Dopisi. Sv. Lenart v Slovenskih goricah. (Nemaka „ for a uakas a ".) Ni še miailo dve leti, odkar ae je po Sloveaakih yoricah razlegalo prekliajevaaje, vzdihovaaje, jok in atok prebivalcev od vseh slojev zaradi poloma aeatleaarake aemčurske ^foršaakaae". Preklinjali so poseataiki, ker so vsled tega poloma deloma zgubili svoj deaar, deloma zabredli v težke dolgove, jokali in stokali so ubogi hlapci ia dekle, kateri ao si v potu svojega obraza težko zaalužili aekoliko boraih viaarjev, ter so jih v avoji nevedaosti hraaili v aemčnrski »forsuskasi". — Vsi ti aearcčaeži so vsled nepoštenega upravljauja zgoraj omenjenesra denarnejra zavoda dobili po težkem boju le mali del avojega težko prihraajeaega deaarja nazaj ! Veliko let aapornega dela bode potrebno, da se zopet izliže ta težka rana med prebivalci aeatlenarakega okraja. Vkljub temu so ae zbrali preteklo aedeljo dae 30. julija pri Sv. Lenartu posiliBemci ia aeniBkutarji, ter uataBOvili aovo Bforauakaso"! Clovek se mora pač čnditi, da imajo ti ljudje pogum do takega podjetja. Mar mialijo, da je že vaa tista 1 u m p a r i j a ajihovib aomialjeaikov, ki ae je zgodila pred par leti pri Sv. Lenartu — pozabljeaa? Ali miBlijo, da je ta težka raaa, ki je bila vsled poloma nforšuskaae" v gmotaem ozira prizadeta velikemu delu prebivalatva seatleaarakega okraja — že zaceljeaa? 0 ae — ai se zaceIjeaa — in rana ae žalibog vedao močao krvavi! Ali mialijo aentlenaraki posiliaemci ia nemčnrji zidati avojo aovo Bfor8U8kaaoa na podlagi ljudake aevedaoati? Taka podlaga ae obaoja že aama ob sebi ia poruaila ae bode ravao tako, kakor se je poraaila prva nforauakaaa" ! Ia kaki pouk aledi iz tega za tebe, dragi poaestaik, pošten in varčea hlapec, pridaa ia delavaa dekla? Noai tvoj težko prihraajeai deaar v sloveaake denarne zavode, brani tvoje viaarje v sloveaaki hranilaici in posojilniei, kjer ae aisi imel ti ia tvoj tovaria tako bridkib izkuaeaj, kakor ai jih imel v nemski ^foraaskaai"! 0, aase ljudatvo v Sloveaakib goricah ai več tako nevedno, kakor si mialijo njmskatarji pri Sf. Lenartu! Ni ae pozabilo, v kako bedo ia uboštvo je padlo vsled nepošteaja prejanje aemake ^forauakase"! Ta britka izkuanja je odprla aašemu ljudatvu oči, ia hranilo bode svoj težko prihranjea denar v takib zarodih, kjer vlada poštenje ia zaačaj 1 Vi vai, kaietje, poaeataikj, hlapci ia dekle, spomiajate 8e vedao, v kako aesrečo je pred par leti pogrezflilo veliki del prebivalstva aeatleBar8kega okraja m ae dalje okrog aepoateno got»podarstvo Bemčurske Bfor8naka8e". Zaupajte svoj denar aamo poateaim slovenskim denarnim zavodom! Sv. Benedikt v Slovenskih goricah. (Ciril-Metodova slavaost ženske podružaice av. Ciril inMetoda.) Ta kra8aa alavaoat, ki amo jo obhajali v aedeljo, dae 23. julija nam ae izgiae tako hitro iz spomiDa. — V korist aaai šolaki družbi prirejeaa, privabila je od blizu ia daleč izredno veliko rodoljubae sloveaake goapode ia zavednega kmečkega l.judstva. V poaebno velikem atevilu ao dosli vrli Šentlenarčani s 8vojim pevakim zborom, potem Trojičaai, Negovčaai, AaovČaai. nadalje 80 aaa počaatili goatje iz Gornje Radgone, Kapele ia Ljutomera, od Sf. Jurja ob Ščavaici in Sv. Aatoaa, iz Ptuja, od Sv. Urbaaa ia Sv. Bolfaaka, od Sv. Barbare in Sv. Ruperta in celo iz daljae Jareaine, tako da so ae mnrali maogi ostati zunaj. Vstopnic je bilo prodanih 317. Slavao8t otvori dekliaki pevski zbor 8 triglasao rVelegrajako himno". Micika Šenekar iakreao pozdravi v imenu podružaice vse došle v lepi pesmici. Učiteljski meaafli kvartet čvrsto zapoje dve krasni hrvaaki pesmi. Micika Tomažič apretno deklamuje aa to Gregorčičevo: Naa čolaič otmimo!, za ajo pa izpregovori alavaoatBO beaedo Malika Letaik. Ko ata sv. brata Ciril ia Metod med Bami delovala in nas vnenuala za Boga in za aarod, je bila aaaa domovifla velika, slavaa. To je povzročilo delo Ciril-Metodovo. Tekom stoletij ao aovražaiki ailflo zožili mejo aaše domoviae ia daaea že segajo po zadnjem koau, ki je ae aaša laat. Z domačo zemljo Bam hočejo vzeti tudi aaao mladiBO, ki jo potujčnjejo po šulferajnskih šolah. Zato 86 moramo V8i zopet poprijeti dela, ki sta ga opravljala nekdaj av. brata ia k temu svetemu Ciril-Metodovem deln nas najkrepkeje vapodbaja aolaka drnžba, ki noai ime sv. bratov ia ki braai naso deco pred potojčevaajera. Da ae aauče tega dela zlaati naaa dekleta in naše žeae, zato je nastala lani pri naa ženska podružnica, ia da vse druge vaemamo za to delo, da spravimo akupaj lepo avoto za družbo, ki potrebuje podpore, v ta namen se je priredila ta alavaost. Le krepko delo v obrambo naae vere ter aaae mladiae nas more reaiti ia obvarovati propada. Da ao iakreae besede vrle govoraice aegle k srca vaem aavzočim, o tem dovolj priča krasai vapeh alavaoati. Poglavitna točka vae alavaoati je bila ganljiva Marijina igra v petih dejaajib, nNa Srcu Marijiaem". Vojvodiaja Edita (Aatoaija Tomažič) daruje zlati križec rajne matere Mariji v gozdai kapelici. Uboga deklica Irma (Ivaaka Pivec) isče pomoči bolai materi in moli v gozdai kapelici, Marija (Alojzija P!oj) ji izroči križee, da aaj z ajim plača zdravaika. Irma to stori ia mati ozdravi. Deklica Valburga (Liza Majar) aaznaai, da je križec ukraden. Ob dohodu kaegiaje Ljudmile (Antonija ZimiČ) ga aosi Blaaka, vaukiaja zdravaikova (Mar. Tomažič) ia vojvodiaja ga spozna. Grofica Vijolaata (Amalija Letaik), nasprotnica čeačeaja Marijiaega, aaravaoat izreče, da ga je Irma ukradla. Ida (Marija Šeaekar) in Hermiaa (Liza Markovič) sta tadi te misli. Irma ae braai, mati Ditmunda (Bibijaaa Ploj) za ajo proai, toda vse aič ae poraaga, dve dvorai dami (Liza Orako ia Jožefa Seaekovič) jo odpeljeta v ječo ia aodiade izreče, da ae ji aaj za kazea odaeka deana roka pri kapelici v gozdu. Irma poproai, da srae še prej moliti k Mariji. Ko zapojo gaaljivo pesmico, ae Marijin kip zgaae, Marija saame krono z glave ia jo ponudi Irmi. Vse ostrmi. Vojvodinja apozna, da je čiato po krivem obaodila Irmo, za katero ae je potegaila Marija saina. Gerkev a aamoataaom obljnhi tamkaj poataviti v zadosčenje, Vijolanda prosi Irmo odpuačaaja ia prizaa poinoč Marijiuo. Vai pokleknejo ia z gaaljivo pesmico počaate Marijo. Igra aapravi mogočea utiaek. Dekleta so jo izvratao predstavljale, zlasti so ae odlikovale Marija, vojvodiaja, Vijolaada, Irma, kneginja ia Notburga, pa tudi ostale 80 bile V8e popolaoma aa »vojem meatu. Po predstavi ae je razvila pri gostilaičarju Jož. Horvatu velika aarodaa veselica. Tu so aaatopali kaj čvrsto vrli jurjevaki tamburaai, krasao je popeval dobrozaaai leaaraki moški zbor, oglaaili so se s peamicami tudi Antoajevčaai. Naša požrtvovalaa dekleta pa so pridao prodajala aarodae trake, cvetlice, potem jestvine, ki so je darovale rodoljabae beaediške gospodinje za družbo ; radovedaeže je zabavala meaažerija, mBoge je privabila licitacija, šaljiva pošta pa je ohrafljevala medaebojao zvezo. Zabava je bila zares izboraa, zato gre hvala poaebao postrežljivemu goatilničarju. Gmotni uspeh je bil za naše kmedke razmere v resaici sijajea. Dohodki predstave in veaelice zaaaajo 201 K 70 via.; po odbitih atroakih ostaae za drnžbo čistih 140 K, katere amo žc poalali v Ljubljaao. Priarčaa hvala vseni, ki ao ali z udeležbo ali z lepim darom pripomogli k tako lepema uapeha! Ve vrle benediske deklice in žeue pa le tako naprej v delu za aarod in ajegovo mladiao! Živele! Iz Saleške doline. (Slabi listi.) La8tništvo tuk. premogove jame daje v aekdaj zadružni, sedaj ediuo gospodarjevi kaatini, tele Ii8te delavatvu aa razpolago: nGrazer Tagblatt", rSlov. Narod" ia klaverao zmea obeh — ptujakega BŠtajerca", ki ga dohaja aa jarao okoli 40 izvodov. Ce pogledamo to strupeno troperesnico, 8e aam dozdeva, da daadaaea kapitalizma ne zadoačajo več izžeta dalavaka trupla, zapuačeae vdove ia gladai jetični otroci, molohu ae hoče ajihovib dua, da jim vzame ljabezea do Boga ia materaega j jezika: vea človek ae mora polagoma zastrupljati z aemikim dimom. Ali ae dohaja iz tega aaniena toliko rŠtajercev" na jamo, čeprav jih marsikateri dclavec niti ae plača, ia mnogi zmore le polovičao ceao? Ali ima res delavec, knaet, obrtaik v tem glaailu upati rešitve iz svojega težavaega položaja, ali se tam odpirajo zakladi boga8tva, se aeokužeae sreče, zdravilai lek zoper vae bolezni? Posluaajte, pametaejai! Ali vam gre v glavo, kako ae more brez hiaavačiae videti alaboati samo v sloveaaki družbi, poavetai in dnhovaki? Ali je res pri Štajercijaacih samo čiato zlato? Ali je kdo, ker je Nemec ia aapredajak, že aagelj ? Kdor sam ae zaa mialiti ia le temu lističu vae verjame, bo trdil kaj takega, pametea človek, ki vzame razna flŠtajerca" še kaj drugega v roke, pa ae. Ia veadar se je dalo aekaj prealepiti od BŠtajerca" ia ate poslali evoje otroke v Šoštaaj v aolo; ae morda v šestrazredaico, ampak v dvorazredao poaemčevalaico. Revež brezverec ae bo srečaejai ia Sloveaec, izdajalec svojega rodu, ne bogatejai. Sicer bi Nemci ae vedeli, kaj je revščiaa, če bi jim aemščiaa kaj poraagala. Ali so vaai ae svita, ko veaomer berete opravljivo čvekaaje le o duhovaikih ia voditeljih aloveaskih, aikdar pa aiti eae zle beaedice čez kakega aemčurja! Povsod, koder hodi Človeski rod, je aepopolnoat in greaaoat doma, povsod aajdemo ljudi dobre ia hadobae, prijazae ia osorae, radodarae ia skope, pravičae ia krivične! Tega ae bo izpodbil BŠtajerea, ki vidi elabosti le aa slov. voditeljih, na aebi pa ae! Hinavec z braaom! Sicer liat ai vredea, da se toliko bavimo z ajim. Na eai atrani pobija gealo BSvoji k svojim", čes, da ai izkoriščaa, ako se ravaas po njem, na slednji straai pa že aam priporoča. Proti farakira koaaumom mora rohneti, sicer bi ae bil protestaataki ia trgovski list. Nikjer ai iakal kak duhovaik pri ajih dobička, če ao ae izjalovili, ao se le zato, ker ni bilo med nami ae dovolj zato uspoaobljenih oaeb. Naravnost amesaa pa je bleda zavist ptujake krote, ko vidi, da bo aekaj paenice slo v skrorane kaplaaijske akrinje za celoletea trud aameato v nenasitaa žrela ptujskih žgaajetočev. Iz vsega wŠtajerČevega" piaarjeaja odseva jasao tale namen: 1. Vzeti polagoma katoliski duhovščiai ves ngled po čednem pregovora: Obrekuj pridao, vaelej aekaj obvisi; 2. spraviti Sloveace ae v trai aemaki jarem, vauženjstvo, v katerem je utoflilo že toliko slovaaake krvi. Sklep: Varajte se laŽBjivih prerokov! Reanicoljub. Iz Martena na Vestfalskem. (Velika ne a r eča.) Na cehi Boruaiji ae je 10. julija od petrolejae svetilke vnel 700 m globok rov ter popolnoma pogorel. V jami je oatalo 39 radarjev, ki si aiso mogli resiti življeaja. Smrt ao imeli strasno. Šest mrtvih so dobili 12. julija, osem ae le 21. julija, 22 mrtvih ao aaali, pa jih ne morejo vea dobiti, ker ao okoli odri v ogaju. Tudi dva Sloveaca sta nmrla te atraaae amrti v globokem rova. Matija Jasner ia Jaaez V e r d e 1, zadaji je še aedaj v rova in ae ae ve, kedaj bo mogoče do ajegovega in ajegovih tovarišev trupel priti. Zadaji je bil ud tukajšajega novega sloveaskega radarakega druatva. Pravi kračaaeki mož je prejel sv. zakrameate od slovenskega miaijoaarja ob velikoaočnem času. Zato apamo, da čeravao ae ajegovo truplo v 700 metrov globokem rovu leži, se ajegova duaa v nebesih ve8eli. Proaimo vedao Boga, naj aa8 varuje take strašae amrti!