Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 2 din Uredništvo In uprava: Beethovnova ulica štev. 6 - Čekovni račun štev. 17.152 - Izhaja mesečno - Naročnina; Letno 20 din, polletno 1Q din številka 4 I! V Ljubljani, 12. aprila 1940_________________________________JI_____ Letnik IV Dr. Dinko Puc: POL POTA Bodoča oblika države bo imela le tedaj svojo realno vrednost, ako jo bodo odobrili poleg Hrvatov tudi resnični predstavniki Srbskega in Slovenskega naroda Ko je bil jeseni leta 1937. napravljen sporazum med Hrvatsko seljačko stranko ter takratno Združeno opozicijo, smo ta sporazum v Slovenski besedi iskreno pozdravili ugotavljajoč, da ž njim začenja nova doba, kajti čeprav uvidevamo, da je pot do popolne soglasnosti vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev še dolga, vendar je že gotovo, da je zmagala ideja države, ki z novo ureditvijo ne bo ne slabša, ne šibkejša, ampak ponosna skupna zgradba, v kateri bo dovolj prostora in kruha za vse; da je zmagala ideja demokracije in ideja pravice in enakopravnosti, kajti v skupni hiši bodo imeli Srbi, Hrvati in Slovenci enake pravice in dolžnosti tako v političnem, kot v gospodarskem pogledu. Poudarjali smo, da je bistvo sporazuma enakost ne le na papirju in enakopravnost ne le v teoriji. Ko pa smo se veselili na doseženem sporazumu, smo tudi poudarjali, da borba še ni končana in da bo treba še mnogo napora, da se izvojuje popolna zmaga. Naslednja leta so pokazala, da smo imeli prav. Vlada dr. Stoja-dinoviča ni hotela ničesar čuti o sporazumu. Preko tega važnega dogodka je šla skoro molče in le izza plotov so padale besede, ki so nositelje tega sporazuma smešile in predstavljale kot rušitelje države ob navdušenem aplavzu vseh tistih, ki so takrat upali, da bodo iz borbe proti Hrvatom ujeli tudi zase kak, čeprav skromen dobiček. Tako je prišlo do težke pogreške, ker se rešitev vprašanja ni v pravem trenutku prepustila zastopnikom srbskega in hrvatskega naroda. Pozneje se je hrvatsko vprašanje rešilo na način, ki je izločil sodelovanje zastopnikov srbskega naroda, — tako nekako na birokratični način. Zaradi tega smo ostali sredi pota. Ne smemo namreč pozabiti, da bo morala vse odredbe in ukrepe, ki tvorijo podlago sporazuma, glasom ustave odobriti bodoča narodna skupščina. Nobenega dvoma ni, da bi mogli potom volitev že sedaj dobiti narodno skupščino, ki bi glasovala za odobrenje sporazuma. Toda vprašanje je, ali bi volja take skupščine odgovarjala volji naroda. V polpreteklem času smo imeli dvakrat volitve, Jefti-čeve in Stojadinovičeve in obadva sta dobila znatne večine. Kljub temu je prevladalo mišljenje, da so bile večine premale in da zaradi tega ni dovoljno dokaza, da izid volitev odgovarja volji naroda. Danes pač ve že vsak, da si vlada sama po sebi zagotovi precej izdaten odstotek glasov ... Ker pa leži v bistvu sporazuma, da morajo biti prihodnje volitve izvedene tako, da bo pravo mišljenje naroda prišlo na nedvoj-ben način do izraza, je vprašanje, ali bo narod odobril sklenjeni sporazum ali ne, povsem odprto. Izid bo odvisen od tega, kako se narodu to vprašanje predoči, — torej predvsem od načina propagande in od sestave volilne vlade. Če bo narod imel zaupanje v svoje predstavnike, jim bo radevolje sledil. Če ne, bo šel svojo pot. Zaradi tega so razumljivi poskusi, razširiti krog onih, ki so za sporazum, s predstavniki večine srbskega naroda. Vendar po našem mišljenju leži težišče situacije v rokah Hrvatov. Oni imajo največji interes na tem, da se zagotovi pravočasno večina Srbov za odobritev sporazuma. Zato bi morali oni vzeti v roko inicijativo ter dati pobudo za one korake, ki so nujno potrebni, da se ddstrani na srbski strani današnje nezaupanje, ki obstoji proti sporazumu. Da tako nezaupanje obstoja, ni nobena tajnost. V Srbiji ni načelnega odpora proti federalistični ureditvi držav«. Ali federalizem je lahko dvojne vrste: razkrajajoč ali pa združujoč. Prvega odklanjamo vsi. Dragega moremo akceptirati v tisti obliki, kot jo je označil nedavno «Srbski glas», ki je zapisal: Federalizem bi moral biti tak, da bo sposoben izpolniti svojo zgodovinsko nalogo narodnega zbližanja, da sčasoma dovede do ustvaritve jugoslovenskega nacionalizma in utrditve skupnega nacionalnega duha. V sredi med obema miselnostima ne moremo obstati. Kreniti moramo z vso odločnostjo v pravo smer in to smer morajo v prvi vrsti označiti Hrvatje. Dr. M. Koran; Okrog volitev Sporazum nam mora prinesti novo ustavno in upravno politično ureditev države ter demokracijo in parlamentarizem Počasi vendarle prihaja tudi pri merodajnih spoznanje, da ni drugega izhoda iz zavožene situacije zaradi opuščenih prilik, kakor volitve. Seveda ne v skupščino, čeprav mislimo, da niti proti tem volitvam ne more hiti pomislekov. Sicer je res, da zunanje - politična situacija ni jasna, toda zunanjepolitična gesla pri ščinskih volitvah ne bodo --------- nobene vloge. Če je mogla riski-rati Bolgarija pod svojo diktaturo nesvobodne volitve, bi jih mogli tudi mi, posebno, ker nam obetajo svobodnejše, kakor so bile one v zadnjem desetletju. Jeseni smo zamudili priliko za skupščinske volitve. Če bi jih bili izvedli, bi bila razna kočljiva vprašanja že rešena, ki so v zvezi s sporazumom še do danes ostala nerešena. Čim dlje odlagamo skupščinske volitve, tem težje je presoditi, kakšna bo končna sodba naroda. V glavnem vidimo dva vzroka, da se volitve še vedno odlagajo, zunanjepolitična situacija je po našem samo izgovor. Prvi vzrok je, da noben oblastnik svoje moči ne spusti rad iz rok ali mu je vsaj bolj pri-lično, da jo izvršuje brez parlamentarne kontrole. V tem našem prepričanju nas ne omajejo gostobesedna zatrjevanja enega dela časopisja, ki stalno obžaluje, da volitev še ni. Saj zagovarja to časopisje politiko tistega dela vlade, ki je danes dovolj močan, da doseže to, kar hoče, če bi resno hotel. Mi smo vedno bili, smo še danes za sporazum in bomo zanj tudi ostali. Toda sporazum nam mora prinesti ne samo novo ustavno in upravno politično ure ditev države, nego tudi demokracijo in parlamentarizem. To so nam tudi obetali. Doslej je ostalo topogledno žalibog samo pri obljubah. Drugi vzrok je politična razcepljenost med Srbi, o kateri smo na tem mestu že pisali. Ro-deva se pravilno spoznanje, da se da ta bolezen ozdraviti samo z volitvami. Narod naj pokaže, kdo ima v njem zaslombo, kdo ne. Volitve bodo marsikatero glavo ohladile in ozdravile. Pravi lek bi bile samo skupščinske volitve. Toda o teh se resno še ne razmišlja, pač pa — pravijo — o občinskih. Gotovo bi tudi te vsaj deloma razčistile ozračje in bile dielni lek. Zato take glasove pozdravljamo. Toda samo pogojno. Izvršiti se morajo na podlagi novega svobodnega volivnega reda, ki naj objavi istočasno z novim obljubljenim zakonom o shodih, društvih in strankah, ki naj zajamči svobodne volitve in končno obenem z novim ali vsaj noveliranim zakonom o občinah, ki naj da občinam tisto samoupravo, ki jo danes nimajo. Vse to se da izdelati in izvesti v kratkem času, če je resna volja za to. In ko nčno: občinske volitve se morajd izvršiti v vseh občinah, podeželskih in mestnih. Saj je naravnost tragikomično, kako se prepirajo o zasedbi ob- činskih svetov po imenovanih zastopnikih, n. pr. v Sarajevu, Banjaluki, Subotici itd., ko bi volitve na mah pokazale, kdo ima pravico sedeti v upravi posameznih občin! Tragično pa je, da upravljajo podeželske občinske uprave, ki jim je mandat že potekel, v mestnih občinah pa imenovani gospodarji, ki nimajo zaslombe med občani in ki ne čutijo odgovornosti pred javnostjo. Kako ostre so n. pr. rekriminacije o bivših imenovanih občinskih upravah v Zagrebu! In ni dvoma, da bi se našli stvarni vzroki za slične rekriminacije tudi drugod, če bi dosedanji oblastniki izginili in se umaknili izvoljenim zastopnikom. Obžalujemo, da ni sporazuma-ška politika napravila do danes še niti enega stvarnega koraka k demokratizaciji našega javnega življenja, nasprotno: v nekaterih ozirih se je stanje celo poslabšalo. Vedo naj vsi, ki so se borili za sporazum in ki imajo moč, da ga izvajajo: sporazum je v nevarnosti, da bo izigran, če ne bo iskal demokratičnega oslona na ljudstvo. In kaj potem? Kdor ljubi Jugoslavijo, si spričo takih razmišljanj s skrbjo zastavlja gornje vprašanje! Aca Stanojevič v Beogradu V torek, dne 9. aprila zvečer je prispel v Beograd predsednik Na-rodno-radikalne stranke g. Aca Stanojevič v družbi članov glavnega odbora radikalne stranke in zdravnika dr. Kopše. Na postaji je g. Stanojeviča pričakovalo več članov radikalnega glavnega odbora s prvim podpredsednikom Mišo Trifunovičem na čelu. Gospod predsednik se je v spremstvu g. Miše Trifunoviča odpeljal v sanatorij dr. Antiča. — čeprav je bil obisk šefa Narodno Radikalne stranke g. Ace Stanojeviča že dalj časa napovedan, pripisujejo merodajnejši politični krogi temu obisku veliko pomembnost z ozirom na dal ja ji razplet notranjepolitičnega položaja in dokončnega razčiščenja nekaterih vprašanj, ki naj bi dali bistveno in stabilno podlago novi preureditvi države. Kdai se bo odločilo? Menda ni na svetu nobene bolj obrabljene fraze, kakor je napeto vprašanje: »Kdaj se bo prav za prav začela današnja nova svetovna vojna?« Nihče ne ve pojasniti, zakaj čakajo evropske velesile že nad sedem mesecev z milijoni in milijoni dobro opremljenih in za najbolj krvavi boj v vsej človeški zgodovini pripravljenih vojakov. Iz izjav najuglednejših svetovnih novinarjev pa se da razbrati, da se je položaj Anglije in Francije v zadnjih sedmih mesecih v primerjavi s položajem Nemčije znatno izboljšal. Politika čakanja nikakor ne hodi v prid Nemčiji. Sedemmesečna blokada je občutno zmanjšala nemške rezerve, ki že tudi prej niso bile prevelike in ki jih danes skoro ni več mogoče izpopolniti, zakaj nemška trgovska mornarica nima več dostopa na svetovna morja. Da pa Angliji in Franciji še ne bo tako kmalu zmanjkalo ne hrane, ne sirovin in vojakov, je tudi vsakomur znano. Politika čakanja je nedvomno koristna le onemu, ki razpolaga z zadostnimi sredstvi, ki so potrebna za vojskovanje. Angleški imperij zavzema četrtino vse zemeljske krogle in njegovo bogastvo je dejansko neizčrpno. Na drugi strani pa zaloge nemških sirovin kopnijo kakor sneg na toplem pomladnem soncu. Zato ne iz-gleda niti malo čudno, da zavezniški generalni štabi prav nič ne hitijo s kakršnimi koli vojnimi ukrepi. Ti vojaški strokovnjaki namreč še niso pozabili, da so samo angleške čete med 22. in 31. avgustom leta 1914. izgubile 11.000 mož. Zavedajo se pa tudi, da so danes obrambna sredstva napredovala tako zelo, da more en sam branilec povprečno ubiti najmanj tri napadalce. Za uspešno ofenzivo je potrebna ogramr na nadmoč v vsakem pogledu. Če je stvar taka, zakaj naj bi potem Anglija morala začeti borbo prej, preden bodo njeni vojaki temeljito pripravljeni. Preden pa se zagotovi oprema in oborožitev angleških vojakov, je potrebno, da ženske zamenjajo moške v tovarnah. Danes bodo ženske delovne moči mnogo bolj koristne, kakor so bile v svetovni vojni. Takrat so stali v vsaki tovarni poleg žensk tudi mladi moški, vedno pripravljeni, da dvignejo kak težji predmet. Danes to ni več potrebno, ker se vse to opravlja z avtomatičnimi pripravami, s katerimi ravna igraje vsako mlado dekle. Do konca vojne bo treba v angleških tovarnah zaposliti še najmanj milijon žensk. Zato je razumljivo, zakaj Angilja noče začeti kake velike ofenzive na suhem, prej, preden ta ' milijon žensk ni zavzel svojih mest ob tovarniških strojih. Položaj na morju odgovarja položaju na suhem. Angleška vojna mornarica je zaprla sovražniku prav vse poti, po katerih se je preskrboval z vsem potrebnim iz čezmorskih dežel. Zadnje dni angleške bojne ladjo odločno kontrolirajo vse promet tudi v našem morju. Znano je, da si je Nemčija še v mirnem času pripravila velike rezerve za vojne namene in zlasti ne smemo pozabiti, da je morala ta država uvažati tudi v mirnem času dve tretjini vsega bencina, kolikor ga je normalno potrebovala, dalje dve tretjini vse svoje potrebe po železu, pet šestin porabe bakra, tri petine svinca, dve tretjini tekstilnih sirovin, štiri petine kavčuka in ves nikelj ter kromove rude. Danes je tej državi onemogočen uvoz vsaj polovice teh rud in sirovin, pa čeprav bi ji dale vse njene sosede na razpolago vse svoje sirovine. Iz tega jasno vidimo, da Nemčija nikakor ne more'nadomestiti fz gub, ki jih ji zadaja zavezniška blokada. Angleško ministrstvo za gospodarsko vodstvo vojne skrbi za to, da prihaja v Nemčijo čim manj blaga in živeža iz južno-vzhodne Evrope. Vsak nov dan (Dalje na 2. strani, 2. stolpec!) Preureditev države in napredni Slovenci V zvezi z vprašanjem preureditve države na podlagi samouprav obstoja še mnogo drugih nevidnih vprašanj. To so predvsem vprašanja, ki po svoji naravi niso gospodarskega značaja, vendar so pa z ozirom na predstoječe in dokaj verjetne možnosti tako delikatnega značaja, da so prav zaradi tega potrebna posebne pažnje, da ne bomo prišli iz centralizma, ki je bil skozi 20 let zlo za narod in državo, v še bolj neznosnejše razmere. Mi Slovenci smo zaradi izrednih političnih prilik, ki vladajo pri nas v Sloveniji skozi vso dobo obstoja naše narodne države, prav posebno zainteresirani, da se prikroji obetana bodoča oblika države tako, da ne bomo deležni samo papirnatih svoboščin, temveč da bomo lahko resnično nemoteno uživali gospodarsko, socialno in kulturno enakopravnost in zlasti, da se ne bo v bodoče človeka kategoriziralo po njegovem svetovnonazorskem prepričanju ali morda celo samo po njegovi dvomljivi zunanjosti. V tem je zapopaden v glavnem celotni kompleks tistih delikatnih vprašanj, zaradi katerih je bičal skozi vso navedeno dobo v največji meri ravno tiste plasti slovenskega naroda, ki so najmanj zakrivile taka doživetja. Seveda pa velja ta očitek obema taboroma, ki sta v naši politični preteklosti v glavnem vodila tako oportunistično in breznačelno politiko in ki sta bila vedno pripravljena stapljati se v kakršni koli kombinaciji, samo da sta dobila v oblast politično krmilo v Sloveniji. Slovenski narod je v svojem bistvu zdravega rodu, zato je tudi po svojem značaju dobrohoten. To je sicer ena izmed najlepših lastnosti, katera pa ima kot vse druge stvari, tudi svojo senčno stran. Pri tej dobrohotnosti je namreč tudi precej lahkoveren, zato ga je kaj lahko zavajati v strasti in ga celo prepričevati o stvareh, ki so mu v očitno škodo. Da je temu res, ni potrebno izgubljati mnogo besed, ker nam vse to potrjuje nedavna preteklost, ko so bila in so še vedno med množicami huda in to izključno stran-karsko-politična nasprotstva, brez da bi narod sam vedel, za koga in komu prav za prav koristi tako razpoloženje in stanje...? Ne mislimo s temi besedami nikogar napasti, še manj pa, da bi hoteli delati komur koli krivico, vendar lahko s smelostjo trdimo, da ako bi centralizem ne imel skozi vseh 20 let s pomočjo slovenskih politikov zanesljivo in trdno v roki enega izmed ročajev svojih klešč, bi bilo takozvano «hrvatsko vprašanje*, ki je bilo v svojem bistvu samo zahteva po gospodarski in politični samoupravi in kot se danes vidi brez toliko podtikanih protidržavnih tendenc, že zdavnaj rešeno. Prav zaradi tega lahko da-Mi smo od vsega začetka našega pokreta stali na stališču, da je nujno potrebno dati narodu sa-moodločanje in samoupravljanje v vseh njegovih bitnih, t. j. gospodarskih, socialnih in kulturnih vpra šanjih. Dalje smo zastopali stali-da je treba čim prej ustreči upravičeni zahtevi hrvatskega naroda. Pri tem idejnem zasledovanju nas je paralelno s temi naziranji spremljalo tudi iskreno prepričanje, da si je mogoče samo na ta način zamisliti pozitivno vrednost take preureditve za narod in za državo, ako se v bodoče izključi vsaka možnost, katera bi še nadalje državljane, zlasti pa Slovence, kategorizirala samo zaradi svetovnega nazora posameznika ali skupine. Pri vsem tem zasledovanju pa zastopamo tudi nič manj važno stališče, da pri taki preureditvi države ne more in ne sme niti v najmanjši meri biti prizadeta nacionalna povezanost in zlasti narodna harmonija med Srbi, Hrvati in Slovenci. najtesnejše blokade povzroča usodno zmanjševanje nemških rezerv. S politiko čakanja za zaveznike ni ničesar izgubljenega. Anglija vodi proti Nemčiji dvojni napad, ker ne onemogoča le njenega uvoza, temveč tudi njen izvoz. Ne smemo pozabiti, da Nemčija krvavo potrebuje tuje devize, katere je poprej dobivala z izvozom svojih izdelkov in s katerimi je potem v tujini nabavljala sirovine, potrebne za proizvodnjo tekstilnega blaga in vsakovrstnega vojnega materi-jula. Pod vodstvom trgovinskega ministra in posebnega izvoznega odbora, sestavljenega iz dvanajstih gospodarskih strokovnjakov se trudi Anglija, da bi odvzela Nemčiji vso njeno nekdanjo trgovino z zunanjim svetom. Sčasoma postajajo ti angleški napori za izrinjen je Nemčije z vseh svetovnih tržišč vedno bolj uspešni in učinkoviti. „Zakaj mečejo angleški bombniki samo letake na Dunaj in Berlin?«, se vprašujejo nezadovoljni kritiki. »Zakaj ne bombardirajo tovarn, v katerih se noč in dan izdelujejo bombe, katere bodo nemška letala pozneje zmetala na angleške kraje?« Tudi na ta vprašanja ni pretežko odgovoriti. Če bi angleška letala bombardirala vojaške objekte v Nemčiji (na suhem je skrajno težko ločiti vojaške objekte od civilnih), bi se nedvomno razvila z nasprotne strani najneusmiljenejša vojna. Docela razumljivo je, da zavezniki nimajo nobenega interesa na tem, da bi porabili vse svoje zrako-plovstvo že sedaj, ko so uspešno odložili ofenzivo na suhem. Zra-koplovstvo bo nedvomno odigra- lo svojo važno vlogo šele pozneje, ko bo sovražnik zaradi neznosnega notranjega stanja in izstradanosti svojega vojaštva, kakor tudi civilnega prebivalstva moral napraviti svoj po-, slednji obupni korak s tem, da bo začel najbolj krvavo dramo svetovne zgodovine na Sigfridovi in Maginotovi črti. Razen tega ne smemo pozabiti, da se tudi izven mej v prijateljskem svetu neprestano ustvarjajo ogromno rezerve letalstva. Veliki načrt o izgradnji letalstva v Kanadi določa ustanovitev 63 letalskih šol za izobrazbo pilotov, opazovalcev, strelcev, radiotelegrafistov i. t. d. Nič manj kakor 40.000 inštruktorjev bo zaposlenih z učenjem in pripravljanjem novih letalcev. Osemdeset letališč in 4.000 letal bo stalno na razpolago v ta namen. V treh letih bodo porabili 607 milijonov' kanadskih dolarjev za izobrazbo in izvežbanje angleških, kanadskih, novozelandskih in avstralskih letalcev. Poleg naštetega namerava sama Avstralija na lasten račun in po lastnem programu še posebej iz-vežbati 26.000 letalcev, od teh 11.000 pilotov in 15.000 strelcev, opazovalcev in radiotelegrafistov. Za izvedbo tega načrta l>o ustanovila 34 šol z 1750 letali. Stroški so predvideni na 50 milijonov avstralskih funtov. Triletni načrt za razvoj vojnega letalstva v Novi Zelandiji določa temeljito pripravo 10.000 vojaških letalcev. Na podlagi gornjih ugotovitev torej lahko razumemo, zakaj odlašajo Angleži z nameravano veliko zračno ofenzivo. Ko bo omenjeni letalski kader pripravljen, se bo pričel pekel na zemlji. V spomin dr. Valentinu Kornnu Poslovanje Hranilnice Dravske banovine Izredni mednarodni dogodki v 1. 1939. so bistveno vplivali na vse naše gospodarsko življenje. Zato je tudi povsem razumljivo, da je poslovanje hranilnice samo bilo v 1. 1939. pod vplivom teh dogodkov. Čim bolj kritičnejši je postajal mednarodni položaj, tem bolj se je stopnjevala vznemirjenost vlagateljev. V tem znamenju se tudi gibljejo vloge preteklega leta. Medtem ko se je v začetku leta začel denar, ki je bil dvignjen proti koncu leta 1938., vračati nazaj, je začel znova odtekati ob spomladanski češki katastrofi. Ko so se potem razmere čez poletje skoraj znor-malizirale in so vlagatelji ne samo vrnili svoje vloge, ampak so jih začeli celo vezati na daljše odpovedne roke in je potem hranilnica tudi že začela dajati kredite na daljšo dobo, to je da približno 5 let, je nastop vojne vlagatelje tako zbegal, da je prišlo do omejitve vlog na podlagi uredbe, ki je bila izdana dne 7. septembra 1939. Vznemirjenost se je sicer polagoma začela manjšati, vendar pa se je odpovedovanje vlog nadaljevalo in se vrši tudi še sedaj. Zaradi tega se morajo držati stalno velika sredstva na razpolago in se ne morejo dajati dolgoročnejša posojila. Ker pa za kratkoročna posojila ni veliko možnosti, zato morajo ležati veliki zneski brezplodno v blagajni oziroma pri Narodni banki in Poštni hranil- nici. Konec leta 1939. je hranilnica razpolagala s 73.95 milij. din razpoložljivih sredstev. Vloge na hranilnih knjižicah in tekočih računih so znašale konec leta 1939. 205.26 milij. din. Medtem ko so občinske hranilnice z uredbo o občinskih hranilnicah oziroma zlasti z Kar se bo skušalo in morda celo sprovajalo v nasprotnem pravcu, bo sigurno vzdramilo in začelo krepiti politično podzemlje, zaradi katerega bo hiranje državne tvornosti in nacionalne zavesti o pravem času dokaj težko opaziti. Vč. letošnjo novelo dosegle svojo zakonito ureditev z važnimi privilegiji, zlasti glede nalaganja javnega in pupilnega denarja, pa se banovinskim hranilnicam kljub vsemu prizadevanju to ni posrečilo. Ako je ta pravica priznana občinskim hranilnicam, ni nobenega razloga, da bi se ta pravica odrekala banovinskim hranilnicam. Kreditov je bilo na novo izplačanih v letu 1939. 24.15 milij. din in je stanje vseh kreditov konec leta 1939. znašalo 122i5 milij. din. Podeljevanje posojil se vrši z vso previdnostjo in se tudi odplačevanje oziroma izterjanje posojil vrši brez vseh težav. Vrednost hranilničnih nepremičnin je konec leta 1939. znašala 7,218.555 din. Ustanova za neozdravljive, ki jo upravlja hranilnica, ima premoženje za približno ' 5,280.000 dinarjev. Iz dohodkov obresti se izplačujejo mesečne podpore 46 neozdravljivim uživateljem v skupnem znesku 173.860.45 di!n letno. , Pokojninski sklad upravlja posebni mešani odbor. Premoženje tega sklada se vodi ločeno in sestoji iz dveh hiš. Hranilnični odpisi so znašali v preteklem poslovnem letu 1 milijon 366.969.32 din. Visoka vsota odpisov na račun vrednostnih papirjev je bila potrebna, ker so zaradi izbruha vojne zelo padli tečaji državnih vrednostnih papirjev in smo morali poljske vrednote popolnoma odpisati. Odpis smo izvršili iz tekočih sredstev, tako da je ostala rezerva za tečajne razlike pri vrednostnih papirjih nespremenjena in znaša din 4,262.931.99. V bilanci se ne izkazuje čisti dobiček, ker gre ves v rezervni sklad. Tako smo letošnji poslovni čisti prebitek 502.551.10 din pripisali splošnemu rezervnemu skladu, ki se je s tem zvišal na 8,942.924.71 din in znaša tedaj stanje vseh rezervnih skladov konec leta 1939. 15,799.119.45 din. Tik ob zaključka zadnje številke »Slovenske besede« nas je dosegla žalostna, bolestna vest, da je v ljubljanski državni bolnišnici dne 7. marca zvečer nepričakovano umrl eden najuglednejših slovenskih pedagogov, odličen pisatelj in upokojeni gimnazijski direktor g. dr. Valentin Korun, oče člana vodstva našega društva »Slovenske besede« in zvestega sotrud-nika našega lista g. dr. Milana Koruna, odvetnika v Ljubljani. Takrat nismo iz tehničnih razlogov več mogli napisati nekaj odkritih, prijateljskih besed v slovo možu-po-štenjaku, ki nam služi vsem res za vzor, kako mora živeti naš slovenski človek, če hoče biti koristen član svoje narodne družine. Zato je prav, da se danes z nekaj bežnimi vrsticami poslovimo od blagega pokojnika in se tako oddolžimo njegovemu svetlemu, nezabrisnemu spominu. Pokojni g. dr. Valentin Korun je bil rojen 14. februarja leta 1865. v prijaznih dinjah pri Braslovčah sredi prelepe, blagoslovljene Savinjske doline. Ljudsko šolo je obiskoval v Braslovčah, nakar so ga starši poslali v belo Celje, kjer je dokončal gimnazijo leta 1886., ko se je odločil za profesorski poklic, v 'katerem je videl svoje bodoče veliko poslanstvo pri vzgajanju bodočih čvrstih, narodno zavednih mladih generacij, katere je naš narod pod tujčevo knuto tako zelo želel in jih res krvavo potreboval, saj je gledal v njih svoje bodoče odrešenike in vodnike k velikemu narodnemu vstajenju. Slavistiko in klasično filologijo je g. dr. Korun študiral v Gradcu v letih od 1886. do 1892., za doktorja filozofije ]xa je bil na istem vseučilišču promoviran leta 1896. Svoje prvo službeno mesto suplenta je nastopil na ljubljanski realki leta 1892. in je poučeval na tem zavodu 2 leti do leta 1894., ko je odšel na gimnazijo v Kranju, kjer je bistril mlade glave in budil vroča srca mladih Slovencev in prebujajočih Jugoslovanov do leta 1902. Tega leta je bil premeščen v Ljubljano na I. državno gimnazijo (sedanjo klasično) v Tomanovi ulici, kjer je uspešno poučeval od leta 1902. do 1920., torej polnih 18 let. Leta 1920. je bil postavljen za ravnatelja ljubljanske III. državne gimnazije in je vzgledno vodil ter vsestransko dvigal ta naš srednješolski učni zavod vse do upokojitve leta 1925. G. dr. Valentin Korun je bil visoko inteligenten mož, ki svojega znanja in velikih zmožnosti ni ljubosumno zaklepal v svojo notranjost, temveč jih je z radodarno roko in s finim, izredno duhovitim peresom pošiljal v tiskani obliki med svoj narod in jih kot dragocene prispevke dolagal na oltar narodove znanosti, omike in napredka. Pokojnik je slovel kot odličen znanstvenik in prvovrsten pedagog. Dolga vrsta temeljitih pedagoških člankov in znanstvenih razprav z njegovega poklicnega področja nam je ostala v raznih naših revijah, časnikih in drugih publikacijah kot visokovredna, dragocena zapuščina. Pa še neko drugo tiskano, obilno zapuščino je zapustil g. dr. Korun svojemu narodu. Kot velik ljubitelj nepokvarjene prirode, zlasti pa naših hribov in planin, je ogromno potoval, obenem pa v vseh podrobnostih študiral tudi najmanjše življenjske naravne utripe, pa naj je naletel nanje v kakršnikoli, živi ali mrtvi obliki. Svoje izsledke in dognanja je strokovnjaško obdelal v obliki člankov, črtic in potopisnih razpravic; nepozabne pa ostanejo zlasti njegove literarne črtice in novelice, pisane z zdravim humorjem in duhovito, pa dostojno satiro. Zapustil nam jih je tudi v knjižni obliki. Obče koristno in v javnosti prav vidno je bilo udejstvovanje pokojnega g. dr. Korana tudi v stanovskem profesorskem gibanju in življenju. Od leta 1919. do 1925. je bil predsednik ljubljanske sekcije Profesorskega društva in pa ljubljanskega Francoskega krožka, ki ga je tudi izvolil za svojega častnega člana. V živem spominu so še njegovi odločni, borbeni nastopi v zaščito profesorskih stanovskih pravic in interesov. Ko gledamo tako v mislili bogato življenjsko bilanco pokojnikovega dela, se zavedamo, da si je g. dr. Valentin Korun že sam postavil s svojim uspešnim javnim udejstvovanjem najlepši in najtrajnejši spomenik v srcu vsega našega naroda, ki zaslug svojega zvestega sina ne bo nikdar pozabil ter mu bo ohranil v svoji zgodovini in v vsej bodočnosti trajen časten in hvaležen spomin! Čitajte! Položnice smo priložili današnji številki »Slovenske besede«. Zato se jih poslužite in takoj nakažite naročnino, ki znaša za vse leto sknpaj s članarino din 24.—, za pol leta din 12.—. »Slovenska beseda« je najodličnejši predstavnik resnično napredne slovenske javnosti. Naročniki »Slovenske besede« imajo brezplačno posvetovalnico, kjer dobijo vse informacije j n pravne nasvete brezplačno List se bori za splošno zboljšanje razmer v državi. Vzdržuje se samo z naročnino. Zaradi^ tega Vas prosimo, da redno plačujete naročnino in da po svoji možnosti nekaj prispevate v tiskovni sklad. One, ki so prejeli nekaj številk na ogled vabimo, da list na-roče in prav tako nakažejo po priloženi položnici naročnino. Uprava »Slovenske besede«. Ljubljanski velesejem Stroga nevtralnost je povila jugovzhod Evrope pred nove naloge. Ni jih lahko premagovati, ker stalno se menjajoče prilike zahtevajo vedno nova preusmerjanja načrtov v privatnem gospodarstvu. Zaradi tega mora biti vsak podjetnik dobro poučen o trenutnem gospodarskem položaju v državi in zunaj. Le tako bomo mogli umno gospodariti in imeti uspehe. Ljubljanski velesejem je v našem gospodarstvu ona vez, ki spaja producenta in konzumen-ta, ki obema kaže pravo smer v izmenjavi dobrin in tako speši naše domače gospodarsko ustvarjanje. Tudi letos bo Ljubljanski velesejem od 1. do 10. junija prikazal ustvarjalno silo našega gospodarstva. Pokazati hočemo, da naša industrija in trgovina kljub vojni vihri na zapadu ni ohromela. To je naloga, prevaž-na za naše državno občestvo, pri kateri morajo sodelovati vsa naša vidnejša podjetja. Prijavite se! Napredni Slovenci nimajo danes nobene stranke, katera naj bi resnično zastopala njihove interese. Kar obstoja in se proglaša v Sloveniji za njihovo politično stranko, je v svojem bistvu samo še nepomembni ostanek političnih skrahirancev. Notranja politika Kljub vsem napovedovanjem, katera je v zadnjih tednih objavljal jugoslovanski tisk, v prvi vrsti beograjski in zagrebški, še vedno ni postalo vprašanje razpisa skupščinskih volitev aktualno, čeprav imamo že novi volilni zakon s tajnim glasovanjem in raznimi drugimi demokratičnimi določbami. Pač pa izgleda, da borno še pred letošnjim poletjem doživeli občinske volitve po vsej državi, tako v podeželskih občinah, kakor tudi v mestih. Tudi te volitve se bodo vršile po tajnem glasovalnem postopku. Na Hrvatskem bodo takoj po izvršenih občinskih volitvah razpisali volitve v hrvatski sabor, ki se bo takoj nato sestal k svojemu prvemu zasedanju in konstituiranju, ker ga čaka reševanje premnogih aktualnih hrvatskih problemov, v prvi vrsti gospodarskega in socialnopolitičnega značaja. Vlada sporazuma ni mogla ob izteku lanskega proračunskega leta, ki je poteklo z 31. marcem t. 1., najti nobenega drugega izhoda, kakor da se je v zadevi državnega proračuna in državnih financ poslužila starega zasilnega izhoda iz zadrege in je sprejela za prve štiri mesece nastopajočega novega proračunskega leta tako imenovane »dvanajstine«, po katerih se da preračunati, da se bo novi državni proračun povišal napram lanskemu za skoro 3 milijarde dinarjev. Pretežni del jmj-viška gre za nujne in neodložljive potrebe naše vojske, nekaj zvišanih izdatkov pa gre na rovaš zvišanja pokojnin kronskih upokojencev. Tudi novo formirana banovina Hr. vatska je sestavila svoj novi, prvi samostojni proračun, ki znaša eno milijardo in 450 milijonov dinarjev. Po državi so posamezni voditelji raznih bivših in obstoječih političnih strank in skupin živahno na delu. Prirejajo mnogoštevilne shode in sestanke z več ali manj častnim obiskom naroda. Največjo živahnost je opažati v vrstah Narodne radikalne stranke, v kateri njeni voditelji dosledno in pridno delajo na zbiranju vseh radikalnih političnih sil in na reorganizaciji ter obnovi stranke. Dne 14. aprila bo v Sarajevu veliko manifestac.ijsko zborovanje Narodno radikalne stranke, na katerem bodo govorili prvi podpredsednik stranke g. Miloš Trifunovič, bivši minister Krsta Miletič in drugi prvaki Narodno radikalne stranke iz Srbije in Bosne. Ob priliki triletnice, ko je bil podpisan znani beograjski pakt o poglobljenem in obnovljenem prijateljstvu med Jugoslavijo in Italijo, sta zunanja ministra obeh držav gg. dr. Cincar-Markovič in grof Ciano izmenjala med seboj izredno prisrčne brzojavke, v katerih je posebno podčrtano, da je prijateljstvo in vsestransko tesno sodelovanje med obema sosednjima si državama pokazalo v zadnjih treh letih tako pozitivno silo in življenjsko upravičenost, kakor tudi identičnost, da si česa lepšega in popolnejšega sploh želeti ni mogoče. Zato pa mora ves sve#, ki ima morda glede obeh držav kake drugačne, spekulativne poglede, videti v tej solidarni in prisrčni vezi med Italijo m Jugoslavijo resnično trdno podlago za še nadaljnje iskreno sode-je obeh držav na vseh področjih mednarodnega udejstvovanja v interesu ohranitve njune nevtralnosti in^ svetovnega miru, kolikor je to spričo nove delne svetovne vojne sploh še mogoče in izpeljivo. Ob tej priliki je tudi italijanski minister za narodno prosveto izjavil, da je prijateljstvo z Jugoslavijo eno od bistvenih predpostavk italijanske državne politike. Predsednik vlade g. Cvetkovič je v spremstvu podpredsednika g. dr. Mačka |n ge petih drugih važnejših ministrov obiskal Kragujevac, kjer si je temeljito ogledal vse tamkajšnje velike vojne ustanove in arzenale. Vlada je tndi morala odobriti večje kredite za prvo pomoč poplavljencem v Vojvodini in zgornji Srbiji, kjer je doživelo prebivalstvo ob Donavi in Savi, kakor tudi ob njunih pritokih tako poplavno katastrofo, kakršne že ni bilo v teh krajih nad 20» let. Na stotine in stotine hiš je porušenih in na deset tisoče ljudi je ostalo brez strehe, deloma pa tudi brez vsake hrane in obleke, ker so si ti revežji ob nedavnem navalu vodnih mas utegnili rešiti le golo živ- pregled Ijenje. V zadnjem času so bile izvršene tudi znatnejše spremembe v naši notranji državni upravni službi. Dosedanji upravnik mesta Beograda g. Lazič je bil razrešen svoje dolžnosti in je bil imenovan za člana državnega sveta. Na njegovo mesto je bil postavljen dosedanji podban dunavske banovine g. Drinčič. Upokojenih je bilo tudi večje število vodilnih notranje-upravnih uradnikov, med njimi načelnika oddelka 'za javno varnost in zaščito državi v notranjem ministrstvu gg. Kerševan in Gjor-gjevič. Na njuni mesti sta prišla g. Dušan Ribar, banski inspektor banovine Hrvatske in g. Ocokoljič, svetnik notranjega ministrstva. Deloma je bilo, deloma pa še bo izmenjanih več podbanov v raznih banovinah. Baje je to v zvezi z bližnjim razpisom skupščinskih in sabornih volitev, glede katerih pa je del našega tiska mnenja, da jih ni pričakovati pred letošnjo jesenjo, ker je njihova izvedba vendar docela odvisna od splošnega in mednaronega položaja. Pač pa bi se dale igraje izvesti občinske volitve v avtonomnih mestih, ki v ničemur niso odvisne od kakršnihkoli mednarodnih dogodkov in pretresov. Verjetno je, da si bomo glede vsega tega lahko docela na jasnem že v najbližji bodočnosti. Zabeležiti pa moramo še en razveseljiv pojav, namreč ta, da so se politični in zlasti trgovinski odno-šaji Jugoslavije do vseh njenih sosed v zadnjih dneh nenavadno izboljšali in poglobili. Posebno vidno je to izboljšanje med nami in Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko. Napram Nemčiji se bodo pa trgovinske razmere nekoliko ohladile, to pa ne po nasi lastni krivdi, temveč kot posledica poostritve angleško-francoske blokade proti Nemčiji. Angleške vojne ladje namreč križarijo že po vsem Jadranu in ne dovoljujejo nobene dobave kakršnega koli blaga Nemčiji preko Italije. V naši državi pa bo Anglija pokupila prav ves živež in vse si-rovine, ki smo jih doslej izvažali v ogromni meri v Nemčijo. S tem hoče Nemčijo docela izstradati, obenem pa zagotoviti tudi sebi in svojim zaveznikom bogate zaloge življenjskih in vojnih potrebščin za primer negotove bodočnosti in nepredvidene potrebe. Zunanja politika Zelene vejice velikega upanja, ki jih je pognal nedavni obisk Roosveltovega zaupnika Sumnerja Wellesa v glavnih evropskih prestolnicah in pri vodilnih državnikih Anglije, Franciji Nemčije, Italije in še pri nekaterih drugih neimenovanih mogočnikih, so se po njegovi vrnitvi preko Atlantskega oceana in po njegovih štirikratnih obiskih pri njegovem šefu Rooseveltu popolnoma posušile; miru ne bo in vojna se bo nadaljevala, oziroma se bo šele razbesnela do takih grozot, kakor jih svet od svojega stvarjenja do danes še ni imel priložnosti doživeti. Wellesova misija ni rodila nobenega pozitivnega sadu in je bilo vse njegovo preseljevanje po evropskih prestolnicah zaman. Poteklo je že sedem mesecev nove svetovne vojne in bilance, ki jih objavljata oba vojujoča se tabora, niso preveč razveseljive, čeprav vojne na suhem niti še ni. Udejstvovanje letalstva in vojnih brodovij ob minah in torpedih pa je že spravilo na morsko dno nad 2 milijona ton zavezniških in nevtralnih ladij. Nič razveseljivejše pa niso vesti o potopljenih nemških podmornicah in o stoterih nemških letalih, ki so jih zbili na tla francoski in angleški letalci oziroma zavezniška protiletalska artilerija. Velika Britanija je po nekaj prvih mesecih nove vojne prekinila nesmiselno oklevanje in je temeljito razširila svoje ukrepe glede stesnitve blokade Nemčije tndi na ladje, ki so prevažale doslej nemški premog za Italijo. Iz Sovjetske Rusije, ki je končala svojo vojno s Finsko in dosegla celo več, kakor pa je pred izbruhom vojnih sovražnosti zahtevala od male, nesrečne svoje sosede, prihajajo zaenkrat še nepotrjene vesti o velikih nemirih med vojsko in civilnim prebivalstvom v severnih pokrajinah republike. Med pomembnejše svetovne do-godbe moramo šteti nedvomno se- stanek Mussolinija s Hitlerjem na Brennerjn. O vsebini razgovorov med obema državnikoma do danes še ni bilo mogoče izvedeti ničesar konkretnejšega, čeprav svetovni tisk marsikaj namiguje. Skoraj vsa mnenja pa se strinjajo v tem, da se oba diktatorja prav gotovo nista razgovarjala o kaki novi konkretni mirovni ponudbi, ki bi jo naj Italija kot nevtralna velesila predlagala oziroma iznesla Franciji in Angliji. Nemški in deloma tudi italijanski tisk odločno trdita, da bo Nemčija na vsak način zmagala v sedanji vojni in bi bilo zato nesmiselno danes ponujati sovražnikom nekaj, kar bo itak last in dobiček Nemčije. Sovjetski listi pa za svojo nemško zaveznico ne predvidevajo tako idealne in rožnate bodočnosti, kar se opaža tudi v vidnem ohlajevanju nekdanjih simpatij med Moskvo in Berlinom. Tudi ruska darežljivost v živežu in sirovinah že pojema. Podoben pojav se opaža tudi v od noša j ih med Nemčijo in Romunijo, ki se pod vplivom angleškega kapitala in angleškega politično - diplomatskega pritiska vedno bolj odločno upira prevelikemu apetitu Nemčije po rumunskem žitu in petroleju. Zanimiv dogodek predstavljata tudi obe, skoraj istočasni spremembi francoske in angleške vlade. V Franciji je stopil na čelo ministrskega sveta dosedanji finančni minister Paul Reynaud, ki napoveduje brezobzirno nadaljevanje vojne in definitivno uničenje narodno-socialistične Nemčije. Istega prepričanja je tudi prvi lord britanske admiralitete Winston Churchill, ki je znan kot najzagrizenejši nasprotnik Nemčije in Hitlerja. In prav ta Churchill je v preosnovani novi angleški vladi postal predsednik ožjega vojnega kabineta, v čemer mora vsak trezen človek, ki gleda z jasnimi, odprtimi očmi na razvoj mednarodnega položaja in sedanje vojne, videti odločitev angleške krone in vlade za najostrejšo vojno na življenje in smrt. Na evropskem jugovzhodu je pričakovati že v bližnji bodočnosti velike in pomembne spremembe mednarodnega sožitja in splošnega položaja. Vse prizadete države živo čutijo, kako postaja diplomatska Domače zanimivosti Dr. Gustav Gregorin znani tržaški rodoljub in prvo-boritelj, je 10. t. m. obhajal 80-letnico svojega rojstva. Rojen je bil dne 10. aprila 1. 1860. v Sežani. Gimnazijo je študiral v Trstu, pravo pa na Dunaju in v Gradcu. L. 1882. je bil promoviran za doktorja prava. L. 1892. je odprl svojo odvetniško pisarno v Trstu, kjer se je takoj izkazal kot narodni delavec in borec za pravice Slovencev. Na njegovo pobudo so tržaški Slovenci začeli aktivno posegati v politično življenje. V slovenskem narodnem gibanju v Trstu in v vsem Primorju je bil jubilant v prvih vrstah. Velike so njegove zasluge za narodno stvar v Primorju, saj je ustanovil tiskarno in list «Edinost» in številne gospodarske zavode Slovencev. Ni bilo pomembnejše gospodarske, politične in narodne akcije, ki ne bi v njih bil pobudnik in glavni delavec prav jubilant. Ob priliki ustanovitve senata kraljevine Jugoslavije ga je kralj postavil za senatorja. Čestitamo in na mnoga leta! Reforma Narodne banke Proti kreditni politiki Narodne banke je bilo vedno dovolj pritožb. A tudi sicer so letni izkazi Narodne banke bili vedno podvrženi ostri kritiki, češ da je Narodna banka banka porodice, ne pa javna institucija, ki naj dela za javne interese. »Jadranski Lloyd« je sedaj objavil zanimiv načrt, kako naj bi se preuredila Narodna banka, da bi odgovarjala današnjemu času. Delničarji naj bi bili samo denarni zavodi, zavarovalnice, pokojninski fondi in slično. Dosedanji delničarji naj bi se izplačali. Srbski zavodi naj bi borba zanje vsak dan bolj besna. Stalnim opazovalcem mednarodne situacije se približno že dozdeva, kakšen bo izid te neenake borbe med Francijo in Anglijo na eni ter Nemčijo in Rusijo na drugi strani, vendar zaenkrat še ni pravi čas za odkrivanje teh mnenj. Francija in Anglija hočeta tudi v severnih morjih docela onemogočiti nemško pomorsko plovbo in sta že na več točkah z minami in svojim vojnim brodovjem hermetično zaprli vse pomorske poti, po katerih so doslej edino mogle pluti nemške ladje in dovažati iz Švedske in Norveške dragoceno železno rudo in druge sirovine, brez katerih nemška vojna industrija nikakor ne more eksistirati. V Londonu pa so se sestali na veliko tajno konferenco s člani britanskega vojnega kabineta vsi diplomatski predstavniki angleškega imperija v državah južnovzhodne Evrope, Balkana in Bližnjega Vzhoda. Kakor se zdi, se bo že v najkrajšem času razvila v omenjenih državah ogorčena angleško-francoska diplomatska ofenziva proti dosedanjemu nemškemu vplivu na tem važnem, pa nič manj tudi nevarnem področju. Enak sestanek pa bodo imeli v Parizu tudi vsi francoski poslaniki, ki so akreditirani na dvorih in pri predsednikih balkanskih in sosednjih držav. Rezultati teh strogo zaupnih razpravljanj se bodo verjetno pričeli kazati že v prihodnjih dneh. Dne 9. t. m. zjutraj so Nemci nenadoma vdrli na Dansko in Norveško. Danci so brez odpora prepustili državo Nemcem ter so s tem brez boja sprejeli nemško «varstvo». Norveška vlada je nemški načrt, da se stavi tudi Norveška pod nemško zaščito in nadzorstvo odločno odklonila. Zaradi tega so Nemci takoj prešli v akcijo in so se nemške čete izkrcale na raznih mestih norveške obale. Angleška in francoska vlada sta poslale takojšnjo pomoč. Po vsej norveški obali divjajo velike pomorske bitke. Po zadnjih poročilih Angleži zmagujejo ob vsej norveški obali, za vzeli so Bergen, Trandjen, Narvik in so pripluli pred Oslo. Nemci so izgubili okrog 50 bojnih in prevoznih ladij, med njimi tri moderne križarke. imeli 45%, hrvatski 45%, slovenski pa 10% delniške glavnice. V upravi pa naj bi se menjali Srbi, Hrvati in Slovenci tako, da bi bili vsako leto guverner in 2 podpredsednika izmenjaje se Srb, Hrvat in Slovenec. Tudi v uradništvu naj bi se uporabljal gornji ključ. Priznati moramo, da je predlog simpatičen. Samo Slovenci bi morali dobiti 12% glavnice. Mi in JNS Pretekli mesec nas je zopet enkrat počastilo »Jutro« ter nas ozmerjalo, češ da izhajamo samo zato, da napadamo JNS. Mi ugotavljamo, da nismo nikdar napisali nobene besede na naslov JNS, dokler ni ona začela napadati nas. Opetovano smo poudarjali potrebo napredne fronte. Nekaj let »Jutro« ni hotelo slišati o tem. Danes producira vsak mesec članek, ki govori o potrebi skupnega dela. Praktično pa pospešuje to koncentracijo s psovkami, ki jih povzema iz — »Slovenskega doma«. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič o volitvah 1938 Imenovanim senatorjem je predsednik vlade in predsednik JRZ govoril pretekli mesec med drugim tole: »Pri volitvah 1938 je takratni volilni sistem dal ogromno večino JRZ, ali vendar se je čutilo, da je JRZ na teh volitvah podlegla« (»podbacila«), »Ker če upoštevamo, da se je glasovalo javno, da je deloval ves uradniški aparat in še iz-vestne druge okolnosti, moramo pošteno priznati, da smo pri teh volitvah bitko izgubili.« »Kdo je zmagal na december-skih volitvah? Po našem pojmovanju je takrat zmagala ideja sporazuma s Hrvati.« Cena vinu bo porastla Sicer rastejo vse stvari v ceni in zato ni težko reči, da bo tudi vino porastlo. Toda za vino so še prav posebni razlogi. Letos bomo namreč izvozili v Nemčijo prav izdatne količine vina, ki ga tam potrebujejo za vojsko. Naravno je, da bodo tu prišla v poštev štajerska vina, ki so močnejša in pa dalmatinska vina. Posledica bo pa porast cene onega vina, ki bo ostalo domačemu konsumu. Mi smo mirni! «Jutam ji list» z dne 10. t. m. piše v daljšem članku o političnem položaju ter o politični bilanci minulih sedem mesecev, odkar je bil med Srbi in Hrvati podpisan sporazum. Med drugim navaja naslednje: «Zaključek sporazuma med Srbi in Hrvati in pričetek vojne padajo v isti čas. Sporazum je podpisan 26. avgusta 1939, in le nekaj dni nato je izbruhnila vojna na Poljskem. Teden dni po podpisu sporazuma sta že bili v vojnem stanju z Nemčijo tudi Anglija in Francija. Odtlej je preteklo sedem mesecev, sedem težkih vojnih mesecev. Spričo politike narodnega sporazuma se je naš notranji položaj od te dobe znatno izboljšal. Nam se danes ni treba več bati raznih presenečenj, ki bi prej zaradi notranje nesloge vsak čas usodno mogla zadeti tako Srbe kot Hrvate. Politika sporazuma in politika stroge nevtralnosti, ki jo izvaja vlada Cvetkovič-Maček, je omogočila sedem mesecev mirnega razvoja. V življenju držav in narodov je sedem mesecev zelo malo. Toda v burnih časih, ki jih preživljamo. pomenijo meseci velike časovne dobe. V mirnih časih se lahko čaka in odlaša, toda v dneh, kakršni so današnji, je tempo razvoja mnogo naglejši. Podoba je, da so se odgovorni činitelji postavili na stališče, da se izvaja demokratizacija države postopoma od spodaj navzgor, pričenjajoč z občinami. Temu načelu ni mogoče oporekati, saj so občine temelj ljudske samouprave. Toda če je že tako odločeno, potem je treba storiti vse, da se stvar pospeši. Mednarodni položaj nam ne utegne biti tudi v bodoče tako naklonjen kot nam je bil doslej. Vsako zavlačevanje pa samo poslabšuje naš notranje-politični položaj. Narod, ki je lahko vsak trenutek poklican, da brani državo, želi, da se mu vrnejo pravice, ki so mu jih vzeli diktatorski režimi. Ta zahteva je soglasna tako na srbski kot hrvatski strani.» Za vicekonzulat Anglije v Ljubljani Na zborovanju jugoslovansko-angleške zbornice v Zagrebu je bila sprožena ponovna zahteva, da se mimo Beograda ustanovita tudi v Zagrebu in Ljubljani odbora za trgovinski promet z Veliko Britanijo in da se v Ljubljani osnuje angleški podkon-zulat. Ukinjeni vlaki bodo znova vozili 15. aprila bodo znova vozili naslednji ukinjeni vlaki: brzo-vlaka med Beogradom in Jesenicami, odhod iz Beograda bo ob 9.20, z Jesenic ob 7.45. Dalje bodo uvedeni ukinjeni vlaki med Čakovcem in Dolnjo Lendavo, nočna brzovlak Maribor— Kotoriba—Postojna in obratno, na progi Rogaška Slatina—Rogatec vlaki 2111, 2112 in 2116, na progi Novo mesto—Straža-Topli-ce vlaka 9540 in 9541. D kozi oki enar skozi okno Vedno znova se moramo pri razmotrivainju našega narodnega gospodarstva, predvsem pa naše zunanje trgovine, vračati na ugotavljanje in obsojanje težkih napak, ki bi jih bilo treba že zdavnaj korenito odpraviti; namestil tega pa postaj aj o prav te usodne napake izredno priljubljen podedovani greli sleherne naše vlade ves čas od ustanovitve naše skupne domovine pa ■pse do danes. Letos je vse naše gospodarstvo stopilo zopet v novo, pa zelo važno in razburkano leto svojega razvoja. Sodobne razmere v svetu i;i splošna zmeda v gospodarskem življenju vseh petih kontinentov, dalje vojni konflikt, ki je zajel skoro vso Evropo in ki grozi sleherni trenutek okužiti tudi še preostali nevtralni del starega kontinenta, pa avtarkija, dirigirana gospodarstva, vojna gospodarstva in povečanje vojaških storitev, kar se opaža neprikrito v prav vseh državah sveta, — vse to nam ne more dajati kakih posebno velikih nad, da bo materijalna kultura sodobnega človeštva krenila kamor koli naprej in da bodo ljudje zopet kaj kmalu zaživeli mirno in srečno življenje. Toda tudi v taki perspektivi, ki nam ne daje nobenega upanja in nobene tolažbe, nočemo in ne smemo biti pesimisti; ne smemo brezbrižno sedeti in s prekrižanimi rokami čakati, kaj se bo zgodilo in kakorkoli se bodo stvari razvijale. V preteklih dvajsetih letih svojega samostojnega gospodarskega življenja smo doživeli premnoge bridke in poučne izkušnje, ki bi morale zapustiti v nas mnoga koristna spoznanja; predvsem smo spoznali temeljno resnico, da so industrijske države gospodarsko znatno močnejše od agrarnih, ki podlegajo prvim na svetovnih, denarnih in blagovnih tržiščih. Industrijske države očitno in sistematično gospodarsko zasužnjujejo aigrar-ne države, med katerimi so le redke izjeme, ki živijo kolikor toliko samostojno življenje. Taki izjemi sta predvsem Danska in Nizozemska; prva zato, ker leži v tesni bližini 'angleškega otočja in predstavlja s tem prvega dobavitelja življenjskih potrebščin Angliji, ki se skoro izključno bavi le z industrijo in čigar življenjski standard je vrhu tega izredno visok, Nizozemska pa zato, ker je kljub svojemu majhnemu evropskemu ozemlju koloni jalna velesila, tretja v Evropi in četrta na svetu, in ki se mora za svoje močno, urejeno gospodarstvo zahvaliti svojim neizmerno bogatim kolonijam mnogo, bolj kakor pa renomiranim jajcem, maslu, siru in cvetju. Kako je mogoče, da velja danes par piščancev ali deset kilogramov pšenice pet- do šestkrat manj, kakor lepa ustna otroška igrača orglice,— ne bi znal naj-brže pojasnili niti sam Bog na nebu, vendar je to bridka res nica, ki jo mi kot poljedelska država še prav posebno občutimo. Če si ogledamo številke našega izvoza in uvoza v preteklem letu, vidimo, da so bili naši glavni izvozi predmeti surovi baker, les, živina, rude, premog in pšenica. Lani smo izvozili: 1,299.455 ton lesa v vrednosti 1.121,200.000 din, živine in mesa za 1.124,600.000 din, surovega bakra 27.349 ton za 441,400.000 din, rud in premoga 1,172.000 ton za 327,700.000 din in pšenice 177.718 ton za 311.700.00 din. Vrednost teh predmetov predstavlja 72.75% vrednosti vsega našega izvoza. Najbolj pa obremenjuje naš uvoz bombaž, železo, volna, mineralna oljn, svila in juta ter premog, katerih smo lani uvozili: 33.642 ton bombaža v vrednosti 892,800.000 din, 121.877 ton železa za 576,400.000 din, 6.981 ton volne za 415,100.000 din, 12.027 ton svile in jute za 243.200.000 din, 151.143 ton mineralnih olj za 153,100.000 din in 395.341 ton premoga za 141,000.000 din. Vrednost uvoza le teh glavnih uvoznih predmetov daleč prekaša vrednost vsega našega »voza v letu 1939. Uradna statistika nam dalje kaže, da smo lani uvozili raznih strojev in orodja za 388,300.000 din, elektrotehničnega materijala za 176.200.000 din in prevoznih sredstev za 261,500.000 din. Vso to pa še ne bi bilo nič nenavadnega, če bi naša trgovinska bilanca ne kazala tudi nekaj kričečih anomalij tako na primer: Lani smo izvozili surovega bakra za 441,400.000 din, uvozili pa smo nekaj bakrenih izdelkov, izdelanih iz istega bakra v vrednosti 23,900.000 din. Lesa smo izvozili za nad milijardo dinarjev, za nekaj uvoženih izdelkov pa smo plačali tujini točno 10 milijonov dinarjev. Znano je, da se celuloza in papir izdelujeta iz lesa; vendar smo dali lani tujini za uvoženi papir 47,500.000 din. Živine in mesnih izdelkov smo izvozili za skoro milijardo in četrt dinarjev, uvozili pa smo istočasno mesnih »špecijalitet« in loja za 19,800.000 din. Konoplje in prediva smo izvozili za 232.600.000 din, uvozili pa smo vreč za 5,200.00 din povsem po nepotrebnem. Rud smo izvozili za 327,400.000 din, uvozili pa smo nepredelanega in polpredelanega železa za ogromno vsoto 81,500.000 din, kakor da bi bilo tako težko iz naše rude doma stopiti železo. Za tračnice, železniški in mostovni materijal smo izdali lani tujini 104,600.000 din, kar pomeni, da smo z zlatom kupili nazaj lastno železo, ki smo ga izvozili v inozemstvo skoro zastonj. Za pluge smo plačali lani tujini 7.800.000 din, za vijake in razne žeblje 9,500.000 din in za razne druge predmete, izdelane iz železa 268,100.000 din. Uboga naša železna ruda, kako drago in predrago jo moramo kupovati nazaj! V naši državi imamo ogromne črede ovac in vendar smo lani uvozili za 415,100.000 din volne. Če bi to ogromno vsoto porabili za dvig in poplemenitenje naše ovčjereje, bi vzgojili v 10 do 15 letih take pasme in toliko ovac, da bi lahko tekmovali i v kakovosti i v množini volne s tujino, kateri moramo danes odtehtati volno njenih škotskih, argentinskih in avstralskih ovac s čistim zlatom. Kljub ogromni množini živine, ki smo jo izvozili lani v inozemstvo, smo od tam uvozili kar za 24,300.000 din čisto navadnih sirovih kož domačih živali. Imamo vse pogoje za razvoj lastne sladkorne industrije, da bi se lahko docela emancipiraii od tujine (saj smo pred leti stotine vagonov sladkorne pese zmetali celo na gnojišče, da se ni zmanjšal dobiček nekaterih naših sladkornih magnatov), pit smo vendar lani uvozili za 17,900.000 din sladkorja. V Evropi slovimo v pridelovanju oljnega semenja kot naj bogatejša država, pa smo vendar lani dali tujini za uvoženo semenje 43,800.000 din. Če seštejemo vse te postavke, vidimo, da smo vrgli tujini docela po nepotrebnem, samo lani ogromno vsoto 763,300.000 dinarjev, kar predstavlja krepko klofuto za vse nas in glavno rak-rano za našo trgovinsko bilanco. Vse zgoraj naštete predmete, ki smo jih uvozib, lahko igraje proizvajamo sami doma z lastnimi strokovnjaki, z zaposlitvijo lastnih brezposelnih delovnih množic :n i lastnim dobičkom oziroma prihrankom. V svoji slepoti ali pa megalomaniji prodajamo tujini naše pri rodne' zaklade za bagatelne cene, od nje pa kupujemo nazaj iz istih surovin izdelane in s kričečimi etiketami ^načičkane proizvode za sto in stokrat višje zneske. Le z lastnim delom bomo preprečili, da ne bo vsak naš peti dinar padal zastonj v tuje žepe, ki so brez dna, da ne bodo puhtele milijarde našega denarja in narodnega bogastva skozi dimnik naše lahkomiselnosti, lenobe in apatije, ko vendar vemo, da so bile te milijarde ustvarjene z neizmernim trudom in znojem našega malega delovnega človeka. Duh podjetnosti in ustvarjanja, duh pozitivnega dela na dvigu lastna domače predelovalne industrije mora v bodoče varovati naše prirodno bogastvo pred lahkomiselnim zapravljanjem in brezplodnim razmetavanjem. Ta duh mora služiti edino le jugoslovanskemu narodu in njegovi državi. Ko bo pričel zmagovati nad mrzlo, grabežlji- vo tujino, bomo pričeli šele živeti srečnejše, zadovoljnejše življenje. Zunanje zanimivosti Angleži o Masaryku Slavni angleški novinar W. Steed je napisal o pok. Masary-ku ob 90 letnici njegovega rojstva članek poln simpatije in občudovanja. Med dragim piše sledeče: »O Božiču 1. 1910. me je zaprosil Masaryk, ki je bil takrat poslanec v dunajskem parlamentu, naj pridem zvečer k njemu. Povedal mi je, da je ravnokar izvedel, da so bili s sodelovanjem avstroogrskega poslanika v Beogradu izdelani navidezno izvirni dokumenti, katerih fotografije so se uporabile za obtožbo veleizdaje proti avstro-ogrskim Jugoslovanom. Masaryk sam se je pripravljal, da se udeleži procesa in bi pripeljal seboj človeka, ki je ponaredil listine in ki je Srbin po rodu, da bi tako dokazal potvorjenje. Pojasnil mi je, da morejo nastati dve možnosti. Če bi šel v Beograd, bi se izpostavil obtožbi veleizdaje in bi mogli biti uničeni on in njegova rodbina. Če pa ne bi šel, bi se krivica morda ne mogla dokazati in čast njegovih jugo-slovenskih prijateljev bi bila omadeževana. Mislim, da se je Masaryk takrat že odločil da pojde, le da je želel prej se po-razgovoriti s prijateljem. Takrat sem mogel prvikrat občudovati njegov moralni heroizem.« V Mariboru je pa zadnjič nek** društvo preprečilo proslavo Ma-sarykovega jubileja. Prijave za vstop v Narodno Radikalno stranko sprejema Uprava našega lista „Slovenska BesedaLjubljana* Beethovnova ulica št. 6. Poskusite NOVO BOK PIVO PIVOVARNE UNION V LJUBLJANI OBIŠČITE GOSTILNO 7-a obilen obisk se priporoča AZEM Ljabljana-Žabjak - Telefon štev. 28-57. Točim izbrana dalmatinska vina najodličnejše kvalitete kakor tudi štajerska in dolenjska izbrana vina. Priznano izvrstna kuhinja Vam nudi vedno razne posebnosti. Vaak Četrtek in petek mor*ke ribe. Posebna specijaliteta — polenovka. Zora Raže m. Dovžan Ivan dipl. krojačnica za dame in gospode Ljubljana, Sv. Petra c. 81 Izvršuje vsa v stroko spada* joča dela po najnovejši modi in po najsolidnejših cenah Postrežba točna Priporoča se gostilna ,,1’ii JERICI" IUiiimUQiUlliaimiiiuiliimiuiiuuiuiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiuiuiiuiiiiiiUilU*U ROŽNA DOLINA Najboljša štajerska, dolenjska, in dalmatinska vina. Posebna specijaliteta suhe domače klobase. Jelčič Angelo LJUBLJANA VIL GALETOVA ULICA ŠT. 11 Telefon št. 38-40 pleskar, ličar, sobo- in Črkoslikar za stavbe in pohištvo Izvršuje: Vsa pleskarska in soboslikarska dela po zmernih cenah. / Pojasnila v strokovnih zadevah brezplačno. / Postrežba točna in solidna. Priporočamo to znano tvrdko vsem ! Širite »SLOVENSKO BESEDO"! Za konzorcij »Slovenske besede* in odgovorni urednik Vili Vlahovič. Tisk Delniške tiskarne, d.