaj po obisku tujcev še zelo zaostaja za njim. Jaehimov je zaslovel najprej v znanstvenem svetu, ko rta leta 1898. velika dobrotnika človeštva zakonca Curie iz odpadkov jachimovske uranove rude pridobila doslej neznano snov, ki sta jo nazvala Obiteljski dogodek. Gašper: Melhijor: cVeš, imeli smo obiteljski dogodek.> Gašper: «Ni mogoče!> Melhijor: «Res, res! Veš, žena me je presenetila z brhko deklico .. .> Verjame samo polovico. Služkinja se je pritožila prijateljici: «Pomisli, ljudje govorijo, da sem rodila in to celo dvojčke !> Prijateljica: cBeži, beži! Od tega, kar ljudje govorijo, verjamem komaj polovico !> Sto žrtev. Prodajalec časopisov: Gospod: cDajti mi časopis!> Gospod začne listati po časopisu, nakar reče: «No, kje je tistih sto žrtev?> (Potem, ko pogleda): Dobro ga je zavrnil. Pri neki pojedini je sedel grof starega plemstva zraven novega plemiča, katerega oče je bil še navaden krojač. Grof se je hotel iz novega plemiča ponorčevati ter začel pripovedovati, da mu je njegov oče delal najlepše obleke. Novi plemič: Dvoumno. Zora (svojemu možu): «Jaz te tako neizmerno ljubim. Ali me tudi ti ljubiš> Branko: «Da, tebe tudi.. .> Težko vprašanje. Učitelj: ? Nežika: Pripravna obleka. Znamenita gledališka igralka, ki je zahajala na plese z izredno izrezano obleko, je dobila po pošti, ko je imela baš večjo družbo pri sebi, lične škatlico z napisom cPripravna obleka za Vas.> Med splošno radovednostjo so škatlo odprli,» | notri je ležalo samo — figovo pero. MALI OGLASI Pluge, okopavalnike, 137 oslpalnike, pluge za izoravanje krompirja ter vsa po-1 pravila izvršujem najceneje. — Sprejmem vajenca pod Ugodnimi pogoji. Ivan K a p u s, kovač, Posavec št. 1, p. Podnart. _ Ali se hočete brez nevarnosti reiltl rcvmatizma protina, vdora (Hezensohuss) in ishlasa ? Revmatizem je strahovita, daleč razširjena bolezen, ki ae prizanaSa ne revnim ne bogatim in si izbira frtre po kočah in po palačah. Kaj muogo-stranske so oblike, r katerih se pokazuje to trpljenje, in največkrat niso bolezni, ki jih označujemo s popolnoma dragimi imeni, niC dragega kot revmatizem, Včasih so to bolečine t udih in členkih, rčaslh otekli »dje, skrivljene roke in noge, trganje, zbadanje, vlečenje pri najrazličnejših deUh teles«, da, celo oslabelost oči je pogosto posledica revmatičnih in protlmkih bolečin. Kakor je razlikovita slika, k! jo kale bolezen, tako mnogostranska so rta mogoča zdravila, leki, mala, mešanice itd., ki jih hvaliaajo trpečemu občinstvu. Večina teh sredstev pa ne morejo ozdraviti, nego največ za kratek čas prinese olajšanje. Kar Vam priporočamo, je neškodljivo zdravljenje s pitjem vode, ki Je že mnogim trpečim pomagalo I NaSe zdravljenje je izborno in učinkuje tudi pri zastarelih kroničnih razmerah. Da dobimo nadaljnjih pristašev, smo se odločili, vsakamo, Id nam piSe, poslati popolnoma zastonj naš zanimivi," jako poučni spis. Kogar torej mučijo bolečine, kdor bi se hitrim potom rad reSil temeljito in brez nevarnosti svojega trplje«]«, piši še danes na AUGUST IVI AR Z KE, Berlin — Wilmersdorf Bruehsalerstrasse No. 5., Abt. 333 = Stran 12 — Ubogala je. Mlado dekle, ki se je hotelo posvetiti gledališču, je pri prvem nastopu sredi govora obtičalo. Ravnatelj ji je ves razkačen za kulisami po-gepnil: cZbrbrajte nekaj na pamet in izginite!> Bodoča igralka se je poklonila občinstvu re-lkog: cZbrbram nekaj na pamet in izginem.* Pobotanje. Zaradi neke napake v kaznilniški knjigi je •Ileki kaznjenec sedel teden dni predolgo, i Ravnatelj se je opravičil, toda kaznjenec mu >{e odvrnil: «Nič ne dene. Mi boste pa prihodnjič tteden dni odtegnili.* Prevelika vnema. Trgovec sliši svojega pomočnika, ki prijazno reče dami: