slovenska stran
22. maj 1978. Naše Novine-19
PIŠETA IN UREJUJETA:
LOJZE KOŠOROK IN PAVLA GRUDEN
SVEČANE PROSLAVE MATERINSKEGA DNE
PO
SIOVENIJI
Materinski dan med Slovenci v Sydneyu se je že kar dobro uveljavil in je že del naše zgodovine in tradicije. Letos so ga slovesno praznovali kar na treh krajin. Versko središče v Merrila-ndsu ga je proslavilo na prav poseben način. Otroško proslavo so vključili kar v bogoslužje, o obredih in po slovesnostih so imeli piknik, katerega se je ubelež-ilo lepo število rojakov.
V popoldanskih urah pa je Slovensko društvo v svojih prostorih priredilo svojo proslavo na čast materam. Seveda matere so bile posebej počaščene, že pri vhodu so jih počastili s kozarcem šampanjca. Številni obiskovalci so se ob lepi glazbi vrteli pozno v noč.
LJUBLJANA — Že letos bodo pod asfaltno prevleko Čopove ulice, ki je rezervirana samo za pešce, speljali plastične cevi in jih priključili na toplarniško omrežje. Prihodnjo zimo bo ta ulica ogrevana, na njej ne bo ne kupov ledu ne snega. Gre zgolj za poskus; predrago bi bilo ogrevati vse mestne ulice. S tem poskusom, kakor se sliši nenavadno, nameravajo razviti talno ogrevanje stanovanj. Pri talnem ogrevanju stanovanj bodo namreč lahko uporabljali hladnejšo vodo, kakršna se vrača v toplarno,-to pa bi pomenilo velik prihranek. Talno pa bi ogrevali tudi posamezne nevarne odseke cest, križišča, mostove in postajališča povsod tam, kjer je v bližini toplovod.
LJUBLJANA — Letni zaslužek nad 110 000 dinarjev je v Sloveniji posebej obdavčen. V Ljubljani je takšen zaslužek letos prijavilo 14680 zaposlenih ljudi. Največ dohodka je prijavil akademski slikar: 422 885 dinarjev.
BRNIK — Na petnajst let starem ljubljanskem letališču se mrzlično pripravljajo na 60 »peklenskih dni«. Celotno letališče bodo močno modernizirali ter usposobili za pristajanje težjih in hitrejših letal, zagotovili bodo večio varnost pri pristajanju letal, no-sodobili in povečali bodo letališke stavbe, največ pozornosti bodo posvetili prenovi letaliških stez, ki so se v 15 letih močno obrabile. LetaJišče Ljubljana na Brniku bo zaprt» od polnoči 30. iunija do šestih zjutraj 1. septembra. V tem času bodo letala pristajala v Mariboru, Zagrebu in na drugih sosednjih letališčih.
ŽELEZNIKI — Pred časom so nameravali na lepem Rudenskem polju sezidati delavska stanovanja, vendar so se kmetje odločno uprli. O tem dogodku je bila posneta celo zanimiva televizijska drama Zeljka Kozinca, ki je naletela na živahen odmev. V Železnikih so se sedaj odločili, da bodo plodno zemljo Rudenskega polja pustili kmetom, saj je to njihovo edino bogastvo, prostor za nove stanovanjske soseske pa bodo poiskali v Selški dolini. Ker je dolina tesna, bodo zidali osemnadstropne stavbe namesto pritličnih družinskih hiš, kakor so nameravali sprva.
JESENICE — Dogovarjanje med Avstrijo in Jugoslavijo glede predora pod Karavankami je v polnem razmahu. Zmenjeno je, da bosta obe državi utrpeli polovico stroškov. Avstrija mora zagotoviti vplačilo 400 milijonov šilingov, Jugoslavija pa ustrezno vsoto dinarjev. Obe strani bosta ustanovili posebno meddržavno komisijo za cestni predor skozi Karavanke. Predor bo dolg 7600 metrov, potekal bo med Jesenicami in Št. Jakobom v Rožu, širok bo 7,5 m, visok pa 4,7 m.
Med južnim in severnim vhodom v predor bo 30 m višinske razlike. Pred obema vhodoma bodo uredili ploščadi za tehničfle obratovalne naprave, bivališča ekip, predvidenih za posredovanje v primeru požara ali drugih nesreč kot tudi za mejno kontrolo. Uporabniki predora bodo rhorali plačati cestnino, ki bo določena po vrstah vozil.
IZOLA — Delamarisovi ribiči so lani ujeli 3900 ton rib, 600 ton manj, kot so načrtovali. Vzrok je bil predvsem v slabem vremenu, na tudi v zastarelosti 21 ribiških ladij, s katerimi ni mogoče loviti na sodoben način. Izolski ribiči bodo v dveh letih obnovili svoio floto in prešli na modernejši način lova s tnkoimenovanim kočar-ienlem -— globinskim ulovom, ki je povsem neodvisen od luninih men. zato ie mofoče loviti v vsakem letnem času in tudi v slabem vremenu. Prvih 'šest ladii bodo dobili že letos.
MTREN — Kmetijski kombinat Vi-r>ava je na 40 hektarjih hruškovih nasadov na mirenskem polju uredil naprave za zamegljevanje. r>rvo tovrstno napravo v Jugoslaviji. Spomladanske pozebe napravijo v sadovnjakih veliko škode, lani ie na mirenskem polju pozeblo več kot 80 odstotkov vseca pridelka hrušk. Dosedanji načini boia proti pozebi — kurjenje, dimlienje, prevetrevanje — so se izkazali kot neučinkoviti. Edini do danes znan učinkovit sistem je zamegljevanje ali oroševanje ob kritičnih temperaturah. Tak sistem že več let uspešno uporabljajo v okolici Bolzana.
NOVA GORICA — Jože Vodopi-vec, elektrotehnik v tovarni pohištva Meblo, je izboljšal uvoženo elektroniko pri sušilnih napravah v tovarni i vernih plošč. Za izboljšavo je dobil nagrado 120 000 dinarjev. Značilno je, da je predloge za izboljšave posla!.) lani kar 17 odstotkov delavcev Mebla. V minulem letu so dobili povprečno po en inovativni predlog na dan.
TREBNJE — Pavle Zupančič. 38. strojni ključavničar, je izdelal »žepni« traktor minior, ki tehta komaj 180 ke, ie stabilen in ima veliko delovno moč. Makedonska strojna industriia Minor ie po njegovi zamisli naredila prvih 30 takih traktorjev, ki stanejo le 20 000 din. Izumitelj medtem že ponuja nov proizvod svojeea duha: lahek mizarski si roj s petimi operaci . jami.	"	_
POSTOJNA -- Po 160 letih, odkar je odprta Postojnska jama. pričakujejo letos 15,000.000. obiskovalca.
KOČEVJE — Konec februarja so zaprli rudnik rjaveča premoga, ker je dokončno zmanjkalo premoga. Ob ukinitvi rudnika ie bilo v niem zaposlenih le še 112 rudarjev (leta 1960 — 800). Rudarji se bodo zaposlili pri drugih podjetjih.
Istočasno so praznovali na Triglavu, kjer je bila zbrana vsa triglavska šolska mladina. Z bogatim programom so šolarji pokazali svojim mamicam kaj znajo. Niso jih razočarali. Moški in mešani triglavski pevski zbor je s svojim nastopom pripomogel k lepi svečanosti in vzdušju. Žal, da letos ni nikjer nastopila otroška folklorna skupina, lani ko so bili na razpolago niso dobili mesta za nastop in to po zaslugi naših voditeljev.
Med gosti, tako na Tri-galvu kot v Horsley Parku je bil tudi naš rojak s svojo družino, vicekonzul Božo Cerar. Tako gre že to praznovanje iz leta v leto, in lepa je ta tradicija. Držimo jo in ohranimo jo!
SLOVO
Po zaključku svečanega dela materinskega dne na Triglavu, se je "uradno" poslovil naš rojak in druž-tveni delavec, nam -znani Stane Petkovšek. Življenska pot ga vodi dalje, ven iz Sydneya, boljši polovici življenja naproti.
Pred. kakimi 14 leti ga je življenska pot iz rodnega Bleda zanesla v Sydney in kmalu se je znašel med rojaki in takoje smo ga za-pregli v delo. Prva leta je prepeval s sydnejskimi Šk-rinjački, nato pomagal pri slovenskemu društvu, bil nekoj let odbornik in tajnik. Ob ustanovitvi Triglava je bil ustanovni član družbe P/L. in Kluba. Družbin prvi tajnik in prvi klubski predsednik. Prva tri leta je bil predsednik kluba in vse do sedaj tajnik. Poleg tega je vmes opravljal še razne druge funkcije, nekaj časa urejal glasilo "Triglav", bil tajnik Koordinacijskega odbora Društev in Klubov iz Jugoslavije itd.
Prva leta kot predsednik je bil tisti, ki je gradil triglavsko skupnost, kot tajnik pa je njegova zasluga, da je postavil administracijo na solidno podlago. Zato težko ali sploh nemogoče si je zamisliti, koliko je potreba dela, natančnosti, časa in ne nazadnje tudi znanje. Znajti se v vseh paragrafih,' zakonih, pravilih in računih ni lahka zadeva. Zahteva celega človeka, in vsi pri Triglavu se lahko upravičeno in s skrbjo vprašamo: kdo ga bo nadomestil, kdo bo zmožen in voljan prevzeti njegovo delo? Vprašamo se tudi upravičeno, smo ti vsi hvaležni za tvojo delo, ki si ga opravljal sa slovensko skupnosti? Kajti navadno je tako, po naših starih navadah po naših društvih, kdor je voljan da dola, mu naložimo še več: če več ne zmoreš kot ti naložimo te ozmerjeamo, da klecneš pod težo. Ko se skušaš braniti, te oblatimo ali osramotimo. Če ti sami ne rečemo: pojdi dodelal si, sam greš z grenkobo in žalostjo v srcu in v duši.
Stane, delal si, naredil si veliko. Delal si s srcem in z dušo. Delal si z ljubeznijo, zato tvoj trud ne bo zaman. Ni ti treba oditi od nas z gnevom in z grenkobo v duši, čeprav te morda velikokrat najožji sodelavci niso znali ali hoteli razumeti. Lahko greš z mirno vestjo
kar po domače
•••
Minilo je trideset let o prihoda emigrantov v Avstralijo po drugi svetovni vojni. V teku teh let sta se razvili dve smernici. Smer Avstralije in smer v katero so se podali avstralski emigranti. Bila bi idealna slika, če bi opozovalec mogel reči, da sta se razvijali vzporedno. Vendar je to daleč, daleč od reSnice. Dočim je pot Avstralije, izrecno po zaslugi emigrantov, stalno vodila v napredok, smo emigranti, še danes na isti ravni kot v začetku: drugorazredni člani narodov Avstralije. Avstralija pa se je med tem dvignela v eno najnaprednejših zemlja. Postala je Meka tistega dela človeštva, ki išče sebi boljših pogojev v borbi za db-stanek.
Res je, da so prvi emigranti bili takorekoč primo-rani sprejeti "gostoljubnost" Avstralije in da so poznejši, takozvani ekonomski emigranti prišli semkaj popolnoma po svoji lastni odločitvi. Enim in drugim, ekonomskim in političnim emigrantom pa je Avstralija odprla vrata sama. Enim in drugim, ekonomskim in odprla vrata sama. Torej, če med avstralskim ljudstvom vlada nerazpoloženje nad polnoštevilnim dotokom priseljencev, je to krivda avstralske vlade, ki je ustvarila emigrantsko politiko. Ni pa si vlada vse do pred kratkim nito malo prizadevala, da bi v tem oziru poskušala na svoje prvotno, t.j. anglosaksonsko prebivalstvo, ki se še danes, po tridesetih let večinom izogiba tesnejšega stika s priseljenci.
V javnem življenju ostaj-emo takorekoč izključeni iz avstralske družbe, čeprav ji tudi mi pripadamo. Dočim smo emigranti sprejeli resnico, da je danes Avstralija po svojem narodnem karakterju skupnosti mnogoštevilnih narodov, se anglosaksonska družba Avstralije tej resnici trdovratno upira in drži kot noj "glavo v pesku". Največji dokaz za to je dnevni avstralski tisk, ki etničnega tiska nikdar ne omeni. Večina Avstralcev, ki tujih jezikov ne obvlada, pravzaprav resnične situacije emigrantov ne pozna. Na-
od nas, da si naredil kar je bila tvoja dolžnost. Znal si se žrtvovati, znal si ob svojem delu vzgajati druge, tvoja odlika je, da si znal razumeti človeka in z njim občevati. Ko si vsa ta leta delal tlako slovenskemu narodu tu v Sydneyu, bo tvoje delo tudi košček zgodovine in noben kronist ne bo mogel prezreti tvojega imena.
Ostala bo vrzel za teboj, pogrešali te bodo povsod, pri delu in pogrešali te bomo prijatelji. Življenska pot ti kaže naprej. Odhaješ novemu in drugačnemu življenju naprosti, bogat z življ-enskimi izkušnjami boš znal življenje v naprej še bolj ceniti in ga tudi znal živeti. Naj ti bodo tele vrstice v skromno a iskreno zahvalo, za ves tvoj trud in trdo delo, ki sa ga posvetil Slovencem v Sydneyu in v Avstraliji. In v nadaljnem življenju naše želje, da bi ti bilo vse dobro in lepo!
Lojze Košorok
vzlic temu, da je Avstralija v tej kratki dobi dosegla visoko stopnjo na lestvici tehnike in potom te visok življenski standard ravno pod vplivom emigracije, večina Avstralcev niti ne pomisli, da je to zasluga priseljencev.
Za to pa dobro vedo avstralski politiki. Ko je naše število toliko naraslo, da smo začeli pomembno vplivati tudi na avstralisko partijsko, ne samo ekonomsko politiko, so nas politiki začeli izkoriščati v svoje sv-rhe. Tako smo postali politična žoga.
Vendar je tej politični žogi nekako "počila duša". Videč, da smo navzlic vsem zaslugam in naporom, ki so jih doprinesli naši žulji, da je Avstralija zavzela važno mesto na svetovni pozornici ostali na smerici drugorazrednih državljanov, se pač nismo niti po tolikih letih prelevili v Avstralce. Domorodci, ki so do pred našim prihodom imeli tako pove-ličano sliko o Avstraliji kot da ni nikjer boljše zemlje, so pač smatrali, da bomo iz ame hvaležnosti čez noč postali pravi Avstralci.
Dokler so Avstralci v izoliranosti od drugih kontinentov pod vplivom anglosaksonske nadvlaže živeli v veri, da je vse kar je anglosaksonsko edino dobro in najboljše na svetu, je ljudstvo smatralo, da je za priseljence velika milost, sa smemo z njimi deliti življenski prostor. Gledali so nas z očimi kolonizacijskega sistema. Tisto, kar so nekdaj bili oni, so smatrali, da smo danes mi. Pozabili so pa na to, da so za časa koloniziranja Avstralije priseljenci dobivali brezplačen življenski prostor, ki jim je zagotovil bodočnost. Mi smo pa takorekoč celo svoje žulje krvavo plačali in le sebi moramo biti hvaležni, če smo si kaj ustvarili.
Zdaj naj spregovorim še o tretji smernici. Prva, smernica Avstralije kot države, je odšla visoko navzgor. Druga smernica izseljencev, ki so prišli sem, da si dostojno služijo kruh in prislužijo ugled dobrih državljanov, gre svojo pot naravnost. To so ljudje na kateri sloni bodočnost Avstralije in iz katere je izšla smernica navzgor.
Na nesrečo pa je iz te vodoravne smeri izšla tudi smernica, ki kaže navzdol. Sem spadajo tisti neodgovorni elementi, ki so prišli v Avstralijo iz pustolovskih namenov. Ti ne bodo doprinesli ne ugledu Avstralije niti ugledu emigrantov. Na žalost je precejšnje število takih nezaželjenih elementov med Grki, Italijani in Jugoslovani.
Čas je, da tisti, ki nam je do našega narodnega ugleda nekaj storimo v tem pogledu. Če tako sramotno po-venjanje kot so protizakonite dejanje, nasilstva in celo taki politični izbruhi, ki izzivajo tok krvi, ni čudo, da zavzemamo status drugorazrednih državljanov Avstralije. Edino deportaci-ja takih elementov v njihove rojstne zemlje nam bo vrnila vsaj tisti ugled, ki smo ga prvotno imeli kot delavni, pošteni in mirni priseljenci.
Pavla Gruden
TRIBINACITALACA
j a morao da se vratim u Kanberu. Moj zaključak bi bio, da sva naša društva i klubovi širom australije tr-ebaju biti tešnje povezani, kako bi kroz razmenu isku-stava svi zajedno postigli što veče uspehe. Bilo bi poželjno da svi naši ljudi, naročito predstavnici klubo-va i društava odu bar jed-nom u Adelaide, jer od tamošnjeg kluba "Jedinst-vo" zaista možemo svi po nešto da naučimo i primen-imo u svojoj sredini. Bravo Adelaide...
Živorad Jovanovic
Bravo Adelaide!
JUGOSLAVIJO!
Jugoslavijo, zemljo voljena U tebi lijepo je sve Gradovi, sela, polja
0	tako si mi mila Slobodna i srečna
Lijepa i najlepša od svih zemalja A tek kako si jaka i hrabra Vijekovima tlačena i harana
1	nikad se nisi predala Jugoslavijo, zemljo na Balkanu O tebi zbori se svima
Durdica Milkovič Adelaide
BUDIMO JEDNO
Lepršaj se zastavo svih nacija i boja, i kaži svakome da istina je najbolja.
ČEMER
Jedna himna nek svira za sve, jer svi smo isti od krvi i mesa bili '
črni, bjeli il' žuti
Još na početku ovoga leta usadila si u biče moje i ljubav tvoja dušu mi truje a bez milosti srce mi melje kroz duge-kišne, puste NEDELJE.
Budimo složni kao što smo isti pa neče biti rata ni gladi, vječno čemo svi ostati mladi.
Tako minu več muka mnoga s nadom što živi s miši ju u Boga a tuga ista i sad me muči prepunu čašu otrova sipa u ŽUČI
Ta j iba Cerič, NSW
I još če Suzo, vreme da prode dok srcu mome vaskrs ne dode, i još če žučne čemerne čaše sudbinu lepu izliti na duše NAŠE
KLUPKO ŽIVOTA
Cesto neznam gdje sam
sa kime
niti šta radim,
ne raspoznajem ni glad
ni žed
ni vino,
ni vino
ni vodu,
ne raspoznajem tiraniju niti slobodu,
ali znam da pripadam
ovome vijeku
da reke u nepovrat teku
da sunce grije,
a ptica gnjezdo vije,
znam da se miriš
krije u cvijetu
da sretnih malo ima na svjetu,
i ja sam medu njima al neznam zašto, znam samo da živim a za svoje patnje. sebe ne krivim.
Andrej Gustav Marčok
Pa ipak Suza nesme da klone ponosno suze treba da rone i dok god "ime" Suzino nose one če svakoj zlobi, ponosno da prkose,
Karanfil beli na grob mi donesi al suzom svojom, cvetak orosi Ruže crvene nek ne budu jedne ne reci DRAGA to su POSLEDNJE
M. Jakovljevič
NEWTOWN TIMBER & HARDWARE
PTY. LTD. MIHALOPULOS
84 ENMORE RD. ^ ENMORE,Phone 51-5914 f
Pokraj potok bister Sledat eden Čos -I od cveča žolti Si oboil nos
"Vazdan črno nošam Na snagava svoja; Zašto barem druga da ne menam boja?"
Spokoen i vesel -Odletat za čas Peejči nad širta So prijatelen glas:
Pa zatoa denes Jas sum, jas sum Cos-Bezgrižen i vesel So žoltiot nos!
Aco Siljanovski
*	Gradevinska i vodoinstalaterska oprema
*	Razni alati uvezeni iz Evrope
*	Sve vrste prigodnih poklona
*	Široki asortiman opreme za kuhinje Takode, prodaja svih vrsta oružja i municije.
SVE ŠTO VAM JE POTREBNO ZA KUČU I OKO NJE: Boje, četke, gradevinarska ili stolarska daska, po-krovni materijal za kuce i dr. SPECIJALNO: Samo kod nas možete nabaviti SPECIJALNE ČEPOVE ZA VINSKU BURAD!
Mnogo godina
svima poznat Gosp.
MIHALOPULOS
375 KING STR. NEWTOWN Tel. 513-213, Posle rada 699-7662
ZA NAJKVALITETNIJE VENCANE RODENDANSKE KAO I FOTOGRAFIJE SA DRUGIH SVEČANOSTI
Obratite se i posetite naš Studio u Newtownu BESPLATNO POZAJMLJUJEMO VENČANE I BRAZMIRSKE HALJINE Posetite nas lično ili putem telefona ugovorite Vašu posetu.
Nudi Vam povoljne uslove da dobijete VOZACKU DOZVOLU
Za: Automatik, mijenjac, kamion, kao i semitrajlu uz vrlo povoljne uslove i niske cijene. Zainteresovani nazovite na Tel. 606-5246 ili Pisite na Adresu: P.O. Box 346Cabramatta N.S.W. Mozete polagati na Vasem jeziku.
*U Boji ili *Crno bele