Mart sia s(a se po dolgih letih spet našla. Posnetek Je narejen v vlaku z Jesenic proti Ljubljani
Beograd, 3. okt. V jugoslovanskem ministrstvu za zunanje zadeve se je zvedelo, da je bolgarsko ministrstvo za zunanje zadeve poslalo 13. septembra jugoslovanskemu veleposla. ništvu v Sofiji noto v zvezi z obsodbo, izrečeno nad jugoslovanskim državljanom Momirom Seferovičem. Ta nota je bila objavljena tudi v so-fijsikem časniku »Rabotnieesko delo«. Zaradi surovih žalitev vlade FLRJ, ki so same na sebi preziranje in teptanje najelemCn-tarnejših pravil in običajev v slehernem diplomatskem občevanju je bilo jugoslovansko ve. leposlaništvo v Sofiji prisiljeno vrniti to noto brez odgovora.
Kakor se vidi iz besedila note, objavljenega v bolgarskih časopisih, se je morala bolgarska vlada še enkrat zateči k odkritim lažem in ponarejanju, ki jih je treba kratko omeniti, ker so sam^ na sebi značilne za odnose bolgarske vlade do Jugoslavije in njeno pojmovanje
PUHE AVL JEM V DOMOVINI!
Vest, da se vrne v domovino ugrabljeni Ivan Pirečnik je bliskovito odjeknila v srcih našega ljudstva. Njegove vrnitve so se še posebno razveselili naši pionirji, ki so s pravo otroško neučakanostjo, polni tovariške ljubezni, nestrpno pričakovali, da prožijo dragemu Ivanu roko v prvi pozdrav in ga sprejmejo v svoje vrste.
Prvi pozdrav na Jesenicah
Na jeseniški železniški postaji se je že dolgo pred prihodom vlaka iz Avstrije zbrala velika množica ljudi. S polnimi naročji rož in daril so še in še prihajali na postajo otroci, matere in jeseniški delavci ter se pridružili čakajoči množici. Ko je vlak pripeljal na postajo, se je iz 4000 grl razlegal en sam vzklik: »Ivan! Ivan!« Ivan Pirečnik. ki je v spremstvu svoje matere in njenega pravnega zastopnika profesorja dr. Goričarja zrl na to silno množico, se v prvem trenutku ni znašel. Začudeno je gledal okrog sebe, sprejemal cvetje in darila. Toda kmalu je dojel, da je to namenjeno njemu. da je to dobrodošlica dragemu sinu. »Pozdravljen, sin domovine, pozdravljen pod svobodnim soncem«, je odmevalo izpod Možaklje. »Dragi, dragi naš!«, je s solzami v očeh dejala neka mati z majhno triletno hčerko v naročju. Otrok je prožil Ivanu drobno roko v pozdrav s prisrčnim »Zdravo!«.
Odveč bi bilo postavljati Ivanu kakršna koli vprašanja o njegovih vtisih in čustvih. To, kar se je dogajalo v njegovem srcu, so izražale njegove modre orošene oči, so govorili nemi pozdravi njegovih rok. Skozi gnečo se je do vagona prerinil star železar. S težavo je zadrževal solze, ki so mu silile v oči. Tako rad bi Ivanu kaj več povedal za dobrodošlico. Toda ginjenost mu ni dala, da bi izrekel to, kar je ta čas čutil: »Ivan! Sin!« je bilo vse, kar je rekel,
mu toplo stisnil roko in mu pripel na suknjič rdeč nageljček, simbol slovenskega naroda. Rdeč nageljček in ti dve kratki besedici sta povedali vse. Slovensko ljudstvo je sprejelo svojega sina.
Prisrčna sprejema v Lescah in Kranju
Taki prisrčni prizori so bili povsod, kier koli se je ustavil vlak. V Lescah je skupina pionirjev povabila Ivana na Bled. »Z veseljem te bomo sprejeli in pokazali lepote našega kraja«, so dejali, ko so mu izročali darila. Delovni kolektiv tovarne čokolade v Lescah pa je v pismu izrekel: »Prav tako kakor tvoja mati se veselimo tvoje vrnitve vsi in ti želimo mnogo sreče in uspeha v domovini.«
V vagon je prišel tov. Jordan Miroslavski, železničar iz Skop-Ija. Bil je v Podbrdu na oddihu in prekinil dopust samo zaradi tega. da se pelje z istim vlakom, s katerim je prispel Ivan Pirečnik. Obšel je vse vagone, da je našel Ivana. Objel ga je z nepopisno globokimi, toplimi tovariškimi čustvi, ki sß lastni tem našim južnim bratom, ki so tolikokrat okusili, kaj pomeni spet najti to, kar jim je ugrabil tujec.
Na poti proti Kranju je Ivan postajal vedno bolj živahen. Gledal je skozi okno in močno obžaloval. da ne more videti slovenskih planin in Triglava. Z nepopisnim vzhičenjem nam je razkazoval darila, ki mu jih je ob slovesu poklonil kolektiv jugoslovanskega poslaništva v Bonnu, njegovi šolski tovariši in prebivalstvo kraja, kjer je Ivan do zdaj živel. Prvo. kar nam je pokazal, je bilo kolo. Z njim se bo vozil na izlete s svojo pionirsko organizacijo. Ivan je že vedel, da obstajajo pri nas pionirske organizacije. Ko je pokazal nogometno žogo, nam je povedal, da je že član telovadnega društva »Partizan« in nam v dokaz pokazal značko
Prisrčni sprejemi na vsej poti od meje djo doma — Sprejem pri ministru Potrču-- Številna darila materi iti sinu Obisk v uredništvu Slov. Poročevalca Veliko veselje v Šoštanju — Ganljivi prizori svidenja v rojstnem kraju
Nedeljski
„Slovenski
poročevalec“
izide na 12 straneh
t. bogato vsebino in boste v njem lahko gledali in brali:
•	NAJDIHOJCO, kjer boste čitali prisrčno pravljico Vide Brestove »MEDVED«, gledali slikanice, reševali uganke in križanko.
0 SLIKOVNO STRAN, kjer boste med drugim videli sliko maršala Tita na paradi vojne mornarice, slike z obiska ameriškega admirala Casady-a, sliko iz razgovorov maršala Tita in njegove soproge z angleškim zunanjim ministrom Edenom in druge.
•	RAZGOVOR S FRANCETOM BEVKOM ob HI. kongresu Zveze književnikov Jugoslavije v Ljubljani.
•	VAŽNE ŠPORTNE DOGODKE — dvoboj v atletiki z Italijo in boksarske tekme z Avstrijo.
S poti košarkarjev na mednarodnem turnirju v Turčiji.
•	SLIKE O SPREJEMU IVANA «REČNIKA v domovini
in mnogo drugega zanimive*» to poučnega gradiv«.
ter knjigo »Partizan«, ki jo je prav tako prejel na našem poslaništvu v Bonnu. Nova darila, ki jih je prejel na Jesenicah in Lescah je skrbno spravil, da si jih podrobno ogleda potem, ko pride v Šoštanj. V vlaku ni bilo za to časa, saj je imel z materjo toliko pogovorov. Ti pogovori so izražali ljubezen sina do matere, za katero tako dolgo ni vedel.
V Kranju je Ivan prvi pozdravil čakajočo množico z gromkim »zdravo!« Sicer že nekoliko okorno, toda tako prisrčno je izzvenela ta prva besedica, izrečena v materinskem jeziku. Na ta »zdravo« so zajokali prav vsi, ki so Ivana dočakali in ga pozdravljali. »Hodi po poti svojega očeta«, so dejali kranjski tekstilci. »Pozdravljen na domačih tleh!« je rekla pionirka v svojem pozdravu. Žene Kranja so čestitale srečni materi, jo objemale in obdarovale ter jo vabile, naj jih s sinom čimprej obišče.
Izrazi čustva so presegli vrhunec v prestolnici Slovenije
Vlak je počasi krenil naprej. Ivan je spet ogledoval nova darila, božal cvetje in se do podrobnosti zanimal o delu pionirske organizacije ter postajal vedno bolj nestrpen. Vedel je, da se bliža glavnemu mestu Slovenije. Ta čas niso Ljubljančani niti slutili, da Ivan prav tako kot oni nestrpno pričakuje, da jih pozdravi. Sepetaje je ponavljal: »Zdravo tovariši, hvala tovariši!«
To, kar je pripravila Ljubljana za sprejem, je presegalo vsa pričakovanja. Ivan, ki je že od Medvod dalje stal pri oknu, nemiren in svetlih oči, je naenkrat vzkliknil« »Joj, koliko ljudi!« In res. Ves obsežen prostor ljubljanske železniške postaje je bil natrpan z ljudmi. Matere in očetje z otroki v naročju, zastopniki vseh množičnih organizacij in oblasti, pionirske organizacije, oficirji JLA, pripadniki Ljudske milice, tisoči in tisoči prebivalci Ljubljane so spontano in sproščeno dočakali ugrabljenega sina. V vagon, v katerem sta bila Ivan in njegova mati, so navalili otroci in odrasli. Klicali so Ivana, vzklikali njegovi materi in oba obsipavali s cvetjem. Množica je silila k vlaku, se vzpenjala na okna in klicala: »Ivan, Ivan!« »Srečna mati!«, ter še posebej vzklikala dr. Goričarju. »Tam je!« so se razveselili otroci, ko so zagledali Ivana. »Kje je hrabra mati?«, so spraševale žene. Sleherni je hotel objeti mater in sina.
V kupe je prišel neki oficir Jugoslovanske ljudske armade, se prerinil do Ivana in ga pri-?T$g0 cfcjjjl:	si naj! Ne-
zdravljen bodli! Ne damo te več nobenemu!«
Ko je Ivan izstopil iz vagona, so ga morali dvigniti in v naročju nesti skozi množico čez peron. V silnem navalu čustev deset tisočev ni bilo mogoče pozdraviti Ivana in njegovo mater tako, kot so želele posamezne množične organizacije in drugi zastopniki. Ivana so morali začasno zakleniti v čakalnico za matere in otroke, da so se ljudje nekoliko umirili. V čakalnico so potem posamezno prihajali zastopniki množičnih organizacij, pionirski odredi, zastopniki tereno, podjetij, ustanov itd. Vsi ti so pozdravili Ivana in mater in jima izročili bogata darila. Med darili so bile slovenske knjige, Prešernove poezije, Cankarjeva dela, aktovke, nalivna peresa. Mestni odbor AFZ je daroval krasno švicarsko uro, sindikalna podružnica Prezidija Ljudske skupščine Slovenije »Slovenski zbornik« in 4000 din. Ne moremo posebej našteti vseh darov in darovalcev, ker so dogodki potekali z preveliko naglico. Pionirski odred »Lastovica« je zapel pionirsko himno: »Mi smo slovenski pionirji«. Po pozdravih so morali Ivana spet na rokah nesti do avtomobila. S silno težavo sta on in njegova mati prišla do avtomobila, ki je moral pripeljati zaradi navala prav na peron. S še večjo težavo je avto počasi in previdno vozil skozi množico. V avtomobilu je Ivan stoje pozdravljal ljudi s slovenskim »Zdravo!« in »Hvala, tovariši!« ter jim mahai s šopkom cvetlic. Po ulicah, skozi katere sta se peljala Ivan in njegova mati, in do »Slavije«, kjer jima je Mestni odbor AFZ priredil večerjo, so stali ljudje
ir.	pozdravljali. Se celo v sobi, kjer je bila večerja, je navalilo ljudstvo. Po večerji so pionirji zapeli Ivanu pesem iz filma »Kekec«. Pavla Pirečnik pa je ženam pripovedovala o svojih doživetjih v Nemčiji, o prvem srečanju z ljubljenim sinom: »Vsa sem bila prežeta od vročega hrepenenja po svidenju s sinom. Ko sem ga videla, sem čutila, da bo moja življenjska pot sedaj lepša. Dnevi v Nemčiji so me do kraja izmučili. Nečloveško staliče sodnika Clarka me je zabolelo v dušo. Zdaj sem mirna in spočita, zdaj, ko sem spet doma na slovenskih tleh.«
Ves srečen in prepojen s čudovitimi doživetji je Ivan legel k počitku prvo noč v domovini. Zjutraj, ko se je prebudil, se je stisnil k materi in ji zašepetal: »Dobro jutro, mama!« Spočit in srečen je spet ogledoval darila. V rokah je držal najlepšo nogometno žogo in nam povedal, da bo to žogo daroval pionirski organizaciji v Šoštanju. Iz knjig, saj jih je toliko, si bo pa uredil lepo knjižnico.
P« Säjtrky je Iv8ž» gjj^čnjka
o	načinu diplomatskega občevanja.
V	bolgarski noti navajajo predvsem, da Seferović »ni jugoslovanski državljan«. Ta čud_ na označba j'e bila uporabljena zaradi tega, ker bolgarske oblasti ne morejo reči, da je Seferović bolgarski državljan, ker tega ne bi mogli z ničimer dokazati. Nasp-rotno — iz njegovih osebnih listin se jasno vidi, da so ga bolgarske oblasti imele za tujega državljana. Ker torej S eter o vić ni bolgarski državljan in ker mu jugoslovansko državljanstvo ni bilo nikoli odvzeto, ostane neizpodbitno dejstvo, da je jugoslovanski državljan.
V	bolgarski noti dalje obtožujejo bivšega jugoslovanskega odpravnika poslov v Sofiji Sta. noja Stojkoviča, češ da je »šel v Gabrovo, da bi se osebno sešel s Seferovičem«, da mu je, ker ga ni našel, pustil pri sosedu petni list in pismo, v katerem je baje ukazal Seferoviču, naj ukrene vse potrebno pri bolgarskih upravnih oblasteh za O'đhod v Jugoslavijo Nota obtožuje tudi atašeja Dizdare-viča, da je Seferoviču poslal po vrsti tri brzojavke, v katerih mu je velel, naj se takoj oglasi v veleposlaništvu.
Bolgarska nota uporablja izmišljotine, da bi na vsak način umetno ustvarila obtožbo tam, kjer sploh ni umestna. Momir Seferović je prišel 27. marca
t.	1. v jugoslovansko poslaništvo brez vsakega povabila in dal pismeno izjavo, v kateri opisuje svoje trpljenje in smrt svojega sina, ter prosil, da bi mu jugoslovansko velepolaništvo pomagalo za repatriacijo, jugo. lovanska vlada pa da naj bi o tem obvestila OZN. Ker je torej že tedaj sam sprožil vprašanje svoje repatriacije, ni bilo potrebno, da bi mu odpravnik poslov Stojkovič »pozneje ukazoval«, naj stori ukrepe za odhod v Jugoslavijo. Petnajst dni pozneje je Stojkovič odšel v Gabrovo, ds bi Seferoviču izročil potni list, ker ga pa ni našel, mu ga je pustil pri njegovem sosedu skupno z odprtim pisemcem, v katerem ga obve. šča, da lahko vloži prošnjo za repatriacijo. Teden dni pozneje je poslal ataše Dizdarevič Sv-feroviču po pošti brzojavko m pismo, v katerih mu ni nič ukazoval, marveč ga je vabil, naj se oglasi v veleposlaništvu glede repatriacije.
Kako izključeno je vsako sumničenje glede ravnanja jugoslovanskih diplomatov Stojko-
Bolgarska vlada tožbami prepreč van&liih državi ja gori ji — X e sr oni tvarjanje dejste Ičakšne pojme i o svobodi, demo skih pravicah
Viča in Dizdareviča, se vidi po tem, da je bilo napravljeno popolnoma javno oz. po bolgarskih državnih organih — po pošti in brzojavu.
Taka so dejstva, ki se dajo dokazati z izvirnimi listinami, ki jih ima na razpolago jugoslovansko ministrstvo za zuna. nje zadeve.
Očividno je, da želi bolgarska vlada s takimi lažnimi obtožbami o dozdevni ziorabi diplomatske nedotakljivosti poleg drugega prisiliti jugoslovansko diplomatsko zastopstvo v Sofiji, da bi se odreklo zaščiti in zanimanju za jugoslovanske državljane v Bolgariji, ki morajo prenašati teror in samovoljo bolgarskih organov.
Bolgarska nota trdi dalje, da je začel »Momir Seferović odkrito sovražno delati proti ljudski oblasti, odkar je bila izrečena sodba njegovemu sinu Ivanu«, da je od aprila 1952 prešel k ilegalnosti, da je bil nato »skrit v ju-goslov. veleposlaništvu v Sofiji«, kar je »kršitev splošno priznanih pravil v mednarodnem pravu, po katerih se diplomatske nedotakljivosti ne sme izkoristiti, da bi dajali zavetje kršiteljem ali osebam, ki so obtožene kršitev«.
Dejstva pa govore, da je Se-ferovič v drugi polovici aprila 1952 vložil pri bolgarskih organih prošnjo za repatriacijo, da je šol teden dni pozneje na upravo milice, da bi zvedel za rešitev in da je v pričakovanju rešitve bolgarskih oblasti začasno in popolnoma zakonito sprejel zaposlitev v jugoslovanskem veleposlaništvu. Niti njemu, niti jugoslovanskemu diplomatskemu zastopstvu bolgarske oblasti niti enkrat pred aretacijo niso na kakršen koli način sporočile, da je Seferović obtožen.
Bolgarske oblasti lahko z izmišljenimi obtožbami in »dokazi« z obravnavo, ki je bila v popolni tajnosti, navajajo poljubne trditve, ne morejo pa prepričati javnosti in ne popraviti zločina bolgarskih organov.
Bolgarska nota obtožuje Sefe-
hoče z lažnivimi obiti zaščito jugoslo-nov, ki živijo v Bolno izzivanje in po-V v bolgarski noti — ma bolgarska vlada kraciji in človečan-
roviča, da je dal v jugoslovanskem veleposlaništvu podatke obveščevalne narave, ki zadevajo varnost LR Bolgarije. Sefero-vič je zares navedel dolgo vrsto podatkov o položaju jugoslovanskih državljanov v Bolgariji. Morda ti podatki »zadevajo varnost LR Bolgarije« tako kot jo razume bolgarska vlada. So pa samo gola dejstva, navedena popolnoma javno. To izjavo Sefe-roviča je jugoslovanska vlada poslala generalnemu sekretarju OZN. Dejstvo, da imenuje bolgarska vlada to Seferovičevo izjavo zločin, je značilno za pojmovanje bolgarske vlade o svobodi, demokraciji in človečanskih pravicah.
Lažniva obtožba, navedena v bolgarski noti, da so jugoslovanski diplomatski uslužbenci v Sofiji organizirali ilegalni odhod Seferoviča v Jugoslavijo, pa sploh ni vredna besede. Dejstva govore, da so bolgarske oblasti organizirale in izvedle njegovo ugrabitev z dvorišča jugoslovanskega veleposlaništva ter s tem surovo prekršile eksterito-rialnost jugoslovanskega veleposlaništva.
Kako pa se dajo povezati trditve bolgarske vlade, da je jugoslovanski odpravnik poslov Stojkovič ukazal Seferoviču, naj vloži prošnjo za repatriacijo, hkrati pa organiziral njegov ilegalni odhod čez mejo?
Da bi kolikor toliko lahko računala na to, da bo premotila javnost, je bolgarska vlada vse omenjene netočnosti in obračanja dejstev oprla na odkrito in dokazano laž, da Seferović baje ni bil ugrabljen iz veleposlaništva, pač pa da »so ga 9. julija opazili na ulici Georgiju Deja in prijeli«.
Bolgarska nota pravi med drugim tudi: »Sodišče je na podlagi zbranih neizpodbitnih dokazov spoznalo Momira Ivanova Seferoviča za krivega, da je storil kazniva dejanja, katerih ga obtožujejo, na podlagi česar je izreklo ustrezno sodbo«.
Kakor se vidi iz vsega, bolgarska vlada, ko obtožuje Seferoviča, da se je od decembra (Nadaljevanje na 2. strani)
sprejel delovni kolektiv »Slovenskega poročevalca«. Ivan je z zanimanjem sledil tolmačenju poteka tiskanja časopisa. Po ogledu tiskarne je v prijetnem razgovoru z novinarji pripovedoval o svojih vtisih. Delovni kolektiv mu je izročil v dar aktovko. Prav ta čas, ko si je Ivan ogledoval tiskarno, je prispela iz Borla brzojavka, s katero delovni kolektiv Počitniškega doma v Borlu vabi Ivana na desetdnevni oddih.
Ob 10. uri dopoldne je Ivan obiskal ministra tov. dr. Potrča, kjer se mu je pridružila tudi mati. Ivan je pripovedoval tov. Potrču o šolskih letih, o vtisih v domovini in o veličastnem sprejemu na vseh postajah. Pavla Pirečnik pa je pripovedovala tov. Potrču o doživljajih v Nemčiji. Tov. minister je izročil Ivanu v dar knjige, med njimi tudi iFinžgarjevo »Pod svobodnim, soncem« in »Spomini na partizanska leta« ter veliko bonboniero. Na Svet za zdravstvo in socialno politiko je prišel zastopnik Glavnega odbora vojnih invalidov in izročil Pavli Pirečnik v imenu vseh invalidov Slovenije 10.000 din. Oficirji, podoficirji in vojaki Jugoslovanske ljudske armade pa so Ivanu izročili velik zavitek knjig.
Iz vse Slovenije in tudi iz drugih krajev Jugoslavije so prispela za Ivana Pirečnika in njegovo mater pozdravna pisma iz brzojavke, v katerih izreka delovno ljudstvo Jugoslavije srečnemu sinu in junaški materi tople pozdrave in jima želi srečno bivanje v domovini. Prebivalstvo Maribora in Ptuja je zbralo daril za več kot pol milijona vrednosti.
Tako je naše ljudstvo sprejelo ugrabljenec sina na domačih tleh ssobodne domovine.
Priložena slika prikazuje 75 m visok dimnik v jeseniški že! žarni. Zelo komplicirane ter enske dele in betonske teme] je izvršilo gradbeno podjetje »Gradis« IMM, železen oklep smo ga dobili na račun reparacij iz Nemčije, je montira montažna skupina »D juro D ja kovič« iz Slavonskega Broda P) skarska dela so v rekordnem času izvršili pleskarji jesenišl železarne, ki so pri dvojnem oplesku porabili 280 kg izoli nega laka in srebrne bronze. Notranjo obzidavo tega gigan pa so prevzeli domači martin arsiki zidarji in to po službene času. Orjaški dimnik s svojo bleščečo srebrno barvo je vid« daleč po gorenjskem podeželju.
LETO XIII., ŠTEV. 235
SLOVENSKI
Direktori Bodi janAaO» — Odgovorni arediui)
Vožnja k — Ttuj QtJuroj »üiovmkega poročevalca« — UrednlStvoi Ljubljana. Tomšičeva ulica I. telefon 15-22 do iWl — Uprava Ljubljana Čopova ul. M/IIK telefon 15-71 is tf-21 — Oglasni oddelek: ljubi Jana Kanit*)jev» ollr» ft. telefon 15-Oft u ljubljanske naročnike £4-43 ta ru nanje tS-37 — Postni predal 2> — Tek. račun NĐ *41-M 121 >4 — Mesečna naročnina 140 dl»
PO DESETIH LETIH SE JE PIREČNIK VRNIL DOMOV
ŠE EN PONESREČEN POSKUS BOLGARSKE VLADE
Brezpravnost
državljanov
našiti v Bolgariji
Jona 0 din
Zahvala Leona Hamona Vladimiru Simiču in Josipu Vidmarju
Tržaška občina skrbi
le za priseljence
Pariz, 3. okt. (AFP) Francoska parlamentarna delegacija, ki se je vrnila z obiska v Jugoslaviji, je objavila včeraj sporočilo, v katerem izraža zahvalo jugoslovanski Ljudski skupščini in njenima predsednikoma Vladimiru Simiču in Josipu Vidmarju za sprejem in pozornost.
Predsednik parlamentarnega francosko - jugoslovanskega odbora ter član delegacije Leon Hamon pa je poslal v imenu francoske parlamentarne delegacije Vladimiru Simiču in Josipu Vidmarju tole brzojavko: »Francosko parlamentarno delegacijo je globoko ganil topel sprejem, ki so ga ji priredili jugoslovanska skupščina in jugoslovanski narodi. Prosimo Vas, da Jim izrazite našo hvaležnost ter ganjenost spričo zvestobe in ljubezni, ki jo gojijo do Francije. To izredno uspelo potovanje je zaradi Vašega prijateljskega prizadevanja
ustvarilo trdne stike med francoskim in jugoslovanskim parlamentom. Kot priče naporov in dela Jugoslavije smo prepričani, da je potrebno, da se krepi naše tradicionalno prijateljstvo ter pošiljamo najlepše želje za srečno bodočnost Vaše države.®
Trst, 3. okt. Predsednik cone dr. Palutan je javil, da bodo v kratkem začeli graditi v tržaškem predmestja pii Sv. Ani sedem stanovanjskih hiš s 140 stanovanji, za kater-’ so že nakazali 200 milijonov lir. Hkrati je povedal, da bodo ta stanovanja namenjena izključno italijanskim beguncem, ki sedaj stanujejo v Silonu. Dejal je, da bodo v prihodnjem gospodarskem načrtu dali na razpolago
V deželi dva tisočletne civilizacije (dm»m > p»«
Italijo)
za stanovanja za begunce še 400 milijonov lir.
Sporočilo dr. Palutana je v tržaških krogih povzročilo veliko nezadovoljstvo, kajti v mestu je še vedno okrog 7000 domačih tržaških družin, ki nimajo stanovanj ali pa stanujejo v nezdravih prostorih od-
Italijanski ribiči zaman prosijo
za sporazum
Obravnava proti italijanskim partizanom v Jlilanu
Rim, 3. okt. (Tanjug). Italijanska nacionalna organizacija ribičev je poslala po sestanku zastopnikov lastnikov ladij in ribičev iz vseh važnejših italijanskih ribiških središč zahtevo ministrstvu za trgovsko mor-
Novo prizadevanje za konec korejske vojne
Izjava ameriškega ministra za letalstvo — Skandinavske države izstavljajo svoj predlog za končmje korejske vojne
Tokio, 3. okt. (UP). Ameriški minister za letalstvo Thomas Finletter je izjavil danes na tiskovni konferenci, da so se ameriške letalske sile na Koreji tako povečale, da popolnoma gospodarijo na nebu.
Peto letalsko poveljstvo, ki je del ameriških letalskih sil na Daljnem vzhodu, je povečalo svojo udarno moč v primerjavi z minulimi tremi meseci za 50%.
Povečale so se tudi letalske enote drugih držav, ki so poslale svoje čete na Korejo, ter mornarice. Ce bo torej kitajsko in severnokorejsko poveljstvo skušalo izkoristiti svojo letalsko moč v ofenzivnih operacijih, je poudaril Finletter, bo naše letalstvo več kot doraslo svoji nalogi. Ameriška proizvodnja letal na stisnjeni zrak je dosegla sovjetsko proizvodnjo letal Mig-15.
Zaradi popolnosti ameriških letal in pilotov pa so od julija letos izgube ameriških letal na stisnjeni zrak po besedah Finlet-terja za petnajstkrat manjše kot izgube sovjetskih letal Mig-15.
V napadih minulo noč so kitajske čete zavrnile čete Združe-
Stalin fp pisni
Odmev na njegov članek po vsem svetu, najbolj pa je Jugoslavija poudarila njegov propagandni značaj
Moskva, 3. okt. (UP) Glasilo
centralnega komiteja VKP(b) »Boljševika je objavilo Stalinov članek z naslovom »Ekonomski problemi socializma v ZSSR«. V tem članku trdi Stalin, da bo kapitalistični sistem doživel polom zaradi svojih notranjih nasprotij, ki se tako zaostrujejo, da bodo neogibno privedla do vojn med samimi kapitalističnimi državami. Borba za tržišča med 1 apitalistič-nirni državami in težnja sleherne izmed teh držav, da bi odstranila svoje konkurente, sta po najnovejšem Stalinovem članku v praksi »mnogo močnejši od nasprotij med kapitalističnim in socialističnim taborom«. Iz te teze izvaja Stalin skiep, da so vojne med kapitalističnimi državami neogibne.
V članku razglaša Stalin nekatere postavke o kapitalizmu za zastarele ter zavrača tezo o sorazmerni stabilizaciji tržišča med trajanjem splošne krize kapitalizma, ki jo je formuliral sam v predvojnem obdobju. Danes trdi, da postajajo pogoji
na svetovnem tržišču za kapitalistične države čedalje slabši. Stalin poudarja, da ZSSR ne bo napadla kapitalističnih držav.
Beograd, 3. okt. (Tanjug). Glede na najnovejsi Stalinov članek, v katerem govori med drugim tudi o mirovni politiki, ki jo baje vodi Sovjetska zveza, opozarjajo v jugoslovanskih političnih krogih na hinavščino in propagandni značaj te Stalinove izjave. Menijo, da je predvsem njen namen, da bi služila za geslo informbirojskim komunističnim partijam, hkrati pa uspavala nekatere omahljive kroge v zahodnih državah. Ce Sovjetska zveza zares želi in se — kakor trdi Stalin — drži mirovne politike, poudarjajo v jugoslovanskih političnih krogih, potem mora to najprej dokazati v odnosih do Jugoslavije, spremeniti politiko pritiska in ekonomske blokade nasproti naši državi, satelitske informbirojske države pa morajo prenehati s sistematičnimi in čedalje pogostejšimi izzivanji na jugoslovanskih mejah, kar delajo ob podpori in po ukazu iz Moskve.
narico, naj čimprej posreduje za zboljšanje položaja ribičev. Zaradi velikega davka in slabega lova delajo ribiči z izgubo, tako da je moralo več ribiških podjetij prenehati z delom. Italijanski ribiči so v težkem položaju, ker je v ozemeljskih vodah mnogo ribičev pa malo rib, njihova prejšnja lovišča, ki so bila najizdatnejša — jugoslovanske in tuniške ozemeljske vode —, pa jim niso več dostopna zaradi stališča italijanske vlade, ki noče obnoviti svoječasne sporazume o ribarjenju.
Ameriška zunanja trgovina s kmetijskimi pridelki
New York, 3. okt. (Tanjug). V letu 195L1952 je vrednost izvoza kmetijskih pridelkov iz ZDA znašala nad 4 milijarde dolarjev, ali 194/* več kot prejšnjo sezono. Največ je bilo izvoženega bombaža, pšenice, moke in tobaka. Vrednost ameriškega uvoza kmetijskih pridelkov je dosegla blizu 4 milijarde 700 milijonov dolarjeo kar je za 9°/• manj kot v prejšnji sezoni.. ZDA največ uvažajo kavo, kavčuk, volno in sladkor. Primanjkljaj ameriške zunanje trgovine v kmečkih pridelkih se je v tej sezoni zmanjšal na 650 milijonov dolarjev nasproti milijardi 735 milijonov v prejšnji sezoni.
nosno v napol porušenih stavbah. Medtem ko občina skrbi skoraj izključno le za begunce, katerim so v tržaških slovenskih predmestjih zgradili že mnogo stanovanjskih hiš, pa pravi Tržačani nikakor ne morejo priti do primernih stanovanj. Ta politika pri razdeljevanju stanovanj priseljencem ima še drugo o dje. Hiše za begunce grade izključno v tržaških predmestjih, ki so bila še do nedavna popolnoma slovenska, sedaj pa prav z naseljevanjem italijanskih beguncev spreminjajo narodni sestav tržaške neposredne okolice.
Iz poročila, ki ga je general Winterton poslal Varnostnemu svetu OZN in ki je bilo danes objavljeno v tržaškem tisku, je razvidno, da je v preteklem letu prišlo v Trst 5587 beguncev in optantov z ozemlja, ki je po vojni pripadlo Jugoslaviji. Večina teh ljudi se je za stalno naselila v Trstu. To so v glavnem uradniki, ki jih je fašistični režim poslal na slovensko ozemlje. V poročilu generala Wintertona je tudi prvič navedeno točno število italijanskih beguncev, ki so se doslej naselili v Trstu, in sicer 25.736.
nega poveljstva z več položajev na zahodnem delu korejskega bojšča. Borbe še trajajo. Pred začetkom napada je sovražno topništvo, ki je na tem odseku najštevilnejše, izvedlo potrebne priprave.
V posameznih letalskih bojih so ameriška letala poškodovala danes dva severnokorejska lovca. V zadnjih treh dneh so bila sestreljena tri, poškodovana pa štiri severnokorejska letala.
Iz zanesljivih virov se je zvedelo, da nameravajo ministri za zunanje zadeve skandinavskih držav pretresati ameriški predlog o prenehanju vojne na Koreji. Dobro obveščeni krogi v Oslu izjavljajo, da bodo imeli ministri za zunanje zadeve Švedske, Danske, Norveške in Islandije pred odhodom na zasedanje Generalne skupščine OZN sestanek, na katerem bodo proučili ameriški predlog.
Te države so na ameriško pobudo predlagale, da bi ustanovili komisijo iz zastopnikov držav, ki ne sodelujejo v vojni na Koreji in ki naj bi nadzorovala repatriacijo severnokorejskih in kitajskih ujetnikov.
zicije je liberalna stranka uspela tudi zaradi tegai ker je imela na razpolago največ finančnih sredstev.
Se en ponesrečen poizkus
(Nadaljevanje s 1. strani)
Volitve na Ja po n she m
Po dosedanjih poročilih so zmagali liberalci — Prog resivna stranka, ki je bila najmočnejši tekmec liberalcev, je dobila manj glasov kot pri prejšnjih vol itvah
Tokio, 3. okt. (AFP). Na vče-
rajšnj.ih volitvah za poslance Spodnjega doma je bilo okoli 35 milijonov volivcev, medtem ko jih je bilo pri zadnjih volitvah leta 1949 samo 31 milijonov. Liberalna stranka je dobila 17 milijonov glasov, t. j. 48% oddanih, volivnih glasov, medtem ko je imela pri prejšnjih volitvah nekaj nad 13 milijonov glasov ali 43«% vseh volilnih upravičencev.
Progresivna stranka je dobita 5 miljonov glasov (16%), sociail-sti 7 milijonov (21«%) in se je tako od zadnjih volitev do sedanjih povečalo število socialističnih volivcev za najmanj 3 milijone, komunistična stranka je dobila okoli 900.000 glasov, kmečka stranka pa okoli 400 tisoč glasov, medtem ko je imela pri zadnjih volitvah nad 1 milijon glasov.
Generalni tajnik liberalne stranke Hijaši je izjavil, da se liberalci zavedajo, koliko morajo žrtvovati za notranjo enotnost države in da si bodo zavoljo tega prizadevali preprečiti vse razcepe v svojih vrstah. Nadalje je izjavil, da je zelo zadovoljen z izidom volitev, ker bo imela liberalna stranka najmanj 240 sedežev v spodnjem domu.
Vodja progresivne stranke, bivši zunanji minister Sigemicu p.a je izjavil, da je tudi zadovoljen, ker je njegova stranka dobila skoraj za polovico mandatov več. kot jih je imela v prejšnjem parlamentu. Predstavniki obeh kril socialistične stranke sodijo., da je uspeh liberalcev posledica nenadnega razpusta parlamenta, zaradi česar niso imele druge stranke dovolj časa. da bi organizirale predvo-livno agitacijo. Po mnenju opo-
Nova provokacija na albanski meji
Beograd, 3. okt. Dne 30. sept. popoldne so albanski vojaki na reki Bojani izstrelili okrog 30 strelov na jugoslovanske graničarje na sektorju Karabuk mahala in Sv. Nikola. Streli albanskih vojakov so padli tik jugoslovanskih graničarjev, ki so se morali zakloniti. Jugoslovanski graničarji na to provo, kacijo niso odgovorilL
1951 pečal s »sovražno delavnostjo«, ne more povedati nič določenega o tem delovanju, razen omenjene izjave, ki jo je dal Seferovič jugoslovanskemu veleposlaništvu. Prav tako ni niti ene določnejše besede o tako imenovanih »neizpodbitnih dokazih«. Ce k temu še dodamo, da je bila obravnava v taki tajnosti, da niti uradno določeni branilec Seferoviča ni smel biti navzoč, potem si lahko napravimo popolnoma jasno sliko tako o »obravnavi« kot o »obtožbah« in »dokazih«.
Nota bolgarskega ministrstva za zunanje zadeve navaja končno še zelo prozorno obdolžitev, da je baje »jugoslovanska vlada ukazala umik nekaterim svojim diplomatskim uslužbencem v Sofiji, ki so bili neposredno zapleteni v vohunsko delavnost«.
Vsa svetovna Javnost pa ]e obveščena, da je jugoslovanska vlada demonstrativno umaknila svoje uslužbence iz Sofije iz protesta proti surovemu in nezaslišanemu teptanju njihovih
elementarnih pravic. Za opravljanje najbolj nujnih poslov veleposlaništva je pustila jugoslovanska vlada v Sofiji samo atašeja Dizdareviča, t. J. enega izmed tistih jugoslovanskih diplomatov, ki jih je bolgarska vlada po krivem obdolžila že letos junija.
Na podlagi vsega povedanega se vidi, da je nota bolgarskega ministrstva za zunanje zadeve še en ponesrečen poskus bolgarske vlade, da bi se ognila odgovornosti zaradi surovega napada na elementarne pravice jugoslovanskega veleposlaništva v Sofiji, da bi nekako opravičila politiko terorja proti Jugoslovanskim državljanom v Bolgariji, zlasti pa zločin do Mo-mira Seferoviča in njegovega sina ter oblatila ugled jugoslovanskih diplomatskih uslužbencev.
Ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ je protestiralo 25. septembra pri bolgarskem veleposlaništvu v Beogradu proti sodbi. izrečeni nad nedolžnim Mo-mirom Seferovičem. Bolgarsko veleposlaništvo pa je vrnilo to noto brez odgovora.
S potovanjem po domačih, kakor tudi tujih deželah si človek ne razširi samo stroje obzorje in spoznava posebnosti posameznih dežel, prirodne lepote, stopnjo njihovega gospodarskega in kulturnega razvoja, hkrati pa na takih potovanjih spoznava ljudi in preko njih narode, predvsem pa tudi odnose med posameznimi narodi, ki so v današnji dobi zelo važni za ohranitev miru. Prav v tem pogledu v današnjih časih človek naleti na izredno neprijetne vtise, ki so odraz ne samo nespoštovanja, temveč celo sovraštva do drugega naroda.
T o sem občutil, ko sem pred kratkim na potovanju iz Francije pri Ventimigliji prestopil italijansko mejo. Pred okencem obmejnega italijanskega urada, je stala skupina 30 ljudi, med katerimi sem bil edini Jugoslovan. Od celotne skupine sem moral le jaz dati točen popis svojih osebnih podatkov, odkod sem prišel, kam grem, koliko časa bom potoval po Italiji, skratka kopico podrob-
3Iednarodna konferenca za zamenjavo študentov
Beograd, 3. okt. Na mednarodni konferenci za zamenjavo in potovanje študentov, ki bo v Londonu od 5. do 11. oktobra, bo sodeloval tudi zastopnik Zveze študentov Jugoslavije Pero Ilačič. Predložil bo letošnje poročilo o zamenjavi Zveze študentov Jugoslavije ter opisal načrt za zamenjavo v prihodnjem letu.
Prihodnje leto bo urejeno za naše in inozemske študente zimsko - športno središče v Julijskih Alpah. V letu 1953 bo kot do sedaj več znanstvenih in turističnih potovanj po Jugoslaviji, poleg mednarodnega mladinskega in študentovskega počitniškega doma v Novem pa bodo odprli še enega v Dubrovniku.
Leta 1953 pričakujemo tudi živahno zamenjavo študentov v okviru strokovne prakse ter zamenjave kulturno - umetniških in športnih skupin Anglije, Francije, Belgije, Švice, Nizozemske, Italije. Avstrije, 7.DA in Skandinavskih držav. Na konferenci v Londonu bo naša študentovska zveza navezala tesne stike tudi s študentovskimi zvezami Grčije in Turčije.
Trgovinska pogajanja s Švedsko
Beograd, 2. okt. V Beogradu so se začela pogajanja med trgovinskima delegacijama Švedske in Jugoslavije o blagovni zamenjavi za prihodnje leto. Pogajanja bodo skušala odvrniti nekatere težave v trgovinski zamenjavi, ki so nastale zaradi zahteve Švedske, da bi povišala cene nekaterih svojih izdelkov — istočasno pa kupovala jugoslovanske izdelke po cenah, ki bi bile nižje od evropskih. V jugoslovanskih krogih so prepričani, da se bodo pogajanja končala v obojestransko zadovoljstvo.
Vrnitev ministra Todoroviča iz ZDA
Beograd, 3. okt. Minister, predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo vlade FLRJ Mi-jalko Todorovič se je vrnil da. nes v Beograd po enomesečnem zasebnem obisku v ZDA. Ob tej priložnosti je vrnil obisk ministru za kmetijstvo ZDA v Washingtonu. V razgovoru z njim in drugimi ameriškimi kmetijskimi strokovnjaki je mi. nister Todorovič spoznal razvoj in organizacijo ameriškega kmetijstva.
Z ZAYEZAWIW1 OČMI
tata	svmvm
tisti, ki ni sproti poučen o vseh važnejših dogodkih doma in po svetu. Najnovejše vesti iz domovine in sveta vam vsak dan sproti posreduje največji in najbolj čitan slovenski list
„StOTENSKl E»0>Se®Č£V,&I.5bC“
ki prinaša vsak dan na 6, ob nedeljah na 8, odnosno na 12 straneh najnovejša poročila z vsega sveta, važne članke, reportaže in slike ter vesti iz vse Slovenije in drugih republik. Če še niste med njegovimi naročniki, si ga naročite čimprej. V mesecu oktobru vam nudimo še posebne ugodnosti!
nosti, kar je povzročilo razburjenje med vsemi čakajočimi, tembolj zaradi tega, ker so pred menoj vsi brez vsakih vprašanj prestali pregled listin. Slični vprašanja so mi postavljali ob pregledu potnega lista, ker je tem vprašanjem sledilo še vprašanje: čigava je Sežana.
Ko so bili končno vsi ti pregledi končani in sem se odcepil od skupine ostalih potnikov, me je obkolila skupinica šestih Italijanov, ki so me hoteli prepričati, da bi pri njih menjal tujo valuto, seveda v njihovo korist, tako, da bi mi za en belgijski frank dali le 10 lir. Še bolj nie je začudilo, ko se je skoro isto ponovilo dan kasneje v Rimu, m to v uradni menjalnici, kjer mi je italijanski uradnik izjavil, da mora znižati tečaj med belgijskim frankom in italijansko liro 1:12 na 1:11, ker imam jugoslovanski potni list. Pripomnil je še celo, da bi mi menjal denar po prvem kurzu, če bi imel kateri koli drugi potni list.
Ko sem tudi v Rimu opravil vse formalnosti, sta prišli za menoj dve osebi, ki sta se pričeli zanimati za mojo narodnost, o mojem znanju jezikov itd. ter me skušali prepričati, da so v vlaku vsa mesta zasedena in da je bolje, da se ne odpeljem. Ker sem odločno zahteval, da mi dovolijo vstop v vlak, je končno le prišel nek italijanski policaj in je odprl vrata vagona.
V vlaku se mi je takoj pridružil zvesti »spremljevalec*, ki me ni izpustil vse do izstopa iz Italije in ki je z veliko vnemo skušal od mene izvedeti vse mogoče stvari; iz rok mi je potegnil celo vozni listek in si ga ogledal. Po nekaj postajah se nama je pridružil še nek tretji .potnik., ki je zelo vneto razkazoval svoj nezavarovani samokres, dočim me je moj prvi spremljevalec izzival, da bi dejal kaj o De Gasperiju. Stvar je bila zelo neprijetna.
Pred prihodom na našo mejo se je nadzorstvo nad menoj se povečalo. Na vsaki postaji je prišlo v vagon nekaj italijanskih policajev. V Trstu so me postavili v čakalnic o, odkoder se nisem smel premakniti niti do točilnice, da hi se okrepčal. S prvim vlakom so me poslali do Občin, kjer sem moral čakati na prostem, na klopi pred barako, na direktni vlak iz T rsta.
Vsi ti neprijetni doživljaji so mi skoro popolnoma ubili voljo, da bi si ogledoval zanimivosti dežele, po kateri sem potoval. Povsod sem imel občuteky da me ponižujejo in sovražilo, zato ker sem Jugoslovan, vcepili so mi celo občutek izpostavljenosti in osebne ogroženosti.
Kako vse drugače je v drugih državah: v Švici, Franciji, Belgiji, kjer povsod naletiš na izredno gostoljubnost in postrežljivost, kjer občutiš spoštovanje do drugega naroda tako, da v prijetni vož-niti ne občutiš, kdaj si prestopil mejo svoje domovine.
L. K.
Pismo, ki smo ga prejeli od našega bralca kaže. do kakšnih skrajnosti so odgovorni italijanski politiki in v veliki meri tudi italijanski tisk zasejali sovraštvo proti naši državi, čeprav zelo pogosto pred svojimi zahodnimi zavezniki licemerno izjavljajo. da si žele dobrih odnosov in prijateljstva z nami. Marsikatero vprašanje, ki je med nami še nerešeno, bi se dalo mnogo laže in hitreje rešiti, če italijanski vodilni krogi ne bi sami ustvarjali sovražnega ozračja, ki je za kulturni narod lahko samo sramotno, toliko bolj na še za narod. ki se ponaša z dvatisočletno civilizacijo.
V deželi, kjer se dogajalo stvari. ki jih opisuje naš bralce, nas često, zlasti v tisku žaljivo imenujejo »balkanske pastirje«, s Čimer hočeio reči. da smo nekulturni ljudje. Toda sleherni naš človek ima več srčne kultove, kakor o-ni. V našo državo prihaja mnogo Hudi iz držav, ki so nam v zadnji volni nrizadeiale mnogo hudega, toda nihčp od teh ljudi ni bil pri nas deležen nevljudnosti še manj pa sovražnega razpoloženja, na kakršno^a je naletel naš bralec v Italiji. Ni naš namen, da bi naše so«ede učili olike, vendar na menimo, da ne bo odveč, če lih ponovno opomnimo, da razpihovanje sovraštva proti drugemu narodu škoduje tudi niim samim predvsem pa naporom miroHubnih narodov ki se trudijo, da bi v svetu ohranili mir.
WOLFGANG LEONHARD:	26
Videz in resnica
v Sovjets
Bo! j.ševiška partija iz 1. 1917 je bila številčno šibka, toda uživala je, kar priznavajo tudi njeni nasprotniki, aktivno podporo velikega dela delovnega ljudstva. Le ob tej podpori je bil možen veliki socialistični prevrat 1. 1917.
Kmalu po Oktobrski revoluciji pa so se začele v partiji prve, spočetka komaj vidne izpremembe. Komaj leto dni po prevzemu oblasti je 16. avgusta 1918 Lenin opozoril, da se v partiio vrivajo karieristi in birokratski elementi. »Ne smemo sprejemati v partijo ljudi,« je svaril, »ki jim je samo za položaj; take moramo iz partije pognati.« V letih državljanske vojne (1918 do 1920) je bila ta nevarnost še majhna. Biti član partije je takrat pomenilo predvsem ne dobiti položaj, marveč dokazati svojo zvestobo socialistični revoluciji na frontah državljanske vojne.
Z uspehi boljševikov se je slika izpremenila. Zmaga je bila sprva verjetna, končno pa je postala nedvomna. Tedaj se je v partiji, ki je postala vladna partija, pokazal nevaren razvoj. Pastijski funkcionarji so se začeli oddaljevati od delovnih ljudi in pojavili so se prvi, čeprav komaj vidni znaki nastajanj’ birokracije v partiji.
»Nekateri tovariši, ki si laste naslov odgovornih funkcionarjev,« je
opozarjal Lenin v avgustu 1920, »se v resnici oddaljujejo od partijskega dela, izgubljajo stik z delavskimi množicami, se zapirajo vase in silijo proč od množic.«
Ta pojav je bil I. 1920 že tako resen, da je Lenin predlagal nekatere ukrepe za krepitev notranje partijske demokracije in za pobijanje birokratskih teženj. V avgustu 1920 se je partijska konferenca bavila z birokratiziranimi komunisti. Opozorila je na potrebo, da se v notranjem življenju partije »poživi kritika bodisi o krajevnih kakor tudi o osrednjih ustanovah partije«. Resolucija, ki so jo sprejeli, je predlagala, »naj sc čim prej skličejo splošne skupščine članov partije, na katerih naj bi bili navzoči tudi odgovorni funkcionarji partijske organizacije«. Krajevne partijske organizacije je CK pozval, naj mu pomagajo v boju proti birokratizmu.
LENINOVA BOJAZEN
S tem sklepom pa seveda nevarnost ni bila odstranjena. Dotok novih elementov v partijo se je nadaljeval. Izpremembe v boljševiški partiji so postajale čedalje vidnejše. V septembru 1921 je Lenin že govoril o »razkrajajočih vplivih drobnoburžoaznih elementov« v partiji. Partija bi se morala po Leninovih besedah očistiti teh elementov, ki partijo odtujujejo množicam. Birokratizacija v partiji je torej postala kljub ukrepom v avgustu 1920 že zelo nevarna.
V septembru 1921 so prvič razpravljali o »čistki« v partiji. V članku »O čiščenju v partiji« je Lenin predlagal, naj se partija »očisti od zgoraj navzdol, in sicer ne glede na osebe«. To »bi bila nedvomno velika pridobitev revolucije«. Pri tej čistki naj bi se partija opirala tudi na mnenje
delavcev, ki niso člani partije. To bi bilo po Leninovem mnenju najbolj dragoceno in najvažnejše. Seveda naj bi se partija ne ravnala v vseh primerih po opozorilih delavcev izven partije, toda »v presojanju posameznih ljudi v odnosu do tistih, ki se rinejo v partijo, ki so se komisa-rializirali in birokratizirali, so opozorila proletarskih in marsikdaj tudi kmečkih množic izven partije silno dragocena«.
Poseben pomen je Lenin pripisoval temu, da se izločijo iz partije vsi, ki si nadevajo varovalno barvo »kakor zajec, ki postane pozimi bel«. Svaril je: »Partijo je treba očistiti lopovov, birokratiziranih in nepoštenih tipov...« Lenin je cenil njihovo število precej visoko, kajti oktobra 1921 je zapisal: »Močno upam, da bomo pometli iz naše partije kakih 100.000 do 200.000 komunistov, ki so se vrinili v partijo ter se niso zmožni boriti proti malomarnosti in podkupljivosti, pač pa celo ovirajo boj proti tem pojavom«.
Res je bilo v tako imenovanem »tednu partije« (konec 1. 1921) izključenih 166.000 članov, nekateri pa so bili prisiljeni sami izstopiti. Število članov partije se je zmanjšalo za 23.4%. Vendar pa ta čistka ni prinesla tega, kar je pričakoval Lenin. »Čiščenje v partiji je p.kazalo, da so pri večini krajevnih preiskovalnih komisij odločali le osebni interesi in sovraštvo.«
Komaj četrt leta kasneje — v marcu 1922 — Je Lenin vnovič izrazil bojazen, da bo »naval drobnoburžoaznih in ciljem proletariata docela sovražnih elementov v partijo narasel v gigantskem obsegu«. Da bi to preprečil, ni sicer predlagal nove »čistke«, marveč »primerne ukrepe, da bi se znebili tistih članov, ki ne izvajajo dosledno proletarske politike«. Tudi kandidatna doba pred vstopom v partijo naj bi se podaljšala, da bi bil dotok počasnejši.
Pripravila se nov zakon o socialnem
zavarovanju državljanov
V kratkem bodo delovni kolektivi naših gospodarskih organizacij, uradov in ustanov izvolili delegate za skupščine okrajnih in mestnih zavodov za socialno zavarovanje, kmalu za tem pa bodo izvoljeni tudi delegati za skupščine republiških zavodov. Tako bo služba soc. zavarovanja in upravljanje njegovih materialnih sredstev prešlo v roke zavarovancev oziroma neposrednih proizvajalcev. Ni treba še posebej poudarjati pomena te reforme, ki je izraz naših novih družbenih odnosov in pomeni nov korak v razvoju naše socialistične demokracije. Delavsko samoupravljanje bo s tem preseglo okvir same proizvodnje. Namesto administrativnega upravljanja bo odslej sam delavski razred prevzel skrb za socialne pravice delovnih ljudi.
Dosedanje administrativno upravljanje socialnega zavarovanja je imelo svoje slabosti in negativne strani, zlasti pri uporabi sredstev tega zavarovanja. Samoupravljanje bo brez dvoma odstranilo pojave, kakor
n.	pr. počasnost pri odločanju o potrebi zdravljenja, zavlačevanje pri izplačevanju materialne pomoči, težave pri uresničevanju pravic iz socialnega zavarovanja itd. Množična družbena kontrola po izvoljenih predstavnikih delovnih kolektivov bo olajšala tudi odstranitev raznih zlorab, kakor nepravilno izplačevanje otroških dodatkov, hranarm in podobno, poznavanje neupravičenega klimatskega ali zdraviliškega zdravljenja, neuspešno borbo proti simulantom, razne oblike protekcionizma itd. Niso bili redki primeri, da so se pravice iz socialnega zavarovanja dajale ljudem, ki teh pravic niso zaslu-
V Vršcu so v nedeljo otvorili razstavo jugoslovanskega vinogradništva in vinarstva. Okrog
60 razstavljalcev iz vse države prikazuje nekaj sto vzorcev kvalitetnih vin in drugih alkoholnih pijač. Med drugim je razstavljen tudi vzorec domačega šampanjca »Kabinet«, ki so &a pred kratkim izdelali v Vršcu v podjetju »Navip«. Državno kmetijsko posestvo v Iloku razstavlja vino »Traminec«, ki je pred kratkim dobilo v Franciji zlato medaljo. Razstava bo odprta do 5. oktobra.
žili. Delavci in uslužbeoci bodo odslej sami odločali o upravičenosti raznih stroškov socialnega zavarovanja, ker bodo za to neposredno odgovorni pred družbeno skupnostjo. Laže bo tudi odstraniti birokratsko in včasih nečloveško ravnanje nasproti delovnemu človeku in uvesti boljši odnos do resničnih bolnikov. Zlorabe so bile doslej pogoste prav zaradi slabosti administrativne kontrole, močno pa so vplivale tudi na stroške socialnega zavarovanja. Samo neupravičeno izplačanih otroških dodatkov je bilo v enem letu za okrog 4 milijarde din. Doslej kolektivi niso bili neposredno zainteresirani na tem, koliko finančnih sredstev je treba dati iz državnega proračuna za socialno zavarovanje poleg tistih 75 milijard, ki jih ustvarijo kolektivi v ta namen s prispevkom 45'/» na skupni sklad za plače. Ze iz teh številk lahko približno spoznamo, kako veliko družbeno obveznost sprejemajo sedaj delovni kolektivi, ki bodo morali skrbeti tudi za ravnotežje med dohodki in izdatki tega zavarovanja.
V zvezi z uvedbo samoupravljanja socialnega zavarovanja so tudi priprave za noy zakon o družbenem zavarovanju državljanov. O načelih k načrtu tega zakona so nedavno razpravljali na sestanku predsednikov začasnih odborov in direktorjev republiških zavodov za socialno zavarovanje. Načrt novega zakona o družbenem zavarovanju predstavlja enoten sistem socialnega zavarovanja in splošne družbene skrbi za ljudi. Dozoreli so pogoji, da se naša socialna zakonodaja vskla-di s sedanjim gospodarskim in političnim razvojem v državi. V zadnjem času so bili izdani nekateri novi predpisi, ki že predstavljajo uvod v novi sistem. Zakon o socialnem zavarovanju iz leta 1S5G gotovo ni v skladu z gospodarskim in političnim življenjem v naši državi, saj se materialna sredstva po tem zakonu planirajo iz državnega proračuna, kar nasprotuje ukrepom, ki jih izvajamo. Neskladnosti so tudi v samem proračunu socialnega zavarovanja. Širina dosedanjih zakonskih predpisov je razen tega omogočala nepravilnosti in zlo-
rabe. Načrt novega zakona obsega vse predpise o družbenem zavarovanju državljanov, ki so bili doslej vsebovani v zakonu o socialnem zavarovanju, v zakonu o vojaških vojnih invalidih in v raznih drugih predpisih. Nameravana Je tudi delna razširitev zavarovanja na člane kmečkih delovnih zadrug. Prav tako bodo zavarovane tudi tiste osebe, ki ostanejo brez sredstev za vzdrževanje in nimajo nikogar, ki bi jim pomagal. Spremenjen bo tudi način financiranja službe socialnega zavarovanja, vendar še ni določeno, kako se bo v bodoče pobiral prispevek. Vsekakor bo nadaljnji razvoj samoupravljanja nujno dovedel do prehoda s sistema proračunskega financiranja na gospodarski račun. Verjetno bodo po novih predpisih zavodi za socialno zavarovanje dobivali dohodke nepo-
sredno od gospodarskih podjetij in ne iz proračuna. O načinu financiranja je več predlogov, med drugimi tudi predlog, da bi zaradi vzdrževanja ravnotežja med dohodki in izdatki posamezni zavodi imeli pravico do uvedbe dodatnega prispevka ozir. da bodo lahko zavodi v primeru začasnega presežka iz. datkov lahko dobili posojila pri Narodni banki. Obenem so nameravane dotacije iz družbenih fondov za primere, kjer so izdatki za pokojnine razmeroma visoki.
V sistemu samoupravljanja bo vsekakor mogoče hitreje in pravilneje reševati razne socialne pravice in probleme zavarovancev. O načelih k načrtu novega zakona o družbenem zavarovanju državljanov razpravljajo sedaj v svetu za ljudsko zdravstvo in socialno politiko zvezne vlade.
V naši državi je okrog 50.000 začasno nezaposlenih delavcev — 00.000 praznih delovnih mešat nas opozarja na potrebo, da bolje razmestimo delovno silo
Kuko	je prišel
KARTONAŽNE TOVARNE v LJUBLJANI
do presežnih dohodkov
Kadar koli si v kakem podjetju delijo dobiček, je to velik dogodek. O njem ne govorijo seveda le v tovarni, temveč tudi na terenu in v bližnjih obratih ter ugibajo, kako je podjetju uspelo ustvariti toliko več. Pri tem skušajo ujeti kakega člana delovnega kolektiva, da jim pove, koliko je dobil, koliko so si razdelili in s kakšnim gospodarjenjem so si tak dobiček ustvarili.
Tako je završalo tudi pred kratkim, ko si je delovni kolektiv ljubljanske Kartonažne tovarne razdelil dobiček. Plačni sklad so namreč presegli za več kakor 32 milijonov din, od česar so razdelili med skoraj 400 članov kolektiva 4,771.000 din. V povprečju je bil vsak deležen dveh mesečnih plač. Ce vzamemo, da je povprečna plača v podjetju razmeroma nizka — 7152 din, so se plače s tem dobičkom zvišale za vse mesece od januarja do septembra letos za 18«/».
Kartonažna tovarna ima zelo velik asortiman, ki gre v tisoče raznih artiklov: od raznovrstne kartonske embalaže za široko
K začasa! prepovedi uvoza
nekaterih proizvodov
Posledice suše nam narekujejo izjemne ukrepe tudi v naši zunanji trgovini. Naš izvoz kmetijskih pridelkov, zlasti koruze, se bo v gospodarskem letu 1852/53 zmanjšal za okrog 70%: po drugi strani pa moramo, da ne bo trpela prehrana prebivalstva, uvoziti nekatera živila (zlasti pšenico), ki jih pri normalni letini ne bi potrebovali. Vse to obremenjuje našo plačilno bilanco z inozemstvom v gospodarskem letu 1952 53 za okrog 150 milijonov dolarjev.
Kako bomo zravnali to razliko? Del primanjkljaja pri izvozu kmetijskih pridelkov bomo pokrili z večjim izvozom drugih proizvodov, zlasti proizvodov barvaste metalurgije in indu-STrijskih izdelkov. Tudi izvoz živine in živinskih proizvodov se bo povečal, ker bomo del živine, ki je kmetje zaradi suše
r.e morejo prehraniti čez zimo, izvozili. Številna industrijska podjetja si že sedaj uspešno prizadevajo, da bi povečala svoj izvoz. Tako bodo na primer slovenska tekstilna podjetja v okviru sporazuma s Turčijo o uvozu 100.000 ton pšenice, izvozila v Turčijo za okrog 2 milijona dolarjev tekstilnih izdelkov, tovarna emajlirane posode v Celju pa bo prodala v Turčijo za okrog pol milijona dolarjev posode, medtem ko se druga podjetja še pogajajo za izvoz zabojev, izdelkov kovinske industrije in hidravlične opreme.
Seveda pa s povečanim izvozom industrijskih in rudarskih proizvodov ne bomo mogli pokriti vsega izpada pri izvozu kmetijskih pridelkov in razen tega še povečane potrebe po uvozu živil. Zato so potrebne tudi nekatere omejitve pri uvozu. Zvezni gospodarski svet je prav te dni, kakor smo že poročali, izdal odredbo o prepovedi uvoza nekaterih proizvodov, ka-
Novi predjiisi o kupovanju deviz
Zvezni finančni minister je izdal odredbo, kako lahko kupujejo devize uradi, ustanove in družbene organizacije. Odredba določa, da morajo imeti za to posebno dovoljenje zveznega gospodarskega sveta. Devize kupu zanje Narodna banka na devizni borzi. Gospodarskim organizacijam je prepovedano uvažati za urade, ustanove in družbene organizacije blago, če si te niso preskrbele deviz na omenjeni način.
Z drugo odločbo je razveljavljena odločba o prodaji deviz zasebnikom.
tere 'veljavnost je omejena do
1-	aprila prihodnjega leta.
V tem času je prepovedan uvoz surovega železa, železniških tračnic, stavbnega okovja in pribora, nekaterih sanitarnih naprav, avtobusov, potniških avtomobilov in trolejbusov, koles in triciklov, nekaterih vrst kmetijskega orodja in strojev, gradbenega in rudarskega orodja, kinematografskih in projekcijskih aparatov, posameznih predmetov pohištva ter opreme in posode za bolnišnice, nadalje kovinskih peči in štedilnikov, gospodinjskih električnih aparatov, izdelkov iz srebra ra okrasnih izdelkov, likalnikov na oglje, otroških vozičkov in igrač, raznih vrst elektrotehničnega materiala, nekaterih kemičnih proizvodov itd. Od prepovedi so izvzete tiste količine proizvodov, ki so bile plačane že do 1. oktobra t. 1.
Z uvedbo gornjih omejitev pri uvozu ne kršimo načela svobode poslovanja podjetij v novem gospodarskem sistemu, saj so taki in podobni ukrepi v izjemnih okoliščinah običajni tudi v drugih drž.avah. Da so uvozne omejitve res potrebne, je med dru-
gim potrdil nedavni zagrebški velesejem, na katerem so nekatera naša podjetja sklepala uvozne kupčije tudi za blago, ki nam ni neobhodno potrebno, ali za blago, ki ga v zadostni količini in zadovoljivi kakovosti proizvajamo doma. Nekatera velika industrijska podjetja so brez nujne potrebe kupovala luksuzne avtomobile in avtobuse, kakor da nam naša omejena devizna sredstva ne bi bila potrebna za važnejše stvari. Isto velja za razno galanterijsko in luksuzno blago. Seznam proizvodov, na katere se nanaša uvozna prepoved, obsega predvsem predmete, ki jih doma izdelujemo, in luksuzne predmete, ki nam spričo težav zaradi suše niso nujno potrebni.
potrošnjo, za zdravila in za razno eksportno blago do stročnic (kartonskih tulcev) za tekstilno industrijo in artiklov za potrebe naše armade. Največ dela (eno tretjino) jim dajejo trenutno tobačne tovarne iz vse države.
Ko je podjetje zadovoljilo za daljšo dobo potrebe tekstilne industrije po stročnicah, je proizvodnja tegi artikla padla, v oddelku, kjer so proizvajali stročnice, pa se je pojavila odvečna delovna sila, ki bi jo bilo treba odpustiti. Ob tem vprašanju je prišla do izraza iniciativa delavskega upravljanja: namesto da bi delavke iz tega oddelka odpustili, so jih premestili v drug oddelek, kjer je bilo dovolj dela. Kakor znano, so tobačne tovarne v hudi konkurenčni borbi in zato je tudi pritisk na kartonažne tovarne zelo velik. Tobačne tovarne zahtevajo namreč nove, okusnejše škatle za pakiranje cigaret. Tako so se delavke seznanile še z drugim načinom dela v oddelku za izdelovanje škatel za cigarete in tobak, tovarna pa je naročilo tobačnih tovarn izpolnila v enem mesecu namesto v dveh.
Lep odnos do delavcev v podjetju nam kaže tudi naslednji primer: neki delavki je odrezalo na eni roki prste. Ko je ozdravela, so ji našli drugo delo in danes izpolnjuje svojo normo 100«/». Enako je bilo z invalidom brez noge. Čeprav omenjamo to le mimogrede — je pa važno, ker nam kaže, kako se z novo socialistično družbo razvijajo tudi pravi človeški odnosi v naših delovnih kolektivih.
Kartonažna tovarna v Ljubljani ima močno konkurenco v »Me-pa« v Mariboru, v Karto-nažni tovarni in »Lovičiču« v Zagrebu, »Litokartonu« v Osijeku, »Avali« v Beogradu in še nekaterih manjšdh. Zato so od Sladkogorske tovarne papirja odločno zahtevali, da izboljša kvaliteto. Pri tem so dosegli prav lepe uspehe: pred enim letom so imeli še okrog 25«/» odpadkov, sedaj, ko se je papir iz Sladkogorske tovarne res izboljšal, pa so jih zmanjšali na 16 do 17%: tako so lahko znižali cene stročnicam za 6«/».
Pritožujejo se pa še vedno nad
Uvoz blaga iz sredstev ekonomske pomoči
Zvezni gospodarski svet je izdal odločbo o pogojih za uvoz blaga iz sredstev ekonomske pomoči.
Po tej odločbi morejo uvažati blago iz sredstev ekonomske po-
ftožnik, je odolel vsem. letošnjim vremenskim neprilikam
V sredo se je oglasila v našem uredništvu tov. Antonija D. iz vasi Drenov grič in prinesla s seboj polno aktovko izredno debelega krompirja. Povedala nam je. da je šla na Koreno nakupovat jabolka, pa je v vasi Zaklane pri Horjulu naletela na njivi na kmetico Julijano Kržmanc, ki je s svojimi ljudmi kopala krompir. Njiva je na viseči zemlji. Kljub vsem letošnjim vremenskim neprilikam — slani, toči, suši in preobili moči — je Kržmančeva kopala iz svoje njive izredno lep in debel kronrair sorte, ki ji po domače pravijo »roza«. Gre pa za znani »Rožnik«, ki je letos povsod obilno obrodil in ga nobena vremenska neprilika ni prizadejala. — Slika kaže, da je Kržmančeva pridelala izredno lep pridelek.
moči samo tista gospodarska podjetja, ki so registrirana kot uvozniki zadevnih predmetov. Proizvajalna podjetja morejo sodelovati pri tem uvozu samo, tedaj, če rabijo blago za lastno reprodukcijo.
O	tem, katera podjetja prihajajo tu v poštev, odloči posebna komisija Uprave za ekonomsko in tehničro pomoč pri zveznem gospodarskem svetu, ki mor„ nato pravočasno sporočiti podjetjem tudi seznam predmetov, ki se bodo uvozili iz te pomoči.
Devize, s katerimi plača gospodarsko podjetje uvoženo blago, dobi podjetje od Uprave za ekonomsko in tehnično pomoč po uradnem tečaju. Za obračun cen veljajo splošni predpisi. Nakupe zaključijo podjetja v svojem imenu in na svoj račun, pač pa se morajo pri teh poslih držati tehničnih navodil, ki jih predpiše uprava. Posebej so predpisana tudi tehnična navodila z natančnimi pogoji za uvoz blaga.
Gospodarska podjetja, ki dobijo pravico uvažati blago iz ekonomske pomoči, sklenejo z Upravo za ekonomsko in tehnično pomoč posebno pogodbo, v kateri se določijo pogoji, ki jih predpisuje odločba, in penali za primer, če prizadete stranke ne izpolnijo pogodbenih obveznosti. Uprava ima tudi pravico, razdreti sklenjeno uvozno pogodbo, če se uvoznik ni držal z njo sklenjene pogodbe, ali če ravna tako, da je to v škodo pravilni izvršitvi ekonomske pomoči.
SEJA PREDSEDSTVA CENTRALNEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE KONČANA
Z reorganizacijo socialnega zavarowanfa bodo sindikalne organizacije se pridobile na
SVCBieESB 1££§kC3U&S	skorajda ne poznajo predpisal
®	2*	nena delovnega časa.
* zadnjem času se je pokazalo, da prejema premajhno število začasno brezposelnih delavcev in uslubencev denarno podporo. Zaradi tega je bil° na seji sklenjeno, naj bo kriterij za dodeljevanje mesečne denarne podpore tak, da bo prejemalo denarno podporo več. je število začasno brezposelnih delavcev. Na seji so razpravlja, li tudi o tem, naj se v ta namen zagotove večja denarna sredstva iz skladov sindikalnih podružnic. O tem bodo v kratkem objavljene natančnejše uredbe.
Delovni korektivi se bodo morali bolj boriti za to, da bodo zaposlili čim več kvalificirane delovne sile, medtem ko bodo morali nekvalificirani delavci dobiti zaposlitev predvsem pri komunalnih delih v naših mestih. Posebno važna naloga bo, da bodo vsa delovna mesta, kjer lahko delajo žene, v resnici zasedena po ženski delovni sili.
Predsedstvo Centralnega sveta je potem, ko je obravnavalo proračune sindikalnih organizacij in druga tekoča vprašanja, razpravljalo tudi o objavljanju neresničnih in zlonamernih po. datkov o naši državi na zadnjem zasedanju Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov v Berlinu. Ugotovili so, da je pri sestavljanju poročila sodeloval znani vojni zločinec Živko Topalovič, čigar razdiralna delavnost nekaterim krogom na zahodu še ni dovolj znana. Vsi člani predsedstva, ki so že pred sejo dobili poročilo o naši državi, katerega so brali v Berlinu, so obsodili to poročilo zaradi laži, ki jih vsebuje. Sklenjeno je bilo, da bo Centralni svet poslal Mednarodni konfederaciji svobodnih sindikatov ki bo verna slika de-sindikatov v Jugosla-
Predvčerajšnjim je bila v Beogradu končana dvodnevna seja predsednstva Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugosla-vije_ Udeleženci seje so sprejeli zaključke za reševanje vseh perečih vprašanj s področja vključevanja mladine v industrijom o začasni nezaposlenosti delavcev ter delavk v naši državi. Na koncu seje je predsedstvo Centralnega sveta sprejelo po. ziv vsem delavcem in uslužbencem ter sindikalnim organizaci-
kvaliteto kartona, ki ga dobivajo iz tovarne v Količevem. Prav je sicer, da so izdelki te tovarne pred konkurenco od zunaj zaščiteni z razmeroma visokim faktorjem na uvoz kartona, vendar ni prav, da si Količevo nič preveč ne prizadeva za izboljšanje kvalitete. Spričo monopola te tovarne v izdelovanju kartona določenih kvalitet mora tako Kartonažna tovarna kupovati karton, kakršen pač je.
Delavsko upravljanje in dobro upravno vodstvo podjetja je prišlo še v marsičem do izraza, kot n. pr. v naslednjem primeru: Promet tovarne je zelo velik — dnevno pride okrog 15 ton kartona, lepenke in papirja v tovarno, 15 ton izdelkov in odpadkov pa gre iz tovarne. Samo cigaretnih škatel izdelajo v enem mesecu 14 do 16 milijonov Čeprav imajo skladišča po vsej Ljubljani, so s prostorom na tesnem, zlasti če podjetja ne odpeljejo pravočasno svojih izdelkov. Na predlog delavcev je zato uprava že kupila kamion, s katerim bodo gotove izdelke takoj razvažali naročnikom.
Poleg dobrega gospodarjenja, kc se kaže v borbi za kvaliteto, za pravilno izkoriščanje delovne sile in v veliki ekspeditivnosti, pa je pripomoglo podjetju do velikega presežka plačnega sklada še nekaj drugega, kar ni zasluga kolektiva. V tej veji industrije je bila namreč znižana stopnja akumulacije, ki je za precej moderno mehanizirano podjetje kot je Kartonažna tovarna v Ljubljani zelo ugodna. Ce že ima delovni kolektiv pred očmi lastne napore in uspehe, ki res niso majhni, pa tudi tega dejstva ne sme spregledati. Z znižanjem stopnje akumulacije, je podjetju omogočeno, da zniža ceno svojih izdelkov.
Kolikor bo v skladu s predpisi, nameravajo uporabiti del presežka še v druge namene: nekaj za investicijska dela, 15 milijonov za nove stroje, 30% pa za »suhe mesece«. Nabavili so tudi že nove nože, »štance«, s katerimi bodo še zmanjšali odpadke. ter povečali proizvodnjo in kvaliteto. Razen tega so uredili kopalnice in garderobe.
Iz fonda za samostojno razpolaganje so dali že lani mestnemu ljudskemu odboru za gradnje stanovanj in komunalna dela 2 milijona, letos pa 45% tega fonda ali pol milijona dinarjev. Vendar ne kažejo za potrebe ljubljanske mestne občine oz. Ljubljane dovolj razumevanja, kar velja na žalost tudi za mnoga druga podjetja. Prav bi bilo, če bi mestni ljudski odbor bolje seznanil delovne kolektive, za kakšne namene bo njihov denar porabljen, da bi prišel pred delavce z načrtom del. S tem bi delovne kolektive neposredno zainteresiral za napore, ki jih vlaga za dvig našega mesta. Tako bi podjetja v družbenem 5n materialnem pogledu resnično čutila, da so sestavni del nastajajoče komune.
jam ob pripravah za volitve organov za socialno zavarovanje.
Drugi dan seje je bilo med drugim ugotovljeno, da je število začasno brezposelnih delavcev v naši državi razmeroma zelo majhno, da pa bo treba v bodoče bolj skrbeti za to, kdo bo ostal brez dela. Po zadnjih podatkih je bilo avgusta v naši državi začasno nezaposlenih okrog 50.000 delavcev in uslužbencev, hkrati pa iščejo posre. dovalnice za delo okrog 60.000 novih delavcev. To nas opozarja, da je v naši državi pereča predvsem pravilna razporeditev delovne sile. Sindikalne organizacije so se doslej še vse premalo brigale za to, kdo debi odpust iz službe. Premalo so se borile proti nepravilnemu odpuščanju delovne sile, saj so danes začasno brezposelne po večini žene in takšni delavci, ki težko dobe drugo zaposlitev. 'V novem gospodarskem sistemu so šla podjetja vse preveč za tem, da čimbolj zmanjšajo delovno silo. Posledica tega je znatno manjša proizvodnja v nekaterih podjetjih, namesto da bi le-ta nenehno rasla in se razširjala na proizvodnjo novih izdelkov. Pri odpuščanju delavcev je bilo ugotoviti tudi primere, da so nekatera podjetja skušala priti na ta način do večjega plačnega fonda. Obsoditi je treba tudi uvajanje nadurnega dela, ki ga podjetja pogostokrat ne plačajo, tako da delajo ponekod delavci tudi ob nedeljah, ne da bi imeli en dan v tednu prost. V 12 večjih mestih je n. pr. za. časno brezposelnih 325 uslužbencev iz gostinske stroke, uslužbenci, ki so zaposleni po restavracijah in kavarnah, pa
poročilo,
lavnosti
viji.
PRED NEPOSREDNIM UPRAVLJANJEM SOCIALNEGA ZAVAROVANJA PO DELOVNIH KOLEKTIVIH
Poziv sindikalnim organizacijam
V vrsto ukrepov, ki jih spro-vajaino v naši državi za razširitev socialistične demokracije, spada tudi reorganizacija službe socialnega zavarovanja, ki ga prevzamejo izvoljeni predstavniki zavarovancev. S tem bo prepuščena v družbeno upravljanje še ena važna dejavnost, ki so jo doslej vodili državni organi.
Spričo tega so naše sindikalne organizacije pred novimi težkimi in odgovornimi nalogami. V smislu uredbe o osnovanju Zavoda za socialno zavarovanje volijo sindikalne organizacije delegate za skupščine Zavoda. Po svojih predstavnikih bodo sodelovale sindikalne organizacije pri delu raznih komisij siužfce socialnega zavarovanja.
Predsedstvo Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije poziva vse sindikalne organizacije, posebno še mestne in okrajne sindikalne svete, da se do kraja zavzamejo za dober potek volitev delegatov v skupščine zavoda za socialno zavarovanje (ki bodo že ta mesec), pa tudi za to, da bodo volitve organizacijsko in politično dobro pripravljene. Največjo skrb naj posvete množični udeležbi vseh zavarovancev na volitvah in kandidatom, ki bodo kot odgovorni predstavniki zavarovancev načelovali tej pomembni družbeni dejavnosti. Predvsem je potrebno, da se vsi delavci in uslužbenci spoznajo s pomenom teh volitev ter z bistvenimi značilnostmi reorganizacije socialnega zavarovanja. Največji uspeh bodo lahko dosegli s predavanji, konferencami ter članki v dnevnem časopisju in radiu.
Predsedstvo Centralnega sveta poziva vse sindikalne organizacije kakor tudi delavce in uslužbence, da tudi po volitvah nudi-
jo vso pomoč organom socialnega zavarovanja, da bo njihovo delo čim boljše in čim pravilnejše. Naša socialistična skupnost daje velikanska denarna sredstva za zdravstveno zaščito oseb, ki so v delovnem odnosu, in sicer v primerih začasne in trajne delovne nesposobnosti. Zaradi tega so ustanove socialnega zavarovanja, njihova organizacija in deia- oost največjega pomena za ves delavski razred. Sindikalne organizacije morajo biti organizatorji družbene kontrole nad delom organov socialnega zavarovanja v borbi proti vsem morebitnim slabostim in nepravilnostim, ki se pojavljajo pri delu organov socialnega zavarovanja, skratka biti morajo organizatorji v borbi za popolno dosego pravic zavarovancev.
Predsedstvo Centralnega sveta poziva vse sindikalne organizacije, da hkrati razvijajo pri delavcih in uslužbencih pravilen odnos do službe socialnega zavarovanja in da se bore proti vsem pojavom zlorabljanja s strani posameznih brezvestnih zavarovancev, ki bodo znabitl poskušali prilastiti si na neupravičen način denarna sredstva iz fonda, za katerega mnogo prispevajo delovni kolektivi.
Po obsežnosti pravic in dajatev, ki jih imajo in prejemajo zavarovanci socialnega zavarovanja, spada služba našega socialnega zavarovanja v vrsto najnaprednejših na svetu in predstavlja kot taka eno izmed velikih pridobitev naše socialistične izgradnje. Zaradi t»»®~. se morajo za obvarovani»» pravilno delo službe	za-
varovanja potruditi v prvi vrsti vse naše sindikalne organizacije.
Predsedstvo Centralnega sveta
Zveze sindikatov Jugoslavije
Volitve v sfciapšesDe §oeialoega
»ISIS V5H*©V2Sfi|«i so v trboveljskem okraju dobro pripravljene
Takoj ko so v trboveljskem okraju razpisali volitve za skupščino socialnega zavarovanja, ki bodo 26. oktobra, so se v vsem okraju temeljito lotili priprav. Okrajni sindikalni svet v Trbovljah je hkrati napovedal tekmovanje vsem okrajnim in mestnim sindikalnim svetom, kdo bo najuspešneje izvedel volitve in dosegel večjo udeležbo volivcev, Tekmovanje so sprejele vse sindikalne podružnice v okraju in podružnice Društva upokojencev. Doslej so bile izvršene skoraj, vse priprave. 'V Trbovljah, Hrastniku, Radečah in Zagorju so bile širše sektorske konference. Najboljši so v Zagorju, kjer so izvršili že vse potrebne priprave in tudi določili volišča in volilne odbore. Y celotnem
okraju bodo izvolili v skupščino 37 delegatov; v Trbovljah 20 delegatov, v Zagorju 9, v Hrast, niku 5 in v Radečah 3 delegate. Pri razpravljanju o volitvah so posamezni KSS v Trbovljah, Hrastniku, Radečah in Zagorju sklenili, da bo-^o vse priprave za te volitve vključili v tekmovanje za VI. kongres KPJ in tako tudi s tem najlepše počastili VI. kongres KPJ.
V kočevskem okraju
Pretekli teden so na seji predsedstva okrajnega sindikalnega sveta v Kočevju z začasnim odborom socialnega zavarovanja ter predstavniki področnih in okrajnih odborov sindikata lesnih in kmetijskih delavcev razpravljali o pripra-
vah za volitve delegatov v okrajno skupščino za socialno zavarovanje. Pregledali so se. znam vseh zavarovancev ter ugotovili, da je v okraju 7000 zavarovancev — delavcev in uslužbencev ter 350 upokojencev, ki bodo prav tako volili. Tako bodo v območju kočevskega okrajnega sindikalnega sveta volili 23 delegatov. Na seji so namreč sklenili, da se bo na 300 zavarovancev volil po 1 delegat. Določili so tudi volilne komisije. Volili bodo 26. oktobra v 16 volilnih enotah. O teh volitvah bodo razpravljali še na množičnih sestankih po vseh delovnih kolektivih, kate-rih se bodo udeležili tudi člani sindikalnega sveta Sklicana bo tudi sektorska konferenca v ribniški dolini.
lz ljudskih odborov
Za zdravje naših ljudi
Veliki napori sežanskega okraja «a ureditev zdrav stven.e službe
(povojte
»vejim	$ttancemin prijateljem
da je »Slovenski poročevalec« največji in najbolj razširjen slovenski dnevnik, ki prinaša vsak dan najnovejša poročila iz domovine in zunanjega sveta z gospodarskega, političnega, kulturnega in športnega področja ter zanimiv in napet podlistek.
V MESECU OKTOBRU NUDIMO NAROČNIKOM POSEBNE UGODNOSTI. — NE ZAMUDITE TE PRILOŽNOSTI!
V*
P^EIP VI. KONGRESOM KPJ
mf
3
Partija si mora prizadevati, da delavci spoznajo bistvo novega gospodarskega
sistema	Partijske organizacije tolminskega,
kočevskega, murskosoboškega, celjskega in goriškeg a okra ja, &o kritično pregledale uspehe enoletnega dela
Sežanski okraj je bil s krivično mejo leta 1947 poleg gospodarstva zelo prizadet tudi v zdravstvenem pogledu. Vse zdravstvene ustanove, bolnišnice, sanatoriji, porodnišnice, raz-*• ne klinike, zdravniki — vse je ostalo onstran meje v bližnjem Trstu in Gorici. Kras in Slovenska Istra sta ostala sama z enim zdravnikom in neurejeno zasilno ambulanto v Sežani, zdravljenja v bolnišnicah pa so morali naši ljudje iskati največ v oddaljeni Ljubljani in Reki, saj je bila bolnišnica v Vipavi itak preobremenjena. Ni torej čudno, da je bilo zdravstveno stanje v sežanskem okraju prva leta po osvoboditvi dokaj kritično, posledice vojne so se v tem okraju še bolj čutile. Okraj se je ob priključitvi znašel s 25.000 prebivalci ter samo z enim zdravnikom in eno samo avtoambulanto.
Prebroditi je bilo treba velike težave, ki so trajale več let, preden je OLO uspelo vsaj delno izboljšati kritično stanje zdravstva v okraju.
Danes sta v okraju dva dobro urejena zdravstvena doma, ki ju je moral okraj adaptirati in opremiti z več milijonskimi investicijami. V Sežani je v zdravstvenem domu poleg splošne ambulante tudi zobna ambulanta z zobotehničnim laboratorijem, materinska posvetovalnica, v najkrajšem času pa bo začel poslovati tudi protitu-berkulozni dispanzer. V Komnu posluje krasen zdravstveni dom, prav tako s splošno in zobno ambulanto in materinsko posvetovalnico ter stanovanji za zdravstveni kader. Poleg tega poslujejo v okraju še sledeče splošne ambulante: v Senožečah z enkrat tedensko ordinacijo, v Divači s trikrat tedensko ordinacijo, v Podgradu z dvakrat tedensko ordinacijo in v Kozini s stalno ordinacijo.
VESELJE V ŠOŠTANJU
, ftžis Uau je ppiiel . .
(Nadaljevanje s 1. strani)
Šoštanj, 3. okt. (Od našega posebnega dopisnika.) Ves Šoštanj se je danes že ob pol 17. ure popoldne zbral na glavnem trgu. Staro in mlado je nestrpno čakalo, kdaj se vrne naš Ivan. Tako kličejo danes vsi malega Ivana Pirečnika. In ko je privozil avto z Ivanom in njegovo materjo na glavni trg, se je vsulo nanj z vseh strani cvetje, na tisoče in tisoče rok pa mu je mahalo v pozdrav. »Ivan! Naš Ivan!« je donelo z vseh strani.
Prva je pozdravila malega Ivana njegova sestra Marica. Malo oči je ostalo ob tem prizoru suhih. Tudi malemu Ivanu so zalile solze oči, ko je prvič v svojem življenju objel svojo sestro. Ganljiv je bil tudi prizor, ko je Ivana poljubila njegova teta Cilka Polak, ki ga je pestovala in varovala, ko je bil star komaj nekaj mesecev, v času, ko se je njegova mati skrivala pred fašisti. Nadvse prisrčen je bil tudi pozdrav med Ivanom in njegovim 75 let starim dedkom, ki ga je s tresočimi rokami objel in mu hotel s solznimi očmi želeti dobrodošlico, toda besede so mu ostale nekje v grlu. Takšni prizori so se vrstili drug za drugim. Komu bi se tudi ne zasolzile oči od veselja, ko je Ivan ugriznil v kos domačega kruha, ki mu ga je z velikega hleba odrezal predsednik Mestnega občinskega odbora Šoštanju tov. Miloš Vovk. ali ko je poskusil z nasmejanimi očmi najboljše dobrote tega kraja, sočno grozdje ter rdeča jabolka in hruške. S
V	Podgradu je tik pred dokončno adaptacijo zdravstveni dom, kjer bo OLO iz lastnih sredstev investiral čez pol milijona din. V tem domu bo poleg splošne ambulante, zobne ambulante in materinske posvetovalnice tudi potrebna lekarna.
V	okraju poslujejo danes 4 zdravniki, 4 medicinske sestre, 5 bolničarjev, 2 dentista, 2 asistentki, 1 zobotehnik in 16 babic. Poleg tega ima okraj nameščene še 3 honorarne zdravnike, ki ordinirajo nekajkrat tedensko iz postojnskega okraja.
Okraj ima sedaj za prevoz bolnikov 3 avtoambulante, od teh dve novi, ki so bile nabavljene največ po zaslugi prizadevanja predsednika OLO tov. Antona Ovčariča, za kar mu je Svet za ljudsko zdravstvo zelo hvaležen.
V	okraju je zelo pereče vprašanje dobre pitne vode. Večina prebivalstva je še vedno odvisna od kapnic, ki pa so po večini nehigienske, od 3B1 primerov iz kapnic preizkušene vode je ugotovljeno BCVo primerov
VI. redna seja mestnega ljudskega odbora Ljubljane
Včeraj dopoldne je bila v dvorani magistrata VI. redna seje mestnega ljudskega odbora Ljubljane pod predsedstvom predsednika MLO Jake Avšiča. Odborniki so poslušali polletno poročilo sodnika Lojzeta Ju. vanca o delu Okrajnega sodišča
I.	Ljubljana in poročilo sodnika za prekrške MLO Bogomira Javornika. Dalje so na včerajšnji seji razpravljali še o številu odbornikov v novih mestnih in občinskih ljudskih odborih, izvolili komisijo za revizijo agrarnih interesentov ter* ob koncu rešili nekatera nujna personalna vprašanja. Podrobnejše poročilo s seje bomo še objavili.
tem lepim in starim običajem so vsi prebivalci Šoštanja sprejeli Ivana za svojega. Predsednik mestnega obč. odbora je v imenu vseh občanov slovesno obljubil materi in malemu Ivanu, da bodo prebivalci Šoštanja z vsemi silami skrbeli, da mu nadomestijo očeta in ga vzgoje v dobrega državljana naše domovine, v kateri vlada svoboda, ne pa teror, kot si je to izmislil sodnik Clark. »Bomo, bomo!« so pritrjevali besedam predsednika mestnega občinskega ljudskega odbora ljudje. Vsi bomo skrbeli, da se bo naš Ivan čim-prej naučil svojega materinskega jezika in prilagodil našim navadam.
Nato so Ivanu poklonili lepe in koristne darove še zastopniki pionirjev, mestnih podjetij in množičnih organizacij. Mestni občinski ljudski odbor pa mu je podaril hranilno knjižico z
za pitje neprimerne vode. Potrebno bo bolj sistematično snaženje in razkuževanje teh kapnic.
Problem, ki še do sedaj ni rešen, so civilni invalidi in invalidi tujih vojsk (pri nas je največ invalidov iz italijanske vojske). Teh je v sežanskem okraju 205. Neurejeno je tudi vprašanje mirnodobskih vojaških bolezenskih invalidov, ki so največkrat odpuščeni iz vojske pred odsluženjem kadrovskega roka zaradi kake težje bolezni, največkrat zaradi TBC.
Delo posredovalnice za delo poteka zadovoljivo. V okraju ni
Dosedanje oštevilčenje vasi, naselij in zaselkov je bilo na področju mestne občine Bovec marsikje nemogoče in nepregledno. Glede na to in pa v zvezi z zadnjo uredbo predsedstva vlade, so odborniki na zadnji seji sklenili, da tudi v tem pogledu uredijo svojo občino, ter so že poslali zadevni predlog okrajnem ljudskem odboru.
Log pod Mangartom j.e imel doslej samostojno oštevilčenje za Spodnji Loig, Zgornji Log, Pu-stino, Loško Koritnico in Možnico. Občinski ljudski odbor v Bovcu pa je predlagal, da se vsa naselja in zaselki oštevilčijo z uradnim imenom Log pod Mangartom z zaselki Možnica, Pustina in Loška Koritnica. Naselje Strmec z zaselkom Predil pa naj tvori prav tako zase samostojno enoto. Soča ima zaselek Lepena, ker pa velja pri vseh občinah za samostojno vas,
j.e popolnoma umesten predlog, da bi bila Lepena naselje s samostojnim ctštevilčenjicm..
Za mesto Bovec velja naslednji popolnoma umesten predlog: zaselek Bovščica naj bi bila v bodoče samostojno naselje, do-
večjo vlogo, na katero bo lahko še naprej vlagal in se vzgajal k varčevanju in smotrnemu gospodarjenju.
Po kosilu, ki so ga priredile množične organizacije Šoštanja, se je mali Ivan z materjo podal v svoje novo domovanje, v najlepšo vilo v Šoštanju. Tu bo prebil z materjo nekaj dni, nato pa bo odšel na oddih še v lep planinski dom na Šentvidu, kamor ga je povabil delovni kolektiv tovarne usnja v Šoštanju.
V novem domovanju sta mali Ivan in njegova mati še pozno v noč sprejemala znance in prijatelje, ki so voščili materi k njeni sreči in želeli malemu Ivanu, da bi se v svoji domovini in v svojem rojstnem kraju res dobro počutil. Ivana so obiskali tudi pionirji Šoštanja, s katerimi se je že spoprijate-
čutiti večje brezposelnosti, saj je bilo v prvih treh mesecih prijavljenih le 6 ljudi, v juniju je bilo brezposelnih 34 moških in 29 žensk. Trenutno pa sta brezposelna 2 moška in 34 žensk, največ takih, ki nimajo poklica. Bolj pereče je vprašanje vključevanja* vajencev. V okraju je veliko število mladine, ki bi se rada vključila v delo kot vajenci, nimajo pa za to pogojev, t. j. predpisane šolske izobrazbe.
Okrajni ljudski odbor je sprejel odločbo o ustanovitvi okrajnega zavoda za socialno zavarovanje.	V. J.
sedanje samostojno naselje Dvor pa naj se združi z mestom Bovec. Zaselek Podklopca naj se priključi naselju Ptuma, ki naj bi imelo v bodoče še zaselke Podturna in Podčela. Mesto Bovec naj bi imelo zaselke: Ravni bar, Vodenca in Zavrel-no. V Bovcu bi bilo koristno urediti številke in imena ulic, čeprav je zaenkrat večina meščanov proti temu in bodo o tej zadevi volivci gotovo še precej razpravljali. Za vsa ostala naselja niso nameravane nikake spremembe, razen ureditve hišnih številk.
Za izvedbo oštevilčenja bodo po vseh vaseh volili poseone komisije, ki jih bodo sestavljali dva do trije člani, medtem ko bo štela komisija za ureditev Bovca pet članov.	—se.
Otvoritev razglednega stolpa pri Mariborski koči
Ta stolp na Pohorju Je Izredna posebnost, saj ni v vsej državi podobnega. V nedeljo dne S. oktobra bo ob 11 dopoldne slovesna otvoritev stolpa in vabi Planiško društvo v Mariboru vse planince in drugo občinstvo k slavnosti.	Irk
ljil. Posebno veselje pa ima Ivan s svojo nečakinjo Ireno, ki jo je že vzljubil.
Doma v Šoštanju je čakala Ivana in njegovo mater cela kopica brzojavk in pisem iz vse države, v katerih čestitajo najrazličnejši ljudje materi k njeni radosti in žele malemu Ivanu mnogo sreče in uspeha ter ju vabijo, naj obiščeta njihove kraje. Tako so n. pr. žene iz Skradina pisale in povabile Pavlo Pirečnikovo in Ivana, naj jih obiščeta v tem prelepem kraju Gorskega Kotara in preživita pri njih nekaj dni. Slične brzojavke, pa tudi denarni prispevki ter najrazličnejša darila so poromala v Šoštanj skoraj iz vseh krajev Slovenije in iz številnih krajev vse države.
* <
Ker zaradi naglice in navala ljudi nismo mogli zabeležiti posameznih organizacij, podjetij in ustanov, ki so darovala darila Ivanu Pirečniku in njegovi materi, ter tudi ne zabeležiti posamezna darila, naj vse množične organizacije javijo uredništvu, da bomo to posebej objavili. Ves dan prihajajo v uredništvo ljudje, ki se zanimajo, kdo je vse daroval in kakšna darila.
Okrog pol milijona dinarjev raznih predmetov za malega Ivana Pirečnika
Tudi mariborski, celjski in ptujski delovni kolektivi so nestrpno pričakovali vrnitev malega Ivana Pirečnika v domovino, ki ga ni hotela prepustiti tujini in vzgoji bivših sovražnikov vseh svobodoljubnih ljudi. V pričakovanju na Ivanovo vrnitev so na pobudo uredništva mariborskega »Večera« začeli zbirati tudi darove, s katerimi želijo razveseliti malega Ivana in njegovo mater. Razen precejšnje vsote denarja čaka Ivana med darovi mariborskih. celjskih in ptujskih delovnih kolektivov tudi lepo kolo, radijski aparat, blago za obleke, mnogo sladkarij, smučke, šolske potrebščine, posteljnina, knjige in razni drugi praktični predmeti. — Skupna vrednost daril, ki jih bodo predstavniki »Večera« izročili v Šoštanju na Pireč-nikovem domu. je okrog pol milijona din. Delovni kolektivi Maribora. Ptuja in Celja so s tem dokazali, kako jim je pri srcu bodočnost naših otrok, posebno pa tistih, ki so v narodnoosvobodilni vojni izgubili svoje rednike. Dokazali pa so tudi sodniku Clarku, da v socialistični Jugoslaviji otroci niso prepuščeni samim sebi in đa bo dala domovina malemu Ivanu toliko, kakor mu tujina nikoli ne bi mogla dati, ne v sredstvih za življenje, še manj pa ljubezni.	M.
Preteklo nedeljo se je vršila v Tolminu okrajna partijska konferenca, Kot zastopnika CK KPS sta se konference udeležila tov. Tomo Brejc in tov. Albert Jakopič-Kajtimir. Prisotnih je bilo tudi več drugih gostov. Na konferenci so razpravljali predvsem o delu Partije v podjetjih, o uspehih, ki jih je le-ta dosegla pri vzgoji delavcev, da bodo sposobni samostojno voditi podjetja. Diskusija je pokazala, da so povsod tam, kjer je partijska organizacija posvetila več pažnje delavski samoupravi, doseženi lepi uspehi. Delavci z uspehom upravljajo svoja podjetja in so zainteresirani za dvig, izboljšanje in pocenitev proizvodnje. Idrijski rudnik je v lanskem letu močno prekoračil proizvodnjo prejšnjih let in tudi letos uspešno proizvaja. Prav tako se je les-no-industrijsko podjetje v Pod-melcu prav zadnje leto uveljavilo na trgu zaradi svojih kvalitetnih proizvodov. V manjših podjetjih pa je še vedno vpliv Partije šibak. To se odraža tako na delo kot na socialni sestav delavskih svetov in upravnih odborov. Tako v 23 manjših podjetjih v upravnih odborih ni niti enega člana Partije in zanimivo je, da prav v ta podjetja ideja delavske samouprave še ni prodrla.
Naloga partijskih organizacij je zato predvsem: prizadevati
Osijek, 3. okt. Zadnja vas, ki j.e naseljena z madžarsko na. rodnostno manjšino na Hrvat-skem, ima svoje kulturno-pro-svetno društvo. Pred vojno niso imeli Madžari niti ene samostojne osnovne šole v madžarskem jeziku. Danes pa jiih imajo nad 30. 'V vasi Zmajevci imajo tudi popolno osemletno šolo, v kateri se uči nad 250 otrok madžarske narodnosti,
Za širjenje prosvete in kultu, re Madžarov na Hrvatskem prispevajo s svojim delom tudi kulturno prosvetna društva. V okviru teh družbenih organizacij so dobro uvežbane gledali-
Šmartno na Pohorju stopa v novo življenje
V	soboto 27. sept. so zadruž-
niki v Šmartnem oa Pohorju dobili prvi traktor, ki je vzbudil mnogo zanimanja med vaščani. Takoj so ga fantje, ki se na to razumejo, preizkusili. Traktor je z lahkoto opravil mnogo več, bolje in hitreje to. kar bi stalo mnogo truda. V nedeljo je traktor svojo preizkušnjo nadaljeval. Ves okrašen s cvetjem in zastavo je krenil na prve njive. Ljudje. ki so se nabrali na vasi. so skoraj tekli za njim, da bi se prepričali o njegovim delu. Nekateri so ga hvalili, drugi so se čudili, tisti, ki so prej trdili, da traktor ni za hribe pa so molčali. Nato so se vsi vaščani zbrali na sestanku, na katerem so razpravljali, kako bi zboljšali kmetijsko gospodarstvo. Govorili so o selekciji živine, o rabi kmetijskih strojev itd. Obiskal nas je tudi ljudski poslanec Jaka Orešič, ki je odgovarjal na razna vprašanja o kmetijstvu. »Od nas vseh je odvisen napredek, ker je le v skupnem in načrtnem delu moč.« je zaključil predsednik KP tov. Padežnik sestanek.	t—
Kongresni pionirski turnir
V	proslavo VI. kongresa KPJ bo v Ljubljani kongresni pionirski brzopotezni turnir poedincev, na katerem bodo sodelovali vsi pionirski odredi, vse šole in internati.
Najprej je potrebno, da pionirji izvedejo brzopotezni turnir v svoji enoti, t. j. v odredu, šoli ali internatu. Pet prvoplasiranih pionirjev ima pravico nastopa na kongresnem brzopoteznem prvenstvu pionirjev mesta Ljubljane. Zato naj v vseh enotah v prvih dneh meseca oktobra odigrajo pionirji svoj brzopotezni turnir in takoj javijo Okrožnemu šahovskemu odboru v Ljubljani, magistrat, I. nadstropje, soba 39. rezultat tega tekmovanja. — Okrožni šahovski od bor Ljubljana.
si, da delavci spoznajo bistvo novega gospodarskega sistema, ker konkretni primeri kažejo njegovo veliko vrednost. Vendar se delo Partije ne sme omejiti samo na gospodarsko področje, marveč mora biti vsak partijec tudi politični delavec na terenu. Napaka partijskih organizacij po podjetjih tolminskega okraja pa je prav v tej ozkosti. 1000 idrijskih rudarjev, med njimi nad 200 članov Partije, je še vedno premalo čutiti v družbenem življenju Idrije. Prav tako je z ostalimi podjetji po ostalih krajih okraja.
Poleg tega so se delegati na konferenci dotaknili tudi vprašanja socialistične preobrazbe vasi in grajali neaktivnost množičnih organizacij v pomoči splošnim kmetijskim zadrugam. Dotaknili so se tudi vprašanja strokovnosti v kmetijstvu. Ker je Tolminski okraj pretežno živinorejski, so predlagali, naj bi se ustanovila živinorejsko-mle-karska šola.
Na konferenci se je govorilo tudi o demokratizaciji ljudske oblasti, o uspešni izvedbi odprtih partijskih sestankov, katerih se je poleg članov Partije udeležilo nad 4200 frontovcev, in o delu množičnih organizacij. Frontovci tolminskega okraja so v enem letu opravili nad mi-
ške skupine, narodopisne, pevske in glasbene družine. V Subotici je madžarsko narodno gledališče. V nad 20 vaseh ima. jo zadružne domove in domove kulture., ki so postali žarišča gospodarskega, političnega im kulturnega življenja teh vasi za madžarsko narodno manjšino.
Madžari na Hrvatskem živahno sodelujejo tudi pri gospod.-.r-ski graditvi. V 37 kmečkih delovnih zadrugah v Baranji je včlanjenih 1400 kmečkih gospodarstev z nad 1500 ha zemlje. Madžarska nacionalna manjšina je zastopana tudi v organih ljudske oblasti. Ima več svojih zastopnikov v Saberu LR Hrvatske. Vsak 79. Madžar je ljudski odbornik v okrajnih in občinskih ljudskih odborih.
lijon prostovoljnih delovnih ur. Posebno se je Fronta izkazala pri čiščenju snega v zimski katastrofi in pozneje pri izgradnji od plazov porušenih poslopij. Pomanjkljivosti frontnih organizacij po okraju pa se kažejo predvsem v premajhni povezavi z ostalimi množičnimi organizacijami in premajhni politični aktivnosti pri razkrinkavanju reakcionarnega klera.
V nedeljo so se prav tako vršile . partijske konference v kočevskem, murskosoboškem, celjskem in goriškem okraju. Tudi na teh konferencah so bili težišče razpravljanja razni gospodarski in politični problemi. Povsod so z zadovoljstvom lahko ugotovili, da je ideja delavskega upravljanja podjetij že močno prodrla v zavest delavstva. V Kočevju so precej govorili tudi o partijski disciplini in o politično-vzgojnem delu med člani Partije. Sklenili so, da bodo z vso strogostjo odpravljali iz partijskih vrst dvoličnost. Dogaja se namreč, da komunisti pristajajo na cerkvene poroke, dajejo otroke h krstu, birmi itd., tega pa ne povedo, odn. taje pred partijsko organizacijo. V Celju so ugotovili, da so odprti partijski sestanki v glavnem dobro uspeli in da se jih je udeležilo več kot 3000 nečlanov. Bičali pa so postopek nekaterih partijskih organizacij, ki so v strahu pred nečlani namenoma organizirale sestanke tako, da je bilo navzočih čim manj frontovcev. Na konferenci v Murski Soboti so precej diskutirali o osnovni napaki partijskih organizacij po terenu, o nezadostni povezavi z množičnimi organizacijami in nezadostnem političnem vplivu na množice. Tako se večkrat zgodi, da partijska organizacija, namesto da bi bila voditelj akcij množičnih organizacij, zaostaja za dogodki. Z velikim zanimanjem so delegati konference poslušali Janeza Gašparja, ki je nedavno z vso družino pribežal iz Madžarske. Gašpar je pripovedoval o težkem življenju onstran meje in nazorno orisal teror, ki ga s prisilnimi odkupi, prisilnim vpisovanjem posojila itd. madžarski »aktivisti« vrše nad delovnim ljudstvom.
Poleg novih okrajnih komitejev so bili na vseh konferencah izbrani tudi najboljši in najzaslužnejši partijci za delegate na
VI.	kongresu KPJ.
PRESENEČENJE...
Kolikokrat slišimo: »Poročevalec« bi lahko bil mnogo boljši, če bi prinašal tudi več drobnih novic, če bi imel več feljtonov, več tega, manj dru-\ gega čtiva. Enemu ne ugaja to, da »Slovenski poročevalec« tako odkrito nastopa proti raznim špekulantom, drugi spet pravijo, da je tega še premalo v časnikih.
Dragi bralci! Uredništvo se trudi z vsemi močmi, da bi ustreglo vašim željam, in da bi bil »Slovenski poročevalec« čim bolj zanimiv in pester. Toda premalo je še stika med bralci in uredništvom. Zato pa priredi uredništvo »Slovenskega poročevalca« prihodnji četrtek 9. t. m. o b 20. u r i v prostorih Novinarskega društva, Gosposka ulica 12 v Ljubljani sestanek s svojimi bralci.
Namen tega sestanka je, da naveže uredništvo čim tesnejše stike s svojimi bralci in vso javnostjo, zve njihove želje, potrebe in predloge, kako bi »Slovenski poročevalec« postal res priljubljeno množično glasilo vseh naših ljudi.
Zato so na sestanek vljudno vabljeni vsi bralci »Slovenskega poročevalca« in vsi ljudje, ki jim je pri srcu razvoj lista. Posebno še vabimo zastopnike delovnih kolektivov in ustanov, množičnih organizacij in društev.
Kaši ljudje so prisrčno sprejeli Ivana
Pirečnika
Tov. Jože Potrč je včeraj sprejel malega Ivana Pirečnika in se zadržal z njim v daljšem razgovoru
Mestni občinski odbor v Bovcu je že pristopil k ureditvi novih hišnib
tablic
Vsak 79. Madžar v Jugoslaviji je ljudski odbornik
Narodnim manjšinam je v Jugoslaviji zagotovljen ttvob odeti politični, gospodarski in kulturni razvoj
IfTk QnM'Y'olf'nW (Sz S°vora dr. Karla liobide 11676/1/L/ O siti t/lviA/l rit vi umetnikove spominske
na otvo-spominske razstave
Hinko Smrekar je bil eden tistih preprostih in nevsiljivih ljudi, ki jih v življenju srečujemo dan za dnem in se nam zdi, da do kraja poznamo njihovo vrednost. Toda ko odidejo in začnemo pregledovati, kar je ostalo po njih, tedaj šele opazimo, kako malo smo jih pravzaprav poznali in kakšno bogastvo so nam zapustili. Ob njegovi osebi, ki je bila na zunaj mnogokrat ostra, zbadljiva, celo odbijajoča, smo prezrli jedro, človeka in njegovo toplo notranjost. Pri umetniku, ki je bil med nami prvi satirik in karikaturist ni to prav nič čudnega. Saj je moral prav kot pionir na tem poprišču opravljati težaška, mnogokrat tudi nevšečna dela, kot kritik družbenih nravi pa je stal neprestano na straži, brez miru, vselej pripravljen na spopad.
Smrekar je ves čas stal v areni življenja, ves čas sredi dogajanj, ki jih je nenehno opazoval in kot pošten kronist in neizprosno pravičen kritik in satirik likovno sproti oblikoval in jih v zrcalu umetnosti prikazoval soljudem. O njem lahko trdimo, da je bil živa vest svoje okolice in časa. Budno je motril življenje okrog sebe, drobne in velike dogodke, jih ocenjeval, se norčeval iz njih in jih smešil ter obsojal, ljudi pa opominjal in rotil. V karikaturi jim je kazal poenostavljeno in malce spačeno podobo resničnosti. Njegove satire so bridki očitki pokvarjenosti vladajočih razredov in nasilja, ki ga izvajajo. S svojimi satiričnimi kompozicijami je prikazoval vso neumnost in omejenost ljudi, izrabljanje šibkejših, hkrati pa je opozarjal na razmah kapitalizma in vse bolj grozečega imperializma, ter svaril pred fašizmom, ki je predrzno dvigal glavo.
Kot karikaturist se je prav
dobro zavedal, da je prava karikatura vselej vzgojna, da je vselej kritika. Sam je za-
Eisal, da mu ni samo do sme-a in ščegetanja trebušne prepone, marveč da mu je karikatura dosti resnejša od vseh drugih panog. O bistvu satire je pa dejal: »Iz boja med resnico spoznavajočim intelektom in postulati človečanskega čustvovanja se rodi
satira. Tem hujša je, čim ostrejši je oče Intelekt in čim mehkejša je mati Čustvenost.
Ne smejem se pri svojem delu, smejejo se le gledalci.« Kako je to obojno nalogo mogel izvrševati v tedanji dolini šentflorjanski, je že pred štiridesetimi leti iz grenkih lastnih izkušenj zapisal: »Od Drave do Kolpe in Jadranskega morja ena sama — dolga vas! Z batom na človeka, ki si je drznil v šaljivi obliki povedati resnico brez sence pretiravanja I Drugod se najodličnejši ljudje res odkritosrčno smejejo svoji podobi v ogledalu humorja in se celo žele včasih pogledati v to zrcalo! Tam je kultura vsestransko razvita... Kakega Simplicissimovega sotrud-nika bi pri nas linčali. — »Več humorja, ljudje božji!« Kako je pa sam zase izvajal ta načela, je v sosednji sobi niz izbranih njegovih lastnih karikatur najlepši dokaz.
Z jedkimi političnimi in nravstvenimi satirami in borbeno karikaturo pa Smrekarjeva delavnost še daleč ni izčrpana. Dragocene, danes skoraj še neocenljive so njegove tako ljubeznive karikature — portreti znamenitih mož, naš pravi kulturno zgodovinski muzej. V mladosti in še davno pozneje je ustvaril na večno mlado tematiko narodnih pesmi in pripovedk toliko res zdravih in prisrčnih umetnin, kakor jih do njega nismo poznali. Nič osladne sentimentalnosti. nič narejenega ni v teh preprostih prizorih, sama prava kmečka realistika je to, čista naravna ln še topla od krvi. Samo z domačo zemljo in našim »oratarjem« trdno povezan umetnik se je lahko tako globoko vživel v svet starodavne ljudske poezije, praznoverja in vraž, da je ustvarjal vse te sijajne co-pernice, hudobce, vedomce in strahove, pa kmeta, ki koplje zaklad, Indijo Koromandijo, in kar je še takih pravljičnih motivov. Smrekar je pokazal dotlej neznano umetniško bogastvo in resnično dognano risarsko znanje v ciklu klasičnih ilustracij za Martina Krpana. Koliko duhovitosti, neizčrpne domišljije in prirojene šegavosti je v risbah za Literarno pratiko ali pa za slovanske igralne karte! Kje
Postojnsko jamo je obiskalo milijon ljudi
V ponedeljek 29. septembra Je prišlo s Putnikavim avtobusom 26 tujih tn 9 domačih izletnikov na obisk v Postojnsko jamo. Ko so izletniki kug>ili pri jamska biagejai vstopnice, je direktor Stepančič sporočil ge. Elizabeti Piana iz Miiachena. da je pravkar kupila milijomsko vstopnico za ogled Postojnske jame. Pon je bila prijetno presenečena, ko ji je v imenu uprave kraških jam izročil lepo simbolično darilo. v katerem so vdelani trije kapotki. Prav tako je izročil lepo sliko iz Postojnske jame ge. Herti Figtor z Dunaja, ki je kupila pred tem vstojanico. Tovarišici Ljubici eipruš iz Beograda pa je bila poklonjena umetniška slika iz jame. ki jo je izdelal domači umetnik Leon Viihar. ker je bila za milijonom prva obiskovalka Postojnske jame.
To milijonsko število je bilo doseženo po osvoboditvi. Med obiskovalci je bilo 33°/« dijakov
so pa stotine in tisoči risanih dovtipov, prispevkov za šaljive liste — od Ose leta 1905 je do smrti sodeloval skoraj pri vseh, kar jih je izhajalo pri nas — kje so njegove diplome, razglednice, in kje so vsi po naročilu izvršeni izdelki uporabne umetnosti, ki jih je po sili razmer moral izvrševati?
In pri vsej tej borbi za košček vsakdanjega kruha se ni prav nič poniževal, se ni uklonil, temveč ostal moški do kraja. Že dobrih dvajset let je tega, kar je napisal: »Petindvajset let sem se pretepal s topogledim, topoumnim, brezsrčnim, hinavskim, zlaganim, kramarskim rodo-ljubarstvom — za prospeh svojega dela, za pičle honorarje. Boril sem se s prijatelji, s kritiki in kritikastri
Vsi. kar nas je »takih izgubljencev«. se čutimo v prelepi domovini, kot bi bili izgnanci v Sibiriji. Ljubi rojaki nas prosijo: »Pojdite v božjem imenu! Narod je revež, kruha ni!« In kdor more, stori dobro sebi in rojakom.
Bežite, krute resničnosti ne dosega nobena umetna satira, še Cankarjeva je bila mnogo premila in mehka.«
Smrekar je bil nenavadno svobodoljuben, samozavesten in možat človek. Med slovenskimi umetniki svojega časa nam poleg Ivana Cankarja, s katerim ga je vezalo tesno prijateljstvo, lahko velja za simbol upornosti. Od mladega pa prav do zadnjih let je to svobodoljubnost tudi dejansko izpričeval. Že kot študent se je norčeval iz cesarsko kr. birokracije, Nemcev in nemškutarjev, se boril za svobodno misel in proti mračnjaštvu Med prvo svetovno vojno ga črno-žolto nasilje ni prav nič oplašilo. Zapor in internacija njegovega značaja nista zlomila. Tudi v pred-aprilski Jugoslaviji je po tolikih razočaranjih bridko smešil zlagano »jugosloven-stvo« in razgaljal korupcijo, izkoriščanje delovnih ljudi,
petokolonaštvo in nastopajoči fašizem. Pod okupacijo je delo nadaljeval z nezmanjšano silo in z edinim svojim orožjem — peresom in svinčnikom — napadal nasilnost in nečlovečnost okupatorjev.
Tako pravzaprav niti ni čudno, da so si fašisti prav njega izbrali za talca in ga danes pred desetimi leti ustrelili. Padel je kot borec za resnico in pravico, kot nepomirljiv bojevnik za svobodo in boljše življenje delovnih ljudi.
Da v nekdanjih družbenih razmerah Smrekar ni mogel prodreti in doseči priznanje pri odločujočih, je le naravno. To stalno neumevanje in zapostavljanje ga je hudo bolelo, najbolj bridko pa je občutil, da ga niso jemali resno Dobrih deset let pred smrtjo je zapisal tele pretresljive besede:	»Petindvajset
let dela leži za menoj, najrazličnejšega. v katerem zavzema karikatura le najmanjši del. A godi se mi kot ranjkemu Verovšku: nastopil je v najresnejši, najpoetič-nejši vlogi, pa se je do stropa vse zakrohotalo, čim se je prikazal na odru. Želel bi v boljših, lepših razmerah živeti vsaj še petindvajset let, da bi me poštenejši rojaki spoznali malo točneje.«
Nenaklonjena usoda mu te skromne želje ni izpolnila: ni dočakal boljših, lepših razmer, prej je nasilno moral zapustiti svet. Druga želja, da bi ga poštenejši Slovenci točneje spoznali, se mu je pa — čeprav šele po osvoboditvi, v teh naših dneh —■ vendarle izpolnila. Prav ta spominska razstava, ki jo ob desetletnici njegove smrti nocoj otvarjamo, zgovorno dokazuje da Smrekar ni zaman živel, da je tudi njegovo delo krepko pripomoglo, da smo dočakali težko pričakovane boljše in lepše razmere. Dokazuje pa ta razstava tudi, da se Slovenci prav dobro zavedamo, kdo je bil Hinko Smrekar.
Spominske svečanosti v koprskem okraju
Iz nižjih razredov šol. 8V« vojakov JLA. 46'/» članov množičnih organizacij. 4*/i tujcev. 9Vi ostalih turistov. Jamo je obiskalo letos nad 3000 tujcev, kar je v primeri s preteklimi leti zelo veliko število.
Delavski svet Uprave kraških jam je imel ob tem važnem dogodku sejo, na kateri so pregledali svoje delo in sprejeli sklepe za bodoče delo. Tako bodo n. pr. uredili električno razsvetljavo. popravili vozni park, ceste in steze, ograje ter odpravili vse pomanjkljivosti. Delavski svet je tudi sprejel sklepe za ureditev jamskega muzeja v Predjamskem gradu in za elektrifikacijo Skocijanske jame. Do konca leta bo Izdelan vodič Postojnske jame in drugih zanimivosti Krasa. ki ho pisan v petih jezikih. Prav tako se že tiska za mladino 15.000 separatov o Postojnski in Skocijanski jami,	š. b.
V četrtek, 2. oktobra, so bile v vseh vaseh koprskega okraja spominske svečanosti ob devet, letnici nemške ofenzive na slovensko Istro. Slovenska vas Dekani je sklenila, da bodo odslej, slavili vsako leto 2. oktober kot občinski praznik. Mladina je okrasila z venci in cvetjem grobove padlih borcev, organizacije Zveze borcev pa so razdelile spomenice družinam padlih partizanov, s katerimi jih je odlikoval Prezidij Ljudske skup. ščine FLRJ.
Na ta dan je pred devetimi leti motorizirana nacifašistična kolona, ki je prišla iz Trsta, pregazila in uničila več vasi v koprskem okraju, nato pa je nadaljevala ofenzivo proti Sloveniji. Fašistični osvajalci so medtem ubili pri Sv. Antonu 11 oseb in zažgali 14 hiš. * v Smar-
(J IME VESTE
® KJE IN KAKO
bi postali naročnik največjega in najbolj razširjenega slovenskega lista »Slovenski poročevalec«? Naročite ga lahko pri vsaki pošti tako, da izpolnite položnico in vplačate naročnino na naš tekoči račun pri Narodni banki 601-30321-6. Če plačate v oktobru naročnino za 3 mesece naprej, plačate namesto 420 din samo 390 din. V Mariboru, Celju, Kranju, Jesenicah, Trbovljah in Novem mestu se lahko naročite tudi pri naši podružnici. Poslužite se te ugodnosti in se naročite čimprej!

Nadaljnja priznanja našim strelcem
V Cerknici bodo odkrili spomenik žrtvam fašizma
Direktor uprave kraških jam izroča milijonski obiskovalki
simbolično darilo
Dolgo je tlela v srcih Cerkničanov želja, da se čim lepše od» dolže spominu padlih žrtev, ki so jih povzročili fašizem in nasilje v času naše narodne revo. lucije. To željo danes Cerkni-č ani izpolnjujejo, saj tik pred vrati VI. kongresa KPJ odkrivajo spomenik tem žrtvam. Mnogo je bilo naporov, da je zrasel sredi trga močan spomenik, ki bo kazal za vse večne čase pogum in borbenost, predanost in neuklonljivost naših ljudi, ki so v boju za svobodo žrtvovali najdražje. Lice, ki ga s tem dobiva Cerknica, je močan korak k ureditvi tega med vojno toliko razrušenega in požganega kraja. Priprave, ki jih vlaga organizacija Zveze borcev in vseh množičnih organizacij za čim lepše proslavljanje
V četrtek so nadaljevali s tekmovanjem za državno prvenstvo v streljanju z vojaško In precizno pištolo ln s tekmovanjem v streljanju z vojaško puško. — Rezultati:
vojaška pištola: — za kolajno: Vuk (Hrvatska) 453. Stankovič (JLA) 452, Djordjevič (JLA) 446, Prauhart (Hrvat.) 439. Debrenco (UDV) 437. Milčeli (Hrvatska) 435 krogov (vsi srebrna kolajna).
Precizna pištola:	Deloxenco
(UDV) 517, Jovanovič (UDV) 516 (oba srebrno). Jelič (Hrvatska) 513 krogov (bronasta kolajna).
Vojaška puška: Bončič (Srbija) 472 (zlata kolajna). Prauhart (Hrvatska) 458. Mašek 457, Cestnik (Slovenija) 457. Planinc (Slovenija) 454. Vujovič (Cma gora) 453 krogov (vsi srebrno kolajno).
Včeraj 90 zaključili s streljanjem z vojaško puško za naslov
Danes nastopilo stari nogometaši proti Zagrebu
jah so uničili 72 hiš ter ubili 7 kmetov. Prav tako so trpele tudi druge vasi V Slntvenski Istri — Cežarji, Pobegi, Lopar, Bertoki in druge.
Ljudskim oblastem je sedaj po devetih letih uspelo ob podpori ljudstva teh krajev obnoviti in zgraditi vsa porušena in uničena poslopja v teh vaseh. Po osvoboditvi so samo v Šmarjah zgradili več kot 100 novih poslopij.
Maribor
Dežurna lekarna: Sobota, 4. oktobra:	Lekarna «Center«, Gospo-
ska ulica 12.
RADIO MARIBOR Sobota, 4. oktobra: 16—16.30 Zavrtimo sel 16—16.40 Poslušajte domača poročila. 16.40—16.50 Zabavna glasba, vmes objave in oglasi. 1650—17 Pregled lokalnega tiska. 17—23 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
tega dne, so nam jasen dokaz hvaležnosti in volje naših delov, nih ljudi. Ze več tednov se večer za večerom pripravljajo naši prosvetni delavci v zboru, pri godbi i. pd. Organizacija Zveze borcev je pripravila za večer prej slavnostno akademijo. V nedeljo bo odkritje spomenika žrtvam fašizma tudi velika ljudska manifestacija. Do poravnajo del stroškov spomenika, ki so ga zgradili z lastnimi sredstvi, so organizirali tudi veliko javno tombolo, ki bo v popoldanskem delu dneva in ki bo ena največjih, kar jih Notranjska pomni.
Prepričani smo, da je Zveza borcev Cerknice lepo rešila svojo zamisel, da pa bomo tudi mi s svojo navzočnostjo dali priznanja in počastili spomin padlih žrtev	ZD.
Tudi razvajeni ljubitelji nogometa bodo danes prav gotovo prišli na svoj račun. Na stadionu Odreda se jim bodo predstavili naši nekdanji nogometni reprezentanti iz Zagreba, ki so včasih s svojo dovršeno tehnično igro ln duhovitimi kombinacijami navduševali športno občinstvo doma in v tujini. No. čeprav so že tisti slavni dnevi daleč za nami. zagrebški asi svojih mojstrovin še niso pozabili. V povojnih nastopih z reprezentanco Srbije so dokazali, da so še vedno umetniki z žogo. Zagrebčani bodo nastopili v sled. postavi: Urh. Hiigl, Goiac, Jazbinšek. Gayer. Koko-tovič. Nedarič Antolkovič. Lešnik. Pleše. Kodrnja. v pomoč pa jim bosta še Muradori in Be-loševič. Njim v bran pa se bodo postavili Ljubljančani Logar, Malič, Virovšek, Šercer. Zavrl, Plšek. Košen'na. Bertoncelj. Uršič, Grinta!, Berglez Makovec. Aljančič. Pridite danes ob 16 na stadion, ne bo vam žal!
Jutri
Sarajevo Odred
Za četrtfinalno tekmo za nogometni pokal Jugoslavije med Sarajevom in Odredom je med našim športnim občinstvom velikansko zanimanje. Ali bo moštvo Odreda, ki se marljivo pripravlja za dvoboj s članom zvezne lige, ponovilo igTO. ki jo je pokazalo v dvoboju z zagrebškim Dinamom in pozneje z moštvom garnizije v Požare vcu? Prepričani smo. da bodo dali Ljubljančani v tem pomembnem srečanju vse iz sebe, zlasti še zato. ker igrajo na domačem igrišču in pred domačimi gledalci. Začetek bo ob 15, ob 13.15 pa bo prvenstvena predtekma slovenske lige Krim : Sloga. Vstopnina za dijake in vojake 30 din. za ostale 50 din. Na vsako vstopnico je pribitek 2 din, in sicer 1 dinar za zdravstveni fond in 1 dinar za Rdeči križ. Prodaja vstopnic v društveni pisarni Odreda. Kidričeva 9.
Celjski nogometaši v počastitev VI. kongresa KPJ
Nogometni center Celja Je v počastitev VI. kongresa KPJ or-ganirizal pokalni turnir moštev celjskega območja. Tekmovanja, ki je trajalo 3 tedne, se Je udeležilo šest moštev, ki so igrali med seboj po izločilnem sistemu.
Do polfinalnih tekem so se srečanja končala takole:	TD Ža-
lec : Laško 4:2; Kovinar (Store) : ŽSD Celje 1:1. V podaljšku so zmagali nogometaši iz Štor z rezultatom 5-2. v naslednji tekmi
PRVENSTVO SLOVENIJE
V KOŠARKI
Branik : Krim
Na igrišču ASK pod Cekinovim gradom bo jutri ob 10.30 finalna tekma med prvakom mariborske skupine Branikom in najbolje plasiranim udeležencem ljubljanske skupine Krimom. Mariborčani veljajo po računih na papirju za favorita, vendar bo mlado moštvo Krima, ki je zdaj v odlični formi, nedvomno trd oreh nasprotniku. Ob 9. uri bo predtekma mladincev.
*
Pariški Racing je premagal v prijateljski tekmi člana britanske prve nogometne lige »Arsenal« 2:0.
Je Kovinar iz Štor premagal nogometaše iz Žalca z rezultatom 11:1 (2:1). Kladivar je prav tako zmagal z dvostevilčnim rezultatom nad moštvom Betona iz Celja 10:0 (4:0).
V sredo popoldne sta bili odigrani polfinalna in finalna tekma. Tretje mesto so si priborili igralci TD Žalec z zmago nad moštvom Betona 2:1. V finalni tekmi pa sta se srečala oba člana vzhodne skupine slovenske nogometne lige Kladivar in Kovinar iz Štor. Zmago sl je priborilo tehnično boljše moštvo celjskega Kladivarja. ki Je premagalo zelo borbene igralce iz Štor z rezultatom 8:1 (4:0).
Po končani tekmi, ki jo je gledalo okoli 300 gledalcev, je sekretar nogometnega centra Celja Hočevar izročil zmagovalnemu moštvu lep pokal, drugoplasirani Kovinar in TD Žalec pa sta prejela plaketi.	-mb-
Nedeliski športni spored na Krimn
Ob 8 prvenstvena mladinska nogometna tekma Krim : Slovan; ob 930 prijateljska nogometna tekma Krim B : Projektor; ob II prvenstvena rokometna tekma Krim : Rudar Trbovlje (moški); ob 14.30 prvenstvena rokometna tekma Krim B : Enotnost B (moški); ob 15.30 prvenstvena rokometna tekma ženskih ekip Krim : Enotnost.
mojstra strelca. Petrovič Je dosegel 468. Ničič (oba Srbija) pa 467 krogov, s čimer sta si priborila zlati znački. Srebrno kolajno so dobili: Sadi (JLA) 453. Krivec (H) 453. Deinčič 444. Zivkovič (Oba Sr.) 440 krogov.
V	tekmovanju z vojaško puško na razdaljo 300 m so se na Titovi meti izkazali Zinzirov (Makedonija) 431 krogov, Bučanovič (H) 427 in Lukovič (S) 425 krogov. Tekmovanje se danes nadaljuje.
V	streljanju z vojaško pištolo je v konkurenci posameznikov doslej najboljši Micelli (H). Prauhart (H) 452. Ksiancir (UDV) 448 krogov. V moštvenem plasmaju pa je doslej najboljša Slovenija z 2051 krogi druga je UDV 2046, JLA 1699, Makedonija 1467 krogov. Ekipe Hrvatske. Srbije in Crne gore bodo tekmovale danes.
Državno prvenstvo žensk v odbojki
Subotica. 3. okt. Danes se Je začelo v Subotici tekmovanje za državno prvenstvo žensk v odbojki. Sodelujejo: prvak vzhodne skupine Partizan iz Beograda in drugoplasirani Spartak iz Subotice ter prvak zahodne skupine mariborski Železničar in drugoplasirani Krim iz Ljubljane. Najboljšo igro prvi dan so pokazale igralke Partizana in tudi Mariborčanke. Obe ekipi sta gladko zmagali nad svojimi nasprotnicami.
Partizan : Krim 3:0 (15:5, 15:11, 15:5). Zmaga Beograjčank ni bila vprašanje. Najbolje so se uveljavile Glumač in Tkalčič od Partizana ter Koščeva od Krima.
2elezničar (Maribor) : Spartak 3:0 (15:12, 15:2, 10:10). Tudi v tej igri je zmaga pripadla boljši ekipi Mariborčank, pri katerih sta se uveljavili zlasti Flisova in Rajšpova, medtem ko je bila najboljša igralka Spartaka Nagyjeva.
V	nadaljevanju prvenstva se bodo jutri srečale ekipe Partizan : Spa-rtak ter Krim in 2elezničar (Maribor).
Gligorič s! izboljšufe plasma
V XI. kolu med conskega turni j a v Saltsjörbadenu so bili doseženi tile izidi:
Gligorič : Waitonis 1:0. Mata-novič : Golombek remi. Stahlberg : Barcza prekinjeno, Steiner : Pilnik prekinjeno. Eliska-ses : Golombek 1:0, Stoltz : Un-zioker prekinjeno, Petrosjan : Sanchez remi. Szabo : Pachman remi. Kotov : Wade 1:0. Tajma-nov : Averbah remi. Prins je bil prost.
Srednješolsko prvenstvo v atletiki
Edinstven primer srednješolskega atletskega tekmovanja po vojni bo jutrišnja prireditev na stadionu Železničarja v Šiški. Kljub omejitvi nastopajočih — saj sme vsaka šola sodelovati le z dvema tekmovalcema v posamezni disciplini, je vsaki disciplini od 40—50 prijav-Ijencev. v štafeti pa preko 20 ekip.
Posebnost te prireditve je dalje v tem, da se je iz Ljubljane prijavilo 25 zavodov, iz Maribora 6, iz Celja 4. po eden zavod pa še z Jesenic, iz Trbovelj, Sežane. Kamnika, Novega mesta. Kranja, Slovenske Bistrice in Škofje Loke. Skupno bo startalo v moških disciplinah 415 tekmovalcev, v ženskih pa 294 tekmovalk.
Tekmovalci in sodniški zbor naj se zbero na igrišču najpozneje ob 9 dopoldne. Začetek ob 9.30.
Hokej na travi
Včeaj se Je začelo v Zagrebu državno prvenstvo v hokeju na travi. Sodelujejo lanskoletni prvak Jedinstvo iz Zagreba, dalje Maratron iz Zagreba, mariborski Železničar in moštvo električne centrale iz Subotice. V prvem kolu je Jedinstvo premagalo Železničarja 6:0 (3:0). srečanje med Maratonom in Električno centralo pa se Je končalo neodločeno 0:0.
Stanje po XI. kolu: Kotov 10 in pol (—). Petrosjan 7 in pol (1), Gelier, Tajmanov 7 (—), Szabo 6 in pol (—). Gligorič 6 (—). Sanchez, Averbah in Pachman 5 in pol. Barcza 5 (1). Eliskases 5 (—), Matanovič 5 Unzicker in Pilnik 4 in pol (1). Stoltz 4 (2). (—). Steiner 3 in pol (1) (—). Wade 3 in pol. Waitonis 2 (—). Golombek 2, Prins 1.
Kržišnik in Vukovič vodita
Sombor, 3. okt. Včeraj Je bila v Somboru X. kolo polfinalnega turnirja. Rezultati:
Bogdanovič : Horvat prekinjeno, Janoševič : Nikolič 1:0. Kin-dij : Udovčič prekinjeno. Marič : Kržišnik 0 : i, Vukovič : Bidev remi, Ivkov : Djuraševič remi.
Vrstni red po X. kolu: Vukovič. Kržišnik 6, Djuraševič 6, Udovčič. Horvat. Bogdanovič 5 (1). Tot. Ivkov. Janoševič 5, Kiii-dij 4 (1). Bidev 3 in pol, Nikolič 1 in pol, Marič 1.
V Križevcih so v četrtek odigrali prekinjene partije IX. in X. kola. Rezultati:
Šegi : Božič remi. Krivec : Četko vič remi. Udžvarlič : Gabrovšek 1:0, Trajkovič : dr. Licul 1:0. Krivec : D ja ja 0:1.
Vrstni red po X. kolu:	Milič
61/*. Djaja 51/*. Božič, Trajkovič 5V«. Puc 5 (1), Karakiajič in Šegi 5. Bertok 5. Bajec 4 in pol. Gabrovšek 4. dr. Licul 3 in pol. Cet-kovič 3, Udžvarlič 3, Damjanovič 1 in pol (1),
*
Na finalnem brzoturairju za
prvenstvo Maribora za mesec september je med 17 udeleženci zmagal član Železničarja Dušan Njegovan z 12 in pol točke ter s tem osvojil v trajno last prehodni pokal Elektrokovine. Sledijo Crepinšek, Kos 11. Guzel, Ačko 10 in pol, Horvat 10 (vsi Železničar), Mlšura (Branik) 9 in poL
Slavni dneva m tragični konec II. batal’ona Kokrškega odreda
Eilo j'e meseca aprila 1942, ko je Kranjska četa v Udnem borštu pri Dupljah nad Kranjem prejela svoj močni ognjeni krst. Borci Kranjske čete so taborili takrat v več kilometrov obsežnem gozdu, imenovanem Udin-boršt. Pod vodstvom izdajalcev pa je nenadoma napadlo peščico hrabrih borcev okrog 15.000 Nemcev, oboroženih z vsem modernim orožjem, oklopnimi avtomobili in minometalci. Razvila se je nadčloveška borba z več kot tisočkrat nadmočnim sovražnikom. Po težkih borbah so se izmučeni borci prebijali skozi sovražnikov obroč, kateremu so zadajali tudi težke izgube. V tej borbi so imeli naši pet mrtvih in nekaj ranjenih, med njimi je bil ranjen tudi Stane Žagar, član CK SKOJ Slovenije, sovražnik pa je imel nad 70 mrtvih in večje število ranjenih. Iz sovražnikovega obroča so se prebijali borci v smeri proti Ljubnemu na Go-
renjskem, izvidnice pa so rešile še ranjenega tov. Žagarja in druge. Ko so borci uvideli, da nimajo nikjer varnega zatočišča, so se prebili do vasi Okroglo pri Kranju, kjer je ob bregu Save velika vijugasta skalna duplina. Ta duplina je bila namenjena za tajno radijsko postajo in tiskarno »Slovenskega poročevalca«.
r
V tej duplini so se borci z ranjenim tov. Stanetom Žagarjem počutili varne, vendar so bili ves dan čudno nerazpoloženi in nemirni. Sklenili so, da se takoj naslednji dan umaknejo iz jame in si poiščejo kako drugo zavetišče.
Noč so prebili v jami, toda ko je naslednje jutro tov. Vlado Peraič (Planin) odšel iz jame, da si ogleda položaj, so se že vsuli na njega rafali sovaž-nikovih strelov. Padel je na tia in obležal, tako da so mislili sovražniki, da je mrtev. Toda
z bliskovitim skokom se je Planin pognal z visokega skalovja
v deročo Savo, v kateri je tičal ves dan. Nemci so se posluževali vseh mogočih sredstev, samo da bi dobili iz iame hrabre partizanske borce, ki so imeli za vijugastimi skalami dober zaklon pred granatami, katere so Nemci metali v duplino. Ko se Nemcem na tak način ni posrečilo uničiti peščice borcev, so pričeli po vrvi spuščati svoje vojake, da bi z bombami zasuli duplino, toda vsak tak poskus so partizani hrabro odbili. Nemci so pripeljali tudi oklopni vlak, ki je s topništvom pričel zaman obstreljevati duplino, in so jo tako čez noč držali pod žarki močnih reflektorjev. Drugi dan pa so nenadoma pripeljali iz Kranja delavce gradbenega podjetja »Slavec«. Delavci so morali s kompresorji vrtati skale, da jih nato razstrelijo. Borci v jami so uvideli, da je njihova rešitev nemogoča, zato je Stane Žagar sklical sestanek, na katerem so se pomenili, da pred sovražnikom uničijo vse orožje, ure, denar in drugo imovino. Po sestanku so zapeli ne-
kaj borbenih pesmi in ko je od-zvenela Internacionala, si je 6 borcev, med njimi tudi Stane Žagar, samo vzelo življenje, da ne bi prišli v roke okupatorju. Ko je sovražnik uvidel, kaj se v jami dogaja, je začel streljati s plinskimi granatami in na tak način ujel pet borcev, od katerih sta dva na poti v taborišče umrla.
Po vseh teh borbah v Udnem-borštu, na Okroglem in drugod je bila Kranjska četa močno oslabljena, saj so prav v teh borbah žrtvovali svoja življenja najboljši borci, ki so sodelovali že v bitkah za Dražgoše in drugod. Ostanek čete so napadali sovražniki še za planino Javornik nad Tržičem. Ko so borci v svojem taborišču na planini Javornik nekega lepega jutra mirno počivali, jih prebudi ptičje petje in kravji zvonci, na drugi strani pa žvenket sekir in podiranje dreves. Zdelo se jim je, da se je v resnici porajal lep dan. Ko pa so poslali izvidnice, so spoznali, da so kravji zvonci, ptičje petje in podiranje dreves le prevare okupatorjev. Po kratki borbi so se borci pravočas-
no, z malenkostnimi izgubami, umaknili. Tudi v tem napadu je sodelovalo več tisoč Nemcev.
Izčrpana in oslabljena Kranjska četa je bila kaj kmalu obnovljena z novimi borci. Četa se je maja 1942 združila s Kamniško četo. Tako se je formiral Kokrški odred, ki je ob svoji ustanovitvi štel že več kot 120 borcev. Komandant odreda je postal tov. Fran Siška-Crto, sedanji major jugoslovanske vojne mornarice. Odred se je oelil na dva bataljona, od katerega je eden operiral na Kamniškem področju, drugi ga je imel svoje tri čete na področju Tržiča na Storžiču in Krvavcu.
Z geslom uničevati sovražnika na vseh področjih, kjer koli se pojavi, so šle čete na delo. Požgale so barake organizacije »TOT«, ki je skozi Tržič gradila cesto v Avstrijo. V te barake naj bi se vselila sovražna policija. Čete so doživele hud napad sovražnika v Bašeljskem sedlu, od koder pa so se borci pravočasno umaknili in so prepustili sovražniku le prazno taborišče, katerega so razjarjeni Nemci popolnoma uničili.
Borci H. bataljona so organizirali dobro delujoče leteče patrulje, ki so kontrolirale vse ceste in uničevale sovražnika. Tako je bil na polju pri Križah uničen nemški osebni avto, povsod so čistili teren od domačih izdajalcev in klečeplazcev. Pomembno akcijo pa so izvedli v Bistrici pri Podbrezjah, kjer so s strojničnimi rafali uničili nemški osebni avtomobil in ubili nekega majorja, pri katerem so našli točne skice in zemljevide nameravanega napada od strani Nemcev na Jelovici. Ker je bil ubiti major komandant te akcije, so Nemci ta napad ustavili. Borci so izvedli še več drugih pomembnih akcij, požgali baronovo žago na Puterhofu in podobno.
Ves ta čas pa se je domačim izdajalcem posrečilo v drugo četo II. bataljona vriniti nekaj svojih ljudi, ki so se v organizacijsko in politično slabo okrepljeni četi kmalu znašli. Nemci so četo napadli in jo skoraj popolnoma uničili. Izdajalce pa so hoteli Nemci vriniti tudi drugam. Nekdanji živino-zdravnik v Kranju dr. Bedenk,
ki se je poprej izdajal za somišljenika partizanov, je pričel kar naenkrat s svojim razdiralnim delom. Borcem je pričel govoriti, da se jim vsaka nadaljnja borba spričo tolike premoči Nemcev ne izplača in tako nima več smisla, da bi se še potikali po gozdovih, posebno še, ko bo nastopila zima. Pozival jih je, naj se prijavijo nemškim oblastem, on pa bo pri svojem sošolcu, nekem nemškem generalu, uredil vse potrebno, da ne bodo kaznovani, temveč da bodo dobili orožje in se borili proti partizanom. Toda borci bataljona so te nakana pročasno spoznali in dr. Beden-ka likvidirali. Ce borci tega ne bi storili, bi imeli na Gorenjskem že leta 1942 belogardistične postojanke.
Dne 12. septembra 1942 ješ štab bataljona izdelal načrt za izvedbo prehranjevalne akcije v Smuko vem mlinu in Retnjah pri Križah ter za likvidacijo žandarmerijske postojanke ut Dupljah.
Konec prihodnjič
Hrabroslav Volarič
(Ob odkritja spomenika slovenskemu skladatelju)
V nedeljo 5. oktobra bo v Kobaridu odkrit spomenik slovenskemu skladatelju Hra-broslavu Volariču. Muzejsko društvo za Tolminsko, ki je
peve, ki so preprosti, jasni in izraziti. Skladal je v malih oblikah, večinoma zbore in samospeve, priložnostno tudi klavirske skladbe. Bil je ro-
lansko leto v vasici Krn od- jen melodik z živahno fanta krilo spominsko ploščo zna- zijo. Svoje skladbe je mnogo-nemu zgodovinarju Simonu krat prilagodil potrebam ta-Rutarju. bo z novim sporne- kratnega prosvetnega gibanja nikom Volariču izbrisalo ene- čitalničarjev in dal z njimi ga izmed mnogih madežev, svežemu narodnemu poletu ki jih je zagrešil naš stoletni na Goriškem mnogo vzpod-neprijatelj v 25 letih okupa- bud. cije Tolminske in Goriške.
Na višku svoje življenjske poti je Volarič umrl komaj 32 let star, ne da bi mu bilo dano razviti svoje skladateljske sposobnosti in darovitost. Takratne male in skromne meščani. Na glavnem trgu je razmere v slovenskem glas-stal kamniti podstavek in na ?e"em.m sP‘?h, umetniškem njem kip skladatelja v na- fivljcnjil na žalost niso naravni velikosti, s pesmarico d.le talentom nobenih moz-V	Tinct, večjega razvoja. Vse,
je Volarič dal iz sebe kot
Prva Volaričev spomenik so v Kobaridu postavili 8. septembra 1908. sredstva zanj so zbrali Kobariška čitalnica, Hranilnica in posojilnica, Učiteljsko društvo in kobariški
v roki, kakor je nastopal pri ,n0	,r^ojaV
narodnih prireditvah. Okrog k,a,r	,z fbe KO[
spomenika je bil urejen lep skladatelj- je tako rekoč pn-
vrtič z belimi gredicami in nesel Ve,bo-> ob r0Jstvu'
limt gredicami rdečimi cveticami.
Deset let pozneje, v pozni jeseni 1918, so Kobarid zasedli Italijani in versajski mir jim je priznal vso našo Primorsko, Istro in dele Dalmacije.
Nekaj let pozneje, 16. junija 1922, so fašisti postavili na Krnu spomenik svojim padlim vojakom, ki ga je strela porušila že nekaj dni nato. v noči med 19. in 20. junijem. Italijani so obdolžili tega dejanja Slovence, čeprav je bilo očitno, da je spomenik porušila strela in
KOLEDAR
Sobota, 4. oktobra: Frančišek, Sta-nislava.
Nedelja, 5. oktobra: Dunja, Batog. SPOMINSKI DNEVI
4- X. 1669. — Umrl v Amsterdamu nizozemski slikar Rembrandt van
Rijn.
4. X. 1836. — V Rušah je umrlo za kolero 38 žrtev. Verjetno, da je dalo to pesniku Aškercu snov za »Ponoćno potnico«.
4. X. 1874. — Rojen kipar Fran Bernekar.
4.	X. 1947. — Umri matematik in fizik Max Planck, — začetnik Planckove kvantne teorije.
*
Društvo slovenskih književnikov vabi vse svoje člane, da se udeleže tretjega kongresa Zveze književnikov Jugoslavije, ki se bo začel jutri, v nedeljo
5.	t. m. ob 10. uri v dvorani Gospodarske fakultete v Gregorčičevi ulici 27. — Vstopnice dobijo v soboto in nedeljo dopoldne v društveni pisarni.
Društvo slov. književnikov. Prebivalstvo mesta Ljubljane obveščamo. da bo v soboto 4. t. m. ob 12 redni mesečni preizkus javnih siren zaradi ugotovitve njih
gova glasbena vzgoja je bila pravilnega delovanja. — Ob napo-
le nrilnžonstna dobival io ie vedeni url bo dan enoličen zvok te priložnostna, flofln ai jo je sjren jji t>o trajal t minuto. —
od učiteljev, ki sami niso Mestni odbor PLZ glavneva mesta
imeli večjega in temeljitejše- Ljubljane.
ga znanja. Verjetno je bilo , Svet Zveze pionirjev Slovenije J	J	i	ima v dvorani Maie galerije raz-
V tem pogledu za V olartca stavo otroških risb. Otvoritev raz-najpomembnejše pač enoletno učiteljevanje v Tolminu, kjer je pri svojem tovarišu učitelju Danilu Fajglju mnogo pridobil na znanju, saj je bil Fajgelj takrat med redkimi slovenskimi glasbeniki, ki so razmeroma dobro obvladali teoretično stran glasbenih naukov.
Ne glede na vse pomanj-
cerkve pri Kočevju. Prijavite se v soboto do 12 Lovski zvezi LRS, Trd.nova štev. 8, teiefon 40-36.
Tekma psov ptičarjev bo v nedeljo 5. oktobra na lovišču Ljubljansko polje, sestanek ob 7. uri zjutraj v gostilni Kačič. Titova cesta. Vabljeni. — Društvo ljub. ptičarjev.	5874-n
TvD »Partizan«, Ljubljana, Narodni dom prične s plesnimi’vajami v soboto 4. oktobra 1952 ob 20 in v neueijo 5. oktobra ob 16.30 za srednješolsko in univerzitetno mladino. Vaje vodi plesni mojster Jenko. Igra »Kajuh«. — Vljudno vabljeni.	5847-n
TVD »Partizan« Ljubljana-Tabor prireja v veliki dvorani na Taboru plesne vaje za odrasle vsako soboto zvečer od 19.30 do 23. Otvoritev 4. oktobra 1952; za mladino vsako nedeljo popoldne od 15—18.30; otvoritev 5. oktobra 1952. — Strokovno vodstvo plesnih vaj ima mojster Jenko. — Igra priznani jazz — bife. Vabljeni vsi!	5846-n
Kam v soboto 4. oktobra 1952? Na zabavo, ki jo priredi Gostinsko podjetje »Podgora« v svojem novootvorjenem gostinskem obratu »Gorenje«, St. Vid št. 93. Ljubljana. — Zabava v notranjih prostorih! Izbrane jedače in pijače! — Pričetek ob 19. Ugodna tramvajska veza! — Babbi trio! Ples! Pridite!
KONCERTI
Jugoslovenska koncertna agencija v Beogradu sporoča, da koncertna turneja dirigenta Arturja Rodzin-skega odpade.
GLEDALIŠČE
stave bo v soboto 4. oktobra ob 17 in bo odprta do 12. oktobra. — Vabimo vse prijatelje naše mladine da si ogledajo v tem času spretnosti rok naših najmlajših.
Vojaški vojni invalidi, redni študenti visokih šol, naj se zaradi predloga za prejemanje invalidskega dodatka, takoj zglasijo na Glavnem odboru Zveze vojaških vojnih invalidov Slovenije. Ljubljana, Gosposvetska cesta 2-1.	5871-n
Prijave za abonma sprejema Slovenska filharmonija na Trgu revolucije št. 9 od danes naprej. —
TT-.	•	•	j	... vututiit £>i. a uu uuj
•	‘i.* j •» .	kljivostl svojega kompozicij- Lanskim abonentom so na razpo-
so primorski dnevniki opo- /skega znanja je Volarič pri- lago sedeži do 3. oktobra,
zarjali predhodno na to verjetnost. Zbrali so kazensko ekspedicijo črnih srajc in navalili na Kobarid in okoliške vasi. Že drugi dan, 21. junija, so razdivjani fašisti ob il. uri ponoči zadrgnili vrv okoli vratu kamnitega kipa in mu odlomili glavo. Nosili so jo nato z divjim hrupom in kričanjem po Kobaridu, zaničevali in sramotili skladatelja ier zdrobili njegovo glavo na majhne koščke. Zatem so kipu odlomili še noge in vlačili pohabljeni kip po cestnem prahu. Italijansko časopisje je takrat zmerjalo Slovence z besedami »naši sužnji, pastirski rod brez imena je oskrunil spomenik naših junakov.« V podstavek Volaričevega spomenika so pritrdili visok lesen drog in na njega pripeli veliko italijansko zastavo ter prisilili kobariške in okoliške vaščane in ljudsko šolsko mladino da se je poklonila temu simbolu itali-janstva. Dvaindvajset let po tem ponižanju naših zavednih in kremenitih Kobaridcev so bili nasilniki pregnani za vedno s slovenske zemlje in tudi spomenik, ki ga bodo v nedeljo odkrili svojemu znamenitemu rojaku, bo sial vedno v tem lepem planinskem raju v spomin skladate-lju-u'metniku, ki se je tu rodil, in v opomin na najtežje čase ljudstva, iz katerega je skladatelj izšel in za katerega je dal vse svoje življenje ter darove.
Skladatelja Volariča, tega nežnega, zasanjanega lirika je usoda preganjala iudi po smrti. Njegov grob v Devinu ob morju, kjer je umrl 30. septembra 1895, je bil razdejan med prvo svetovno vojno, ki je divjala tudi ob skalnati obali Jadrana. Večina njegove zapuščine je bila uničena med bombardiranjem Beograda. Ostalo pa je njegovo delo, njegove pesmi polne iskrenih in poljudnih melodij, ki so še danes žive. Mnoge od njih so prešle v ljudsko lastnino. Volarič je bil tudi vnet ljubitelj in marljiv nabiralec ljudske pesmi. Iz njih je zajemal duha in občutja za svoje na-
novrni
speval slovenski glasbi tehtne interesentom pa od 9. do 14. okto-
1,1 „ ji    ____• bre. dnevno od 10—12 in 15—18. —
skladbe, pomagala mu je iz- Abonenti bodo imeli prednost pri redno prikupna m plemenita nakupu vstopnic za vse koncerte, melodična darovitost in priro- ki jih bo Slovenska filharmonija jena umetniška nrav.	priredila v seziji 1952-53.
Tečaj mednarodnega jezika espe-Kot Simon Gregorčič bo ranta se bo začel v ponedeljek tudi Hrabroslav Volarič ostal 6- oktobra ob 19 n*. Klasi&li gim-ljudski slavček p*anmskeBa Sprejema Centralna ljudska uni-raja, težko preizkušenega ko- verza. Resljeva cesta 9 in Espe-ščka naše zemlje. Iz njiju se je izlila v pesem vsa lepota in preprostost rodnega kraja, zato nam bosta ostala iskrena in prisrčna ljudska pevca, dokler bo tod živel slovenski rod.	Matija Bravničar
rantsko društvo Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 7-1 dnevno od 17 do 19.	5827-n
Velik pogon na volkove bo v nd-deljo 5. oktobra v sektorju drž. lovišča Grintovec-Stari breg, okraj Kočevje. Vabimo čimveč dobrih lovcev. Odhod iz Ljubljane v nedeljo z jutranjim vlakom do Stare
Naročajte
novo delavsko kulturno - prosvetno revijo
SomiSTičNa misel
Revija je namenjena vsem delovnim ljudem, zlasti še delavskemu razredu in njegovim »Svobodam«, na katere se bo najtesneje naslanjala.
Pisana bo poljudno in bo obravnavala vsa področja, ki zanimajo znanja in napredka željnega človeka. Prinašala bo članke in razprave iz kulture, gospodarstva, notranje in zunanje politike, objavljala bo napredno prozo in pesmi ter kritiko, spremljala delavstvo v svetu, prosvetno dejavnost društev »Svoboda«, odgovarjala na vprašanja bralcev in podobno. Služila bo poslanstvu delavskega razreda v kulturi in prosveti, krepila socialistično zavest naših delovnih ljudi, ki bodo v njej tudi sami povedali svoje mnenje o najrazličnejših problemih v našem družbenem in kulturno-prosvetnem življenju.
Revijo
iacsausTičMA
MISEL
NA MIZO VSAKE DRUŽINE, ZLASTI ŠE DEJLAVSKE
Prva številka revije bo izšla 1. novembra, dalje pa bo izhajala vsak mesec najmanj na 48 straneh.
Mesečna naročnina 30, četrtletna 90, polletna 180, celoletna 360 dinarjev.
Revijo naročite čimprej na naslov: Uprava delavske kulturno-prosvetne revije »Socialistična misel«, Ljubljana, Kopitarjeva 2, poštni predal 42, naročnino pa nakažite na tekoči račun »Ljudske pravice« štev. 604-90321-0 pri Narodni banki v Ljubljani z oznako »SM.«
DRAMA
Nedelja, 5. okt. ob 20; Shaw: »Sve-ta Ivana«. V počastitev kongresa Zveze književnikov Jugoslavije. Izven. (Predstava v opernem gledališču).
OPERA
Sobota. 4. okt. ob 20: Lhotka-Mla-kar: »Vrag na vasi«. Abonma red E.
Nedelja, 5. okt.: ob 20: B. Shaw: »Sveta Ivana«. Izven. V počastitev kongresa književnikov Jugoslavije. Dramska predstava. Ponedeljek. 6. okt. ob 20: Suter-meister: »Romeo in Julija«. Izven. V počastitev kongresa književnikov Jugoslavije.
Pri nocojšnji uprizoritvi Mozartove opere »Beg iz seraja« poje vlogo Belmonta Jernej Plahuta, član zagrebške Opere kot gost. v vlogi Omina nastopi prvikrat novo angažirani basist Danilo Merlak. Ostala zasedba kot pri premieri.
MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana, Gledališka pasaža So boca, 4. okt. ob 20: C. A. Puget: »Srečni dnevi« Izven.
Nedelja, 5. okt. cb 20: D. Gervais: »Karolina Reška«. Izven. Ponedeljek 6. okt.: Zaprto.
Torek, 7. okt.: Zaprto.
Sreda, 8 okt. ob 20: D. Roksandič: »Nad prepadom«. — Zaključena predstava za LMS.
Četrtek, 9. okt. ob 20: Matej Bor: »Raztrganci«. Uprizoritev Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju ob priliki odkritja spomenika ilegalcem. Petek 10. okt.: Zaprto.
Sobota, 11. okt. ob 20: S. N. Behr-man: »Zgodba njenega življenja«. Izven.
Nedelja. 12. okt. ob 15: D. Roksandič: »Nad prepadom«. Izven, ob 20: D. Gervais: »Karolina Reška«. Izven.
Danes bo ponovljena prvič v letošnji sezoni izredno uspela komedija »Srečni dnevi«.
Šentjakobsko gledališče
Ljubljana, Mestni dom Sobota, 4. oktobra ob 20: Nestroy: Lumpacivagabundus (Zanikrna trojica). Čarobna burka z godbo in petjem.
Nedelja, 5. oktobra ob 20: Nestroy: Lumpacivagabundus (Zanikrna trojica)
Prodaja vstopnic pri blagajni v Mestnem domu.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
Sobota, 4. okt. ob 15: Wüchner: »Pastir Peter in kralj Maliban«. Za šole in mladino znižane cene. Nedelja, 5. okt. ob 15: Wüchner: »Pastir Peter in kralj Maliban«.
OKRAJNO GLEDALIŠČE V PTUJU
Sobota. 4. okt. ob 20: Schiller: »Kovarstvo in ljubezen«.
Nedelja, 5. okt. ob 15: »Kovarstvo in ljubezen«.
RADIO
SPORED ZA SOBOTO
Poročila ob 5.45, 6.30, 12.30. 15.00 in 22.00 uri. — 5.30—7.30 Pester glasbeni spored — vmes ob 5.50 do
6.00	Jutranja telovadba; 6.35—6.40 Objava dnevnega sporeda; 6.40 do
7.00	Kam bomo šli na izlet? 7.00 do 7.10 Pregled tiska in radijski koledar. — 12.00 Richard Scrauss: Odlomki iz oper »Arabella«, »Saloma«. »Požar« in »Kavalir z rožo«; 12.40 Zabavna glasba — vmes objave; 13.00 Dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori (ponovitev); 13.10 Filmska glasba; 14.00 Slovensko narodno glasbo izvajajo Veseli godci, Danica Filiplič. s harmoniko spremlja Avgust Stanko; 14.30 Ra-
r
Samo 4iA	mu
	Hill mesečno
znaša naročnina za največji slovenski list »Slovenski poročevalec«. Kdor pa plača v mesecu oktobru naročnino za 3 mesece vnaprej, plača namesto 420 din samo 390 din, za 6 mesecev namesto 840 din samo 770 din in za celo leto namesto 1680 din samo 1540 din. Poslužite se te ugodnosti in si hkrati zagotovite redno dostavo lista.
L
j
dijske reklame; 14.40 Igra Srečko Dražil s svojim ansamblom; 15.10 Zabavna glasba — vmes objave;
15.30	Solistična in orkestralna glasba; 16.00 Med glasbenim sporedom zanimivosti iz znanosti in tehnike; 17.00 Umetne in narodne pesmi poje Ljubljanski komorni zbor pod vodstvom Milka Škoberneta; 17.20 Za pionirje — Mukerdži: Noč v džungli; 17.40 Lepe melodije; 18.00 Radijske beležke; 18.15 Melodije z juga; 19.00 Radijski dnevnik; 19.20 Zabavna glasba — vmes objave;
19.30	Radijske reklame; 19.40 Za-
bavni zvoki; 20.00 Valčki Johanna Straussa izvajajo simfonični orkestri; 20.30 45 veselih minut: 21.15 Domači napevi za ples in razvedrilo:	22.15 Igra Plesni orkester
Rsdia Ljubljana; 22.35—23.00 Plesna glasba. — Oddaja Radia Jugoslavija za inozemstvo na valu 327.1 m: 23.00—23.10 v nemškem jeziku; 23.10 do 23 25 v poljskem jeziku; 23.25 do 24.00 Oddaja za naše izseljence.
KINO
LJUBLJANA — KINO »UNION«:
premiera ameriškega filma: »VELIKI VALČEK«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20.
KINO »SLOGA«: avstrijski film: »NESMRTNI VALČEK«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20.
KINO »MOSKVA«: italijanski film: »CUDEZ V MILANU«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 10—11 ter od 15 dalje. KINO »TIVOLI«: ameriški film: »ZAPLEŠIVA«. Tednik. Predstava ob 19. Prodaja vstopnic od 18 dalje.
KINO »BE2IGĐAD«: angleški film: »NORO SRCE«. Tednik. Predstava ob 19. Prodaja vstopnic od 18 dalje.
KINO »TRIGLAV«: ameriški barvni film: »BAMBI«. Tednik. Predstave ob 13 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje.
KINO »ŠIŠKA«:	ameriški film:
»VELIKI VALČEK«. Tednik. — Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
KINO »LITOSTROJ«: angl. barvni film: »ČAROBNA TEMNICA«. — Predstava ob 19.30. Prodaja vstopnic od 13 dalje.
CELJE — KINO »METROPOL«: ameriški barvni film »SMOKY«. — KINO »DOM«: ameriški film: ČLOVEK Z DIVJEGA ZAHODA. JESENICE — »RADIO«: ameriški film: »IZ TISOČ IN ENE NOČI«. KOROŠKA BELA: jugoslovanski film: »BAKONJA FRA BRNE«. KAMNIK:	francoski film: »VA-
RUJTE SE PLAVOLASK«. DOMŽALE: ameriški film: »POSTAJA UNION«.
VEVČE: ameriški film: »WINCHESTER, 73«.
INDUPLATI — JARŠE: slovenski film: »KEKEC«.
BREZICE: ameriški film: »DAMA V HERMELINU«.
ŠOLSTVO
RAZPIS
Svet vlade LRS za prosveto in kuituro razpisuje za slušatelje prvega letnika, ki bodo leios zaceli svoj visoicosoiöKi studij, ju šujjcii-Oij po 3UUO din za studijsko leto 19o2-53. Za te štipendije morejo prositi aoitunenu, ki so srednješolski študij zaključili z odiicnm an prav aoornn uspehom, ako ne prejemajo doklad za otroke in ako njinovi starši (ali prosilci) nimajo takih dohodkov, da bi mogli vzdrževati prosilca.
Pri dodentvi teh šupendij bodo imeli prednost slušatelji matematike, lizike, klasične liloiogije in geodezije ter slušatelji, ki so izgubili starše v narodnoosvobodilni vojni. — Prošnjo je treba podrobno utemeljiti in ji priložiti overovljen prepis maturitetnega spričevala ter vprašalno polo za štipendiste v dvojniku (ODiazec pole se dobi na dekanatih fakultet v Ljubljani). Prošnje bo sprejemal Odbor za znanost in visoke šole Sveta za prosveto in kulturo LRS do 20. oktobra 1952.
KMETIJSKA SOLA NA GRMU PRI NOVEM MESTU
sprejema nove gojence v zimsko kmetijsko šolo, ki bo trajala od 1. novembra do 31. marca, in sicer dva zimi. Sprejeti bodo izključno kmetski sinovi, ki delajo na kmetiji in bodo na kmetiji tudi ostali ter tako pripomogli k dvigu kmetijske proizvodnje na vasi. Prav tako sprejemamo tudi kandidate iz zadružnega sektorja, ki zaradi kakršnegakoli razloga ne bi mogli v letno šolo. Prosilci naj vložijo lastnoročno pisano prošnjo na upravo šole. Priložijo naj zadnje šolsko spričevalo in izkaz o premoženjskih razmerah. Prosilci morajo bi-
ti telesno in duševno zdravi. Vzdr-ževalnina bo naknadno določena po kalkulaciji, nikakor pa ne bo presegala zneska din 2000.
MALI OGLASI
ZLATO ZA ZOBE 8 gr, 22-karatno, prodam. Nasiov v ogiasnem oddelku.	1351G-4
OPREMLJENO SOBO iščem blizu bežigrajske gimnazije. Naslov v oglasnem oddeiku.	13510-9
PISALNI STROJ »Adler«, velik, lepa pisava, prodam za 11.500 din. Nasiov v ogl. odd.	13509-4
RADIOTEHN1KA, samostojnega — sprejme Mestno podjetje »Radio-tehnika «Postojna. Nastop službe takoj. Vse ponudbe naj se pošljejo na naslov: Radiotehnika, Postojna.	13503-1
GRADBENEGA TEHNIKA z najmanj dvoletno prakso in odsluženim vojaškim rokom sprejme v službo p«) d je t je Proizvodnje nafte Lendava.	13502-1
KUHINJO in spalnico, nepleskano, prodam; tudi za bone. Dravlje, Čebelarska 16.	13576-4
21. SEPTEMBRA 1952 sem izgubil avtomobilsko cerado 6x6 na cesti Trojane—Domžale. Najditelj naj javi na Gradis, avtopark, Ljubljana, Smartinska štev. 32, telefon 28-82.	13585-10
GRADBENEGA INŽENIRJA in 2 diplomirana pravnika s prakso sprejmemo. Prejemki po Uredbi o plačah uslužoencev državnih organov. Ponudbe z opisom dosedanjega dela dostaviti Okrajnemu ljudskemu odboru Kranj. ZLATO ZA ZOBE. 22-karatno — ugodno prodam. Nasiov v ogl. oddelku.	13558-4
OPREMLJENO SOBO iščem. — Imam lastno posteljnino. Plačam dobro. — Ponudbe pod »Profesor glasbe« na ogl odd.	13546-9
OTROŠKI VOZIČEK, globok, pleten, prodam. Nasiov v ogiasnem oddelku.	13527-4
IZGUBLJENO DENARNICO od Semenarne do Železnine na Titovi cesti prosim vrniti za nagrado v ogl. odd.	13501-10
DVE SOBI v centru zamenjam za enosobno stanovanje. Ponudbe pod »Center« na ogl. odd. 13483-9 ZAMENJAM enosobno stanovanje v Šiški za enakovredno — po možnosti s kabinetom. Naslov v ogl. oddelku.	13484-9
Umrl je naš dobri mož in oče ANTON KNEZ, upokojeni železničar iz Laškega. K večnemu počitku smo ga spremili v sredo na pokopališče v Laškem. — Žalujoča žena Milka in otroci.	5850-a
Umrl je naša ljubljena mama ANA KENK roj. KUNSTELJ. Pogreb bo v soboto 4. oktobra liu>2 uo'14.30 z Zal iz kapelice sv. Jožefa. — Zamjoci: soprog Franc, smo vi Franci, Srečko, Niko; sestra Marija; brat Peter; snahi Pavua in laa; vnukinja Nadja ter ostalo so-roostvo.	5862-a
Kolektiv »Slovenija ceste — gradnja cest in mostov« sporoča, aa je v 55. letu starosti nenadoma podlegel po daljši bolezni tov. JANKO TiiOiiA, upiavnik kamnoloma Kokra. Zvestega tovariša in požrtvovalnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Od pokojnika se posiovimo v soboto 4. oktobra ob 17 na zadnji poti od Križišča v Kranju na pokopališče. 5657-a
Po težki bolezni je umrl v jeseniški bolnišnici naš nepozabni mož in očka JANKO TROHA,
gradbeni nadzomik-upravnik kamnolomov Kranj. Pogreb bo v soboto 4. t. m. ob 17 v Kranju. — Žalujoči: žena Ana, sin Janko, si-naha Albina, otroci in Justi, družine Troha, Klemen, Malneršič, Drueovič, Razpotnik in ostalo sorodstvo.	5855-a
Sindikalna podružnica »Slovenija ceste«, upiava kamnoloma Kokra jn OPO javljata, da ju je za vedno zapustil dolgoletni član — upravnik kamnoloma Kokra, tov. JANKO TROHA. Nepozabnega zvestega tovariša spremimo na zadnji pori od Križišča v Kranju na po-pokopališče v soboto 4. oktobra ob 17. uri.	5858-a
Zapustila nas je za vedno naša nenadomestljiva žena, mama, stara mama. hčerka, sestra, teta in svakinja ANGELA ALEŠ roj. DRA-PEK, žena aranžerja Pogrebnega zavoda. Pogreb pokojne bo v soboto ob 15.30 z Zal. iz Krištofove mrliške vežice. — Žalujoči: mož Peter, hčerke Ani por. d’Arnore, Eli. Zlati; rodbine Drapek, Jakič, Zupan. — Ljubljana, Rim. 5861-a
V P E EVI fc.
UMKU
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočam žalostno vest, da mi je umrla moja ljubljena, nepozabna žena, sestra, svakinja in teta ANICA WOHINZ roj. ZADNIK. Pogreb bo v nedeljo 5. t. m. ob 14.30 z Zal, iz Marijine mrliške vežice na pokopališče j — Žalujoči moz Leon in ostalo sorodstvo. — Ljubljana, Velike Lašče, Osijek, 3. oktobra 1952. 5875-a Uprava podjetja »KROJ« sporoča žalostno vest, da nas je naša tovarišica ANA WOHINZ za vedno zapustila. Pogreb pokojne bo v nedeljo 5. oktobra ob 14.30 z 2al.
Sindikalna podružnica podjetja »KROJ« sporoča, da je po dolgi in mučni bolezni umrla tovarišica ANA WOHINZ. Ma zadnji poti. jo bomo spremili v nedeljo 5. oktobra ob 14.30 z Zal.	5876-a
Po dolgi mučni bolezni je umrla naša dobra teta in sestra MARIJA URSlC roj. DOBNIKAR. Pogreb bo v soboto 4. oktobra 1952 ob 15 z Zal — Frančiškove mrliške vežice — Žalujoči ostali.	5878-a
VREMENSKO POROČILO Napoved za soboto. Sončno vreme z delno oblačnostjo. Temperatura se bistveno ne bo izpremenila.
Državna	posestva,	za-
druge	in kmetovalci,	
pozor!		
Dne	9. oktobra	bo
v Kočevju
sinusni piEmgnska živin?,
na katerem bomo prodajali plemenske bike, delovne junce ter delovne konje in žrebeta.
Kupci vabljeni! KMETIJSKO GOZDARSKO POSESTVO Kočevje.
ZVEZA BORCEV NOV CERKNICA
vabi na VELIKO TOMBOLO,
ki bo 5. oktobra ob 14. uri.
Dopoldan ob 10. uri odkritje spomenika žrtvam fašizma.
V nedeljo, dne 5. oktobra 1952 bo ob 10. uri dopoldne v Vipavi
ODKRITJE SPOMENIKA
PADLIM BORCEM NOV.
Govoril bo tov. Ivan Regent, član Politbiroja CK KPS.
Ob 14. uri bo šahovski dvoboj Ajdovščina—Vipava; ob 15. uri nogometna tekma SD Ilirija (Trst) : SD Vipava;
ob 17. uri kegljaški dvoboj Ajdovščina ; Vipava.
Za okrepčilo je dobro pripravljeno. — Vljudno vabljeni!
JOHN STEINBECK	8
Megotova bilka
Jim se je nasmejal. »Morda, toda vsakokrat jih je srečal šest in vselej so ga pretepli. Domov je prihajal ves krvav. Tedaj je sedel k štedilniku in morali smo ga pustiti popolnoma pri miru. Še ogovoriti ga nismo smeli, da ne bi zajokal. Ko ga je mati kasneje umivala, je tulil kot pes.« Tu je z besedo nekoliko postal. »To veš, da je bil klavec in da je pil še toplo kri, da bi ostal pri močeh.«
Nilson ga je ošinil s pogledom, nato pa se je ozrl stran. Upognil je vogal prijavnice in ga pogladil s palcem. »Je tvoja mati še živa?« je tiho vprašal.
Jimove oči so se zožile. »Umrla je pred enim mesecem,« je dejal. »Jaz sem bil takrat v ječi. Trideset dni zaradi potepuštva. Sporočili so, da umira. Dovolili so mi obisk, seveda s policajem. Nič ji ni bilo. Sploh ni hotela govoriti. Bila je katoličanka, toda oče ji ni dovolil, da bi hodila v cerkev. Oče je cerkev sovražil. Samo strmela je vame. Vprašal sem jo, če hoče duhovnika, a ni mi odgovorila — samo strmela je. Okrog četrte ure zjutraj je umrla — prav nič ni bilo podobno umiranju. Za pogrebom nisem šel. Nemara bi me bili pustili, a nisem hotel. Mislim, da čisto preprosto ni hotela več živeti. In menda ji je bilo tudi vseeno, če pojde v pekel.«
Harry se je nemirno premaknil. »Popij kavo in si nalij še. Videti je, kakor da bi spal. Ali morda kaj jemlješ?«
»Mamila misliš? Ne, saj še pijem ne.«
Nilson je vzel papir in si nekaj zabeležil. »Zakaj so te pa zaprli?«
Jim je ogorčeno odgovoril: »Bil sem delavec v Tulmanovi veletrgovini. Vodja zavijalnice. Nekega večera sem bil v kinu, in ko sem se vračal domov, sem na Lincolnovem trgu zagledal gručo ljudi. Ustavil sem se, da bi videl, kaj se godi. Sredi parka je govoril neki človek. Stopil sem na podstavek kipa senatorja Morgana, da bi bolje videl. Tedaj sem zaslišal sirene. Videl sem, kako se z druge strani približuje oddelek policije. A nisem vedel, da prihajajo tudi od zadaj. Policaj me je udaril od zadaj, ravno na tilnik. Ko sem se zavedel, sem bil že v ječi, zaradi potepuštva. Dolgo se mi je vrtelo v glavi. Prav tu sem jo dobil.« Jim se je prijel za tilnik tik pod lobanjo. »No, povedal sem jim, da nisem nikakršen potepuh in da imam službo; rekel sem, naj telefonirajo gospodu Webbu, upravniku pri Tulmanu. To so storili. "Webb je vprašal, kje so me prijeli, in ko je narednik povedal, da na nekem levičarskem mitingu, je Webb dejal, da še nikoli ni slišal o meni. Tako so me zaprli.«
Nilson je zopet vključil kuhalnik. Kava v posodi je pričela šumeti. »Videz imaš, kakor da si na pol pijan, Jim. Kaj je s teboj?«
»Ne vem. Tako mi je, kot bi bil mrtev. Vsa preteklost je izginila. Preden sem prišel sem, sem odpovedal stanovanje. Imel sem plačanega še za cel teden. A k ničemur se nočem vrniti. Z vsem hočem končati.«
Nilson je nalil v skodelico kavo. »Poslušaj Jim, razložiti ti hočem, kako je, če je človek član Partije. Lahko glasuješ za vsak sklep, toda ko je neka stvar izglasovana, se moraš podrediti. Če imamo denar, skušamo dati aktivistom 20 dolarjev na mesec za hrano. Ne spominjam se, da bi kdaj imeli denar. Poslušaj, kakšno je tvoje delo: na terenu boš moral delati skupaj z delavci, po delu
pa boš moral opravljati partijske posle. Včasih po šestnajst, tudi po osemnajst ur na dan. Hrano si boš moral preskrbovati, kakor boš pač vedel in znal. Ali misliš, da boš zmogel vse to?«
»Da.«
Nilson je rahlo trkal s prsti po mizi. »Celo ljudje, katerim boš skušal pomagati, te bodo močno sovražili. Ali ti je to znano/«
»Da.«
»Zakaj hočeš torej pristopiti?«
Jim je od začudenja priprl svoje sive oči. Po kratkem premoru je dejal: »V ječi je bilo nekaj partijcev. Pogovarjali so se z menoj. Vse moje življenje je bilo ena sama zmeda. Z njimi je bilo drugače. Delali so za nekaj. Tudi jaz hočem delati za nekaj. Čutim se mrtvega. Mislil sem si, da bom tako morda spet zaživel.«
Nilson je prikimal. »Razumem. Prekleto dobro razumem. Koliko šol imaš?«
»Dve leti gimnazije, potem sem šel delat.«
»Vendar ti beseda teče, kakor bi imel več šol.«
Jim se je nasmehnil. »Mnogo sem bral. Moj stari me ni pustil brati. Trdil je, da bi se potem izneveril svojim lastnim ljudem. In vendar sem bral. Potem sem lepega dne srečal v parku moža. Napisal mi je seznam knjig, ki naj jih čitam. O, prekleto mnogo sem bral. V seznam je vtaknil stvari kot so Platonova republika in Utopija, pa Bellamy, Herodus, Gibbon, Macaulay, Carlyle, Prescott, pa rudi Spinoza, Hegel, Kant, Nietzsche in Schopenhauer. Prisilil me je celo, da sem bral »Das Kapital«. Pravil je o sebi, da je nekoliko prismojen. Pripovedoval mi je, da se hoče poučiti o stvareh, ki jih ne verjame. Razdelil je vse knjige v posamezne skupine glede na njihovo usmerjenost.«