a LETO XIX«; STEV• 222 Ixdaja ln tiska Časopisno podjetje Slovenski poročevalec — Dlrektoi Rodi Janhuba. Glavni ln odgovorni urednik Sergej Vešnjak. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica St. 1 in 3, telefon 23-522 do SS-626 — Uprava: UubJJana. Tomšičeva ulica St. l-II, telefon 3-522 te 23-526. Oglasni oddeleas Ljubljana, Titova cesta 1, telefon 3L-8M. za" ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832. — Poštni predal st 29. — 2iro račun pri Komunalni banki Ljubljana Stev 600-704/1-367 — Mesečna naročnina 230 din. LJUBLJANA, SOBOTA, 20. SEPTEMBRA 1958 CEHA 10 01« PREDSEDSTVO SOCIALISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE: Tekoče politične naloge Predsedstvo SZDL Slovenije je na svoji seji 18. t. m. razpravljalo o nekaterih tekočih gospodarskih in političnih vprašanjih. Ugotovilo je, da politično delo glede na podatke, s katerimi predsedstvo razpolaga, na terenu zaostaja za gospodarskimi uspehi prvih sedmih mesecev letošnjega leta in za nalogami, ki jih izpolnitev gospodarskega plana še nalaga. Kritičen pretres politične aktivnosti kaže predvsem nesistematičnost in pomanjkanje načelnosti tam, kjer so potrebni povsem, konkretni ukrepi v duhu načel planirane gospodarske politike. Doslej izražene slabosti v gospodarskih organizacijah so resna ovira za hitrejše uveljavljanje pričakovanih ekonomsko - političnih posledic za boljše življenje delovnih ljudi. — Občinski ljudski odbori, zlasti zbori proizvajalcev, politične in družbene organizacije ter organi samoupravljanja bodo morali v bodoče bolj kot doslej pomagati, da se odpravijo slabosti v delu gospodarskih organizacij. Gospodarske organizacije se v okviru svojih možnosti na primer ne bore za učvrstitev, razširitev in pravilno delovanje trgovske mreže, za večjo storilnost (brez nepotrebnega povečevanja delovne sile), za vsklajeno realizacijo planiranih postavk od gospodarske organizacije preko lokalnih do republiškega in zveznega plana itd. V ta namen morajo organizacije SZDL razviti stalno, danim razmeram prilagojeno in z ostalimi organizacijami vsklajeno politično akcijo, ki naj zajame vse delovne ljudi. Samo tako bo mogoče brez večjih političnih, težav v perspektivnem planu ustvariti zastavljene naloge. Predsedstvo je nadalje pretresalo politično situacijo in naloge organizacij SZDL v zvezi z bližnjimi volitvami v zadružne svete. Volilne priprave potekajo obenem z akcijo za jesensko setev in odkupov. Mnoge organizacije so pravilno ocenile ustreznost kandidatov za bodoče zadružna svete, zlasti glede na pripravljenost le-teh, da se čim smotrneje izkoristi zadružna in sploh družbena mehanizacija, strokovna pomoč in ostalo za naglo povečanje kmetijske proizvodnje. Pcazgledani delovni kmetje dobro vedo,'da je za resnično, stalno in vsklajeno dviganje življenjske ravni na vasi in v mestih le en izhod — večja proizvodnja tudi v kmetijstvu, ne pa špekuliranje s cenami. — Ustvarjanje tega načela nam omogočajo že doslej, še bolj pa v bodoče, družbena sredstva, ki jih vlagamo v kmetijsko proizvodnjo. Zato so organizacije SZDL, dolžne v volilni akciji pojasnjevati celotno našo gospodarsko politiko in še posebej perspektive za neslu-ten razvoj kmetijstva v bodoče in pre_dvsem za razvoj novih družbenih odnosov na vasi. Politična akcija naj se ne omeji le na zadružnike, temveč naj zajame vse delovne ljudi, predvsem pa poleg kmetov — delavce. Nujno je, da se članstvo kmetijskih zadrug še razširi in predvsem obseže tudi delovne kmečke žene in mladino, ker bodo le tako novi zadružni sveti predstavljali celoto kmetijskih proizvajalcev na področju KZ. Predsedstvo se je končno strinjalo s predlogi terenskih organizacij za nove teritorialne razdelitve na občine v okrajih Maribor in Celje, ker vidi v tem boljše pogoje za stvarni 'napredek povečanih gospodarskih enot. V ta. namen naj organizacije SZDL povsod tam, kjer je potrebno, razvijejo politično akcijo proti lokalni zaprtosti, ki vodi le v gospodarsko stagnacijo in uveljavljanje sebičnih teženj posameznikov na račun širših interesov prebivalcev teh krajev. BEDNA TEDENSKA TISKOVNA KONFERENCA V SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE Iskreno se veselimo obiska Na vabilo jugoslovanske vlade bo 25. septembra obiskal FLRJ predsednik norveške vlade Gerhardsen — V zvezi z najnovejšim obdobjem protijugoslovanske kampanje v SZ, Kitajski in vzhodnoevropskih državah je tovariš Petne izjavil, da se Je skoraj popolnoma izenačila z gonjo po 1949. letu — Jugoslavija meni, da se nadaljevanje poskusov z jedrskim orožjem ne more na noben način opravičiti - je izjavil tovariš Petrič BEOGRAD, 19. sept. V Državnem tajništvu za zunanje zadeve so se danes po poletnih počitnicah zopet začele redne tiskovne tedenske konference za domače in tuje novinarje. Predsednik tajništva tov. Jakša Petrič je najprej pozdravil zbrane novinarje, potem pa odgovoril na njihova številna vprašanja. Vprašan kako komentira obisk predsednika norveške vlade gospoda Gerhardsena v Jugoslaviji, je tov. Petrič odgovoril: Kot je bilo že objavljeno, bo predsednik norveške vlade g. Gerhardsen prišel 25. septembra na uradni obisk v Jugoslavijo. Med svojim obiskom se bo g. Gerhardsen razgovarjal s predsednikom republike Titom in drugimi jugoslovanskimi državniki. Iskreno se veselimo tega obiska. Odnosi med Norveško in Jugoslavijo so prisrčni in prijateljski. Obisk g. Gerhardsena bo nedvomno prispeval k nadaljni krepitvi norveško-j ugoslovanskega prijatelj- stva in sodelovanja.« Na vprašanje, kaj lahko reče o pisanju nekaterih egiptovskih časopisov, da bo predsednik Tito kmalu obiskal Z AR, je tov. Petrič odgovoril; »Kot je že bilo objavljeno, je predsednik Tito dobil povabilo, ki ga je načelno sprejel, da obišče nekatere afriške in azijske države. Podrobnosti in datum teh obiskov Se niso določeni.« Tov. Petriča so nadalje vprašali, kaj lahko izjavi o naj novejšem obdobju protijugoslovanske kampanje v Sovjetski zvezi, Kitajski in vzhodnoevropskih državah. Odgovoril je: »Kampanja proti Jugoslaviji v SZ, Kitajski in vzhodno evropskih državah se nadaljuje, v nekaterih državah pa celo razširja in poostruje s ciljem, da se z de s inf orma e i j ami in potvarjanji kompromitirajo in diskreditirajo vse strani jugoslovanske politike in življenja jugoslovanskih narodov. S tem se je ta kampanija po metodah in slovarju skoro popolnoma izenačila s kampanijo po 1949. letu. Takšna politika na-pram Jugoslaviji vsekakor ni XVII. balkanske igre 2e za začetek — niz rekordov SOFIJA, 19. sept. Ura je bila 16, ko je podpredsednik bolgarske vlade Cervenkov danes na stadionu Vasil Levski odprl XVII. balkanske atletske igre. Udeležujejo se jih moške reprezentance Turčije, Grčije, Romunije, Bolgarije in Jugoslavije ter ženska zastopstva Romunije, Bolgarije, Jugoslavije in delno Turčije. Vipotnikov balkanski rekord. Plasma ostalih: 2. Vamos (P) 1:50,2, 3. Con&tantinidis (Grk) 1:50,3. (Nadaljevanje na šport, strani!) v skladu z veljavnimi pravili o odnosh med državami, kakor tudi ne z obstoječimi sporazumi in deklaracijami.« Vprašan, če se njegov odgovor nanaša tudi na Poljsko, je tov. Petrič odgovoril, da razlike sicer obstoje, da pa o tem ne bi govoril. Na vprašanje — če ta kampanja vpliva tudi na medsebojne gospodarske odno-šaje — pa je tov. Petrič odgovoril: »Kar zadeva gospodarske' od-nošaje, razen tega kar je že znano v zvezi o odpovedjo kreditnih pogodb s strani SZ, obstojajo z nekaterimi od. teh dr-tudi težave glede izvršitve dogovorjenih blagovnih list za letošnje leto.« Tov. Petrič je dalje dejal, da je jugoslovanska vlada 5. avgusta odgovorila na sovjetsko noto od 21. junija. V svoji noti je jugoslovanska vlada izjavila, da ostaja pri stališču razloženem v noti od 3. junija. (Kot je znano, je jugoslovanska vlada tedaj poudarila, da ne more sprejeti enostranske sovjetske odpovedi glede dogovor j enih kreditov’ in da bo, če o tem ne doseže sporazum, zahtevala povrnitev škode.) Tov. Petrič je ostro obsodil lažne govorice, ki jih objavljajo albanski časopisi o položaju šiptarske manjšine v Jugoslaviji. ■ »Jasno je, — je dejal tov. Petrič, da pisanje albanskega časopisja o položaju šiptarske manjšine nima nobene zveze s stvarnostjo in to pisanje albanskega časopisja pomeni najbolj grob napad na Jugoslavijo, ki ima čisto druge cilje, kot pa je skrb za ' šiptarsko manjšino, to se pravi cilje, ki so v nasprotju z Jugoslavijo in z mirom v tem delu sveta.« Tov. Petrič je dalje izjavil, da naša vlada še ni zahtevala agremana za novega jugoslovanskega veleposlanika v Pekingu in da mu ni znano, če ga bo zahtevala. Na vprašanje, če se bo kitajski veleposlanik v Beogradu g. Vu vrnil v Beograd, je tov. Petrič odgovoril, da ga je kitajska vlada razrešila njegove dolžnosti in se ne bo vrnil v Jugoslavijo. Vprašan, kako komentira to, da g. Vu pri svojem odhodu iz Beograda ni opravil običajnih pro- tokolarnih poslovilnih obiskov, pa je tov. Petrič odgovoril, da mu razlogi za to niso znani. Vprašan, kako gleda na sedanji položaj na Bližnjem vzhodi v zvezi z resolucijo izrednega zasedanja Generalne skupščine, je tov. Petrič odgovoril: »Menimo, da je sedaj po soglasno sprejeti arabski resoluciji najbolj važen umik tujih čet, ki bi ustvarile potrebne pogoje za utrditev razmer in za normalni razvoj na Bližnjem vzhodu v skladu z nacionalnimi interesi in težnjami arabskih narodov. Glede poslabšanja položaja na področju Formoze in incidentov na otokih pred kitajsko obalo, je tov. Petrič odgovoril: »Znano je, da Jugoslavija zavzema stališče, da so otoki pred kitajsko obalo, pa tudi Formoza, sestavni del L.R Kitajske. Znano pa je tudi naše stališče, da se morajo mednarodni sporj v interesu miru reševati sporazumno. Predlaganje rešitve tega vprašanja in vmešavanje od zunaj povečujeta napetost v svetu in lahko ogrozita mir.« Tovariša Petriča so nato vprašali: »Kako komentirate sedanje ameriške in britanske poskuse z jedrskim orožjem, kakor tudi francoske priprave na te poskuse z ozirom na uspešne zaključke ženevske kon-refence strokovnjakov o vprašanju kontrole prekinitve jedrskih eksplozij in z ozirom na razgovore treh o prekinitvi teh napovedane atomskih sil poskusov?« »Kot smo že večkrat poudarili,« je odgovoril tovariš Petrič, Jugoslavija meni, da se nadaljevanje poskusov z jedrskim orožjem ne more na noben način opravičiti. Očitno je, da je v sedanjem poskusu vprašanje prekinitve jedrskih poskusov popolnoma zrelo za končno rešitev in da je v splošnem interesu vseh narodov in držav, tako tistih, ki izvajajo poskuse eksplozij jedrskega orožja kakor tudi ostalih, da se brez odlaganja in brez postavljanja pogojev doseže sporazum o takojšnji, splošni in trajni prekinitvi vseh poskusov z jedrskim orožjem.« Tovariš Petrič je na koncu tiskovne konference obsodil pi-** . sanje nekih avstrijski časopisov, ki so te dni trdili, da je v Jugoslaviji »neznano kam izginila« avstrijska državljanka Matilda Achman, »Omenjena avstrijska državljanka,« je dejal tovariš Petrič, »je uživala gostoljubje naše države kot je najbolje znala in želela ter se potem vrnila v Graz. Sedaj je jasno, da je pi- sanjie nekih avstrijskih časopisov o njenem »izginotju« bilo skontruirano in da je pomenilo poskus napraviti in napihniti afero s protijugoslovanskimi tendencami, kar na žalost ni prvi tak poskus.« M. P. Boris Kraigher obiskal Zagrebški velesejem Zagreb, 19. sept. (Tanjug). Predsednik Izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher je obiskal danes zagrebški velesejem in razstavo »Družina in gospodinjstvo« na zagrebškem velesejmu. Po triurnem ogledovanju razstave je zapisal v knjigo obiskovalcev: »Druga razstava »Družina . ki gospodinjstvo« je letos prekosila vsa moja pričakovanja. Po raznovrstnosti in . poiskanj u stvarnih rešitev, mogočih v gospodarskih. pogojih Jugoslavije, je prvovrstna in kaže, da je naše gospodarstvo zelo daleč napredovalo in da je ustvarilo realne možnosti za občutno zboljšanje življenjskih pogojev našega delovnega človeka. PTedvsem kaže v tem smislu razstava mnogo večje rezultate, kakor ba jiih mogli pričakovati. Čestitam organizatorjem in želim še boljše uspehe na razstavi, ki bodo sledile sedanji.« Diplomatska kronika BEOGRAD — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič je sprejel na vljudnostni obisk etiopskega veleposlanika g. Dedžazmača Amil o Abero. Etiopskega veleposlanika je sprejel tudi predsednik Glavnega odboira ZSJ Svetozar Vuk manovič. TUNIS — Jugoslovanski poslanik v Tunisu Ilija Topalovski je obiskal podpredsednika vUds in državnega sekretarja za narodno obrambo Bahija Ladgama. NEW DELHI — Predsednik indijskega kongresa Debar je obiskal jugoslovanskega veleposlanika v Indiji Dršana Kveura. Veleposlanik Kveder pa je sinoči obiskali indijsfeega notranjega ministra Panto, kj trenutno opravlja tudi dolžnost predsednika v’, ade. Razglasifet alžirske vlade Ferhat Hfccss, predsednik začasne vlade — ZHR in Libija priznali začasno alžirsko vlado KAIRO, 19. sept. (Tanjug). V Kairu, Tunisu in Rabatu so hkrati objavili sporočilo alžirske fronte narodne osvoboditve o ustanovitvi začasne svobodne alžirske vlade. Odločitev o ustanovitvi alžirske vlade so sprejeli po vrsti sej izvršnega koordina-cijskega komiteja, ki je bil doslej najvišji izvršni organ alžirskega osvobodilnega gibanja. Obveščeni krogi poudarjajo, da so se o ustanovitvi vlade posvetovali tudi z vladami ZAR, Tunizije in Maroka. Zvedelo se je, da je alžirska fronta narodne osvoboditve uradno obvestila diplomatska predstavništva v Kairu o ustanovitvi začasne vlade in zahtevala, naj jo priznajo. Uradni krogi v Kairu izjavljajo, da bo ZAR takoj priznala svobodno alžirsko vlado, pričakujejo pa tudi, da bodo podobno ukrenile tudi ostale arabsl:3 države. 2e prvi dan sp bili postavljeni mnogi odlični rezultati in tud- balkanski rekordi. Jugoslovanska reprezentanca nima — o vzrokih pišemo na drugem mestu — zastopnikov v deseteroboju, ki se je začel že dopoldne in v katerem je Bolgar Slavkov s skokom 741 cm odpri serijo rekorden7. USPEHI IN RAZOČARANJA Jugoslovani so prvi dan star-tali z menjajočimi se uspehi. Nekaterim ugodnim rezultatom pa so se pridružila tudi pre-cešnja razočaranja. Najhitreiši atlet Balkana je znova Bolgar Bačvarov, ki je po-stavil tudi nov rekord z 10.4. Jugoslovan Lorger je bil v preizkušnji na 100 m drugj z 10.5, Grk Georgopulos pa z enakim časom tretji. Jugoslovansko zmago je prinesel razburljivi tek na 800 m, ki ga je Murat v finišu odločil zase, S časom 1:50,0 je izenačil TRIKU J STO REDNO ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN Razprava o dnevnem redu New York, 19. sept. (Reuier) Danes popoldne se je začelo zasedanje generalnega komiteja Generalne skupščin^: OZN, k\ razpravlja o tem, katera vprašanja naj bi prišla na dnevni red letošnjega zasedanja OZN. Generalni komite je danes razpr-v- Z vrha nad Rašico je včeraj popoldne ob 15. uri startala trodnevna »Štafeta mladega rodu«, ki bo danes in jutri pretekla še preostali dve etapi tega štafetnega teka v počastitev ustanovitve Kamniškega bataljona in ob obletnici požiga prve slovenske vasi po okupatorju. Na sliki je •Ndsednlk občine Šentvid, tovariš Pipan, ki je s kratkimi spodbudnimi besedami poslal prve mlade partizanske tekače na pot. Ljal o indijski zahtevi, da bi dali na dnevni red vprašanje sprejema LR Kitajske. Prvi je govoril o tem vprašanju indijski predstavnik Krišna Menon, ki je dejal, da je odklanjanje tega vprašanja nerealno. Amar-ški delegat Cabot L od ge pa se je ostro uprl temu, da bi letos razpravljali o sprejemu LR Kitajske. Indonezijski delegat Sastro-amidjojo je izjavil, da je to vprašanje življenjskega pomena za ves svet, in zahteval, da o njem razpravlja Generalna skupščina. Britanski delegat Dixon je izjavil, da bo britanska delegacija glasovala za ameriški predlog. Za njim je govoril nepalski delegat, ki je dejal, da je skrajni čas, da se skupščina loti vprašanja, ki je življenjskega pomena za mir ali vojno na Daljnjem vzhodu. Avstralski delegat Richard Casey je nasprotoval indijskemu delegatu in menil, da se sila ne sme uporabiti ’a reševanj0 sonrrnh 'mrašanj. Češkoslovaški delegat Vaclav David je zahteval nujno razpravo o tem vprašanju in izdavil. da je pekinška vlada ?dina zakonita zastopnica ki-"Tjskega ljudstva in države. Salvadorski in ekvadorski de-egat pa sta se uprla razpravi j tem vprašanju, medtem ko je cejlonski delegat izjavil, da se njegova delegacija ostro upira vsakemu odlaganju pri priznavanju osnovnih in naravnih pravic, da lahko vsaka država sproži pred Generalno skupšči- no vprašanja življenjskega pomena. Grška delegatka Lina Caldaris je izijavila, da varšavska pogajanja nudijo možnosti za prijateljsko in konstruktivno rešitev. Nato je dejala, da se bo vzdržala glasovanja. Sovjetski delegat Zorin je izjavil. da ni mogoče doseči trajne rešitve mednarodnih problemov brez udeležbe LR Kitajske. Podprl j e argumente, ki j ib je navedel indijski delegat. Po razpravi so glasovali. Indijski predlog je bil zavrnjen z- 12 glasovi proti sedmim glasovom in dvema vzdržanima glasovoma. Nato so glasovali c ameriškem predlogu, ki je bil sprejet z 11 glasovi proti 7 glasovom in tremi vzdržanimi glasovi- Ko so • bili sporočeni rezultati glasovanja- je predsednik Generalne skupščine Malik sporočil, da napovedane seje Generalne skupščine ne bo, in predlagal, da generalni komite nedaljuje razpravo o drugih vprašanjih dnevnega reda zasedanja. Predsednik vlade je Ferhat Abas, podpredsednik pa Ahmed Benbela, ki je trenutno v francoskem zaporu. Poleg tega je v vladi še 15 ministrov in trije državni sekretarji. Vlada je odgovorna nacionalnemu komiteju alžirske revolucije, ki šteje 53 članov in zastopa vse sloje alžirskega prebivalstva. Novo ustanovljena vlada Ima dva podpredsednika, in sicer polkovnik Krima Belkasema, ki je istočasno tudi obrambni minister in Benbelo. Za zunanjega ministra je bil imenovan dosedanji član izvršnega koordinacijskega odbora dr. Amin Daba-gin, notranji minister je polkovnik Lahdar Bentobal, minister za oborožitev in preskrbo je polkovnik Mahmud Šerif, minister za transport in zveze polkovnik Abdelkar Jusef, minister za severnoafriške zadeve je Abdel Hamid Mehri, minister za gospodarstvo in finance je dr. Ahmed Fransis, minister za informacije je dosedanji predstavnik fronte v New Yorku Muha-med Jazil, minister za socialna vprašanja je Ben Jusef Benke- da, minister za prosveto in kulturo pa Teufik el Modani. Imenovani so bili tudi trije državni sekretarji, in sicer Lamin Han, Oman Husedik in Mustafa Sic—.-bolin. V Kairu so uradno sporočili, da je ZAR priznala začasno alžirsko vlado. Alžirsko vlado je prav tako tudi že priznala Libija. Pariz, 19. sept. (Tanjug). »Priznanje vlade svobodnega Alžira strani katere koli države bo ocenjeno kot dejanje nasiprotno prijateljstvu in razumu,« je izjavil uradni francoski predstavnik. V sporočilu francoskega zunanjega ministrstva je rečeno, da alžirska vlada nima pravice predstavljati alžirskega ljudstva, češ da ta vlada ne razpolaga z nobenim ozemljem, amjpalk da se ukvarja »izključno s kriminalnim in terorističnim delovanjem«. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je dejal, da se ne ve, kakšni bodo francoski protiukrepi. če bo katera država kljub temu priznala alžirsko vlado. »To je odvisno od tega,. kako se opravi to priznanje in za katero državo gre. Za Tunizijo in Maroko pa je uradni predstavnik dejal, da bi priznanje alžirske vlade najvarjetnej« pomenilo prekinitev rednih diplomatskih odnošajev. Vreme Stanje 19. sept. Frontalne mot nie. ki so prešle naše kraje, se odmikajo proti jugovzhodu, nad srednj-o Evrpo pa še doteka nekoliko hladnejši z rale. Napoved za soboto: Zjutraj megla ali nizlsa oblačnost nato zmerno oblačno vreme z vmesnimi močnejšimi razjasnitvami. Na Primorskem bo jasno do delno oblačno vreme* Temperatura ponoči med 1i0 in 14, na Primrskem oikro? 18, najvišje dnevne do 20, na I*ri-morsketn do 94 stopinj C. LJUBLJANČANI! V soboto ob 20. zvečer nas bodo kresovi po številnih vAieh v širši okolici spomnili na prvi veliki ogenj, ki ga je zločinsko zanetil okupator. V onemoglem besu nad upornim ljudstvom in dejavnostjo Kamniškega bataljona je jeseni 1941 požgal prvo slovensko vas — Rašico. Toda ogenj na Rašici ni le odkril podlih namer okupatorja, temveč je še bolj podžgal partizanski boj in osvobodilno gibanje. * V spomin na ta dogodek prirejamo v nedeljo, 21. septembra veliko proslavo »Rašica 1941«. Na Rašici se bodo zbrale partizanske patrulje in mnogi stari borci, počastila pa jo bo tudi mladina s štafetami. V soboto ob 17.’ uri bo izročena prometu preurejena cesta Črnuče—Tacen. Takrat bo tudi skupen odhod udeležencev otvoritve, zvečer Pa bo v podjetju »Rašica« veliko zborovanje. V nedeljo bodo fanfare ob pol deseti uri otvorile veliko slovesnost. Prvi komandant Kamniškega bataljona, tovariš Urban — dr. Marijan Dermastia bo podal raport prvemu komandantu slovenskih partizanov, tovarišu Luki Francu Leskošku. Pregledu starih borcev in partizanskih enot sledi slavnostni govor. Preživele borce bodo pozdravili pionirji in udeleženci mladinske štafete. Posebne delegacije bodo nato odkrile spomenik v vasi Rašica in spominski razgledni stolp na vrhu narodnega heroja Staneta Kosca. Po slovesnosti bo kulturni program in zabava. Ljubljančani! S polnoštevilno udeležbo na proslavi počastimo spomin narodnoosvobodilni borbi, njenim prvoborcem in velikim žrtvam, ki jih je naše ljudstvo dalo za svoj lepši, jutrišnji daa. Odbor za proslavo »Rašica 194!« PBED PBV1M JESENSKIM ZASEDANJEM REPUBLIŠKE SKUPSC1NE Izkušnje zahievaio spremembe Odbor za organizacijo oblasti in uprave |o sprejel predlog zakona o spremembah zakona o območjih okrajev in občin glede spojitve nekaterih občin v mariborskem in celjskem okraju LJUBLJANA, 19. sept. Na današnji seji je skupščinski odbor za organizacijo oblasti In uprave republiškega zbora Ljudske skupščine LRS razpravljal o več predlogih za spremembo zakonskih predpisov na določenih področjih. Eden izmed teh je bil tudi predlog o spremembah zakona o območjih okrajev In občin v Ljudski republiki Sloveniji. Predlog za spremembo omenjenega zakona je narekovala neposredna pobuda nekaterih občinskih ljudskih odborov oziroma okrajev, da se ukine določene občine in se jih priključi tja, kamor glede na geografski položaj in ekonomsko, komunalno ter kulturno in socialno povezanost spadajo. Med občinami, ki bi jih naj 'ukinili, so na področju celjskega okraja občine Kozje, Rogaška Slatina, Vojnik in Vransko, v mariborskem okraju pa občine Cma na Koroškem, Gorišnica, Lešje. Podvelka, Poljčane. Središče ob Dravi in Šentjur. Razlog, ki utemeljuje ukinitev omenjenih občin, je predvsem ta, da so prizadete občine v svojem dosedanjem obstoju ugotovile, da niso kos nalogam, ki jih zahteva nadaljnji razvoj komunalnega sistema. V načelni razpravi so se ljudski poslanci strinjali s predlogom. Poudarili so, da je bilo pričakovati take teritorialne spremembe komun. To je predvideval tudi zakon o območjih okrajev in občin v Slovenili ki je bil sprejet s poudarkom, naj življenje samo preveri, če teritorialno oblikovanje komun v celoti ustreza. Kolikor bi pa praksa glede na politične in ekonomske funkcije občine zahtevala, so pa v tem primeru spremembe zakona možne. Ljudski poslanci so tudi naglasili, da so volivci posameznih občin sami soo-znali, da prinaša večja občina boljše koristi gospodarskemu in političnemu razvoju komune in da je tudi delo organov samoupravljanja v večjih občinah lahko bolj razgibano. Pri podrobni obravnavi predloga o ukinitvi posameznih občin ni bilo spornih vprašanj glede ukinitve nekaterih občin na področju okraja Celje ter je bil glede tega predlog soglasno sprejet. Pač pa so bile nekatere nejasnosti glede priključitve Bresternice in Središča v mariborskem okraju. Odbor SZDL, Bresternice je poslal vlogo, ki je bila na današnji seji tudi prebrana. V vlogi je izražena želja, naj bi Bresternico priključili k občini Ruše in da ne bi bila več v prisotnosti občinskega ljudskega odbora Maribor-Center. Glede na to, da je v teku razprava o mestnih občinah v Mariboru, odbor o tem vprašanju ni razpravljal ter je zavzel stališče, naj se ta problem rešuje v okviru mariborskih mestnih občin. Prebrana je bila tudi vloga, ki jo je poslal občinski odbor SZDL Središče. V vlogi je izraženo odklonilno stališče za priključitev občine Središče k občini Ormož ter dan predlog, naj bi občina Središče bila še nadalje samostojna občina. Ker v vlogi ni bilo argumentov, ki bi utemeljevali upravičenost zahteve odbora SZDL, in pa glede na to, ker ni razlogov, ki bi govorili proti priključitvi občine Središče k občini Ormož, odbor ni ugodil vlogi. Ob zaključku razprave je odbor predlog zakona o spremembah zakona o območjih okrajev in občin sprejel. V zvezi z gornjim vprašanjem je bil sprejel; tudi pred- log zakona o izvedbi ukinitve nekaterih občin v okraju Celje in Maribor. Nadalje je odbor razpravljal in sprejel predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih organih v LR Sloveniji, predlog odloka o spremembi odloka o novi določitvi števila sodnikov pri Vrhovnem sodišču in pri okrožnih sodiščih ter predlog odloka o ustanovitvi Okrožnega sodišča v Murski Soboti. E. K. stiriiska p BEOGRAD, 13. sepl. (Tanjug). V prvih osmih mesecih letos je bilo investiranih skupaj 309,600,000.000 ali za 25% več kakor v istem času lani. Od tega je bilo samo iz sploš-nodružbenih sredstev investiranih nad 181 milijard dinarjev ali za 24% več kakor lani v istem času. Iz splošnodružbenih sredstev je bilo za potrebe federacije porabljenih 107 milijard din ali 49% več kakor v istem času lani, medtem ko je bilo za potrebe republik investiranih okoli 18 milijard dinarjev. V istem času je bilo za potrebe komun porabljenih iz splošnodružbenih sredstev okoli 5S milijard din. Potrošnja iz lastnih sredstev in iz amortizacijskega sklada je bila za okoli 25°/n večja kakor v osmih'mesecih lani, iz drugih skladov pa za okoli 49 odstotkov. Skupen dotok investicijskih sredstev v prvih osmih mesecih je bil nad 442 milijard din ali za 34°/o več kakor v istem času lani. Investicijska potrošnja zveznih sredstev se je povečala predvsem zaradi tega, ker je bil največji del sredstev že od začetka leta zaradi nadaljevanja gradenj, začetih v prejšnjih letih, prost za uporabljanje. Razen tega je bilo število novoodobrenih posojil, katerih realizacija je bila v začetku pogosto razmeroma otežkoče- Prosvetno sodelovanje s Poljsko Beograd, 19. sept. (Tanjug). Danes je odpotovala iz Beograda v Varšavo jugoslovanska prosvetna delegacija, ki jo vodi član zveznega izvršnega svefa Krste Crveinfcovski. V Poljski bo ostaja 10 dni in se bo seznanila z delom poljskih prosvetnih ustanov. V delegaciji šo: podpredsednik zveznega zbora zvezne ljudske skupščine in predsednik sveta za prosveto Bosne in Hercegovine Dušanka Kovačevič, član republiškega itzvršnega sveta in predsednik sveta za prosveto Črne gore Živko Zižič, predsednik sveta za prosveto beograjskega ljudskega odbora Dimitrije Vučenov, svetnik Zavoda za napredek šolstva Hrvatske Danica Nola, urednik »Mladinske knjige« v Ljubljani Uroš Kraigher, sodelavec Zveznega zavoda za proučevanje šolskih in prosvetnih zadev Mihajlo Juhas in učiteljica Ljubica Levkova. Na podlagi kulture konvencije med Jugoslavijo in Poljsko bo letos obiskala Jugoslavijo poilj-ska prosvetna delegacija. na, relativno letos majhno, kar je pripomoglo k izenačenju uporabljanja investicijskih sredstev v preteklih mesecih letos. Ugodno ustvarjanje dohodkov gospodarskih, organizacij v preteklem letu, ki so bili za 24 odstotkov večji kakor 1. 1958, je znatno pripomoglo k visoki porabi investicij iz lokalnih sredstev. Razen tega so zaradi omejitev odobravanja posojil iz sredstev republik in ljudskih odborov gospodarske organizacije prisiljene uporabljati lastna sredstva za manjše gospodarske investicije. Računajo, da bo planirani obseg investicij iz splošnega investicijskega sklada, ki je za okoli 30% večji kakor lanski, realiziran do konca leta. Pričakujejo tudi, da bo v prihodnji dobi prišlo do še obsežnejšega uporabljanja investicijskih sredstev gospodarskih organizacij. Prometna razstava v Kranju Avtomoto društvo na Jesenicah je priredilo 1 s pomočjo Tajništva za notranje zadeve Novo turistično jezero v Predvoru pri Kranju obiskuje vedno več izletnikov. To umetno jezero se je rodilo proti koncu avgusta, ko so zaprli zatvornice. Da bo ustrezalo turističnim zahtevam, bo treba seveda Se marsikaj urediti. Jezero obsega l>rlblife»® 8 hektare površine ter je globoko Im. — Na sliki: Na jeseni so se pojavili že prvi čolni. PRVA SEJA ZVEZNEGA SVETA ZA ZNANSTVENO DELO Usmerjanje znanstvene Svet je sprejel svoj statut, po katerem ima štiri odbore — Za predsednika odbora za matema-tično-tehniške znanosti je bil izvoljen dr. inž. Anton Kuhelj BEOGRAD, 19. sept. (Tanjug). V Beogradu je bila danes prva seja zveznega sveta za znanstveno delo, ki jo je vodil predsednik sveta in član Zveznega izvršnega sveta Milen-tUe Popovič. Pred prehodom na dnevni red so prisotni z enominutnim molkom počastili pokojnega člana sveta dr. Andrijo Štamparja, dolgoletnega predsednika Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Predsednik sveta Milehtije Popovič je nato pfedlagal'sprejem statuta, da bi lahko svet in njegovi odbori neovirano v Kranju razstavo o prametpi.. delali. Ko je'govoril o delu J n Razstavljen je bil bogat material, ki je v besedi, diagramih in slikah prikazal pravilnost in nepravilnost prometa na cestah. Razstava, ki je bila v veliki dvorani delavskega doma, je bila deležna rekordnega obiska in je vsekakor dosegla svoj namen. u. Z. nalogah- zveznega - sveta za znanstveno delo,' je dejal, da bo najvažnejše'pripraviti dolgoročni in perspektivni program znanstveno-rajziskovalne-ga dela v naši državi. Glavno odgovornost za -izdelavo tega programa pa naj bi imeli zvezni in republiški znanstveni sveti, pri čemer bi jim poma- gali upravni organi in organizacije, ki se bavijo s.temi problemi. Izdelava tega programa je neobhodna zaradi pravilnega skovalnega dela. Milentije Popovič je poudaril, da mora imeti program znanstveno-razi-skovalnega dela čimbolj prožne oblike usmerjanja, tako da bi bilo mogoče neovirano in svobodno, delo. na raznih podri, račjih življenja. .Kolikor bomo imeli dobro sestavljen program, je dejal med drugim, bo že samo po sebi opravljeno precejšnje delo, kolikor pa ga ne bomo imeli, bo vsak poizkus usmerjanja vodil do raznovrstnih pojavov birokratizma na tem področju, ki so nezaželeni. SEJA STALNE KONFERENCE MEST Spre jem zakona o proračunih nujna in neodložljiva Predsedstvo Stalne konference me st ugotavlja, da sedanji proračunski sistem otežuje razvoj komunalnega sistema ZAGREB, 19. sept. (Tanjug). Na danaSnji seji pod predsedstvom Milana Apiha, predsednika okrajnega ljudskega odbora v Mariboru, je predsedništvo Stalne konference mest razpravljalo o mnogih zadevah is komunalnega življenja. Včeraj in danes Nad 900.000 obiskovalcev na zagrebškem velesejmu Zagreb, 19. sept. (Tanjug). Zaključno z včerajšnjim doem je zagrebški velesejem obiskalo £>41.230 ljudi. Po nepopolnih podatkih in prijavah, nazstavljad-cev so na velesejmu sklenili dio-*leij kupčij za 105 milijard dd-oarjev. Poljski književnik v Makedoniji Skoplje, 19. sept. (Tanjug). V Makedoniji se mudi zmami poljski pisatelj Rihard. Matuaevski, ki je že dalje časa na obisku v naš držajvi. Kot gost založniškega podjetja »Kočo Racin« iz Skopttja si bo ogledal kulturnozgodovinske znamenitosti Makedonije. Smrt akademika Ugljenoviča ZAGREB, 19. sept. (Tanjug). V Zagrebu je sinodi nenadoma nmrl dr. inž. Aleksander Uglje-novič, bivši profesor kmetijsko-g-ozdarske fakultete ter redni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Pokoj .ni Uglijenovi'5 je imel po vojni vrsto .pomembnih funkcij, zlasti pa se je odlikoval pri delu za gozdarsko enciklopedijo, ki ;i je biil pobudnik in glavni ured nik. Bil je dalje časa tudi uredil časopisa »Prirodoslovna ie- traživanja«, nadalje letopisa za eksperimentalno gozdarstvo pri Jugoslovansk; akademiji v Zagrebu. Izvoljen je bil tudi za podpredsednika mednarodnega društva »Saiva mediitemanea«, ki dela v sodelovanju z organizacijo FAO, bil pa je tudi član češkoslovaške kmetijske akademije znanosti, fir.skega znanstvenega društva, častni filijn akademije gozdarskih znanosti v Firenzi itd. Predsedništvo je že enkrat ugotovilo, da sedanji proračunski sistem in določanje proračunov ljudskih odborov s kvotami ne ustreza novim pogojem življenja in dela komun ter resno otežuje nadaljnji razvoj komunalnega sistema in reševanje cele vrste tekočih vprašanj v službah družbenega standarda, v šolstvu in socialnem skrbstvu. Po mnenju predsedništva sta sedanji proračunski sistem in način določanja proračunov napravila fakultativne dohodke brezpredmetne, ker se njihov največ ji del, ponekod pa tudi celotni, porablja za tekočo proračunsko potrošnjo, namesto za objekte družbenega standarda, za katere so bili razpisani. CMD SE PRIPRAVLJA NA 10-LETNIC0 Te dni jie imel glavni odbor Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov LRS svojo četrto rednio sejo, ki so se je udeležili tudi predsedniki vseh pokrajinskih in okrajnih odborov CMD, na kateri je glavni odbor pregledal izvrševanje delovnega programa društva v tekočem letu. Iz vrste poročil o dejavnosti društva je bilo razvidno, da je Ciirilmetcdiirjsko društvo katoliških duhovnikov LRS' poleg vrste drugih dejavnosti tudi v letošnjem letu uspešno organizira, Lo in izvedlo dva Studijska tečaja za svoje člane,.in sicer enega v mesecu juliju na Brezjah in drugega v avgustu mesecu v Mariboru. Obeh tečajev se je udeležilo nad 150 duhovnikov članov CMD. Ob . tej priliki je nastopil tudi pevski zbor dru-r štva, ki je v Šentilju in Maribo- ru imel dva uspela koncerta slovenske narodne, partizanske in verske pesmi. Društvo bo v prihodnjem letu proslavilo desetletnico svojega obstoja, na katero se že sedaj vestno pripravlja. Da bi ob tein svojem jubileju moglo čim bolj prikazati uspehe svojega desetletnega dela, je društvo pred n.e-davnčlm razpisalo med svojlim članstvom posebno anketo, ki naj zbere podatke v mnogostrani dejavnosti cirilmetodijske duhovščine, Na tej seji je G-lavni odbor proslavili tudi petdesetletni živ-ljenski jubilej organizacijskega tajnika tovariša Jožeta Savore ter mu za njegovo požrtvovalno delo v društvu dal dolžno priznanje. .Tubilanfu so ob tei priložnosti v imenu članstva čestitali predsedniki pokrajinskih odborov iz v»e Slovenije. Zaradi vsega tega je predsedništvo sklenilo, da je sprejem novega zakona o proračunih zelo nujna in neodložljiva naloga, zaradi česar bo poslalo zveznemu izvršnemu svetu prošnjo, naj poispeši izdelavo tega zakona. Predsedstvo je prav tako opozorilo na nevzdržljivost sedanjega položaja komunalnih bank in hranilnic, ki jim je omogočeno uporabljanje sredstev — zbranih z varčevanjem, čeprav banke in hranilnice plačujejo zanje zelo visoke obresti. To jih spravlja v težaven gospodarski položaj in grozi s slabimi posledicami za varčevanje, ki se j2 v zadnjih letih zelo močno razvilo v teh ustanovah. Soglasno je bila poudarjena-potreba, da se položaj in pravice teh organizacij čimprej urede v skladu z njihovo vlogo v komunalnem sistemu. Predsedništvo je sklenilo priporočiti svojim članom pospešeno uvajanje dopolnilnih stanovanjskih najemnin in večje uporabljanje izkušenj v mestih, kjer so jih že uvedli. Predsedništvo je prav tako odobrilo pripombe, ki so jih podali k načrtom zakonov s stanovanjskega področja odbori Stalne konference mest in se je strinjalo s predlogom beograjskega ljudskega odbora, naj se zveznemu izvršnemu svetu pošlje zahteva po deblokiran ju sredstev v skladih za gradnjo stanovanj. Razmere na gradbenem trgu i gradivom so se uredile in ni nevarnosti za povišanje cen. Dotok sredstev za stanovanjske sklade zaostaja za potrebami po plačevanju izvršenih del, s čimer je otežkočeno delo gradbene operative in odpuščajo pod- jetja delavce, ponekod pa zmanjšujejo tudi. druge zmogljivosti. Izraženo je bilo mnenje, da sedanji tempo stanovanjske gradnje ne zagotavlja zgraditve toliko stanovanj, kolikor jih določa perspektivni plan. Predsedništvo je razpravljalo tudi o pripombah ljudskih odborov k referatu in tezam o organizaciji občinske in okrajne uprave in je odobrilo pripombe, ki jih je podal k temu gradivu odbor za pravne in organizacijske zadeve. Zlasti je opozoril na potrebo po temeljitejšem proučevanju in odobravanju sistema za nagrajevanje uslužbencev pri odborih. Program mora temeljiti predvsem na neposrednih konkretnih potrebah našega gospodarstva in družbe, tako sedanjih kakor tudi tistih v perspektivi. To pomeni, da so potrebni ustrezni ukrepi, kar bo zelo kočljiva naloga. Vse to mora temeljiti na naših organizacijskih, kadrovskih in gmotnih možnostih. Eden izmed elementov bo ocenitev stopnje razvoja znanosti in tehnologii€ na svetu. Milentije Popovič je nato poudaril, da moramo.obvladati vse tehnološk-e-postopke,- ki- j-ib uporabljajo danes po svetu. — Zato naj program omogoči, da se razvije tudi boljše sodelovanje med domačimj instituti in znanstvenimi delavci in da se vsestransko izmenjajo izkušnje. V zvezi s tem je ena izmed nalog zveznega sveta za znanstveno delo razvijati in podpirati sodelovanje med znanstvenimi instituti in ustanovami, ker dosedanja koordinacija in usmerjanje.njihovega dela nista zadovoljevali. Druga, prav tako pomembna naloga sveta bo izdelava predloga programa za prihodnje leto in predloga za ustanovitev sklada za finansiranje znan-stveno-raziskovalnega dela v letu 1959. Člani sveta, so nato sprejeli statut, po katerem bo imel svet štiri odbore: za koordinacijo, za matematično-tehniške znanosti, za biološke znanosti in za družbene znanosti. 39. £t. tednika »Komunist« v slovenski izdaji objavlja naslednje sestavke: Poučno leto — Zakaj zaostajanje (Na relaciji industrij a-kmetij-stvo) — Gavro Altihan: Cinitelj po-mirjevanja — Marijan Dolenc: In-dijsko-pakistanski spori — Nasprotja v KP Danske — Dr. Milan Shovič: Kolikšna naj bo širina teritorialnih voda — Arsa Stefanovič: Cene učbenikov so v resnici visoke — Voj a Jovanovič: »Fjaka« — Nepopolne primerjave — Stipe Duževič: Dobra pobuda — Djordje Bonačič: V JLA so priCeli proučevati program ZKJ — Niko Lukež: Program Ljudske univerze v Ljubljani temelji na smernicah programa ZKJ — Savo Kržavac: Proces. ki je vznemiril svet. Za podpredsednika sveta je bii danes izvoljen dr. Siniša Stankovič, predsednik Akademskega sveta Jugoslavije, za predsednika odbora za rnate-matično-tehniške znanosti je bil izvoljen dr. inž. Anton Kuhelj, profesor na rudarski fakulteti v Ljubljani, za predsednika odbora za bioioške znanosti dr. Ivo Babič, profesor na veterinarski fakulteti v Zagrebu, za predsednika odbora za družbeno znanost Vi a j ko Begovič, direktor Instituta družbenih znanosti v Beogradu. -Po -statutu je predsednik odbora za koordinacijo predsednik sveta. Po seji so vsi odbori imeli svoje sestanke, na katerih s a sestavili delovne skupine. Poljska sindikalna delegacijo v Mariboru Maribor, 19. sept. Dopoldne je obiskala Maribor tričlanska poljska sindikalna delegacija, ki jo vodi predsednik centralnega odbora kovinarjev Poljske, Josei Pawl'lzcak. Poljski gostje so ® ogledali mariborsko tovarno avtomobilov, nakar so imeli krajši razgovor z zastopniki delavskega samoupravljanja, političnih organizacij in uprave podjetja. Člani poljske delegacije so se predvsem zanimali za o-blike delavskega samoupravljanja in delo političnih organizacij v podjetju. Ob slovesu so poljskim gostom v tovarni avtomobilov poklonili lep album s fotografijami izdelkov podjetja. Po ogledu tovarne avtomobilov so poljski gostje obiskaili tezensko občino in se zanimali predvsem za stanovanjsko vprašanje. Pred odhodom iz Maribora so si ogledali še okrajni zavod za socialno zavarovanje in se zanimali za socialno politiko na sploh. —gd— Proizvodnja se je najbolj povečala v Makedoniji, in sicer za 35% v primerjavi z istim časom lani BEOGRAD, 19. sept. (Tanjug). Po predhodnih podatkih se je industrijska proivodnja v mesecih letos za 10.7% v pri- Zveznega zavoda za statistiko naši državi povečala v prvih 8 merjavi z istim časom lani. Po tobačni industriji, ki je po zaslugi lanske dobre letine povečala proizvodnjo za 54u/o, se je najbolj povečala proizvodnja elektroenergije za 21% in kemične industrije za 20°/n. Po. zaslugi novih . najdišč se je proizvodnja nafte povečala za 14°/o, enako pa se je povečala v grafični industriji- z rekonstrukcijami obratov. Povečanje proizvodnje za 8°/o v barvasti in črni metalurgiji ter v lesni industriji kaže, da so težave v proizvodnji teh panog v glavnem prebrodene. Posebno pomembno je povečanje proizvodnje predmetov za široko potrošnjo. V preteklih 8 mesecih so jugoslovanske tovarne elektroidustrije dale domačemu trgu za 23% več termičnih aparatov za gospodinjstvo. Živilska industrija, po katere izdelkih je čedalje večje povpraševanje, zlasti po konzervah, je povečala proizvodnjo za 10%. Tekstilna industrija je povečala proizvodnjo za 8%, industrija usnja in obutve ter industrija gume pa za 9 oziroma 7%. Tudi povečanje proizvodnje v kovinski industriji za 12% je pomembno, ker je povpraševanje po njenih izdelkih čeda- lje večje ne samo v državi, temveč tudi v inozemstvu. Velik napredek izkazujeta tudi ladjedelništvo in industrija nekovin, medtem ko je proizvodnja premoga ostala na lanski stopnji, v glavnem zaradi težav v prodaji in zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev. Po republikah se je proizvodnja najbolj povečala v Makedoniji, in sicer v prvih 8 mesecih za 35% v primerjavi z istim časom lani. V Srbiji se je povečala za 16%. v Bosni in Hercegovini za 9%, v Hrvat-ski za 6 in v Sloveniji za 5%. Predhodni podatki Zveznega zavoda za tsasititSkz rdgocv zavoda za statistiko ne navajajo proizvodnje v Cmi gori, Id pa se je v prvih 7 mesecih ptv večala za 35%. ' Znmujene priložnosti Nekoč je bil mladenič, ki se ie odločil, da bo študiral farmacijo. Fakulteto je končal v mestu Alžiru na francoskem jeziku. Bil je sin muslimana Alžirca, ki je bil naklonjen Franciji in je dosegel visok položaj v upravi mesta Alži-ra. Tudi sin je bil podoben očetu. Občudoval je lepo francosko kulturo, Oženil se je s Francozinjo. V njegovi hiši »e je celo govorilo francosko. Mlad se je začel udejstvovati v politiki. Bil je poslanec alžirske skupščine in je že pred vojno postal njen predsednik. Ko se je na jesen leta 1942 izkrcala v Alžiru zavezniška vojska, je od začasne francoske vlade zahteval v imenu svoje stranke reforme. Nihče se ni zmenil zanj. F o vojni je spet postal poslanec alžirske skupščine in celo poslanec v Parizu. Spet. je postal predsednik alžirske skupščine. Ostal je v mestu Alžiru celo ob izbruhu upora, Skušal je posredovati in vplivati na Francoze. Hodil je tudi v Pariz. Toda v*se je bilo zaman. Nekega lepega dne je razpustu alžirsko skupščino in šel v partizane. Nekaj pametnih in daljnovidnejših ljudi v Parizu in Alžiru se je taSkrat popraskalo za ušesom in vzdihnilo: »Odšel je zadnji alžirski politik, 'ki je nekaj pomenil in bi lahko z avtoriteto posredoval«. Kako prav so imeli! Zdaj je prišla novica, da je postal Ferhat Abas predsednik začasne svobodne alžirske vlade. Prav tako kot za njega osebno tako velja za vso Alžirijo. da je bila francoska politika — politika zamujenih in neizkoriščenih priložnosti. Skoraj ni voditelja med alžirskimi uporniki, ki ne bi vsaj nekaj časa upal, da se bo mo-ooče sporazumeti s Francijo, da. bo Alžirija lahko svobodna in da bo lahko svobodno sodelovala na enakopravni podlagi s Francijo. Toda to je že stara povest. Ustanovitev začasne alžirske vlade pomeni, da je danes osvobodilno gibanje močnejše ~kot krajkoli prej in da niti najmanj ne omahuje v boju za dosego alžirske neodvisnost’’. Hkrati pomeni, da je doseglo tolikšno politično in organizacijsko trdnost. da je bilo mogoče osnovati začasno vlado. To je velik korak naprej. ki dokazuje tudi, da so gotovo dozoreli nekateri ■nujni zunanjepolitični pogoji, ki so omogočili ustanovitev začasne vlade. Pričakovati je, da bo več arabskih držav priznalo novo vlado- Utegne se jim pridružiti še kaka afriška■ in arabska država. Potem bo najbrž prišlo do začasnega, zastoja, toda proces trdega in vztrajnega uveljavljanja v svetu se bo nadaljeval. Za. to sta poroštvo kri in nezlomljiva volja alžirskega naroda. In vendar je ključ za rešitev položaja še vedno v Parizu. »Vsekakor je nujno — je dejal Ferhat Abas v nekere intervjuju — da v Franciji in drugje po svetu spoznajo, da fronta narodne osvobodktire ne vodi v cin e zaradi vojne. Ko bi bilo vse odvisno od fronte in samo od nje. bi bilo krvo-prelitje v Alžiriji že davno končano- Toda za dosego tega cilja, morajo vsi razumeti, da je naš boj svet. boj in da se lahko konča samo z neodvisnostjo naše domovine.« In prav neodvisnost in suverenost alžirskega naroda je tisto, česar Francija še ne more priznat,i Alžiriji. Ustanovitev začasne alžirske vlade potemtakem pomeni še zaostritev spopada. Bip izkušnje Iz Torqnaya OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA LONDON, 19. sept. (Po telefonu.) Britanski liberalci so v Torquayu s svojo letno konferenco začeli jesensko politično sezono. Prihod neprijetnega oblaka nad letovišče je bil pripadnikom dveh drugih političnih taborov povod za strupene šale na račun ozračja v mestni sejni dvorani. 2e čez deset dni se bodo v Scarboroughoru sestali laburisti, kmalu za njimi pa konservativci v Biackfoolu. Čeprav se Torquay po svoji važnosti ne more primerjati z njima, vendar bi lahko eni in drugi strani pripravil neugodna presenečenja v trenutku, ko se bodo znašli britanski volivci pred volilnimi skrinjicami, da odločijo, kateri stranki bodo zaupali bodoče parlamentarno obdobje. Prav gotovo to ne bo liberalna stranka. Toda n-a osnovi izkušenj naknadnih volitev za izpraznjena parlamentarna mesta ne more sedaj še nihče predvidevati, kaikšna vloga bo pripadla liberalnim volivcem kot tretji neznanki v britanski politični volilni enačbi. Menda ni nobeno presenečenje. da je debata v Torqua-yu konfuzna, ker je taka tudi liberalna politika — je dejal neki opazovalec na konferenci. Dejstvo pa je — so pripomnili drugi opazovalci — da trpita na taki bolezni tudi partijska programa laburistov in konservativcev. Torquay je lahko prav v tem pogledu poučen primer. Eden takih primerov bi lahko bila zmeda, ki se je pojavila v konferenčni d%rorani v zvezi s predlogom resolucije o hidrogenski bombi. V bo iazn:. da bi ne šli preveč na desno ali preveč na levo, so liberalni voditelji predložili delegatom, naj sprejmejo naslednje stališče: prepoved poskusov s hidrogenskimi bombami, ne pa tudi prekinitev proizvodnje hi-drogenskih bomb, predno tega ne store Rusi in Američani. Kljub intervencijam in oosku-som s predsedniške tribune, zadušiti »pretirani radikalizem«, se je večina delegatov pridružila stališču polkovnika Taylorja, enega liberalnih kandidatov na prihodnjih volitvah. Taylorovi argumenti so bili zelo prepričljivi. Kot zdravnik je problem radioaktivnosti postavil s humanega stališča. Tako je tudi kot politik žel bučen aplavz na tem liberalnem zborovanju. Po zaslugi njegovega nastopa se je konferenca končno odločila za tisto, kar si niti laburistični šefi niso upali vnesti v svoj partijski program: da bo Britanija dala zgled ostalemu svetu ne samo s prekinitvijo hi-drogenskih poskusov, temveč tudi s prepovedjo proizvodnje hidrogenske bombe".n DOMOTOŽJE PO BODOČNOSTI Zmedo, ki se pogosto pojavi pri razpravljanju o raznih resolucijah na konferencah in ki ie bila še večja zaradi nekih tehničnih napak na mikrofonu, pa je spremljalo tudi navdušenje delegatov pri slikanju bodočih liberalnih perspektiv v britanskem političnem življenju. Sir Arthur Carr je ugotovil, da nič ne ovira nove renesanse liberalnega gibanja. »Prva načela se ne spreminjajo, spreminjajo se samo posamezne strani problemov,« je dejal predsednik konference. Liberali so imeli vedno prava načela in edina novost je v tem, da morajo nekoliko bolj upoštevati spremembe, ki se pojavljajo pri reševanju problemov. Že pred petdesetimi leti, ko so Britanci zadnjič vladali v tej državi, so napravili več 2a dobrobit delavskega razreda, kot je bilo storjenega dotedaj, ali kar so od tedasj uspeli napraviti konservativci ali laburisti. Po mnenju sira Arthurja Carra sta obe stranki enako reakcionarni razjedeni z notranjimi spori, kar daje 11-beralom upanje za njihov' preporod. Zaradi tega so v eni izmed dveh predloženih resolucij pozvali mlade Britance, da pristopijo' k liberalni stranki in da delajo za družbo, »zasnovano na svobodi, pravici, varnosti in možnostih za vsakega državljana; na pošteni igri za vse, privilegijih za nikogar: na socialni enotnosti m partnerstvu; namesto na razrednih nasprotjih in razrednih bojih«. Na tej osnovi so bili pozvani pripadniki konservativcev :h laburistov, naj zapuste svojo stranko in se priklučijo liberalni stranki. Ko so analizirali rezultate petnajstih naknadnih parlamentarnih volitev, so liberalci ugotovili, da so ti rezultati v njihovo korist. Konservativci in laburisti so na teh volitvah izgubili 168.000 glasov, liberalci pa so jih dobili 1'03.000. Na liberalni konferenci so na osnovi tega napravili zaključek, da ie bil edino napačni mehanizem parlamentarnega volilnega sistema vzrok, da liberalci niso na teh volitvah pomembneje povečali števila svojih poslanskih mest. Z.računali so, d« bi no dobljenih glasovih na na-dnadnih volitvah morali dobi- ALŽIRIJI ti torijevci šest mest, laburisti pet in liberali štiri. Toda kljub temu velikemu povečanju glasov so dobili samo eno poslansko mesto. Na svoji konferenci so liberali opozoril: na važnost izidov Ga-luppovega ugotavljanja javnega mnenja, ki kaže, da gre splošno razpoloženje volivcev v smeri liberalov. Čeprav prihaja na račun tako svetlo slikanih liberalnih perspektiv s konservativne in laburistične strani precej žaljivk, morajo konservativci in laburisti vendar resno upoštevati vse to, ne zato, ker bi se liberali lahko pojavili kot resen konkurent v borbi za oblast na prihodnjih parlamentarnih volitvah, temveč zato, ker bi lahko odvzeli pomemben del konservativnih ali laburističnih glasov in tako povzročili neravnotežje' -v bližnjih parlamentarnih bitkah. Joža Vrhovac Stric Som: Ali sem ostal sam? .... ur ■‘-F-M ~ '• • A.;* K\JtVNCvJ Po starih preizkušenih poteh (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) kif.T19. sept. (Po telefonu.) Danes se je začel VIII. kongres krščanske demokratske stranke Zahodne Nemčije v navzočnosti okoli 549 delegatov, okoli 1009 gostov ter prestavnikov ino-Xčrnskih krščanskih in konservativnih strank. Prvi dan kongresa Je bil v sname njo referata predsednika stranke kanclerja Adenauerja, ki Je velik del svojega skoro enournega, mestoma zelo ostrega govora, posvetil predvsem zunajepolitičnim vprašanjem in Ideološkemu obračunu s socialnimi demokrati. Sklicujoč se na dosedanje uspehe krščanskih demokratov, je Adenauer odločno podčrtal, da se je pokazalo, da je bila popolnoma pravilna politika, ki jo je zahodnonemška krščanska demokracija proglašala in izvajala od 1949. leta: popolna privrženost in zveza z Zahodom. Posledica take politike — pristop k Atlantskemu paktu, ponovna oborožitev Nemčije, uvedba vojaške obveznosti — je bila edino pravilna pot za zvezno republiko. Zvezna republika je prav tako pripravljena — kot je izjavil Adenauer — oborožiti Bun-deswehr z najsodobnejšim orožjem, če v kratkem ne bo prišlo do splošne kontrole oborožitve. Ce bi Zahodna Nemčija šla v svoji zunanji politiki po poti. ki so jo zastopali socialni demokrati — po poti ne. -vtralizma in »nihanja« med bloki —, se ne bi mogla po mnenju Adenauerja upirati Sovjetski zvezi. Popolna privrženost NATO in brezkompromisna Ideološka borba proti Izredno hudi boji Močnejše enole alžirske armade so začele novo ofenzivo na obrežnem območju PARIZ, 19. sept. (Tanjug). Med alžirskimi uporniki ln fran-covskimi četami divjajo že tri tedne izredno hudi boji. Po daljšem molku je vrhovno francosko poveljstvo sporočilo, da je bilo v bojih med osmim in 14 septembrom ubitih, ranjenih in ujetih 1010 upornikov. Poveljstvo ni objavilo francoskih izgub. Predstavniki vojnega ministrstva trdijo, da skuša fran- Prva ameriška raketa v Veliki Britaniji London, 19. sept. (Tanjug) Britansko vojno letalstvo je danes dobilo prvi ameriški balistični izstrelek s srednjim dometom tipa »Thor«. Ameriško raketo so izročili britanskemu vojnemu letalstvu na temelju angloame riškega sporazuma, ki so ga podpisali februarja. V Londonu eo sporočili, da bo raketo izročili eskadrili, kj ga bo uporabljala za pouk. Prav tako je rečeno, da eskadrila ne bo razpolagala z atomskim nabojem, ki bo ostal v rokah ameriške armade. Raketo bodo smeli izstreliti samo s skupnim sklepom vlad Velike Britanije in ZDA. POSVETOVANJE 0 RIBOLOVU V FAERSKIH VODAH Kjoebenhaven, 19. sept. — (Reuter). Danski finančni minister Kampmann se. bo jutri Eksplozija ameriške vodikove bombe Nevada, 19. sept. (Reuter) V Nevadi so danes ponovno preizkusili vodikovo bombo. Bomba je eksplodirala 500 čevljev visoko, njeno rušilno moč pa &o ocenilj na več sto ton trinitro-toluola. Eksplozijo so čutili 16 kron'.etrov daleč. S tem se je začela jesenska seri/s ameriških atomskih poskusov. V ’ prihodnjih šestih tednih nameravajo ZDA izvesti skupaj 10 poskusnih atomskih eksplozij. Poskusi se bodo končali pred 31. oktobrom, ko se bodo v Ženevi začeli razgovori predstavnikov ZDA. Velike Britanije in ZSSR o prekinitvi Jedrskih eksplozij. začel posvetovati s predstavniki lokalne vlade na Faerskih otokih o ribolovu v teritorialnih vodah. Krajevna vlada zahteva razširitev pravic do omejenega ribolova na 12 milj. Danska vlada se v načelu s tem strinja, vendar pa sta Danska in Britanija podpisali sDorazum o ribolovu na območju Faerskih otokov. Zato je minister Kampmann prejšnji teden odpotoval v London na nove razgovore. Žrtve tajfuna na Japonskem Tokio, 19. sept. (AFP) Japonska policija je sporočila, da je bilo v tajfunu »Helen« na območju Tokia ubitih 25 ljudi Tajfun »Helen« je razsajal na območju Tokia pred 1 dvema dnevom*. coska armada z novo ofenzivo izolirati upornike, da bi dosegla obdobje relativnega miru v obalskih krajih na referendumu 28. septembra. Poročijo Boljše razumevanje gospodarskih težav Montreal, 19. sept. (AFP). Predsednik kanadske vlade Diefenbaker je izjavil,"da bi morala gospodarska konferenca Commonwealtha v Montrealu zagotoviti boljše razumevanje gospodarskih težav, ki jih imajo članice Britanske Skupnosti narodov. V svojem govoru na banketu, ki ga je vlada priredila na čast udei — žencem konference, je Diefenbaker predlagal ustanovitev posebnega denarnega zavoda, ki bi usmerjal kapital v nerazvite države Common v, ealth a. Diefen-baker s« je prav tako zavzel za ustanovitev posebne banke, ki bi urejevala nroblem kmetijskih presežkov, obenem pa je mnenja, da bi morali s posebni mi sporazumi urediti problem neuravnovešenih cen osnovnih surovin. Uvoz hrane v Indijo New Delhi, 19. sept. (Tanjug). Prihodnji mesec bo začela Indija redno uvažati velike količine pšenice, riža in koruze. Največ bodo uvažali iz ZDA in Burme, manjše količine na bodo kupili tudi v Pakistanu, Kanadi in Avstraliji. Čeprav je Indija že več tednov v hudi stiski s hrano, pa teh količin ne bodo uvažali za omejitev sedanje krize, ampak za prve tri mesece prihodnjega leta, ko bo po splošnem mnenju položaj še hujši. Glede sedanjih težav menijo, da bodo postale precej manjše z žetvijo, ki se je začela te dni. V glavnih indii«k;h pristaniščih so že ukrenili vse potrebno. da bi bilo žito čimprej iztovorjeno in prepeljano v notranjost država. francoskih novinarjev iz Alžirije pa povedo, da so močnejše enote alžirske armade začele z novo efenzivo na obrežnem območju. Po poročilih dopisnika lista »France Soir« izvajajo uporniki že pet dni najmanj 45 akcij na. dan na področju Medeje. Dopisnik »Monda« piše, da je francoska armada zavzela samo posamezne predele Katoilije in da je na tem področju še zdaj videti sledove bomb, s katerimi je francosko letalstvo bombardiralo alžirske vasi. V istem poročilu je rečeno, da železniška »rosa. oo kateri vozijo nafto iz Sahare k Sredozemskemu morju, še ni v voznem stanju. vsem pojavom materializma v notranjem življenju, naj bi bile po .besedah Adenauerja smernice krščanskih demokratov tudi za bodoče. V svojem referatu je Adenauer poudaril, da je splošna kontrola oborožitve prvi predpogoj za popuščanje napetosti v svetu. Najnovejše predloge Gromika za razorožitev je o-značil kot možnost napredka na tej poti. Hkrati je Adenauer obtožil Sovjetsko zvezo, da je edino ona odgovorna za razcepljenost Nemčije, poudarjajoč, da najnovejši sovjetski predlogi za razgovore o nemškem vprašanju — čeprav je Sovjetska zveza priznala sklep štirih velesil o vzpostavitvi enotnosti — ne zadovoljujejo Bonn, ker predvidevajo sporazum med Zahodno in Vzhodno Nemčijo, kar je za bonnško. vlado nesprejemljivo. Svoj sestanek z de Gaullom je Adenauer označil kot zelo pozitiven ter dejal, da je s tem srečanjem pridobil polno zaupanje v koristno sodelovanje Zahodne Nemčije in Francije in v miren in enakomeren razvoj Francije pod de Gaul-lovim režimom. Zunanjepolitični del Aden-auerjevega referata je bil rekapitulacija in ponovna odločna potrditev stališč, ki jih je vlada od zadnjih volitev zastopala in izvajala. Ne bi mogli reči, da je bila v eneru samem vprašanju postavljena nova teza, ki bi napovedovala kakršnokoli tajanje zaledenelih tradicionalnih krščansko-demokratskih stališč, ali bi pomenila napoved koncepcije, na osnovi katere bi mogli pričakovati nove perspektive ali pobude v kakršnem koli političnem vprašanju. 2e pred začetkom kongresa je bilo poudarjeno, da se bo kongres odvijal v znamenju razčiščevanja notranjih vprašanj. Kaže, da bo obračunavanje »z notranjim nasprotnikom« res dalo pečat temu kon_ gresu. Napadi na socialne demokrate in marksizem so stalno na repertoarju zahodno-nemškega strankarskega obračunavanja, tako da današnji TELEGRAMI PARIZ — Francoska vlada se je odločila, da bo reaktivirala ▼se reservne policaje. Po pisanja tiska bodo poklicali ▼ aktivno slukbo 12.499 de 15.440 reiervnlh policajev. WASHINGTON — Predsednik komisije za atomsko energijo ZDA John MmeCone Je dane« odpotoval na Dunaj, kjer bo sodeloval na letni konferenci mednarodne agencije za atomsko energijo. IDAHO — V zaporu amerlike države Id ah o je Izbruhnil upor, v katerem so jetniki ujeli pet pašnikov. Jetniki so pašnike Izpustili, ko je v zapor prispela večja okrepitev. Uporniki so zahtevali sestanek z guvernerjem države, ki pa Je njihovo zahtevo odklonil. ANKARA — Turški prometni minister Unkaner je zaradi slabega zdravja odstopil. To je že tretji minister, ki Je odstopil od začetka septembra. RABATTunizijski državni sekretariat za informacije Je sporočil, da se bo stalni sekretariat Mscreba sestal 2. oktobra v Rabatu. TOKIO — Japonski parlament se bo 29. novembra sestal na izrednem zasedanju. Razpravljali bodo o vprašanju Formoze, o gospodarski recesiji na Japonskem, o odnošajih s Ut Kitajsko ln o stališču Japonske v OZN. MOSKVA — ZSSR in ZAK sta podpisali sporazum o redni pomorski zvezi med sovjetskimi pristanišči na Ornem morju in pristanišči Z AR. SEUL — Združeno poveljstvo na Koreji je sporočilo, da so predstavniki Severne Koreje zahtevali, naj se Jutri v Pan Mun Jomu sestane mešana komisija za premirje. Razlogi za to zahtevo niso znani.. RIM — Organizacija OZN za kmetijstvo In prehrano je sporočila, da bo od 23. do 27. septembra v Kjčbenhavnu sestanek komisije za kmetijstvo, ki bo razpravljala vprašanje uporabe izotop sv v kmetijstvu. ostri ideološki ih politični napadi Adenauerja niso nikogar presenetili. Presenetili pa so zelo ostri napadi na poskus sindikatov, da se odrečejo sedanji politični »nevtralnosti« in da poleg aktivnosti v protiatomski kampanji zavzamejo stališča tudi v drugih političnih vprašanjih. Trije glavni govorniki na današnjem kongresu — kancler Adenauer, predsednik vlade Schlesstvig-Hollsteina von Hassl in šef parlamentarne frakcije CDU dr. Krone — so posebno ostro napadli take tendence in odrekli pravico sindikatom, da kot odločilen faktor sodelujejo v političnem življenju države. Po nedavni grožnji ministra Blancka, da vodijo take tendence do razcepa v sindikatih, kažejo današnji napadi, da so CDU in kr- ščansko znotraj ■' • na ko; likor i fes ti ra političn.'. Nekdan., demokratsko krilo ■'-likata pripravljeni . onsekvence, v ko-sindikatih mani-j i alnodemokratsko ;..šče«. vojno pristanišče Kiel ob Baltiškem morju, ki je eno najbolj bombardiranih za-hodnonemških mest z okoli 80 odstotkov porušenih zgradb, učinkuje te dni, kot da je v njem socialnodemokratski, ne pa krščanskodemokratski kongres. V pokrajini Schlesswig-Hollstein, katere glavno mesto je Kiel, bodo čez deset dni pokrajinske volitve. Volilna borba je y polnem jeku. Toda med volilnimi lepaki, s katerimi je oblepljeno vse mesto, so posebno vidni ogromni transparenti z napisi »Kiel glasuje za socialne demokrate!«. D. Zeljmanovič Kongres unif e Pariz, 19. sept. (Tanjug). V Lyonu se je danes začel kongres unije socialistične levice, ki je najmlajše socialistično gibanje Francije, saj je bilo ustanovljeno komaj pred letom dni, ko so se združile majhne marksistične skupine. Na današnji seji je v imenu nacionalnega biroja poročal Gilles Martinet, ki je opozoril zlasti na akcije stranke v kampanji za glasovanje proti ustavi in v prizadevanjih, da bi levičarske stranke v Franciji čimbolj sodelovale. Na kongresu unije so navzoči tudi opazovalci manjšinske frakcije socialistične" stranke, ki so začetek tega tedna zapustili Guy Molletovo stranko in ustanovili posebno avtonomično gibanje. Predsed-iy>k avtonomnih socialistov Edouard Depreux je sinoči izjavil novinarjem, da je povsem. naravno, da bo njegova skupina ter najtesnejše sodelovala z unijo socialistične levice, da bi se obnovila socialistična enotnost v Franciji. Naši arheologi na kongresu v Rimu V Rimu je bdi te dni zaključen mednarodni kongres arheologov, ki so se ga udeležili tudi naši znanstveniki. Kongresa se je udeležilo nad 700 arheologov la raznih držav, na njem pa j? biilo več kot 120 referatov. Refe- Več propagande! Opatija, 19. sept. V hotelu »Kvamer« v Opatiji je bil sestanek članov ameriške trgovinske misije, ki potuje po naši državi, z zastopniki turističnih in gostinskih organizacij reškega okraja. Razpravljali so o možnostih čim večjega obiska ameriških turistov naši državi. Na tiskovni konferenci je šef organizacijskega oddelka trgovinskih misij federalnega ministrstva za trgovino ZDA' g. VVindell Moor dejal našim predstavnikom, da je obisk ameriških turistov v naši državi zelo slab. Znaša komaj 0.5 odstotkov vseh turistov, ki obr ščejo Evropo, teh pa ni malo. To je posledica premajhne jugoslovanske propagande v A-meriki. G. Moor je nadalje dejal, da je Jugoslavija za Ameriko zelo zanimiva zaradi naravnih lepot in drugih redkosti. Ameriški predstavniki so imeli razgovore tudi z našimi izvoznimi podjetji o boljših trgovinskih zvezah med našo državo in ZDA. J. J. Grfld kmetijski strokovnjaki v Makedoniji Skoplje, 19. sept. (Tanjug). Na povabilo Zveze društev1 agronomov fn kmetijskih tehnikov Makedonije se v tej republiki mudi skupina 15 kmetijskih strokovnjakov iz severnih krajev Grčije. Med sedemdnevnim obiskom . bodlo imeli razgovore z makedonskimi femetaj&kimii strokovnjaki o vseh zadevah kmetijske pnodzvodmje. Gosti iz Grčije so dtoollci) obdsfcaiU Djevdjelijo Ohrid ln Tetovo. raiti so predvsem obravnavali nova arheološka odkritja ter v zvezi s tem kultuiroo-zgodovm-ske probleme. Posebno pozornost so posvetili na kongresu metodiki arheoloških raziskav. Poudarjeno je biilo, da razvoj tehnične znanosti odpira tudi za arheologijo ogromne možnosti. Italijanski listi sio kongresu posvetili precej pozornosti. Rimski dnevnik »Tempo« je na primer v svojem pregledu dela kongresa Izmed pa je rešitev srednjevzhodne-nejše, med njimi tudi na referat, ki ga je imel direktor arheološkega muzeja v Splitu dr. Gabri če vi č in ki je bil posvečen arheološkemu delu v Dioklecijanovi pailači. Razen tega so imeli naši arheologi, ki so se udeležili kongresa, še 4 referate, v katerih so obravnavali tudi nova izkopavanja v Šempetru v Savinjski dolini. S. Grška nota podpisnikom sporazuma v Lausanni Atene, 19. sept. (Tanjug). — Minister v predsedstvu grške vlade Konstantin Cacos, ki zamenjuje odsotnega zunanjega ministra Averofa, je včeraj izročil diplomatskim predstavnikom držav, ki so podpisale sporazum v Lausanni noto, s katero načenja Grčija vpraša- ~nje spoštovanja določb tega sporazuma. Znano je, da se je s tem sporazumom, ki • so ga podpisali 24. julija 1923, Turčija odpovedala vsem ozemljem, ki so spadala pod turško cesarstvo, katera pa so ostala izven njenih meja. Predstavniki grške vlade1 opozarjajo še posebej na člena 16 in 20, s katerima se je Turčija izrecno odpovedala Cipru. V Atenah menijo, da zahteva grška vlada od podpisnic sporazuma, naj spoštujejo določbe sporazuma, zlasti na tiste, ki se nanašajo na Ciper. Poleg Grčije in Turčije so sporazum podpisale še Jugoslavija, Velika Britanija, Francija, Italija. Japonska in Hi®» manija. i Pisali srno že o nekaterih pu-•lediicah ponovne pnotitiugoslo-vanske gonje za gospodarske od-nošaje med našo državo . in nekaterimi vzhodnoevropskimi državami. Pojavlja se upravičeno vprašanje, ali ne bo ta gonja negativno vplivala tudi na redno zunanjetrgovinsko izmenjavo? Glede na to bo koristno pogledati nekoliko na razvoj flaše blagovne izmenjave s tem področjem. V prvih povojnih letih se is naglo povečala izmenjava dobrin z vsemi vzhodnoevropskimi državami. Naj višja stopnja je bila dosežena leta 1943, ko je skupen obseg izmenjave (izvoz m uvoz) dosegel vrednost skoro 300 milijonov dolarjev. V tem letu je dosegel izvoz v celotno vzhodnoevropsko področje vrednost okoli 154 milijonov dolarjev. uvoz s tega področja pa okoli 143 milijonov dolarjev. Vse vzhodnoevropske države skupaj so prevzele tega leta nad polovico naše skupne zunanjetrgovinske izmenjave. Znani dogodki v letu 1948 so Se v letu 1949 dovedli do zmanjšanja našega izvoza v to področje na vrednost izpod 28 milijonov dolarjev, uvoza s tega področja pa na okoli 42 milijonov dolarjev, medtem ko je že leta 1950 popolnoma prenehala vsaka Izmenjava. Po prekinitvi štirih let so s? zunanjetrgovinski -odinošaijd ponovno obnovili (v letu 1954) m je izmenjava z vsakim letom naglo naraščala. Izmenjava v zadnjih letih je razvidna iz na slednjih podatkov (v milijonih dolarjev); 1948 1955 1958 1957 Izvoz 154.2 35.5 73.9 105.1 Uvoz 143.4 33.0 105.0 142.S 2e v letu 1957 je uvocz iz drža-’ vzhodne Evrope dosegel stopnjo iz leta 1948, medtem ko je bil izvoz v te države še vedno za približno 32 odst. manjši. Medtem se je mnogo povečal'obseg naše celotne zunanjetrgovinske izmenjave, tako da je delež vzhodnoevropskih držav d-aines mnogo manjši, kakor-je bil leta 1947 in 1948. V letu 1957 je odpadlo na to področje okoli 27 odstotkov našega skupnega izvoza in okoli 22 odst. našega skupnega uvoza. Pretirane odvisnosti naše zuna • nje trgovine od enega samega področja, im sicer področja, na katerem niso izključena razna neprijetna presenečenja, kakor so pokazale dosedanje izkušnje, ni več. To se lahko ocenjuje kot pozitivno, zlasti, ako upoštevamo škodo, ki jo je naša država utrpela zaradi enostranske prekinitve gospodarskih odnošajev v letih 1948 in 1949. Pomen posameznih vzhodnoevropskih držav za našo zunanjo trgovino v letu 1957 se je nekoliko izpremenill v primerjavi z letom 1948. To je razvidno iz naslednjih podatkov (v milijonih dolarjev); znatno Izpopolnjujejo. Gospodarske koristi, takio naše kakor vzhodnoevropskih držav, kaže j o glede na to na koristnost nadaljnjega napredka medsebojne izmenjave dobrim. Blagovna struktura izvoza in uvotza kaže isto. V izmenjavi so udeležene vse važnejše kategorije proizvodov, kar je razvidno iz naslednjega pregleda za leto 1957 (v milijonih dolarjev); Izvoz Uvoz Hrana 17.4 10.4 Pijače in, tobak 9.9 0.0 Surovine 15.9 4.5 Gorivo in mazivo 0.2 46.1 Maščobe 0.0 0.1 Kemični izdelki 9.4 5.4 Predelave 30.0 24.8 Stroji in prevozna sredstva 13.6 47.4 Razni končni izdelki 8.2 4.1 Ostalo 0.5 0.0 Skupaj 105.1 142.9 prišla do izraza protijugoslovau ska gonja nekaterih vzhodnoevropskih držav. Prav bi balo, d-. bi tako tudi ostalo. Odgoditei investicijskih dogovorov, kakoi tudd nekatere motnje pri izvrše. vanju drugih dogovorov, ki jih povzročajo nekatere vzhodnoev ropske države, pa bodo le težko ostale brez negativnih posledic za redno zunanjetrgovinsko izmenjavo v prihodnji dobi. Bilo bi zelo škodljivo, ako ne b; oh raniti plodnega sodelovanja vsaj na zunanjetrgovinskem področju, ker je to sodelovanje koristno tako za našo državo, kakor tudi za vse države Vzhodn*-Evrope. Zh m Novi stanovanjski bloki rudnika v Kočevji Si a Šiviljskem trgu v Mahtors ,Je velika ponudba sadja in zelenjave. Cene sadja, predvsem zgodnjih jabolk, so se v zadnjem tednu znižale ln je možno dobiti že lepa jabolka po 10 din za kg. Nekoliko pa so narasle cene papriki in paradižniku, V Zasavju imajo mesnice spet dovolj mesa. Tudi sadja in zelenjave ne primanjkuje. Trgovska podjetja v revirjih so že pričela s pripravami za nabavo ozimnice: sklepajo pogodbe s proizvajalci in sprejemajo naročila potrošnikov. V spodnjem Posavju je velika ponudba sadja in krompirja. Na Goriškem je v tem času zlasti dobra ponudba paradižnikov ln fižola v stročju. Dobra letina sadja omogoča nadalje veliko ponudbo Jabolk, hrušk in gTozdja, kar vpliva na ugodno tormiranje maloprodajnih cen. IV. ZASEDANJE MEDNARODNE GOZDARSKE KOMISIJE FA0 V LJUBLJANI IZVOZ UVOZ 194 8 1957 1948 1957 ZSSR 45.5 48.9 34.1 69.0 Poljska 23.8 16.2 23.1 19.3 Madžarska 27.4 12.0 13.7 19.7 DR Nemčije 4.3 10.4 8.1 7.6 C SR 48.3 8.6 53.7 18.9 Romunija 2.0 4.4 5.4 3.7 Bolgarija 2.9 4.1 5.3 4.2 Albanija 0.0 0.4 0.0 0.5 Skupaj 154.2 105.0 143.4 142.9 Obseg zunanjetrgovinske izmenjave v letu 1957 in delež posameznih držav Vzhodne Evrope v tej izmenjavi kažeta, da se naša gospodarstva medsebojno Najvažnejše mesto v našem izvozu zavzemajo razni napol izdelani proizvodi, živila, surovine, oprema, pijače, botoaik in drugo. Uvažali smo opremo, gorivo, razne predelane proizvode, hrano itd. Gre torej za razmeroma uravnoteženo strukturo blagovne izmenjave. Pozitivne težnje v razvoju redne blagovne izmenjave so se v glavnem nadaljevale tudi v prvem polletju leta 1958. Izmenjava se je znatno po-večala v primerjavi s prvim polletjem prejšnjega leta. Naš izvoz se je povečal od približnih 37 na približnih 52 milijionov dolarjev, uvoz pa od približnih 57 na približnih 104 milijone dolarjev. Kar se tiče samega obsega zunanje trgovinske izmenjave, še ni Mednarodno o gojitvi sodelovanje kostanja Večja zmogljivost trgovinske mornarice Glede na sklepe, ki jih je sprejel v začetku leta odbor za gospodarstvo pri zveznem izvršnem svetu je upravni odbor Združenja pomorskega brodarstva na Reki sestavil končni predlog zakona o izgradnji trgovinske mornarice in njenem poslovanju po svetovnih cenah. Končno besedilo bo dostavljeno pristojnim činiteljem. . Poslovanje, naših ladij, ki opravljajo prevoz v mednarodnem prometu, se ureja po svetovnih cenah, kar bo omogočilo jasnejše kalkulacije v mednarodnih prevozih in večjo konkurenčS no sposobnost našega brodov-ia. Upravni odbor je obenem pr-egiedal poslovanje vseh ladijskih podjetij, članov tega zdiuženja, v prvem polletju. Iz podatkov je razvidno, da je povečanje zmogljivosti bro-dovja v prvem polletju omogočilo večjo absolutno in relativno udeležbo pri prevozu med našimi in tujimi lukami, s čimer se je v tem času razmeroma zmanjšal delež tuje tcnaže v teh prevozih. To je vplivalo zelo ugodno tudi na plačiino bilanco naše države. Glede poslovanja posameznih podjetij so ugotovili, da je zmanjšanje prevoznine po svetu začelo vplivati tudi na obseg linijskih prevozov, tako da je bil dobiček znatno manjši kakor v istem času lani. Ko je avstro-ogrska monarhija do-bila na berlinskem kongresu 1. 1878 pooblastilo za okupacijo Bosne in Hercegovine sta Bulow in Andrassy leto dnj pozneje podpisala še pogodbo o avstrijsko-nemški zvezi, naperjeno v prvi vrsti proti južnim Slovanom. Avstro-ogr- ski imperializem se je vključil v pangermansko stremljenje, izraženo v parol; Berlin—Bagdad. Na en; strani je skušal z germanizacijo" slovenskega ozemlja ustvariti nemškj most do Jadrana, na drugi strani pa čez ozemlje ostalih južnih Slovanov pripraviti pot za prodiranje proti Solunu. V okviru te politične usmerjenosti so Aerenthal, Andras-sy, Burian in Weckerle, dirigent; takratne avstroogrske zu- nn->je politike, priprav'’ Pri prevozu svobodne plov- bi lahko prineslo tudi več de- be so kakor po vsem svetu tudi tu nastale izgube zaradi ogromnega nazadovanja . prevoznine. Ker pa krije te izgube naša država z izvoznimi koeficienti, ki se priznavajo za razliko med cenami na posameznih trgih, plovejo danes vse ladje naše trgovske mornarice, medtem ko odhaja po svetu zaradi depresije velik del ladij v razpremo. Ker se bavi predlog zakona o izgradnji in poslovanju trgovinske mornarice samo z zadevami čezmorske plovbe, je upravni odbor združenja predlagal, naj se za malo plovbo zahteva oprostitev plačevanja splošnodružbe-nih obveznosti. S temi sredstvi bi lahko ustanovili nujno potrebne osnovne sklade za reprodukcijo zmogljivosti male obalne plovbe, kajti sedanji skladi skupaj z amortizacijo ne zadostujejo niti za obnovo teh ladij po naših notranjih cenah. Člani Združenja pomorskega brodarstva so skupaj z Združenjem brodogradnje določili, da je treba na podlag: zbranih podatkov skupno proučiti problem n-ovih dokov v naši državi. Sedanje pomanjkanje teh zmogljivosti paralizira prizadevanja v gradnji in popravljanju brodovja, ki se zaradi predolgega zadrževanja v popravilu ne more izkoriščati v pravem obsegu. Povečanje zmogljivosti dokov viiz skupnosti, ker moramo sedaj odklanjati mnoga popravila tujih ladij. Kar se tiče zamenjave dotrajanih ladij na premog z novejšimi ladjami na nafto, je Združenje sklenilo, naj se za vsako ladjo izdela doku-mehtacija, ki naj bi pokazala njeno rentabilnost oziroma korist^,v primeru zamenjave.. Jutri se bo v Ljubljani začelo četrto zasedanje mednarodne komisije organizacije OZN za kmetijstvo in gozdarstvo FAO, posvečeno pospeševanju kostanjevih gozdov. Ta pomemben sestanek gozdarskih strokovnjakov ima namen, da se ukvarja prav z vprašanjem kostanja zato, ker je kostanj ne samo eno zelo pomembnih dreves v evropskem gospodarstvu, ampak trenutno tudi v precejšnji nevarnosti pred boleznimi, zlasti takoimenovanim rakom kostanjeve skorje. Zasedanja se bodo udeleižili poleg predstavnikov FAO tudi strokovnjaki in delegati iz Francije, Italije, Švice, Španije, Portugalske in Jugoslavije. Otvoritev zasedanja bo v prostorih Instituta za gozdarstvo v Ljubljani, nakaV bodo udeleženci zasedanja študijsko obiskali nekatera področja kostanjevih gozdov in nasadov na Dolenjskem ter tovarno tanina v Sevnici, ki je zlasti prizadet potrošnik kostanjevega lesa. Udeleženci tega mednarodnega posvetovanja bodo nadaljevali svojo pot za tem v Zagreb in Hrvatsko, oziroma Beograd, kjer se bo 30. septembra po večkratnih delovnih razpravah zaključilo zasedanje komisije na jugoslovanskih tleh. Za tem pa bodo delegati skupno z jugoslovanskimi strokovnjaki nadaljevali še pot v Grčijo, kjer bodo skupno proučili tamkajšnje probleme kostanjevih gozdov. - Kot je sicer ta sestanek na videz ozkega strokovnega po-menfc, je vendar velike važnosti tako za mednarodno sodelovanje, kot za konkretno gospodarstvo, še posebej pri nas, kjer imamo veliko kostanjevih predelov. Na dnevnem redu zasedanja komisije -za kostanj FAO v Jugoslaviji bodo med drugim splošni problemi v zvezi s kostanjevimi gozdovi, tako ekonomski in socialni kot tekoči, zatem ureditev karte razprostranjeni a kostanja po deželi, obravnavanje in ureditev visokih in nizkih kostanjevih nasadov, zaščita kostanjevih predelov pred boleznimi in škodljivimi insekti ter razprava o uporabi proizvodov tako kostanjevega plodu kot lesa za razne industrijske in trgovske namene. Kostanj je na Balkanu posebno močno zastopam. Pri nas v Slovenijn se skoraj ne zavedamo, da je četrtina gozdne površine, se pravi okrog 200.000 hektarov poraslih s kostanjem, _ nm »O-O. v 0.- v f razširjenost doma-kostanja v Sloveniji — (temno zasenčena področja) Seveda je kostanj običajno mešan z drugim drevjem, toda tudi če bi upoštevali samo čiste kostanjeve nasade, bi dobili gosto zasajeno površino 25.000 hektarov. Samo slovenski industriji damo letno 38.000 kubi-kov kostanjevega lesa za tanin, ne da bi pri tem računali še velike količine kostanjevega lesa, ki se uporablja za električne daljnovode, pa tudi v kmečkih gospodarstvih, za vinogradniško kolje, kozolce, pode, ograje in ‘podobno. Toliko večja je zato nevarnost, ki se je pojavila z nastopom kostanjevega raka, zlasti v našem Slovenskem Primorju. O tem vprašanju so naši domači strokovnjaki razpravljali že na medrepubliški konferenci leta 1955 in sklenili, da je treba povečati znanstvena raziskavanja in hkrati uvajati druge prilagodljive in odporne' vrste kostanja. V ta namen so pri nas poizkusno nasadil; več gajev takoimenovega kitajskega kostanja. Poizkusi še niso povsem zaključeni, čeprav so že zdaj pokazal; dokaj lepe uspehe. Ker se. s podobnimi vprašanji, konkretno z boleznijo kostanjeve skorje, že dalj časa ukvarjajo v nekaterih drugih-deželah, zlasti v- Italiji-4n Španiji, bo gotovo prav sedanji mednarodni sestanek z izmenjavo vzajemnih izkušenj dragocen prispevek k skupnemu prizadevanju za utrjevanje naših gozdov in splošnega gospodarstva. bp Slovenske Konjice Od 27. septembra do o. oktobra bo v Slovenskih Konjicah II- konjiški teden. V okviru tega tedna bo glavni poudarek na gospodarski razstavi, ki bo v Kulturnem domu. Tu bo prikazan gospodarski razvoj občine. V obdobju dveh let ni bilo posebnih novih proizvodov, lahko pa rečemo, da je vsako večje, pa tudi manjše obrtno podjetje, precej povečalo izbiro svojih izdelkov. V okviru tedna bodo še številne kulturne in športne prireditve, ki bodo deloma v •dvorani Kulturnega doma, deloma pa na novem športnem stadionu. Razen domačinov pričakujejo v teh dneh tudi več gostov. Ob 50-Ietnici ljubljanske revolte Rudolf Lunder aneksijo Bosne in Hercegovine, da bi jo poklonili v dar cesarju Francu Jožefu ob njegovem 60-letnem vladarskem jubileju. Istočasno so forsirali germanizacijo na Koroškem in Štajerskem. Toda ustanavljanje raznih nemških šovinističnih organizacij, nasprotovanje volilni reformi, ki naj bi Slovencem omogočila pravičnejšo udeležbo v zakonodajnih telesih, in sploh vsakodnevno poniževanje pred velikonemško gospodo je zbujal pri Slovencih vedno močnejši odpor proti dunajski politiki. Ustanovil; so Družbo sv. Cirila in Metoda s ciljem podpiranja slovenskega šolstva na ioroškem in v Trstu. Nemški vinisti so se z vso silo zagabi v to družbo, posebno pa jih bodi; v oči vsakoletni ■•'•ni zbori. Ko je družba ime-13. septembra 1903 v Ptuju oj letni občni zbor, so mo- 1 izira-.li pod vodstvom dose-■nih učiteljev in nekaterih ngermansko orientiranih pur-•rskih divjaški napad na ude-žence zborovanja. Metali so a njih kamenje in jajca, po-ivali so jih s črnilom, jim gali obleke in pljuvali na •riške. Napadalce je ščitila povija, ki so jo okrepili s proti-ovenskimi elementi iz Mari-ira, Gradca, Celovca in Be-. aka ... Takrat Je zavrelo v Ljubljani. »Slovensko društvo« je sklicalo u 18. 6eptember protestno zborovanje pred Mestnim domom, ki se ga je udeležilo v prvi vrsti delavstvo. Nad deset tisoč zborovalcev je obsodilo ptujske napadalce in obenem zahtevalo odstranitev nemških napisov v mestu. Razglasili so parolo »Svoji k svojim« podobno Čehom, ki so na ta način na gospodarskem polju strli svojega nasprotnika; Demonstranti so po zborovanju razbili nekaj šip na nemškem denarnem zavodu Kranjska hranilnica in premazali več nemških napisov. Nemška ekspanzija proti Jadranu in Balkanu se je začutila ogroženo. V dogovoru z avstrijskim notranjim ministrom Bie-nerthom je Ljubljano v noči od 19. n;i 20. september zasedla vojska. Dragonci ter 28. in 17. pešpolk so zasedli vse važnejše ulice mesta, pri čemer je središče mesta zasedel 28. pešpolk, v katerem so služili Nemci, vzgojeni v narodnem sovraštvu do Slovencev. Ob protestu ljubljanskega župana Ivana Hribarja je deželni glavar Schivarz prenesel policijsko oblast, kj je sicer pripadala občini, na vojaškega poveljnika generala Geraldinija in komandanta žandarmerije polkovnika Riedlingerja. Ljubljana je bila užaljena. ‘20. september je bila nedelja, v dopoldanskih urah naj živahnejši dan tedna. Ljudstvo se je začelo zbirati najprej v Selen- burgovi ulici in prepevalo narodne pesmi in himno »Hej Slovani«. Vojsika je kmalu nastopila s puškami z nasajenimi bajoneti ter s sabljami. Demonstrantov je bilo vedno več. Potisnili so. jih proti Ljubljanici. Umikali so se čez most proti stolnici. Nemški vojaki, kj so jih vodili narodnostno nestrpni kadeti in oficirji, so napadali z vzkliki »Heil« in »Windische Hunde«. Ko se je skupina demonstrantov umikala s Pogačarjevega trga proti gostilni »Kolovrat«, je poročnik Mayer poveljeval »Ogenj«; Več, ljudi je bilo ranjenih, smrtno zadet Pa je padel četrtošolec, 15-letni Ivan Adamič. Pred gostilno »Kolovrat« je ponovno padlo povelje »ogenj«. Padel je 24-letn; stavec Narodne tiskarne« Rudolf Lunder, ki, je bil v spremstvu svoje zaročenke. Ko je umiral, so mnogi jokali od žalosti in jeze. Nad deset težko ranjenih, prepeljanih v bolnico, in nad sto lažje ranjenih je bila žetev divjanja avstrijske soldateske. Nemiri so trajali do večera, ko je bila proglašena policijska ura. Drugi dan se je Ljubljana odela v črne zastave in z njo vred slovenska mesta. V Trstu je nad sto policajev zastražilo nemški »Turnverein« od strahu pred slovenskimi delavci, ki so sklicali protestno zborovanje. »Obžalujemo talk narod«, je dejal župan Hribar' na žalni seji ljubljanskega občinskega odbora, »ki naglaša, da je edini kulturni element v Avstriji. Ni se čuditi, da je Slovencem zavrela kri.« Ivan Tavčar pa je med drugim dejal; «V naših srcih ne vlada samo žalost, temveč tudi jeza. Nam je vseeno, če nas razženejo, naša dolžnost je, da se postavimo za pravico ubitih, za pravico in čast Ljubljane. Demonstracije ne bodo prenehale, dokler nas bo vlada sleparila, dokler bo žalila naša narodna čustva in izzivala našo domoljubnost.« Dunajski vladi je bil poslan protest, toda brez uspeha. Avstrijska vlada je iskala zaveznike za svojo politiko drugod. Na obisku pri Aehrentalu je bil ruski zunanji minister Izvolski, ki je že 15. septembra privolil v aneksijo Bosne in Hercegovine ter se za težnje avstrijskih zatiranih slovanskih narodov n; dosti brigal. Ljubljanski dogodki so imeli velik odjek na slovanskem jugu. V Zagrebu je Stjepan Radič sklical protestno zborovanje ih zahteval sklicanje hrvat-skega sabora. Iz Istre so prihajale sožalne brzojavke. Praški listi so protestirali in zahtevali odstop čeških ministrov iz avstrijske vlade. Drugačna pa je bila reakcija pri avstrijskih Nemcih. Z lažnimi poročili iz Ljubljane so hujskali na napade proti Slovencem. V Celju »o nemški burši čakali pred kolodvorom na ljudi, ki so prihajali z vlaki in govorili slovenski. Skupine nemških šovinistov so razsajale po mestu in razbijale slovenske napise. Pri tem so ubili čevljarja Obuja samo zato, ker je govoril slovensko. Prav tako so nahujskane tolpe razbijale šipe in napise na slovenskih hišah v Celovcu. Toda 'v Celovcu se socialni demokrati niso hotel; udeležiti protislovenskega zborovanja, sklicanega na glavnem trgu tako, da so velenemšk; politiki zborovanja odpovedali. Brez socialnih demokratov se niso čutili dovolj močne, da bi z zborovanjem uspeli. V Ljubljani pa je ogorčenje rastlo. Poročnik Mayer je moral ponoči v varstvu 20 avstrijskih orožnikov in skupine oficirjev bežati iz mesta. Na kolodvoru se je zbrala o polnoči velika množica. Ko se je pojavil Mayer s svojim spremstvom je kot orkan zabu'alo »Morder««, »morilec«. Ljubljana je 20. septembra 1908 izrazila voljo vsega slovenskega naroda da želi konec vlade črno-žolte soldateska, da želi svobodo in enakopravnost z vsemi narodi sveta. Toda avstrijska vlada je bila slepa. Dober teden pozneje je proglasila aneksijo Bosne in Hercegovine ter s tem potrdila, da ne želi odstopiti od začrtane smeri, to je, da vlada nad vsem Balkanom. Vtem svojem stremljenju pa je sprožila že nekaj let po ljubljanski revolti prvo svetovno vojno in s tem svoj lastni propad. V. S. Okraj Cena Cena Cena pri KZ na deb. na drob. KROMPIR: Maribor » 12' 14 Trbovlje 10 14 M. Sobota 8 11 N. Gorica U 12 15 N. mesto 10 9 16 L j ubij ana 10 13 14 ZELJE: Maribor 20 25 23—30 Trbovlje 20 30 M. Sobota 15 20 N. Gorica 25 40 ČEBULA: Maribor 75 84 Trbovlje 40 65 M. Sobota 40 50 N. Gorica 80 N. mesto 35 30 55 CESENJ: M. Sobota ioo 110 PARADIŽNIKI: Maribor 20 20—25 Trbovlje. 15 30 N. Gorica 14 18 N. mesto'. 30 15 40 PAPRIKA Maribor 25—30 35—40 40—50 Trbovlje 40 50 N. Gorica 27 40 Novo mesto 40 Ljubljana 22 25 30 SOLATA: Maribor 25 33 0 1 v o M. Sobota 20 25 N. Gorica 45 55 FI20L: Trbovlje 40 55 M. Sobota 20 25 N Gorica 35 (v stroč.) 40 PETERŠILJ: Maribor 40 60 70 KORENJE Trbovlje 25 40 JABOLKA: Maribor 10—15 15—18 10—25 Trbovlje 13—16 20—25 M. Sobota 10 13 N. Gorica 10 12 14 N. mesto 14 12 30 Ljubljana 15 21 26 »RUSKE: Maribor 18—20 23 30—40 Trbovlje 17—20 30 N. Gorica 25 35 GROZDJE: Maribor (vojvod.) 75 85 »6 (domače) 08 76 92 Trbovlje 55 80 N. Gorica 45 55 Novo mesto 70 -BRESKVE: — . . . .... ^ ’ . vi Maribor 48 55 60 SLIVE: Maribor 18-.20 28 20 Trbovlje 16 40 N. Gorica 22 30 N. mesto 20 15 30 LUBENICE: Maribor 12 8 8 SMOKVE: N. Gorica 15 18 JAJCA: Maribor 17 18 19 Trbovlje 15 18 M. Sobota U 13 13 N. Gorica 18 20 N. mesto 17 16 20 Ljubljana 15 — 19 PŠENICA: M. Sobota 32 36 RZ: M. Sobota 29 — 33 KORUZA: M. Sobota 27 — 31 GOVEDO: Maribor 95—100 220—2S0 Trbovlje do 135 270 M. Sobota 50—145 T5—150 260 N. Gorica (III. r.) 115 200—300 N. mesto 95 90 285 TELETA: Maribor 190—210 330—360 Trbovlje ISO—200 320 M. Sobota 120—16U 135—18u 290—363 N. Gorica 205 280—360 N. mesto 195 190 340 PRAŠIČI: Maribor 190—210 350—390 Trbovlje 200 380 M. Sobota 150—200 165—221 o6j—380 N. mesto (mesnati) 203 193 380 MLEKO: Maribor 28 36 Trbovlje (Mlekarna) 37,50 36 (reg.) M. Sobota 20—23 26 N. Gorica 24 30 32 N. mesto 21 32 SUROVO MASLO: N. Gorica 580 620 660 Odnos do potrošnika vreden pohvale Pri Rlektro-radio servisu n Bledu sem marca letos ku pil nov radijski sprejemni! znamke RIZ-BU-357, ki jU izdeluje podjetje Radio-indu strija v Zagrebu. Vesel sen ga prinesel domov, kjer se gt je razveselila tudi družina Toda. veselje ni trajalo dol go._ Radijski sprejemnik ji začel nagajati že po neka dneh. Razočaran sem ga od nesel v popravilo, kjer sen ga kupil, saj sem ob nakupi prejel jamstveno karto, ki m je to dovoljevala. Po dvakrat nem popravljanju pa je ost.a aparat prav tako pokvarjen Tedaj sem se opogumil te 1 napisal pismo proizvajalcu i Zagreb. Že po nekaj dneh sen prejel iz Zagreba razveseljii odgovor, naj pošljem apara; n a naslov podjetja, v zameni zanj pa bom v najkrajšem času prejel nov radijski spi-e-jemniik. Podjetje Radio industrija i Zagrebu je dano besedo tud izpolnilo in mi poslalo nox radijski aparat na svoje stroške. Podjetje je pokazalo pravilen odnos do potrošnika in — da mu tudi njegovo zadovoljstvo nekaj pomeni. Jože Polanec, Btmš NEPRAVILNI ODNOSI NEKATERIH OBČIN DO ZADRUG Celjski okraj je pretežno agrarno področje, ki je daleč na okrog znano ne le po kvalitetnem pridelovanju hmelja, temveč tudi po dobrem vinogradništvu, sadjarstvu in živinoreji. Vse te in še druge panoge kmetijstva nudijo najboljše pogoje za nadaljnji razvoj celotnega gospodarstva v okraju in tako tudi za izboljšanje življenja prebivalstva. Glede na to je tudi v petletnem perspektivni e m planu okraja, kakor tud; v petletnih planih občin, dano vidno mesto kmetij stvu in so za modernizacijo proizvodnje predvidene izredno visoka investicijska sredstva. Da bj bilo pri realizaciji planov omogočeno čimširše sodelovanje proizvajalcev, pripravljajo svoje petletne perspektivne plane tudi kmetijske zadruge, ki bodo to delo zaključile do 15. septembra. O planih bodo razpravljale in jih sprejele zadruge na svojih izrednih občnih zborih, ki bodo še pred volitvami v organe družbenega upravljanja v zadružništvu. V zvez; s pripravam; na volitve v zadružne svete, je po okraju mnogo debat tudi o petletnih planih kmetijskih zadrug oziroma o njihovi izdelavi. Dosedanje razprave o tem so ugotovile, da so plan; zadrug sicer zelo obsežni, da pa niso realni in ne vsebujejo konkretnega dela, ki ga naj bj posamezna zadruga opravila, da bj bil plan tudi realiziran. Niso redki primeri, da so pri pregledu planov na občinah ugotovili. da jim manjka tisoč ha površine, ali pa, da imajo to- like in to!'ko ara z emelj sike površine preveč. Nerealno izdelanim planom Veliki sodi vinarske zadruge Kostanjevica na Krki te dni votlo bobnijo- Prazni so. Delavci jih č.stijo in pripravljajo za. novi pridelek, ki že gleda v klet. Zadruga je pravočasno prodala zaloge in napravila prostor novemu pridelku. ki bo letos tak, kot že dolgo ni bil. No, vsi sodi pa niso ravno povsem prazni. Za festival so prihranili nekaj pristnega cvička in nekaj še bolj pristne gorjanske črnine. Za ljubitelje dobre naravne kapljice je v zadrugi vedno poskrbljeno. Člani upravnega odbora in vodilni uslužbenci vinarske zadruge pa so te dni povečini med vinogradniki. Gre se za kakovost. Sedaj pred trgatvijo se je treba pogovoriti s pridelovalci, da bo kakovost taka, kot jo 'je leitos možno doseči. Sicer vinogradniki v kostanjeviški okolici že vedo, da je za dobro kapljico lažje dobiti kupca in boljšo ceno, a vendar, ni odveč še enkrat opozoriti na to vsakega posameznega vinogradnika. Ne gre pa samo za število maiigamov, gre prav tako za strogo selekcijo po sortah. Kdor bo letos kaj mešal, bo sam pil, tako pravijo v vinarski zadrugi Kostanjevica. (r) niso krive toliko zadruge same, kolikor občinski ljudski odbori. Ti namreč niso storili svoje dolžnosti pri planiranju posameznih panog v kmetijski proizvodnji. Najbolj značilni primer za neizpolnjevanje teh 'dolžnosti je občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah. Vse kmetijske zadruge na področju te občine so svoje plane že izdelale. Ko so na občini plane sumirali, so ugotovili, da jim manjka več kot 4000 ha zemeljske površine. Za to grobo nerealnost planov kmetijskih zadrug je kriv ljudski odbor Šmarje pri Jelšah, ki ni posredoval zadrugam vorodostojnih podatkov o dejanskih zemeljskih površinah, in se tudi' ni odzval niti pismenemu niti ustmenemu povabilu zadrug, naj jim pomaga pri izdelavi planov. VII. Kongres ZKJ je mnogo razpravljal o odnosih in odgovornosti komune do kmetijskih gospodarstev, predvsem še do zadružnega gospodarstva. Tudi program VII. Kongresa natančno obravnava dolžnosti komune do zadruge in navaja, kaj in kako je komuna odgovorna za razvoj kmetijske proizvodnje. Po navedenem prime_ ru sodeč se občina v Šmarju pri Jelšah še ne zaveda velikega pomena, ki ga ima razvoj zadružništva za gospodarstvo občine in okraja. Tak neodgovoren odnos daje slutiti, da odgovorni občinski organi še niso seznanjeni z načeli, ki jih določa program VII. Kongresa glede, na njihove dolžnosti v kmetijstvu. Na sploh se na področju celjskega okraja, predvsem na njegovem vzhodnem delu opaža, da nekateri občinski odbori smatrajo kmetijsko zadrugo kot gospodarsko organizacijo, ki naj probleme kmetijstva obravnava in rešuje sarria. Dokaz za to je tudi dejstvo, da so nekatere občine na omenjenem področju ob prenosu trgovine od zadrug odvzele zadrugam osnovne materialne možnosti za njihov razvoj. Odvzele so jim poleg drugega tudi skladišča, ki so pravzaprav osnova za dobro. poslovanje vsake zadruge. To se je primerilo tudi kmetijski zadrugi v Rogaški Slatini. To neodgovorno dejanje občinskega ljudskega odbora je čutiti predvsem ob letošnji preobilni letini jabolk, ki jih zadruga ne more odkupiti, ker jih nima kam spraviti. Tudi ta občinski ljudski odbor je daleč proč od načel za razvoj kmetij- stva, med katerimi je tudi krepitev materialne podlage kmetijskih posestev in kmetijskih zadrug. Tak odnos nekaterih občinskih ljudskih odborov je tudi v ostrem nasprotju z zahtevami temeljnih postavk lastnih petletnih planov, ki dajejo vidno mesto kmetijstvu in zadrugam. In če je tako, je potem samo po sebi umevno, da mora občinski ljudski odbor v prvi vrsti obravnavati probleme kmetijstva na svojem področju ir. pomagati zadrugam pri njihovih prizadevanjih za čimvečji " napredek. Druga pomanjkljivost pri izdelavi planov je bila, da zadruge niso iskale pomoči pri družbenih organih t. j. pri občinskih zborih proizvajalcev in pri svetih za kmetijstvo na občinah. To so storile le nekatere zadruge v občini 2alec, ki so predhodno obravnavale probleme planov s svojim občinskim zborom proizvajalcev in tudi z občinskim odborom ^ZDL. Na ^nepravilnost in nerealnost petletnih planov kmetijskih zadrug v celjskem okraju je vplivalo tudi pomanjkanje dobrih in izkušenih strokovnih kadrov, ki so na področju okraja poseben problem. Kljub temu, da je občinam znano, da je planiranje v kmetijstvu zaradi določenih sedanjih pogojev zelo težko, mnogo težje kot v industriji, se pretežna večina občinskih ljudskih odborov ni pobrigala, da bi štipendirala potrebno število ljudi. Redka je tista občina v okraju, pa čeprav tudi njej samj primanjkuje kmetijskega strokovnjaka, ki letos koga štipendira na visoki, srednji in nižji kmetijski šoli. Kolikor je štipendistov na teh šolah in teh je 230, jih štipendirajo državna posestva, večje zadruge, nekatere poslovne zveze in okrajna zadružna zveza. Občinske komisije so to_ rej letos popolnoma pozabile na kmetijstvo in njegove potrebe. Pomanjkljivosti je bilo pri izdelavi petletnih planov kmetijske zadruge v celjskem okraju kar precej, vendar pa se dajo te pomanjkljivosti še odpraviti. S pomočjo organizacij SZDL, ki so se zdaj, v pripravah na volitve v zadružne svete, močno razgibale, bo prav gotovo potekalo delo za razvoj kmetijstva v okraju tako, kot to določa petletni perspektivni razvoj ne saimo gospodarstva okraja, temveč tudi celotnega našega gospodarstva —. E. K. SSSSS* g IMi * f 'j ^ V'v; Z nedeljskega tekmovanja jugoslovanskih traktoristov v Novem mestu Vsaka leto večja proizvodnja na kmetijskih gospodarstvih severne Slovenije V organizaciji Združenja kmetijskih gospodarstev, ki ima svoj sedež v Mariboru, je 75 kmetijskih gospodarstev s področja mariborskega in murskosoboškega okraja. Ta posestva zavzemajo skupno 21 odstotkov celotnih kmetijskih površin, odnosno 12 odstotkov obdelovalne zemlje. Združenje skupno rešuje probleme gospodarstev tako v pogledu proizvodnje, odkupov in strokovne pomoči. Podatki kažejo, da kmetijska gospodarstva nenehno napredujejo, čeprav se mnoga borijo še s precejšnjim; težavami, predvsem jih ovira velika razdrobljenost posesti. Vendar je povsod proizvodnja v stalnem porastu, vzporedno s tem pa se zboljšuje tudi finančni položaj gospodarstev. Ocena letošnje letine in hektarski donos to ponovno potrjuje. Razen pri pšenici, se večidel pr; vseh pridelkih lahko pohva_ lij o posestva z večjim; uspeh; kot lani. Pšenica je imela lani ZDRUŽITEV KMETIJSKIH ZADRUG V OKOLICI IDRIJE Idrija, dne 5. 9. 1958. Tudi kmetijske zadruge na področju idrijske občine so se odločile do konca meseca septembra opustiti vse nekmetijske dejavnosti ter v bodoče posvetiti vso skrb kmetijski proizvodnji. Sklenili so tudi izvršiti združitev nekaterih zadrug, tako. da bi ostalo na idrijskem področju samo 5 kmetijskih zadrug in sicer v Črnem vrhu, Ledinah, Spodnji Idriji ter Vojskem in Dolah. K. Z. v Godoviču se bo zdru- Vse bliže trgatvi v Slovenski Istri Samo tega ne! Komaj je dobro zamehčalo in pričelo dobivati sladkor, že nekateri neučakanci mislijo na trgatev. Ob tako ugodnem vremenu kot je letos, bi bila to neodpustljiva napaka in velika gospodarska škoda. Vsi pogoji so, da bo letina tudi po kakovosti ena najboljših po vojni. Tako so obložene trte v Beli Krajini. (Foto: Romanlč) Vinotok gre v deželo in. to je močno čutiti tudi po vsej Slovenski Istri. Pod vplivi toplega sonca je grozdje vse bližje do-zoritvi. Vinogradniki gledajo vedro v bližajoče se dni: ponekod bo trgatev naravnost odlična, v cetoti pa precej nad povprečno letino. O kvaliteti pa še ni mogoče dati zanesljive ocene. V večjem obsegu bodo letos trgsfld tudi na posestvu na Briču: na 4 hektarih, fci bodo prvič potno rodili, bodo po previdni ooe-ni nabrali vsaj 16.000 kg grozdja (4 kg na trto), madaildrtjih 24 ha, ki bodo prvič dali pridelek, pa kakšno četrtino tega, kar bodo dajali, ko bodo polno rod/ili Vsega bodo pridelali okrog vagonov vina. 75 proti burji. Ta jim je letos, po njihovih lastnih računih, »odine žila s K- Z- Crni vrh ter K. Z. Idrija s K. Z- Sp. Idrija. Nastaja pa problem za K. Z. Sebre-ije jn Otalež, kateri naj bi se združili s K. Z. Cerkno. Iz zel0 obširne razprave na skupni seji predsednikov zadrug pa lahko sklepamo, da bi bil možen tudi samostojen obstoj K. Z. Otalež, ako bi se na tem področju kaj primernega napravi-vilo za predelavo sadja, ki ga bo posebno letos na pretek Problemi nastajajo tudi za nekatere hribovite predele, kakor so to Čekovnik, Vojsko. Krnice Kanomlja, kjer bi se lahko povečalo številčno stanje goveje živine samo, ako jim bomo zagotovili odlkuip mleka ali mlečnih proizvodov. V okviru kmetijskih zadrug Otalež in Godovič sta obratovali tud; mizamici. ki se sedaj osamosvojita in v njih uvede kolektivno upravljanje- Na skupni sej; kmetijskih za- drug, katere sta se udeležila Toliko bolj pereče postaja za sla« vsaj 2 vagona vina. Skoda tudi predsednik občine in taj- briške vinogradnike, vprašanje jih je, mair ne?! Zelo bo na pri- nik Okr- Z. Z. so govorili tudi tistih 4 km ceste, ki naj bi jim delek vplivalo tudi namakanje, o vprašanju nadaljnje preskrbe Končno jjim je- namreč uspelo, sporazumeti se z Vodno skupnostjo ie Kopra in tako bodo smeli uporabljati vodo iz Bližane. S črpalkami jo-bodo spravili na hrib. F. M. Okoli jesenske seive Načrt setve donosnih sort pše- Kmetijska zadruga Šentvid lastni dohodek. R-K. je izjavil, nice v občini Ivančna gorica je pri Stični je že lani imela več da se bo glede podpisa pogodbe dokaj napet. Po tem načrtu naj kooperacijskih pogodb za pride- še razmislil. Takih je na žalost b, to jeser, posejali uvoženo se- lovanije pšenice. Pridelek je bil še vedno precej, me italijanske pšenice na po- 3C do 35 stotov na hektar. Tudi Mimo subjektivnih, pa je pre-vršini 300 hektarov in seme do- letos ima zadruga že lepo število cej tudi objektivnih težav pri mace priznane sorte na površini prijav za pogodbeno pridelova- izvajanju jesenskega setvenega 2C0 hektarov. nje pšenice. Kot pravi upravnik nat5rta. Med te spada na prvo Občinski luudski odbor j e ta zadruge, bo mogoče s tatom se- mesk) razdrobljenost obdeloval- načrt razdelil na vseh devet menom in tolikšno količino n,ih površin Na območlu KZ kmetijskih zadrug v občini, le-te umetnih gnojil in drugimi agro- Ivan5lla gorica ima 150 posestni- pa na posamezne kmetovalce, tehničnimi pripomočki zlahka k 376 hektarov vseh Sedaj ves aktiv dela na tem, da dos,sii 40 stotov na hektar. niivstoh novršim Ra še te novr- bodo tolikšne površine v resnici , njivskih površin Pa še te povr posejane to jesen z donosnimi So pa tudi težave pri sklepa- šine so razdrobljene na številne sortami pšenice v kooperaciji pogodb. Posestnik R- K. iz parcelice. Zložba zemljišč zara- med zadrugami in zadružniki. Šentvida je prijavil 80 arov za di lažje obdelave in uvedbe ko- Dosedaj je kot kale, zbrala pogodbeno sodelovanje. Ko mu lobarjenja v kmetijstvu, je več največ prijav za pogodbeno se- ie uslužbenka zadruge predloži- kot nujna zadeva ne samo v tej, tev pšenice kmetijska zadruga la v podpis pogodbo, je pričel pač pa tudi v ositaHh občinah na Radohova vas. To gotovo zato, oklevati. V njej med drugim pi- Dolenjskem. Pridelovanja pše-ker se je ves upravni odbor za- še, da zadruga kreditira za to nice sd ni mogoče nit; misliti druge or vi prijavil za pogodbe- površino 160 kg semena po 60 brez uporabe strojev, uporaba no sodelovanje. Predsednik din, 480 kg nitrdfaskala v vred- teh pa je prav zaradi razkosa-upravnega odbora Jože Kutnar nosti 7.680 din ter 320 kg toma- r.osti obdelovalnih površin ve-iz Zabcršta je že lan; sejal ene- ževe žlindre v vrednosti 7,880 lik© težja in dražja. za okrog 20 km skrajšala pot do Kopra. Sedaj imajo (če.z Mom-jan im. Kaldanajo v Hrvatski Istri in čez Sečovlje, Lucijo, Portorož in Izolo do Kopra cikrog 50 km, po zgraditvi 4 km do doline ob Dragonji pa bi jih imeli čez Preče in Šmarje v Slovenski Istri le' okrog 30 km Kmetje — lastniki parcel, čez kaiter naj bd šla cesta, že podpisujejo s kmetijskim gospodarstvom Brič darilne listine in se trdno nadejajo, da bo njihova dobra volja naletela na ustrezen odmev pni organih oblasti, to morajio odločati o zadevi. Dobra bo letiina tudi na posestvu Crni Kal, kljub lanski pozebi, to je njihove vinograde hudo prizadela in letošnji suši: od aprila do septembra je pačilo komaj 60 mm dežja. Letos bodo brali že na 15 ba in računajo v povprečju s 5 kg grozdja na trto. Večino grozdja bodo prodali potrošnikov- To bo v bodoče skrb trgovskega podjetja, ki bo te poslovalnice prevzelo. Končno so se zedinili, da bodo volitve v zadružne svete 28. novembra t. 1- SKRB ZA VZGOJO strokovnega naraščaja Zadružne organizacije j n občine sicer štipendirajo in šolajo na Goriškem večje število kadrovski naj bi s svoj im znanj em pripomogli k večji in intenzivnejši kmečki proizvodnji. Pomembnejši dotok kmetijskih tehnikov na našo vas in zadruge pa pričakujejo nekako šele v treh letih. Ker trenutno in za določeno dobo kmetijskih stro- podjetju »Vimo-Koper« — kako kovnjakov še primanjkuj«, seje Zadružna zveza Gorica odločila to vrzel prebroditi z osnovnim kadrom, ki ga bodo vzgojili s pomočjo tečajev in nato dalje Vzgajali in izpopolnjevali v smeri specializacije za določeno panogo kmečke proizvodnje. S t.ečaiem -n že nričelj m a« krasna cesta jih veže s tem jetjem! — ob vinu v lastni kleti pa bodio lahko vsak čas kontrolirali to podjetje, ali nima morda kalkšndh slabih namenov z njihovimi sortami. V prihodnjih letih nameravajo povečati pride 1 o V - vpga ’ "> -»č : v» -»'•»-r* obislcuje 21 mladih, bistrih in razgledanih fantov z Goriške. Tečaj bo trajal 5 tednov- Izvedli pa naj bi ga v dveh razdobjih. Ob začetku jesenske setve ga bodo namreč prekinili, saj bodo ti fantje s svojem osnovnim znanjem, ki ga bodo do tedaj pridobili pomagali pri jesenski setvi visokodonosnih italijanskih sort pšenice. Za tem naj bi tečajniki dobili osnovno znanje še o obnovi vinogradov in sadovnjakov, o asanaciji in pomladitvi starih nasadov, o organizaciji zaščitne službe in uporabi zaščitnih sredstev ■ Med drugim naj bi dobili potrebno znanje tudi o '■'vinoreii in o?ta'ih panogah- sorto italijanske pšenice, leto--, din. strojne usluge bo zadruga pa se je odločil, da bo pretoku- zaračunala po določenih cenah 951 še drugo sorto na 1.60 hektara. Mlad Jože Anžlovar to Radohove vasi, ki je tudi član upravnega odbora zadruge, je b'i! skora: užaljen, ker so na občin.; predvideli zanj le hsfc+sir. tam pa se je odločil za poldni e hektar Jate je mlad napreden gotpo-in se zelo zanima za sodo lito način obdelave zemlje. Potrebno je poudariti, da sc se nalog jesenske setve v občini ,a^4,7k Ns vložena sredstva bo zadruga Ivančna gorioa lotiili z vso zadruzniK poračunala 5-odstotne obresti :n mn -pH tpm ■anAeluie*« nrav 12-odstotno akumulacijo. To je skupno 17 odstotkov pribitka na vložena sredstva. mo. Pri tem sodelujejo prav vs od občinskega ljudskega odbor-s predsednikom in tajnikom p.r čelu, občinskega odbora SZDI Ta pribitek je tisto, kar mori in občinskega komiteja ZKS' čr kmetovalce. Ni jim še vedno jas- uslužbencev kmetijskih zadru.’ no, da brez sodelovanja z zadru- in članov upravnih odborov KZ go n.e bodo mogli bistveno zvi-. To je precejšnje zagotovilo, da šati hektarski donos in s tem bo načrt tudi uresničen. (r) -j* :r% n 11 Kal. a cesce se potniku tu odpre pogled na griče, ki jih je, dotlej zapuščene, posestvo istega imena zadnja leta zrlgolalo in zasadilo s trtami, hruškami in mandljevci. Prvi uspehi vBlatnaga vlaganja n tu- (Mst Frank) v primerjavi z letošnjim letom povprečno višje hektarske donose, ker so bili za to boljši vremenski pogoji. Vendar se v celot; letos proizvodnja ni zmanjšala. Tako je po približnih cenitvah letošnji donos pšenice 23 metrskih stotov na ha (na posameznih posestvih mursko soboškega ckraija tudi višji), medtem ko je lanskoletno povprečje v Sloveniji le 21 metrskih stotov- Izredno lepe pridelke so dosegli pri italijanski pšenici na kmetijskih gospodarstvih Radvanje, Kidričevo, Radlje, Osojnik, Lendava in Črnci-Vodi Radvanje z 6920 kg pri italijanski pšenici in s 3200 kg pri domačih sortah Povprečen donos Pri ječmenu ocenjujejo na 2200 kg. medtem ko je znašal lani 2100 kg, pridelek ovsa je dvignil za 6 do 8 odstotkov. Krompirjevi nasadi so pomladi slabo kazali zaradi suše, tudi koloradski hrošč je grozil, da bo uničil pridelek in končno je tudi lansk; položaj na trgu prispeval, da so letos zasadili manj krompirja — vendar je dobra letina zagotovila, da ne bo manij pridelka kot lani. Povprečni donosi v lanskem letu so se dvignili do 200 mq. letos pa so ocenili na 220 q. Računajo, da bo na posestvih okoli 500 vagonov tržnih viškov. Približno za 60 odstotkov pridelka so fže sklenjene pogodbe zahvaljujoč izbiri semenskega blaga, ki je dalo pridelek kvalitetne sorte. Kot povsod, je tudi na kmetijskih gospodarstvih, letos obilna letina sadja. Na področju okraja imajo kmetijska gospodarstva 2400 ha sadovnjakov s približno 937.000 sadnimi drevesi. Računajo na pridelek, ki bo dal 600 vagonov tržnih viškov. Tako bodo imela posestva 140 vagonov najboljšega sadja, izbranih vrst. za izvoz. Poleg tega bodo skušala najti kupce za 350 vagonov prvovrstnih namiznih jabolk in za 120 vagonov industrijskega sadija. Kje najti kupca — to je vprašanje ki pri letošnji letini sadia proizvajalcem zadaja največ skrbi, kajti primernih skladišč za shrambo je na razpolago v celoti za največ 190 vagonov! Podobno zaskrbljen; =o glede na prodajo vinskega pridelka Letina v vinogradih je ena najboljših v zadnjih letih, tako po kakovosti kot po množini- Predvidevajo. da bo imel socialistični sektor 5P0 vagonov mošta v mariborskem okraju, če prištejemo še posestva v murskosoboškem okraju pa bo na področju Združenja 800 do 1000 vagonov mošta, kar je znatno več kot doslej- Pojavlja se tud; pereče vprašanje kletnih prostorov., Vendar položaj pri vinskem pridelku še zdaleka ni tako zaskrbljujoč kot pri sadju. Lani so posestva povečala nasade hmelija za 100 ha. Čeprav so marsikje z nezaupanjem pričakovali rezultate, je prvi pridelek presenetil, saj so pridelali povprečno 250 kg hmelja v enoletnih nasadih, posamezna gospodarstva pa so dosegla tudi 400, 500 in celo 900 kg na ha. Kaže, da so- na področju severovzhodne Slovenije zel0 ugodil klimatski pogoji za to industrijsko rastlino, zlasti v Dravski dolini. Prvič so v večjih napadih pridelali letos ^udi sladkorno peso. Povprečen hektar-;ki donos 3 vagone in celo 4 vagone pa opozarja, da bi bilo prav, če bi tudi tej rastlini posvetili več pozornosti pri sestavljanju bodočih proizvodnih načrtov. Vsi našteti in drugi uspehi so nedvomno plod prizadevanj po-amezuih kolektivov za večjo -metijsiko proizvodnjo. Delavski veti gospodarstev si vedno bolj rizadevaj.o doseči z maksimal-•o agrotehniko čim večji pride-'ek. Izboljšanje plačnega sistema in nagrajevanje po enoti oroizvoda je eden izmed ukr«» pov v teh prizadevanjih. ' 6 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St. 222 — 20. septembra mm Nagrade za tehnične izboljšave Na zadnji seji ocenjevalne komisije za tehnične izboljšave v jeseniški železarni so razpravljali o trinajstih tehničnih izboljšavah in najbolj prizadevnim ter uspešnim avtorjem izplačali osem denarnih nagrad v skupnem znesku 118 tisoč din. Avtorji predloga za izboljšave v valjarnah, ki preprečujejo površinske napake pri valjanju pločevin, so dobili 30 tisoč din: avtorji, ki so uvedli posebno varčevanje pri izdelavi valjev za valjarne pa so dobili 25 tisoč din. Za uvedbo novega leme-ža v plinskih generatorjih, ki je gibljiv in omogoča točno regulacijo gorljivosti premoga ter pepela sta dobila Franc Iskra in Jože Prešeren prav tako 30 tisoč din. Za tehnično izboljšavo na osnovi prihrankov pa so bili z manjšimi vsotami nagrajeni tudi drugi. £: SSS »7ST*T ...A^CCVv _.'•O. *l.?t V SOFIJI SO SE PRIČELE LETOŠNJE (XVII.) BALKANSKE IGRE Za z«a: Botoarua 34, Juaosiaviia 34 Novi prvaki Balkana so Bolgar Bačvarov (100 m), Jugoslovan Murat (800 m), Romun Grecescu (10 km), Bolgar Krumov (kladivo), Bolgar firitrrski i(krogla), Turkinja Cyrai (800 m), Romunka Manoliu (disk) in Bolgarka Kclarova (IGO m) V smučarskem domu na Starem vrhu pod Blegašem urejajo te dni vodovodno napeljavo. (Foto: Selhaus) S SEJE GOSPODARSKEGA SVETA 0L0 V NOVI GORICI Prodija kmetijskh pridelkov V ekmjis 3500 ton presežkov jefeslk, 11.000 ton krompirja m 1200 vagonov vina — Ukrepi zo uvelfavljanje kvalitetnih goriških jabolk sevk Zadnje seje Sveta za gospodarstvo OLO v Novi Gorici so se udeležili tudi predstavniki trgovinske in gostinske zbornice, odkupnih podjetij, živilsko - predelovalne industrije, zadružne zveze in poslovnih zvez. Razpravljali so o odkupu jesenskih pridelkov in prodaji presežkov. Iz poročila predsednika okrajne zadružne zveze Mirka Remca je bilo razvidno, da pričakujejo, da bodo pridelali letos v okraju okrog 1600 vagonov vina (1200 vagonov tržnih presežkov), 5700 ton jabolk (3500 ton presežka), in Prvs meddržavno srešenfe !?,!ate!isfov v Mariboru 7- v:--. * v 3 1V:S o a-S d * Drušlvo filatelistov v Mariboru bo priredilo v nedeljo, 21. septembra, prvo mednarodno srečanje filatelistov G-raza in Maribora. V Maribor bo prišlo okoli 70 avstrijskih filatelistov, kar bo velikega pomena tud: za izboljšanje prihodnjih medsebojnih odno-šajev. Generalna direkcija PTT v Beogradu je podprla zanimivo prireditev ter dovolila izdelavo in uporabo priložnostnega žiga, s katerim bo pošta žigosala vse pošiljke, ki jih bedo predali v prostoru, kjer se bedo srečali filatelisti. V?e letalske pošiljke za Avstrijo bo prepeljalo iz Maribora v Graz športno letalo aerokluba »2 ar ko Majcen«. Filatelistično društvo v Mariboru ie založilo lične avionske ovitke. M. J. Dobrna Na gospodarskem poslopju Starosta Smrečnika v Zavrhu nad Dobrno je izbruhnil požar Gasilske čete, ki so prihitele na pomoč, požara zaradi pomanjkanja vode niso mogle omejiti, uspelo pa jim je rešiti hišo. Pravijo, da znaša škoda poldrugi milijon dinarjev, vzrok požara pa še n.i znan. S. D. 40 tieoč ton krompirja (11 tisoč ton presežka). Živahna razprava je pokazala, da odkup jabolk ne bo predstavljal nobenih težav, ker je zastopnik tovarne »Fructal« iz Ajdovščine zagotovil, da bodo oni lahko kupili okrog 2 ti-seč ton jabolk za predelavo po 8 din za kilogram franco tovarna. Dražje jim ne bo mogoče plačevati jabolk, ker bi sicer lahko debili ob izredni letini cenejša industrijska jabolka iz drugih področij Slovenije. Z ozirom na to so sklenili, da bodo priporočili kmetijskim zadrugam, naj pri takem industrijskem blagu ne i&čejo prevelikega dobička, tako da bi tudi kmet prišel do primerne cene. Za preostale presežke jabolk sodijo, da jih ne bo težko spraviti v promet. Udeleženci seje pa so se pritoževali, zakaj so uvrščena goriška jabolka sevke v slabšo kategorijo jabolk, ko bi po svoji odliki in kvaliteti sodila med boljše vrste. Sklenili so, da bodo prek zadružne zveze in drugih, pristojnih či-niteljev storili vse, da si sev-ka pribori tisti sloves, ki jd pripada. Kmetijski strokovnjaki - sadjarji pa so povedali, da se za sevko borijo že več let in da so za to. da bi jo uveljavili, priredili tudi sadjarske razstave v Tolminu in Kanalu, vendar doslej še niso povsem uspeli, ker jo v Sloveniji še premalo poznajo. Se pred vorjno so bila ta jabolka v Italiji dokaj cenjena. S prodajo presežkov krompirja prav tako ne pričakujejo težav, saj so naročili poslovnim zvezam, naj čimprej navežejo stike s ^trgovskimi podjetji v drugih republikah, kjer je bil pridelek slabši. Večji problemi pa se utegnejo pojaviti pri odkupu vina, kolikor vinarske zadruge, poslovne zveze in odkupna podjetja ne sklenejo pogodb za prodajo njošta. Na Goriškem je namreč že tradicija, da prodajo kmetovalci1 ob trgatvi del vinskega mošta, letos pa bo ponudba le-tega še večja, ker je letina zelo obilna in ni na razpolago dovolj ustreznih kleti in posode. Težave pričakujejo tudi zaradi tega, ker uredbe ne predvidevajo maksimirane cene za mošt, temveč samo za grozdje in vino. Razpravljali so že o prometnem davku na vino, ki se ga plačuje običajno v novembru, za vinski mošt pa • to- ni predvideno, čeprav le-tega precej prodajo, pri čemer se lahko zgodi, da bi bile občine prikrajšane na svojih dohodkih. Tudi to vprašanje bo treba čimprej urediti. J. P. (Nadaljevanje s prve strani) V ženskih disciplinah so Jugoslovanke začele slabo. V teku na 800 m je lanska prvakinja Balkana Rajkova zasedla šele sedmo mesto (2:28,6), Slamniko-va pa je bila z 2:15,8 peta. Zmagala je Turkinja Cyrai, ki je z 2:10-9 postavila turški in balkanski rekod. Druga je bila Romunka Dumiitrescu 2:11,9, tretja pa Bolgarka Isajeva 2:13,6. V metu diska je bila razvrstitev taka; 1. Manoliu (Rom) 46,46 — balk. rek., 2. Simune-scu (R) 46,43, 3. Mihajlova (B) 45,55, 4. Borovec (J) 44,58, 6. Celesnik (J). O ostalih dliciplimah Jugoslovani ndso zabeležili nobenega prvega mesta več. Naša metalca hladiva sta se marala zadovoljiti z drugim in tretjim, Marjanovič s četrtim v skoku v višino, Sikov-ieva pa s tretjim v teku naSlOO metrov. Mihalič se je hrabro boril v teku ma'l0.000 metrov, toda zadostovalo je samo za drugo mesto. Krumov (B) z 61,63 m v meti' kladiva in Artairski (B) s 17,16 metra v metu krogle sta še postavila nova balkanska rekorda. Drugi Jugoslovan Petrovič se na 100.m mi plasiral v finale, pravtako pa js bil izločen tudi Vucelič v teku na 400 m ovire. lasidi: Moški — kladivo: Krumov (B) 61,63, Račič (J) 60.70. Bezjak (J) 60.40, krogla — Artair-ski (B) 17.16, Tsakamkas (G) 15,90, Ivanov (R) 15.78, Radoše-vdč (J) 15.55 6. Skiljevii (J), 10.000 m — Grecescu (R) 30:24,0, Mihalič (J) .30:25,6, Weiss (Rj 30:47,0 ženske — 100 m — Kola-rova (B) 12,0, Luta (R) 12,2, Si-kovec (J) 12.2 6. Babovič {J) 12.7. Kratek komentar: Jugoslovanska reprezentanca d e prj moških dosegla nekaij slabši uspeh kot land v Atenah. Plusoma na 100 m (o točk) in 800 m (1) ter neizpre-menjenemu položaju v metu kla- OBVESTILO TVD Partizan Ljubljana-Beži-grad začenja redno telovadijo v ponedeljek, 22. t. m. — Telovadni red je naslednji: ponedeljek od 18.30 do 19.30 pionirke, od 19.30 do 20.30 mladinke iii članice; v torek od 18-30 do 19.30 pionirji, od 19.30 do 20.30 mladinci in od 20.30 do 25.30 člani. Enak sipored kakor ob ponedeljkih je tudi v četrtkih, ob petkih pa takšen kakor ob torkih. V nedeljo od 9. do 12. ure je prosta telovadba za članice in člane ter mladinke in mladince. Dve smrti zaradi gob Mladoporočenca Dorotea See-man in Helmut Seeman, študenta umetnostne zgodovine, doma iz Berlina, sta zaradi zastrupitve z gobami umrla. Preteklega meseca sta se mladoporočenca odpravila na poročno potovanje po Evropi. Obiskala sta tudi Jugoslavijo. Pred dnevi sta se ustavila v Postojni in se utaborila na tamkajšnjem camping prostoru. V sredo. 10. tega meseca, sta nabrala v bližnjem gozdu nekaj gob- Skuhal?, sta si rižoto z gobami, za večerjo pa sta si pripravila en mesec sta™ salamo, ki sta jo prinesla iz^Tem-čije. Odpravila sta se k počitku. Nekaj pred polnočjo sta začutila bolečine v želodcu in trebuhu- Večkrat sta bruhala, imela pa sta tudi vodene driske, tako da sta morala tudi po JUTRI ¥ B0MMIU »KRUVJI BIL« desetkrat iti nastran. Silno slabo sta s« počutila. Zjutraj so ju napotili k zdravniku v Postojno. Ta j-u je pa takoj poslal v ljubljansko polikliniko, na oddelek za interno prvo pomoč. Na tem oddelku so jima takoj izprali želodca in jima nudili vso pomoč. Pokazali so se znaki zboljšanja, tako da sta bila v relativno dobrem stanju, le žena se je počutila nekoliko slabše. V soboto okrog poldne so ju prepeljali na infekcijsko kliniko. Zena je čutila stalno siljenje k bruhanju in bolečine v trebuhu. Cela ekipa zdravnikov se je trudila okrog njiju in jima nudila vso mogočo pomoč. V nedeljo je bilo stanje še zmeraj relativno dobro. Popoldne sta še govorila pri polni zavesti in se razgovarjala z zdravniki. Zanimala sta se, kako je z njunimi stvarmi- Proti večeru se je ženi stanje precej poslabšalo. Postala je vznemirjena, nemir je stalno naraščal. V ponedeljek zjutraj je padla v globoko nezavest- Mož je bil še pri polni zavesti in je zelo spraševal za njeno stanje-V ponedeljek popoldne, oziroma proti večeru je nastopila pri ženi ohromitev dihalnega centra. Takoj so ju premestili v respiratorni oddelek, kjer imajo tako imenovana »železna pljuča«. Dihanje se ji je zboljšalo, vendar so ostali znaki kazali poslabšanje. Mož je v ponedeljek zvečer tudi postal vznemirjen. V torek ni bil več priseben. Tudi on je padel v globoko nezavest. Zena je v četrtek zjutraj okrog 4. ure izdihnila, medtem ko je mož umrj včeraj zjutraj, nekaj pred 8. uro. Pokojni Helmut Seeman je v razgovoru z zdravnikom povedal, da dobro pozna gobe, prepričan je bil, da gobe niso bile vzrok zastrupitve. Povedal je tudi, da sta gobe, kakor je običaj. prerezala in počakala, ali bodo spremenile barvo, da pa niso pomodrele- Kmalu je pokazal, katere gobe so' to. Po njegovem opisu so bile to male bele gobe z malo, zvončasto kapo Bil je to strupeni kukmak (Amanita Phalloides)- Za to vrsto gob je značilno, da se ne pokažejo takoj vsi znaki zastrupitve- Po prvih znakih nastopi tri do štiridnevno izboljšanje, vendar so teda-j notranji Organi že zastrupljeni. Drobne novice iz Murske Sobote Za razbremenitev zaposlenih žena Jutri dopoldan se bodo — že petič po osvoboditvi — zopet razlegale po Bohinju vesele »viže« planšarjev ter vriski in petje tistih, ki bodo prišli na tradicionalni »kravji bal«. £ »Kravji bal«, ki je bil nekoč prireditev domačinov ob povratku živine s planin, postaja iz leta v leto večja turistična zanimivost. Lani je obiskalo to prireditev — kakor pravijo — okoli 9000 gostov, letos pa menijo, da jih bo prišlo še več.. Prireditelji se bodo potrudili, da bo letošnji »bal« lepši in boljši od vseh dozdajšnjih. Kakor je slišati, so že zdavnaj vse bohinjske hotelske zmogljivosti rezervirane za čas, ko bo »kravji bal«.' Letos bo razen domačih folkloristov in orkestra »Veseli planšarji« nastopil (po nekajletnem odmoru) tudi bohinjski pevski zbor »Tomaž Godec«. 0 Upajmo, da bo »kravji bal« primeren, zaključek letošnje tako Izcedno dobre bohinjske letne turistične sezone, ki v ta idilični koiček Slovenije ni prignala samo dovolj, temveč skoraj pre-r*i gostov. — Na sliki: z lanskoletne prireditve. C. Stanovanjska skupnost v Murski Sobota je poskrbela za ureditev otroškega igrišča v parku. Uredili bodo prostor za odbojko in kotalkanje ter prostor z gugalnicami in drugimi otroškimi igračami. Stanovanjska skupnost je za to delo organizirala zbiranje prispevkov pr podjetjih ter sama prispevala okreg pol milijona dinarjev Načrte za otroško igrišče je izdelal Projektivni biro v Murski Soboti. STANOVANJSKA IZGRADNJA V Murski Soboti gradiio tri stanovanjske bloke s po# stanovanji. Dva bloka gradijo združeni investitorji, tretjega pa Okrajni ljudski odbor. Prav ta- ko bo Zavod za socialno zavarovanje začel graditi osemstano-vanjski blok. Občinski ljudsk odbor je namenil iz sklada za zidanje stanovanjskih hiš 6 milijonov dinarjev za zasebne graditelje, k,.; bodo zgradiiHi P stanovanj. NAPREDEK STROKOVNEGA ŠOLSTVA Ob Tiito-vi ulici v Murski So bo ti gradijo šolo za učence v trgovini, na nasprotni strani pa obrtno vajensko šolo. Gradnja obeh šol je za Pomurje velike ga pomena, saj bosta lahk sprejeli precej mladine, ki l< zaradi pomanjkanja prostoi ostala izven šole. Razen, tega p. bodo dobili vajenci v šolah potrebno kvalifikacdijo. K. diva stojiijo nasproti minusi j metu krogle, teku na 10 km in skoku v višino. Če k temu dioda mo še dogodek v deseteroboja so naše možnosti za osvojitev prvega mesta še zelo medle, čeprav'^— k sreči — tudi Romunom ne kaže najbolje. Pri ženskah pa so si Romunke praktično že zagotovile prvo mesto, medtem ko bodo naše morale prekosit same sebe za zmago nad Bolgarijo. Vrstni red držav je po prvem dnevu naslednji: Moški — Jugoslavija in Bolgarija 34, Ro munija 29, Grčija 16, Turčija 13. Zenske — Romunija 26, Bolgarija 20, Jugoslavija 11, Turčija s NAPAKA IN UDABEC Kljub vsem govoricam o krizi, nepopolnosti in napredku tekmecev i e jugoslovanska atletska reprezentanca vendar odpotovala na sofijske igre kot favorit št. 1. Kot favorit št. 1 je tudi prispela v bolgarsko glavno mesto. Ko pa so se včeraj popoldne začele tekme, je bila že brez tega vzdevka Kaj se je ,-zgodilo? Povsem preprosto: domačini so skupno z vodstvi ostalih reprezentanc izkoristili formalno napako Atletske zveze Jugoslavije in dosegli, da naši odlični trije atleti Brodnik. Vujačič in Slabinac ne bodo mogli. nastopiti. ASaJ je namreč v vnaprejšnji prijavi (rok — mesec dni pred igrami) pozabil na omenjene tri tekmovalce, ki pa jih je upošteval v dokončni prijavi (de- "set dni pred prvenstvom) Bolgari so si oba spiska natančno ogledali in. nato ukrepali po pravilih Da si Bolgari s takim vztrajnim in nedvomno tudi zlonamernim pikolovstvom niso postavili l;do ve kašnega športnega spomenika, je nesporno prav tako na dlani pa ie tudi. da ie bila tudi malomar- nost nekaterih lunkcionarje? ASaJ neodpustljiva. Se vsa sreča, lahko vzkliknemo v tem trenutku, da niso za evropsko prvenstvo v Stockholmu pozabili prijaviti Lorgerja! Sedaj se ie pač treba vživeti v novi položai v Sofiji in računati z drugačnimi številkami kakor sicer (nekateri že očitajo zveznemu kapetanu Lenartu, da ni Zagrebčana Milerja določil za deseteroboj. kar bi bila dobra rešitev, vendar se ie treba vprašati, ali je bilo to še formalno izvedljivo). POKAL MJURflNO — TRETJIČ IR SZ V Bologni se je predsinočnjirn kGnčal mednarodni košarkarski turnir petih evropskih, ekip. ki so bile pravzaprav — razen Poljske — obenem tudi najvidnejše predstavnice evropske košarke. Sovjetska zveza, ki je že od vsega začetka veljala za favorita, je vsa štiri srečanja odločila zase in zasluženo že tretjič prejela to lovoriko. Vzlic temu pa je Imela v Madžarih precej žilave tekmece, ki so v zadnjem času mnogo pridobili spretnosti in_ duhovitosti v tej igri ter, so ves čas izgubili samo dvoboj z Rusi. Proti vsem računom pa so se zelo slabo odrezali Bolgari, drugo-plasirani v evropskem merilu po zadnjem prvenstvu \T Sofiji, ki so zadnji večer zaigrali ne samo drugo, temveC tudi tretje mesto in v celotnem obračunu ostali četrti za Italijo, kI je z zmago nad njimi zasedla častno tretje mesto. Tekmi zadnjega večera, ki sts bili obenem tudi najlepši celotnega. delno okrnjenega in tudi preloženega sporeda, sta se končali tg-kcle: SZ : Madžarska 64:45 (34:22) in Italija : Bolgarija 61:53 (31:32). — Zmaga favoritov v prvi tekmi ves čas igre ni bila nikoli v nevarno- sxi, trše pa je šlo v drugem srečanju. kjer je bil izid odločen samo tri sekunde pred zadnjim sodnikovim žvižgom. Tudi to tekmo je kot prvi sodil Jugoslovan Stefanovič, ki pa si ni pridobil simpatij med gledalci. Hokejski klub Ljubljana ima redne treninge -ob ponedeljkih in petkih z začetkom ob 15.30 pod Cekinovim gradom. V ženski košarkarski tekmi zvezne lige je ekipa Siplita na d Drnačem igrišču premagala zagrebško Lokomotivo 46:31 (20:10) Zn-ko srečanje med Crv. zve-zao ;ii NSK v Novem Sadu se je končalo z zmago Beograjčank 63:47 (34:19). S TUJEGA SO VESTI da je na svetovnem prvenstvu v dviganju uteži v Stockholmu v lahki kategoriji zmagal sovjetski dvigalec Busujev. ki je dosegel rezultat 330 kg in v olimpijskem triatlonu postavil nov svetovni rekord. Jugoslovan Rozman je izločen po prvi disciplini, ker tezno dvignil samo 37.5 kg: bil je JUTRI PA ZNOVA V METE2 ZA TOČKE Polna tretja etapa Odred igra na stadionu v šiški s kakanjskirn Rudarjem (ob IS. uri) Po srečno prestani prvi mednarodni tekmi naše nogometne reprezentance na Dunaju se jutri vsa naša nogometna elita in Se mnogo drugih nogometašev spet vrača na lastna igrišča — v metež za prvenstvene točke. Na sporedu Je popolna tretja etapa po naslednjem razporedu: II. zvezna liga (zahod): Odred igra na domačih tleh — se pravi na stadionu Ljubljane v Šiški z Rudarjem iz Kranja. Začetek, tekme je ob 16. uri. Ostali pari III. kola v tej konkurenci so naslednji; Slobo-da (T) : Zagreb, Elektro-strroj ; Proleter (O), Šibenik : Tre-šnjevka, Borovo : Borac (BL) in Lokomotiva : Split. Kakor med zveznimi drugoligaši bo tudi v domači slovenski ligi jutri na vrsti III. kolo. Ljubljana bo imela izmed petih tekem dve, in sicer prvo že danes ob 16. uri na igrišču Krima na Rakovniku. Nasprotnik Ljubljančanov je enaj-storica Maribora, ki jamči za zanimiv potek dvoboja. Predtekma bo ob 15. uri. Ostala srečanja pa so še tale:-Grafičar : Sobota (v nedeljskih dojpoldanskih urah). Triglav : Kla-divar, Izola : Jesenice. Rudar : Ljubljana' in Branik : Slovan. $ Seveda pa tudi zvezni ligaši v teh lojih ne bodo držali križem rok. Njihovih šest tekem ie razporejenih takole: Hajduk : Vardar, Zeljezničar : Crvena zvezda, Dinamo : Velež, Radničkl : Budučnost, Vojvodina : Sarajevo {n Partizan : Rijeka. Sporeda torej dovolj, da bodo lahko zadovoljni vsi. ki tekajo za nogometom. OSTALI JUTRIŠNJI DOGODKI Za jutrišnje IV. motorne dirke v speedwayu na kranjskem dirkališču je zanimanje ogromno. Kot prvi so prispeli na dirko Poljaki, ki veljajo obenem tudi za največje favorite. Poljska ekipa je sestavljena iz štirih vozačev, in sicer Kolber- ja, Swiatkowskega, Mendyka in Cieslawskega ter je zelo izenačena. V Zagrebu je bil izmed teh štirih najuspešnejši Kolber, ki Pa je bil z napovedmi za kranjske izide zelo skromen. Avstrijs-ko ekipo bodo sestavljali starj znanci Harti, Holau-bek in Schenk, med katerimi je bil prvi absoluten zmagovalec na prvomajskih dirkah in bo verjetno tudi jutri glavni tekmec" Poljakov. Razen Poljakov Avstrijcev in Jugoslovanov bodo na dirkah nastopili tud: Finci in Nemci, ki pa po vse.i priliki glavnim favoritom ne bodo mogl doi živega. (I. K.i KOŠARKA ZA ZVEZNE TOCKF LOKOMOTIVA : LJUBLJANA Drevi ob 20. uri bo na stadionu v Šiški prvenstvena košarkarsk? tekma zvezne lige med zagrebško Lokomotivo in Ljubljano. To bo 7 a ri ni i letošnji prvens>tveni na- stop Slškarjev pred domailm občinstvom. V predtekmi ot) IS,33 nosta igTali ženski vrsti Ljubljane in Triglava prvenstveno tekmo. Avtobusi ECZ bodo vozili kakor ">o navadi. LOKOMOTIVA (Z) : LJUBLJANA BOKS: Na Gospodarskem raz- stavišču bo zo-pet zanimii- boksarski dvoboj. Doamači Odred se bo pomeril z ekipnim prvakom Hr-vatske — zagrebško Lokomotivo. Začetek dvoboja ob io.30. ODBOJKA: Favorita za osvojitev ženskega republiškega prvenstva ZSD Maribor in Grafičar se bosta ob 10. urj pomerila na igrišču Grafičarja v Nazorjevi 6. Tekma bo posebno privlačna zaradi te?a. ker bo zmagovalec po vsej ver-ietnosti novi član zvezne lige. KOŠARKA: Na igrišču Odreda oh poljanski gimnaziji bo jutri ob 16.15 prvenstveno srečanje za točke v slovenski ligi med Mariborom in Odredom. V predtekmi (ob 15. uri) bodo igrale član‘ce obeh društev. Moška tekma je odločilna za naslov prvaka LRS. SAH V PORTOROŽU Besiko Im Bertok na oslu V Portorožu so v četrtek odigrali V. kolo, ki je v mojstrski skupini dalo tele izide: Benko : Janoševič 1:0, Bertok : Longer 1:0, Matulovič : Tomovič 1:0, Redolfj : Brsnick. 1:0, Lukič : Cardpsso remi. Ziembinskj : Emden remi, Ema : Torbergson 1:0, Litmanovič : Larsen 0:1, Campomanis ; Puc 0:1, Lešnik : Johnson 0:1. Prekinjene partije iz prejšnjih kol so se končale: Lešnik : Longer 0:1, Litmanovič : Tor-berkson remi, Larsen. : Redolfi 0:1, Cardosso : RcsettO 0:1. Po V. kolu vodita na tabeli SREČNO POT, STRELCI! Predsinočnjim so odpotovali na državno prvenstvo v streljanju v Beograd slovenski strelski reprezentanti. Tekmovanje se prične danes im, bo trajalo teden dni. Sredi največje pozornosti bodo vsekakor discipline, v katerih bodo nastopili državni reprezentanti z nedavnega svetovnega prvenstva v Moskvi. Od slovenskih strelcev se ni dalo izvedeti ničesar, nobenih napovedi, kajti dobro OB SKDUEVEM USPEHU V SPLITU Včerajšnje poročilo z mednarodnega teniškega turnirja v Splitu dopolnjujemo še z izidi polfinalov, ki sta v njih oba Poiiaka premagala domača zastopnika. Licis je odpravil Panajotoviča 9:7, 6:4, 6:4 Skonecki pa Škulja 6:1. 7:5.6:0. Škulj je torej po pomembnih zmagah proti Pilieu, Nikoliču in Keretiču (!) izgubil tekmo s prekaljenim turnirskim »levom« Sko-neeteim. To pa njegovega splitskega uspeha v ničemer ne zmanjšuje. Z rezultati na zadnjih turnirjih je Škulj nedvomno pokazal, da je po kvaliteti ujel najboljše jugoslovanske teniške igralce. Sedaj 1e samo še vprašanje pogostih težkih nastopov, da bi slovenski prvak lahko potrdil splitske zmage. Upoštevati je namreč treba, da se je Škulj letos prvič kolitor toliko pripravljal za sezono (v predsezoni trening v Portorožu in Splitu, peleti turneja po Nemčiji), medtem ko so imeli prvi štirie jugoslovanski, igralci tudi doslej 7meraj take j.n še boljše Dogoje Skoda, bi bilo. če bi Škulj obstal sredi poti. Zato bi mu vsekakor bilo treba pozimi omogočiti igranje ln s tem dati možnost, da bi se v prihodnjih seaonah Se Izpopolnil. jim je še v spominu zadnjt prvenstvo v Zagrebu, kjer so izgubili prvo mesto z v-ojaško puško, v katerega so bili tako 'trdno prepričani. Pa tudi v ostalih disciplinah jim ni šlo tako kakor bi bili radi. Edini vidnejši uspeh je bilo ekipno prvo mesto med mladinci ter državna prvaka med posamezniki Delorenzo z olimpijsko pištolo in Rems s težko precizno puško. Povsem odpovedali pa so pionirji in članice. saj je bilo tretje mesto v ekipnem plasmaju v obeh primerih odločno premalo zanje. Letos so se naši strelci vsaj v zadnjem času temeljito pripravljal i. Na 8-dnev-nem skupnem treningu v Ljubljani so izpilili glavne pomanjkljivosti pa tudi forma je zadovoljiva. kar dokazuje šest novih republiških rekordov, od katerih sta dva boljša od državnega. Vse je že kazalo najbolje, pa se je na koncu le zataknilo. Član ekipe z vojaško puško Kranjčan Peternel se je pri prometni nesreči z motorjem huje poškodoval, tako da je e>ki\pa utrpela nenadomestljivo izgubo. Dolgoletni državni prvak in rekorder Dimičeva pa je dala strelstvu nenadno slovo: če zares in zaikaj na še nismo dognali. Povrh vsega ostalega želi. mo našim strelcem vsaj malo sreče in »dober ' dan ter mirno roko«. S. M. Benko in Bertok s 4 točkami pred Rosettom, ki ima pol točke manj in prekinjeno partijo z Ivkovom. ~ Na turnirju mojstrskih kandidatov so med drugim igrali: Grosek : Bauer 1:0. Pavlovič : Vospernik remi, Draksler : Si-gurdson 1:0, Kočevar : Andjel-kovič 1:0, Damjanovič : Cuderman 0:1, Stupica : Carev 0:1. Med prekinjenimi partijami ita Nikolič in Vospernik remizirala, ostali dve pa sta dali tale izida: Bekstrom ; Cuderman 0:1, Boljoš : Draksler 0:1. Po V. kolu je na čelu Buljovčic s 4.5 točke pred Buiarom (4). Na ženskem turnirju vodita Pongračeva in Korenova s po 2.5 točke. Na ekipnem prvenstvu se je v mojstrski skupini začelo finalno tekmovanje, v katerem igrajo Maribo-r, Graditelj (Skoplje) ter Mladost in Zagreb (Zagreb). V I. kolu sta bila dosežena tale dva izida: Maribor : Graditelj 1:2 (1) in Mladost : Zagreb 1:2 (1). Argentinska šahovska federacija je dokončno sestavila reprezentanco za miinchensko olimpiado, ki se začne 30. t. m. Za nastop so določeni velemojstra Piln;k in Pan-no, mednarodni mojster Sangui-nefcti in mojster Redolfi. Uspešno šahovsko delo. DPD Svoboda iiz Šentvida je z dvema prireditvama počastila obletnico požiga Rašiice. Dvoboj .? močno ekipo Borca iz Šentvida se je po izenačenih borbah končal 4:4. Na rednih mesečnih brzotumirjih sodeiuije vedno mnog,o covillnih in vojpških oseb. DPD Svoboda pa redno pomaga z denarno nagrado. Jeseni bo sekoija priredila dva turnirja za prvenstvo Šentvida. (lop) V NEKAJ VRSTAH _ Prvenstvene točke meri v.-aterpo-listi. Prekinjena \vateipolska tekma iz prvega dela prvens-tva med Jadranom in Mladostjo v Splitu se ■ je končala 6:4. torej z enakim izidom, s kakršnim je bila minuto in pol pred koncem prekinjena dne 1 avgusta — v finalnem delu za nrvenstvo pa je nato domač; Jadran premagal zagrebško Mladost 3:1 (3-0). medtem ko se je enako srečanje med reškim Primorjem in Jugom iz Dubrovnika na plavflp lišču slednjega končalo neodlo8«» no 3:3 0:0). KOLEDAR Soboto, 20. septembra: Brane * V prvih letih XX. stoletja se le narodno nasprotstvo med Nemci in Slovenci zaostrilo do skrajnosti. Ko je zasedala glavna skupščina Ciril-iMetodove družbe, so Nemci uprizorili v Ptuju divjaške napade proti udeležencem. Kot odgovor na ptujslke dogodke so sledile 20 septembra 1908. leta slovenska demonstracije v Ljubljani. Vlada je poslala na ulice vojaštvo^ ki je streljalo v množico. Ubita sta bila Ivan Adamič in Rudolf Lunder. NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM BOMTJ OD 20.—7. URE ZJUTRAJ. OB N 1DELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN. Zdravstveni dom Center: pr. Jerše Marjan, Miklošičeva 24. tel. 39-151. Za obiske otrok ista tel številka. Zdravstveni dom Vič: Dr. Zavrnik Gorazd, Rimska c. 22. tel. 20-433. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Trg mladinskih delovnih brigad 3. tel. 21-797. od S—14. ure. Zdravstveni dom Moste: Dr Kikelj Nada. ZD Moste, Krekova o. tel. 31-359. v odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. Zdravstveni dom Rudnik: Dr Lobe Franc. Njegoševa 2*, teh 31-541. V odsotnosti zdrav- nika kličite tel. LM 20-500. Zdravstveni dom Siska: Dr Spiler, Černetova Sl. tel. 22-831 Zdravstveni dom Bežigrad: Dr Setina Miloš, Velikovška 7-1 tel. 31-201. V odsotnosti zdravnika kliči tel. 30-830. Ing. Titu Osojniku za diplomo na kemiji čestitajo kolegi -ce. Namesto venca na grob prijateljevega očeta Rudolfa Braza je poklonila družina Smolej 2000 din za slepo mladino. — Ravnateljstvo Zavoda se za dar iskreno zahvaljuje. Namesto venca na grob pok. tovariša Blatnika, očeta tov. Mare, uslužbenke pri podjetju Mej-kur je darovala sindikalna podružnica imenovanega podjetja 4.000 din za slepo mladino Ravnateljstvo Zavoda za slepo mladino se za dair iskreno zahvaljuje! Bolečo in rdečo kožo, ki vam jo je povzročilo sončenje, vam spremeni TSCHAMBA FII v prožno, lepo in ogorelo rjavo polt. drevi in vsako soboto ob 20. URI BO V NOVI FESTIVALNI DVORANI »SOCA« plesni večer — DANCING namenjen tudi starejšim ljubiteljem prijetne družabne zabave. Rezervacija miz po telefonu 21-788. Vstopnice pri blagajni prireditev. Jutri in vsako nedeljo ob 18. uri se pa vrši »NEDELJSKI PLES« za mladino z vstopnino 'to din. Igra priljubljeni »7 DIXIES-BAND« s pevko Marjano Borčevo. Režija mojster Jenko. Člane Kluba kulturnih delavcev vabimo v soboto, 20. sept. na otvoritev rednih klubskih večerov. Ob pol 21. uri bo gOst. gospa Mary Sehneider — BralKard recitirala v origianalth 12 angleške, nemške, francoske in ruske poezije. PLANINCI — MATIČARJI! Rašica je planinski svet, kjer so leta 1941 vzplamteli prvi - plameni kot poziv k uporu proti okupatorju. Udeležite se proslave v nedeljo 21. t. m. — planinsko društvo Ljubljana - matica. Zaradi nujnih del na prenosnih napravah bodo v nedeljo dne 21. t. m. od 6 ure do predvidoma 14. ure brez električne energije odjemalci, ki so oskrbovani iz sledečih transformatorskih postaj: Vel Gaber, Breg, Dob, Mleščevo, Stranska vas pri Hudem, Šmarje, Škofij ica-Pevec, Orl j e, Lavrica, Škofljica. Grmeč, icre- menca, Zelimlje. Elektro - Ljubljana okolica UPORABLJAJTE TUDI VI KLINIČNO PREIZKUŠENO KREMOl MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA obvešča svoje vlagatelje. da bo s 23. septembrom 1958 uvedla v hranilnem oddelku popoldansko dežurno službo. Uradne ure za stranke bodo ob torkih in četrtkih od 16. do IS. ure. V teh času bo možno praznjenje otroških hranilnikov, kakor tudi vlaganje in dviganje prihrankov vseh drugih oblik varčevanja. Pri boleznih jeter (zlatenica, vnetja), deluje zelo uspešno rogaški »DONAT« vrelec. Vprašajte zdravnika. »DONAT« zahtevajte v trgovinah v Ljubljani pri »Mercatorju« in »Prehrani«. ZAKAJ ULTRA GUN MLEKO za sončenje? Ker je to specialen produkt za zaščito pred prehudim soncem. Zahtevajte ga v drogerijah in parfumerijah! Srbi vas med prsti na nogah? Imate boleče razpoke? Vsega tega ni, če uporabite preparat »NOGIS« ki ga dobite v drogerijah in lekarnah. Turistično društvo Ljubljana priredi 6-dnevno potovanje v Rim v mesecu oktobru po zelo ugodni peni s postanki v Bologni. Firen-zah, pisi in Livornu. Vedno zanimiva Italija va* vabil Informacije, prospekti In prijave v pisarni Turističnega društva — Ljubljana, Cankarjeva cesta 1-U. tel. 20-332 od srede dalje. Strti od žalosti sporočamo, da je kruta bolezen uničila plemenito srce naše nadvse ljubljene žene, mamice, mame, tašče in tete VILME GAJŠEK roj. 0RB0CK Na njeni zadnji poti jo bomo spremljali v nedeljo, 21. septembra 1958, ob 15. uri na Mestno pokopališče v Celju. Žalujoči: mož Ludvik, sin Risto, hči dr. Milica par. Zima, snaha Mira, zet ing. Lado, vnukinje, Švajgerjevi in ostalo sorodstvo. Celje, Litija, Maribor, 19. septembra 1958. mm V globoki žalosti javljamo žalostno vegt, d'a nas je 19. septembra 1958 po hudem trpljenju za vedno zapustil ljubljeni mož, skrbni in nenadomestljivi oče JOŽE BEL C železničar V pokoju - / Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 21. septembra 1958. ob 16. uri izpred hiše žalosti, Stožice 32, na pokopališče pri Sv. Juriju. Globoko žalujoči: žena Angela, sin ing. Jože, hčerka Angelca por. Zupan, zet Janez, sestri Marija in Ivanka ter ostalo sorodstvo. Stožice, Šmartno ob Savi, Bohinjska Bela, 19. septembra 1953. Zapustil nas je nenadomestljivi predsednik ALEKSANDER LUKE2 Na zadnjo pot ga spremimo 21. —ahr« IM*, oto 15. uri na pokopališče v Brežicah. Občinski odbor ZVVI Brežice Osnovna organizacija ZVVT Brežice Sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da Je umrl IVAN STRAH bivši posestnik Pogreb bo v soboto, dne 20. septembra 1956 ob 16. url iz Vevč 74 na pokopališče v Polju. Družine: Mihelič, Matjan, Troha, Golju Vevče, 19. septembra 1068 Otib-or za odhod na proslavo 15-obletnice ustanovitve VG(ilkove bri-ci ade v Cerknem na Primorskem dne 28. IX. 1958. vat>i vse bivše borce vojko-vce, da se te proslave udeleže. Prijave p-ošdjite do 24. IX. 1958. na Okrajni odbor Zveze borcev NOV v Ljubljani, Resljeva 9. MARIBOR Sobota, 20. septembra. Dežurna lekarna: »Studenci«, Gorkega ul 18. RADIO o.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 8 00—8.05 Domače vesti, 8.15—8.40 Nekaj narodnih napevov, 8.40—14.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana, 14.30—15.00 Želeli ste — poslušajte!, 35.00—17 00 Prenos sporeda Radia Ljublij ana, 17.00-17.10 Domača poročila. 17.10—17.30 Zabavna glasba. 17.30—17.40 Radijska reportaža. 17.40—18.M Skladbe Josipa Prochasike igra Mariborski instrumentalni ansambel. 18.00 do 23-00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. GLEDALIŠČI MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Vpisovanje abonmaja za sezono 1958-59 je še danes med 10, in 12. ter 16. in 18. uro. EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA — KRIŽANKE Sobota. 20. sept. ob 20. uri: Slavko Grum »BELI AZIL«. Komorni večer umetniške besede. Izvaja čla-n celjskega gledališča Mari-J an Dolinar. Vstopnice so v prodaji od 10. do 12. in dve uri pred začetkom pri blagajni v Križankah. Rezervacije po telefonu 22-011. DRAMA LJUBLJANA Sobota, 20. septembra, ob 19.30 uri Brecht; SVEJK V DRUGI SVETOVNI VOJNI. Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) Občinstvo opozarjamo- na sobotno izvenabonmajsko predstavo znamenite Brechtove komedije »S ve j k v drugi svetovni vojni«. Vse dosedanje predstave »Svejita v drugi svetovni vojni« so bile razprodane, zato si oskrbite vstopnice že piri dnevni blagajni v Operi. Uprava SNG v Ljubljani obvešča lanske abonente, ki še niso obnovili abonmaja za novo sezono, da je ponedeljek, 22. t. m. zadnji dan za obnovitev lanskih sedežev. Danes v soboto, obnavljajo abonma abonenti reda Petek in dramska reda S in T. v ponedeljek. 22. pa še operna reda P in N. Lani uvedeni abonma N bo letos obnovljen, le če se bodo prijavili v ponedeljek. 22. k obnovitvi vsi lanski abonenti tega reda, sicer pa bodo prijavljenci za red N letos porazdeljeni po drugih redih opernega abonmaja. Vpisovanje novih reftektantov na abonma bo od 24. do vključno 27. t. m. Abonmajski obroiki so za Opero od 81 do 293 din na mesec, za Dramo od 56 do 192 din na mesec. Obrokov Je 10. Prva dva obroka sita plačljiva pri vpisu. Gostovanje Edinburškega baleta, ki Je bilo napovedano za 24. in 25. september, je Koncertna direkcija odpovedala, ker doslej! že ni prejela programov, tehničnih podatkov ln publlcltetnega materiala ... . . . Šentjakobsko gledališče Mestni dom Sobota, SO. sept. ob 20. uri: J. Ne-*troy »UTOPLJENCA«, veseloigra z godbo ln petjem, otvoritev predsezone, izven. Nedelja, ZL. sept. ob 20. url: D. Dobričanin »ČLOVEK Z MARSA«. komedija, gostovanje v Zadružnem domu v Trzinu, predprodaja vstopnic v trgovini v Trztnu od petka dalje. V Šentjakobskem gledališču bo v soboto 20. sept. ob 20. uri prva uprizoritev v letošnji predsezoni. Uprizorili bodo zabavno Nestro-vevo veseloigro: »UTOPLJENCA«. V nedeljo 21. sept, ob 20. pa bo gostovalo Šentjakobsko gledališče v Zadružnem domu v Trzinu z Dobričaninovo duhovito komedijo »ČLOVEK Z MARSA«. Vpisovanje abonmaja za sezono 1958-50 je dnevno v gledališki pisarni v Mestnem domu med 19. in 12 ter 16. tn 18. Abonma naročite lahko tudi po telefonu na št. 32-860. UMRLI Za vedno nas je zapustila naša dobra teta FRANČIŠKA MIHELIČ drž. upokojenka, aktivistka, borka »1943 — Bovec« Pogreb drage pokojnice je bil v četrtek, 18. septembra na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči nečaki, Kati ln ostalo sorodstvo. Bovec, 17. septembra 1958.' Po dolgem trpljenju nas Je zapustil naš dragi JAKOB MUHIČ upokojenec Pogreb bo v soboto, dne 20. sept. 1958, ob 10. uri na Markovsko pokopališče. * Žalujoča žena Marjeta In ostalo sorodstvo. Marokovci pri Ptuju, 10. septembra 1958. Po mučni in kratki boleon! nas je >a vedno zapustil naš nadvse dragi mož, očka, dedek ln brM Aleksander Lukež UPOKOJENEC Pogreb bo v nedeljo, dne 21. septembra 1958, ob 15. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Brežicah. Žalujoči: žena CILKA, sin ALEKSANDER, hčerka ROZENA, zet MIRAN, vnuk JANEZEK, brat RUDI, seetra ANA ter ostalo sorodstvo. Brežice, Ljubljana, Cleveland, 19. septembra 1958. KINO UNION: italijanski film »STREHA« Režija Vitit-orio de Sica! Tednik F. N. 38. Predstave ob 16, 18 ln 20 uri. Ob 10 uri matineja istega filma! Ob 22. uri predpremiera franc, barv. cinemasc. filma PEVEC IZ MEHIKE IC1NO KOMUNA: premiera franc, filma »CRNA MAPA«. Režija: Andre Cayaitte! Igrata Daniele Delorme in Bernard Bller. Pred-. stave ob 15. 17, 19 in 21 uri. Brea tedniika. KINO SLOGA: premiera sovj. filma »leningrajska simfonija«. Predstave ob 15, 17. 19 in 21 uri. KINO VIC: franc. barv. kriminalni ci-neenascope film »VRNIL SE BOM V KAND ARO«. Režija Vict-or Vicas. Igrajo Daniel Ge-lin, Francciis Perier in Bella Darvi. Predstave ob 15. 17, 19 m 21 uri. KINO SOCA: amer. film »GRAND HOTEL«. Igrajo Greta Garbo, John ih Lionel Barrymore. J os n Crawford in Wallace Beery. Predstave ob 15, 17, 19 in 21 uri. Danes zadnjikrat! KINO SISKA: zaprto zaradi popravil I LETNI KINO BEŽIGRAD: amer. barv film »DIVJA LETA«. Igra Tony Curtis-. Predstava ob 20 uri.'prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—‘lit ure in od 14 uire dalje MLADINSKI KINO LM« Kotnikova 8: j ugasi, film »ZENICA«. Predstavi sita vsak dan ob 10. In 15. uri. TRIGLAV: Jugoslovan, film »TUJA ZEMLJA«. Tednik V glavni vlogi: Rade Markovič, Ilija Džu-valeikovški Predstave: ob 16. 18 in 2« uri. Prodaja' vstopnic od 15. dalje Danes zadnjikrat. »LITOSTROJ«: engl. barv. film »JUNAKI SERWUDSKEGA GOZDA«, ob 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom pred-stave GUNCLJE: amer. film »BOREC«, ob IS. in 20. - ZADOBROVA: sovj« barv. film »OBAID«, ob 20. VEVČE: amer. barv. tJtal »CAJ ZA DVA«, ob 20. CRNUCE: ital barv. film »KASTA DIVA«, ob 20 DOMŽALE: franc, barv. film »Veliki MANEVRI«. Ob 18. in 20. KAMNIK »DOM«: amer. barv. ql-nemasc. film »INDIJANSKI BOREC« DUPLICA: ameriški barvni film »BEAU BRUMMEL«. ob 20. BLED: amer. barv. vistavis. »GORA«. ob 18 in 20.30. NOVO MESTO »KRKA«: amer, film »MODRI PAJČOLAN«. KRANJ »STORŽIČ«: ob 16, 18 in 20 ital. barv. film »SIMFONIJA LJUBEZNI« ob 22. predpremiera franc. barv. cinemasc filma »GRENKA ZMAGA«. KRANJ »PARTIZAN«: amer. barv. film »GOLA DŽUNGLA«, ©bi 19. RADOVLJICA: amer. barv vistavis. film »VELIKA KORIDA«, ob 20. JESENICE »RADIO«:' amer. barv. cinemasc film »VRT ZLA«, Oto 18 in 213.30 Orkestralna miniature: 13.55 »Tuja gosta pred našim mikrofonom« (Ii^es Tadd;o in Chris Travis): 14.15 Zanimivosti iz znanosti'in tehnike: 34.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljalo: 35.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame: 15.40 Kai bo prihodnji teden na sporedu: 16 00 Ura popevk in ritmov: 17.10 Slavni solisti pojo in igrajo: 38.00 Radijski leksjkon: 18.15 V pesmi- in * plesu po Jugoslaviji: 18.45 Okno v svet: Brazilija; 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila !n reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 »Spoznavajmo svet in domovino« (Javna mladinska oddaja); 21.00 »Zabavne melodije 1958« — Opatija (Izbirno tekmovanje za najboljšo po-pevko iz natečaja Jugoslovanske radiodifuzije) — vmes ob 22.15 Oddaja za naše izseljence: 23.00—24.00 Zabavne melodije 1958« — Opatija — H. II. PROGRAM 16.00 Sobotni simfonični koncert; 17.00 Ljubljanska kronika in obvestila. 17.15—«16.00 Operetna glasba. ZAHVALE ZAHVALA Vsem, ki site nam oto tragični Izgubi našega dragega VLADA BERGINCA kakor, kali Izkazali aočutje tn pomagali ob njegovi nenadni smrti tn pogrebu se liz vsega srca izikre-no zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo kolektivu »Kraškega vodovoda« ZVVI, ZB, UROJ, SZDL, Obč. LO iz Sežane, Krajevnemu odboru ZB-Tomaij, JLA, moškemu pevskemu zboru »Venček« Iz Dutovelj.. govornikom za ganljive poslovilne besede doma in ob grobu, sosedom tn znancem ter darovalcem, številnih vencev in cvetja. . Zahvala tudi vsem ostalim, ki so ,ga v- tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot. Žena Zmaga in otroci Ivo, Irena in Andrej Sepulje. dne 17. 9. 1958 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše mame, stare mame ANE ZGALIN - se aahvalj ujemo Sindikalni po--družnici podjetja .»RDEČA ZVEZDA«. .Bizeljsko, Upravnemu odboru, direktorju Šepetave Ferdu in tov. Vebletu za poslovilni govor, kakor tudi gasilcem in godtoi ter ostalim, ki so spremili' drago pokojnico k večnemu počitku. Žalujoči sinovi, hčere, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Ob izgubi našega očeta brata in strica martina Železnika se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga spremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči: hčerki Darinka por; Gunzek, Mija ter brat in sestre. r±ALi VESPO 54 in hrastove trame .prodam. Ogled v nedeljo' dopoldne, Mala čolnarska 8. 21743-4 SLIKE ZA LEGITIMACIJE izdela najhitreje FOTO HOLVNSKI, O&inicsrj0Vfi 8. FOTO HOLYNSKI se priporoča za vsa fotografska - dela v ateljeju in na terenu. —. Fotografiramo povsod, kjerkoli' želite. Telefon 21-689. . 19989-2 V TRSTU v veletrgovini »Felice«, Via Carducci 41, nasproti pokriti tržnici so na izbiro vsakovrstne bunde (vetrni jopiči) vseh vrst, dežni plašči za moške in ženske, hlače iz žameta ter že izdelane cele ©bleke in posamezni jopiči. Vse to po najnižjih v Trstu obstoječih cenah. Torej, pomnite, v veletrgovini »Felice« v Trstu dobite bunde po 2900 lir. R 2534-4 ŠOFERJE D ln C kategorije ter visokokvalificirane in kvalificirane avtomehanike sprejmemo. Interesenti naj se javijo osebno ali pismeno v upravi podjetja Elektr. cestna železnica, Ljubljana. Celovška 164. R 2532-1 SLUŽBO DOBI takoj poklicni šofer B kategorije, ki bi prevzel mesto prometnika, kvalificirani avtoličar in verzirana strojepiska za komercialni oddelek. Ponudbe na podjetje »Telekomunikacije«. Ljubljana, Pržanj 24, p p. 376. R 2676-1 PRODAJALKO IN MODISTINJO takoj sprejme trgovina »Velur«, Nazorjeva 9. 21692-1 BIEDERMEIER KOMpDO in dva fotelja kupim. Kham. Prešernov trg 3-1. 21722-5 KMETIJSKE ZADRUGE, POZORI Novo ustanovljeno Komunalno podjetje »HLADILNICA KOPER«, Dekani, je Interesent za dobavo In odkup sledečih kmetijskih pridelkov: — RAZNE ZELENJAVE, VSEH VRST SOLATE, — VRTNINE, — SVEŽEGA IN SUHEGA SADJA, .. — ČEBULE, • — CESNJA, — JAJC IN ZAKLANE PERUTNINE, — FIŽOLA V STROKIH IN ZRNJU, — KROMPIRJA, — JEDILNE PESE IN KOR1ŽN JCK A, — SVEŽIH IN SUHIH GOB, — MEDU, — OREHOV TER KOSTANJA. Priporočamo se za poslovne zveze ter prosimo za ponudbe. Komunalno podjetje »HJjADILNICA KOPER« - DEKANI, telefon. Škofije 13. 5785-R Q # K.DOK Z.A PRIMEREN HO.SOitAJi uglasi pianino naj odda ponudbe v ogl. odd. j>od »Zmerno«. 21709-2 MANJŠE 2-SOBNO STANOVANJE v centru zamenjam za večje 2-ali 3-sobno v Ljubljani. Ponudbe pod »Takoj ali pozneje« v ogl. oddelku. 21-737-9 POZOR! Zamenjam 3-sobno stanovanje za i-sobno s kabinetom ali ločeno sobo za kjer koli. Verbič, Poljanski nasip 40. 21710-9 OTROČJI MODRI PULOVER, iz-., g ubij en v ponedeljek, proti nagradi oddajte na Veršič. Savsko naselje bi. 10, vhod I-n. 21707-10 GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem. NasLov v ogl. odd 21609-1 BRIVEC(-KA) in VAJENEC(rKA) dobi službo takoj ali po dogovoru. Rep Viktor, frizer. Ljubljana Djakovičeva 12, Litostroj. 21534-1 INŠTITUT za gozdno in lesno go-gošpodarstvo Slovenije razpisuje mesto asistenta ali • strokovnega sodelavca v sektorju gojenja go-. zdo-v s posebno specializacijo za semenarstvo in uporabo nuklearne energije v gozdarstvu. V poštev pridejo gozdarski inženirji, ki obvladajo vsaj en tuj jezik. Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite čimiprej na navedeni inštitut (Ljubljana. Večna pot 30). 21-5-16-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO in upokojenko za čez dan k ene-. mu otroku iščem. Tavčar, cesta 1. maja št. 25. Kranj. 21504-1 STROJEPISKA — KORESPON-DENTKA Sprejme službo v Ljubljani, po možnosti v centru. Ponudbe pod »Pisalni stroj« v ogl. odd. 21437-1 UPOKOJENKO za varstvo otroka (2 leti starega) v dop. urah iščem. Naslov v ogl. odd. 21597-2 3-TONSKI TOVORNI AVTO »Chevrolet« v voznem stanju po ugodni ceni prodamo. Prodamo tudi 70%-,ne avtomobilske gume dimenzije 11x20 in 10,5X20. R 2686-4 NOVE KOMPLETNE BATE za To- polino A, premer 52,8. prodam. Čadež, Vošnjakova 4. 21605-4 MAGNETOFON, nov, Grundig, dve brzini, ugodno prodam. Naslov v odi. odd. 21604-4 PUČH, KOLLER, 125 ccm, odlično ohranjen, prodam. Resljeva 22-1, desno. 21586-4 PLETILNI STROJ št. 8 in dele za navijal,ni stroj prodam. Zaloška cesta 77. 21518-4 RADIO »PHILIPS, dobro ohranjen prodam. Pleteršnikova 27. 21512-4 TRGOVSKO OPREMO (police in dva pulta) prodam. Kokol.) Ru- ddlf. Mezgovci 9, p. Moškanjci. 7 - - 21501-4 VOLKStVAGEN MOTOR, rabljen, nekmopleten ln suhe smrekove deske ter plohe ugodno prodam. Pesje 70 pri Velenju. R 2684-4 TOVORNO enoosno prikolico do 1500 kg prodam. Pečnik Franc, Ptuj, Dravska ulica 2. 21476-4 KLAVIR, dunajske znamke, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 21438-4 RADIO SIERRA PHILIPS ugodno prodam. Drajer, Zrinjskega 5-II, Liubljana. 21436-4 ZAZIDLJIVO PARCELO Stožice, 800 kv. metrov, za pritlično, enonadstropno ali d vojeno gradnjo, prodam. Kapiteljska 7-1. 21413-7 OPREMLJENO SOBO išče študent tehnike. Ponudbe v ogl. odd. pod »Tehnik«. 21606-9 TP.OSOBNO komfortno stanovanje v Novi Gorici zamenjam za dvosobno komfortno v Ljubljani. — Naslov v ogl. odd. 21546-9 SOBO v Mariboru zamenjam za sobo v Ljubljani. Stergar, študent, Maribor, Metelkova 45. .. 21(1-57-9 KUHINJO z majhnim kabinetom 2x1 m blizu centra zamenjam za podobno ali eno večjo sobo. Selitev plačam. Ponudbe pod »Cim-prei« v ogl. odd. 21446-9 "vNUJNO ISCEM SOBO (grem tudi za sostanovalca). Ponudbe pod »Študent elektrotehnike« v ogl. odd. 21453-9 DVO IN POLSOBNO STANOVANJE, komfortno, v centru, v novejši hiši, zamenjam za tri tn pol ali štiirisočnio v bloku a.li vili, ne predaleč od centra. Vse stroške ..povrnem. Ponudbe pod »Jesen’ali pomlad« v ogl. odd. 21574-9 NUJNO POTREBUJEMO manjšo sobo ali kabinet v centru Ljubljane za shrambo narodnih noš. Okrajni komite LMS, Resljeva c. 9 soba 9. 21361-9 AVTOiMIBILISTI, POZOR! Prevleke za avto sedeže, dobite narejene ali po naročilu. Sarnavsky Vanda — Ljubljana, Friškovec 5 (poleg Maistrove ulice). 20689-1-1 SAMOSTOJNA OBRTNICA nujno išče posojilo 60.000 din. Vrnem v treh mesecih 75.000 din. Naslov v ogl. odd. 21392-lil AVTOMEHANIKE kvalificirane in visokokvalificirane sprejme takoj »Avtopromet« — Ljubljana, Savska Cesta 2. Plača po dogovoru. 21673-1 SPALNICO, novo, oreh. Imitacija, prodam. Gunclje. Ljubljana. 21661-4 POLSPORTNI, skoraj nov, otroški voziček, prodam. — Ogled v nedeljo od 7. do 13. ure. Tršek, Ob železnici 1. Ljubljana-Moste. 20898-4 ZLATO za zobe prodam.. Jakše, Mestni trg 18-111. 21754-4 BETONSKA OKNA — 8 kom, v velikosti 185x195 cm. na 6 šip, poceni prodam. Z. Suc, Ljubljana. Savlje št. 2, tel. 382—173. 21749-4 DOBRO OHRANJEN motor NSU, DKV, BMW, od 175—350 ccm, lahko tudi Lambreta 150 ccm, kupim. Ponudbe pod »Sigurno« v ogl. odd. 21739-6 DVA MIRNA ŠTUDENTA Iščeta sobo. IAštruirata matematiko in fiziko. Ponudbe v ogl. odd. pod »Skopje«: 21755-9 ZA STANOVANJE in hrano pomagamo v gospodinjstvu, samo popoldne. Ponudbe pod »Skromna« v ogl. odd. 21746-9 Železno posteljo prodam: — Miklošičeva 2-II. * 21670-4 KMETIJSKA ZADRUGA MULJAVA proda dva stara soda m star pisalni stroj.-Pri nakupu imajo prednost državna in zadružna podjetja. Po 25. 9. 1958 se proda tudi privatnemu sektorju. O R2693-4 DVA ŠTUDENTA TEHNIKE iščeta stanovanje. Plačata dobro in vnaprej. Lahko sta tudi na hrani. Ponudbe pod »Miloš« v ogl. odd. 21663-9 AVTO osebni ali tovorni do 1 t kupim, dogo vrj eno vsoto plačam taikoj.' ostanek v kratkem roku. Ponudbe pod »Garancijo Imam« v ogl. odd. 21659-5 KLAVIR, kratki, dunajske mehanike, prodam. Naslov v ogl. odd. 21541-4 ZARADI PREUREDITVE LOKALA prodamo razno stavbeno pohištvo, zasteklene okenske ovirje, vrata in okenske rolete, stekla izložbenih oken, lesene zidne stene.,in drugo. Prednost imajo družbene organizacije. Ce pa v 15 dneh ne bo interesentov, bomo inventarne predmete prodali najboljšemu privatnemu ponudniku. Ogled vsak dan v »Delikatesa« MalstrOv trg '1, Kranj. 21634-4 AVTO DELE za aero ali avto kupim. Ponudbe pod »Kočevje« v ogl. odd. 21660-5 NUJNO ISCEM PRAZNO SOBO, po možnosti s shrambo, najraje v bližini Litostroja. Pripravljen sem plačati dve leti vnaprej. — Dačič Ljubiša, Kneza Koclja 43. 21685-9 DNE 19. 9 1958 je bila na vlaku iz Ljubljane do-Zagreba ob 14.30 pozabljena (proba) dežni plašč. Prosim najditelja naj ga vrne proti nagradi na Vidmar Milan, krojač, Cankarjeva 4, Litija. 21640-10 PREKLICUJEM besede izrečene Kantužar Mariji, gospodinji. Trbovlje, kolonija 1. mala 12, za neresnične. Logonder Slava, gospodinja, Trbovlje, kolonija 1. maja 12 21628-11 Kamnik V nedeljo je bila v Kamniku zaključena razstava, ki jo je v zgornjih prostorih nad kavarno organiziralo podjetje »Keramično-kemična industrija Kamnik«. Razstava, ki jo je v navzočnosti predstavnikov občine in kamniških podjetij ob 10-letnici ustanovitve podjetja odprl predsednik delavskega sveta tov. Kovič, je bila zelo okusno urejena in je prikazala izdelke v vseh obratih podjetja, ki je z združitvirjo majhnih obrtnih delavnic brez potrebne opreme in vodilnega kadra v desetih letih prerasla v močno industrijo. Razstava je bila deležna lepega obiska. Vodovod gradijo Vodna skupnost Stična, ki ima v načrtu zgraditev vodovoda Stična—Trebnje—Dobrnič —Krka letos nadaljuje z gradnjo glavnega in stranskih cevovodov. Z glavno cevjo, ki jo grade proti Trebnjemu, bodo letos prišli do Sentlovrenca, če ne še delj. To je v veliki meri odvisno od prostovoljnega dela prebivalcev. Hkrati razširjajo vodovodno omrežje v občini Ivančna gorica. Z dotacijo okraja in občine ter prispevkom prebivalcev računajo, da bodo do konca prihodnjega ' leta oskrbeli z dobro pitno vodo vse vas) v občini. V Železnikih gradijo zdravstveni dom Na zborih volilcev,_ raznih občnih zborih društev tn drugih sestankih v krajih Selške doline, že nekaj časa razpravljajo tudi o graditvi zdravstvenega doma v Železnikih. Na zboru volilcev marca letos pa so izvolili tudi 5-članski gradbeni odbor, ki se je takoj oprijel dela. Zal pa je nekajkrat naletel na razne zapreke in nerazumevanja celo tam, kjer jih ni bilo pričakovati. Končno pa je le uspel in izbral potrebno zemljišče. Pred kratkim je ta odbor sklical zbor volilcev, ki je bil zelo dobro obiskan, ter na njem poročal o dosedanjih pripravah in uspehih. Za tem, ko je zdravnik dr. Rešek govoril še o potrebi graditve zdravstvenega doma, so volilci sklenili, da bodo popisali vse tiste, ki so pripravljeni s prostovoljnim delom ali pa kako drugače pomagatj pri graditvi doma. Ko je podružnica Zavoda za socialno zavarovanje v Kranju uvidela, kako si v Selški dolini prizadevajo za graditev zdravstvenega doma, jje zaenkrat odobrila za njegovo graditev nad 2 milijona dinarjev. Tdko so preteklo nedeljo prvi prostovoljci že zasadili lopate v zemljo in začeli kopati temelje za nov dom. G. C. Malo prijav za kmetijske iole Na sestanku sekretarjev občinskih komitejev ZK v Novem mestu so obravnavali med drugim tudi vpisovanje v kmetijske šole. Ugotovili so. da je prijav za kmetijske šole zelo malo, kar kaže, da med mladino ni zanimanja -za izobraževanje' v kmetijskih šolah, ali pa so kmetijske in politične organizacije premalo storile za vključevanja mladine v kmetijske šole. Sklep tega sestanka nalaga storiti vse. da bodo kmetijske šole v okraju napolnjene. Za to So odgovorne tudi politične organizacije. Prav tako so sklenili priporočita organizacijo posebnih strokovnih tečajev za upravljanje s kmetijskimi stroji. fr) f BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE CRN0MEU f t sprejme več j ZIDARJEV, TESARJEV in I ZIDARSKIH VAJENCEV i • Plača po tarifnem pravilniku, f Ponudbe pošljite na upravo podjetja. i 5761-R | i i siHiNt« ttNiM«« *••••*•»« •*■•*•••• •••••••na f i ! i I i i t i i iSil \ 'Vin K", vu'ja OXt\y\ 130. Skoraj teden dni je trajalo, da si je Jim opomogel oa klopotačinega ugriza. Peter je skrbel zanj in opravljal vsa težja dela, da je Jim lahko počival. Lica so mu upadla in obledela, bil je šibak, toda zdravje se mu je vidno boljšalo, Kmalu ni hotel več poležavati brez dela in gledati, kako nabira Peter velike zaloge kuriva. 132. Naslednji dan je začel izdelovati nož tudi zase. Peter ga je pustil samega in jo mahnil v gozd. Ni se še oddaljil oil ute za pol kilometra, ko je zaslišal pred seboj topot kopit po gozdnih tleh, težko sopihanje in zamolklo renčanje. Iz goščave je planila srna, ki jo je podil pred seboj zavaljen, še ne povsem dorasel črn medved. Fakirji v današnji Indiji NO: i. ženr.Ur. ime, 8. str:;i: ) ime črke. 10. utežna me- ra, 1j. m?sto na polotoku Pelješcu 12. vojaško cklopno vozilo, 14. kemične spojine. k> nastanejo z de oranjem kovin ali baz na kislino. 15. dva enaka soglasnika, IG. s.nrtni boj, 18. konopljena tkanina. NAVPIČNO; 1. subtropsko drevo s črnim lesom. 2. domača živa’. .. medmet, 4 posest, imovi-na, r. oseba iz romat; a »Pod svobodnim soncem«, 6. žlahtni plin, ki re veliko uporablja v reklamne namene. 7. pripadnik plemena starih Slovanov, ki so v 6. stol. živci med D n j estrom in Dnje-prem. 1. sprejemna soba, 12. dolgo !'p?o oblačilo starih Rimljane.. 13 planota med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino, 14. ribiška priprava, 15. železov hidroksid. 17. samoglasnik in soglasnik. REŠITEV VČERAJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 'l. marabu, 7. Branik, S. Adana, 9. okoren, -d, 10. sh. -a. ll. tatič, 14. obesek, IG. kontra. NAVP.: 1 M(atej) Btor). POVESTI SAMUELA SCOVIltA RIŠE MIW1 MUSTER 131. Hotel je tovariša razveseliti in mu pokloniti darilo v znak hvaležnosti. Sklenil je, da mu bo izdelal lovski nož. S trdim peščenjakom je odpilil s srnjakovega rogovja stranski parožek. Debelejši konec je obdelal za ročaj, tanjšega pa je izbrusil v ostro rezilo, V ročaj je za spomin vrezal klopotača in z darilom Petra zares razveselil. Postati fakir niti ni tako težko, kot misli večina ljudi. Težko pa je dobiti posebno olje in sok redke trave, s katerima si mora bodoči fakir mazati kožo, da postane neobčutljiva in roževinasta. Približno mesec dni je treba, da je telo sposobno za novo ležišče. je urejala trgovino med Ameriko in Španijo državna pisarna v Sevilli. Zaradi njene trme je Španija izgubila skoraj vse bogato opremljeno brodovje. 22. septembra 1”02 so angleške in nizozemske ladje zdiružmo napadle 19 španskih jadmmic, Id so se zatekle v zaliv Vigo. Po pravi’ih sevdllske pisarne so moral; izkrcati vsak tovor v Cadisu in nikj-ar drugje. Mornarji so zahtevati, naj se dovoli izkrcanje v Vigu. Meditsm ko so čakali n.a dovoljenje, je sovražno ladjevje vdrlo v zaliv In zaplenilo 25 milijonov zlatih frankov. Toda to je le majhen del tistega, kar leži še da.nes komaj 15 do 20 metrov pod morsko gladino globoko v blatu. Izmed vseh potopljenih ladij sio tiste v zalivu Vigo najbolj pri roki. Zdaj se pripravljajo. da jih bodo s sodobnimi sredstvi iztrgali nenasitnemu rpo-rju. Drobiž Celo vas je podaril neki maharadža indijskemu pesniku Ala-Be-Habu. ki je v kratkem verzu poveličal maharadževo spretnost pri lovu. Les sekvoje uvažajo Nizozemci za gradnjo nasipov, ker je najbolj odporen proti vodi, žuželkam, ognju in školjkam. Na dveh nogah hodi pes v Grashamu. ker mu je 'cestna železnica odrezala zadnji nogi. Milijon lir .je izgubil Giuseppe Forti. ko je vsa vas bežala iz strahu pred letečimi krožniki. Bankovci so bili v vrečici. Raztrgano vrečko je našel Forti drugo jutro pred lisičjo jamo. manjkal pa ni niti en tisočak. V enem kilogramu bombaža so našteli 180.000.WK> vlaken, v najžlahtnejšem egiptovskem pa celo 200 milijonov. 5.800.000 kvadratnih milj Zemljine površine pokrivajo ledeniki, kar je 10% površine našega planeta. Slano jezero Tuz v Turčiji izhlapeva v poletnih mesecih tako močno, da pokriva njegovo površino do dva metra debela plast soli Takrat vozijo čez jezero avtomobili in vozovi. 20.000 kilometrov preletijo naše štorklje vsako leto, 10.000 na poti v Južno Afriko, 10.000 pa nazaj v Srednjo Evropo, Štorklja potuje med vsemi pticami selivkami najdlje. V Bengaresu živi pet družin lji. To dokazuje, da poklic fa-invačev, ki izdelujejo samo kirjev še danes bujno cvete, lovite fakirske postelje z žeb- »-Naivnosti Evropejcev in Ame- IZ DANAŠNJEGA »PAVLIHE« SPOMINI S TSBOIUSIOa rikancev se moramo zahvaliti, da zaslužimo v enem dnevu več kot večina naših diplomiranih rojakov v dveh tednih,-« se je pohvalil fakir, ko mu je -bakšiš« razvezal jezik. »Naši ljudje se za nas komaj zmenijo, medtem ko nas belci z navdušenjem fotografirajo in kupujejo fakirske »skrivnosti-«. Ne samo časopisi in radio — tudi znamke morejo koristiti razširjanju javnega mnenja. To misel so izrabili na Kitajskem in izdali serijo znamk, ki prikazujejo telovadne vaje. Takih znamk je 40, in sicer po štiri v eni seriji. Vsaka serija prikazuje eno vajo. Na naših posnetkih vidite vaji 1 in 2. Kmalu bodo začeli graditi 500 kilometrov dolg naftovod, ki bo povezal Benetke z Dunajem. Vsako leto bosta stekla po 5S centimetrov debelih ceveh 2 milijona ton nafte z Bližnjega vzhoda. Manjše ladje bodo nato prepeljale nafto z Dunaja v Nemčijo, kjer se približuje h koncu gradnja velike. modeme rafinerije v Regensburgu. Za graditev naftovoda bo treba 25 milijard dinarjev. Toda ta ogromna vsota se bo amortizirala že v treh letih, ker bodo pri toni nafte prihranili 5000 dinarjev. Ce ne bi bilo naftovoda, bi morala nafta na zamudno pot skozi Gibraltar. Ekonomsko propadajoči Dunaj bo z naftovodom veliko pridobil, toda kaj bo z mestom dožev? Dva milijona ton nafte ni malo in romantičnim lagu- nam in kanalu grozi, da se spremene v oljufete in smrdljive mlakuže. MIHI (H UC Ud UH Odlkar *o ljudje odkrili Novi svet, je prinašalo brez števila iadij velikanska bogastva v Evropo. V tem času je morje požrlo nad milijon ladij in z njimi 20 odst. vsega zlata in STebra, ki so kdaj nakopali na našem planetu. Med 38.000 raziskanimi morskimi »tereni« so ra 3.500 krajih precej zanesljivo ugotovili pravljično bogastvo. Največ ga je v Karibskem morju blizu Mehiškega zaliva. 23. junija 1641 je izplulo iz. Vera Cruza tako imenovano »zlato ladjevje«. Ladje so nosile velikansko količine zlata iz Melike, srebra iz Peruja i.n smaragde iz Kolumbije. Admiralska ladje »Nuestra senora de la Co icep-ci-oi.o« je razen tega vkrca-a 514 potnikov, povečani same imenitne osebe. 13. sepetembra jc ciklon razgnal brodovje mul Florido in Kubo. Do 1. novembra so ladje potonile diruga za drugo. Katastrofa »zlatega ladjevja« je močno razburila duhove, toda šele leta 1683 se je Wdlliam Fips odločili poiskati potopljeno bogastvo. Z ukazom angleškega kralja je odplul na dolgo pot, edina oprema pa mu is bil potap- ljaški zvon. Prvikrat ni imei sreče, ker se je posadka upriu. Z druge poti je pripeljal kralju Jamesu I. 26. ton zlata, srebra in. draguljev. Bogastvo ni prineslo sireče podjetnemu pomorščaku, čeprav je dobil plemstvo ir, postan guverner. Obsedna mise;, da mora dvigniti vse potopljeno bogastvo, mu je zmešala pamet, da je bedno končal v norišnici. Po Fi.psovi smrti je organizira] šele leta 1936 znani lovec na pogreznjene ladje Ameirikan.ec Reisb-erg dobro opremljeno ekspedicijo im odplul z ladjo »Fantom«. Imel je celo manjšo podmornico. Zlata je našsl le malo, pač pa je na podlagi pegoafo s filmskimi in, televizijskimi podjetji zaslužil veliko premoženje. Leta 1952 j.e poskušal Francoz Aleksander Korganov svojo srečo. S sodobnimi aparati opremljena ladja »Rex« je v resnici odkrila admiralsko ladjo »Nue-'stra senora de la Co.ncepcion/, toda morje je bilo takrat tako razburkano, da je' bil pristop nemogoč. Razen tega so se tudii tokrat uprli mornarji in zakladi so ostaili na dnu morja. V zlati dobi španske trgovine V Ameriki prodajajo posebne vrste »tekače«, ki jih je treba samo razgrniti in zalivati, da zraste na njih pravi vrt in cvete vse poletje. Tekači so iz organskih snovi ter so »posejani« s 30 vrstami raznih semen. V njih je dovolj hrane za rastline za več mesecev. Na sliki vidimo, kako je treba »gredico« postaviti na balkon, na desni pa jo vidimo že po nekaj dneh zalivanja. — Ne, ni pastir, samo Liska mu je včeraj uro požrla Dve muhi na en mah Zgodaj zjutraj, preden gre na »delo«, se fakir namaže s skrivnostnim oljem. Maža deluje tri ure, vendar ni priporočljivo ostati na žebljih več -kot dve uri. V izjemnih primerih — ko je tujcev in romarjev veliko — ostanejo fakirji tudi do tri-ure na svojih posteljah. Včasih se zgodi, da predere oster žebelj fakirjevo kožo. Poškodovani fakir se mora takoj umakniti v kako vas v notranjosti dežele in se tam na skrivaj zdraviti. Ce bi ljudje v mestu zvedeli, da so tudi fakirji ranljivi, bi bilo njihove priljubljenosti v hipu konec. Tako je življenje današnjih fakirjev. Mala Tinku Tagore, vnukinja znanega indijskega pesnika in pisatelja Rabindranatha Tagore, je nastopila v filmu »Mož iz Kabula«, ki so ga posneli po zgodbi njenega deda. K«-vv Sm »AV tm cv Ev s> ti Da bi se ponoči kar najbolje prikrili, smo ladjo zgoraj popolnoma zatemnili. Signalnih svetilk nismo le ugasnili, temveč docela izključili in odstranili leče iz njih. Ladijska zunanjost je bila čez in čez črna; počrnili smo tudi nekdaj sijoče bronaste vitle, ki bi nas utegnili izdati že z najmanjšim odsevom lunine ali zvezdne svetlobe. Edina preostala svetloba je bila drobna rdeča luč na giroskopskem kompasu, ki je bil vdelan na mestu krovnega častnika, in medel sij — prav tako rdeč — ki je prihajal iz odprtih vrat pri njegovih nogah. Naša zgornja straža so bili štirje opazovalci, za sleherni izmed štirih ladijskih sektorjev po eden; stražni signalnik, ki je stal navadno na zadnjem delu mostu; in, kajpak, krovni častnik. Vsi so imeli daljnoglede. Nenehoma so jih morali uporabljati in še posebno vestno paziti na to, če bi se kje pojavil kak nizek, teman trup ali kaka sumljiva sled v vodi, ki bi jo lahko pustil za seboj torpedo. Pluli smo kajpak v cikcaku in izrabljali vso moč naših šestnajstcilindrskih Winto-novih dizlov, zavedajoč se, da je hitrost najboljša obramba za samotno ladjo na odprtem morju. Zdaj, ko smo bili komaj nekar ur daleč od varnosti in udobja v New Londonu, se nam je zdelo vse to popolnoma neresnično. Težko je bilo verjeti, da smo tako hitro napredovali iz varnosti v smrtno nevarnost. Prva noč je minila brez dogodkov, toda spati nisem mogel. Nenehno sem hodil po ladji od sprednjega torpednega oddelka do zadnjega in pripovedoval ljudem, ki niso bili na straži, naj se dobro spočijejo, dokler jih ne bomo potrebovali, ter prepričeval sam sebe, da je s tistimi, ki so na straži, vse v najlepšem redu. Videl sem, da dela Jim nekaj podobnega. Očitno tudi on ni mogel spati in do jutra nama je uspelo, da sva se temeljito utrudila. Bilo je dobro, da nemška podmornica ni izbrala za napad naše prve noči na morju ali dneva, ki ji je sledil. Ker so nas seznanili z nekaterimi poročili o dejanjih nemških podmornic na Atlantiku, smo se dobro zavedali nevarnosti, ki nam je grozila. Zgrajene so bile za službo v manjšem oceanu, imele so manjši akcijski radij in so bile dosti manjše kot naše ladje, ležale so precej niže na vodi in jih je bilo teže uzreti. Nemška ladja tipa VII, ki so jo očitno najraje pošiljali na čezoceanske patrulje, je bila komajda pol tako velika kakor Walrus. Bila pa je skoraj prav tako urna in je imela prav tako smrtonosno udarno moč, torpedo za torpedo — čeprav je mogla nositi manj kot polovico bojnega tovora, kot smo ga vozili s seboj mi. ■ Nedvomno nas je zgodaj zjutraj po naši tretji noči iz New Londona napadla ena izmed teh. Še vedno smo pluli v cikcaku in z vso hitrostjo proti jugu. Tom Schultz je bil dežurni na mostu, jaz pa sem bil pravkar za nekaj minut sestopil pod krov. Bila je temna, brezmesečna noč. Bili smo v Zalivskem toku in vreme je bilo čisto, mimo, toplo in vlažno, na črnem nebu je utripalo nebroj zvezd. Zdelo se je, da stojijo štiri izpušne cevi, po dve na vsaki strani, skoraj navpično, in vlažni, kadilu podobni vonj izpušnega plina je preplavljal most. Ladja se je počasi in mimo zibala — rahlo naprej in nazaj in precej daleč levo in desno, kadar jo je potisnilo prihajajoče in odhajajoče morje. Moje nočno potovanje je bilo sestavljeno iz nekajkratnih obhodov po podkrovju, ostali čas pa sem prebil na mostu in bil pripravljen reagirati na vse, kar bi nam utegnile prinesti okoliščine. To noč sem' šel že dvakrat skozi ladjo in ko sem' se že tretjič spustil v kontrolni oddelek, mi je tisti šesti čut, ki se včasih razvije pri ladijskih kapitanih, signaliziral svarilo v možgane. Morda je šlo krmilo popolnoma na desno in ostalo v tem položaju ter se ni hitro izravnalo, kakor je terjal načrt cikcaka. Morda je bila to sprememba iz »polne hitrosti« v plovbo »z vso močjo«, čeprav sem pozneje dobil vtis, da Tom ni ukazal, naj ladja zveča hitrost. Naj bo že tako ali drugače, skočil sem v opazovalni stolp in ko sem bil že na pol poti na most, se je po ladji razlegel alarm za trčenje. V črni, sovražni noči ni na morju nič bolj pošastnega kot nenadni alarm za trčenje. Nekje zunaj v temi hoče nekdo položiti roko na vas. Videl vas je prvi — morda vas je že umoril, le da vi tega še ne veste. Alarm za trčenje je na ladji, ki je v vojni, podoben kriku groze. Ne spominjam se, da bi se bil zavestno potegnil po lestvi na most, a bil sem tamkaj poleg Toma, še preden je alarm utihnil, prav pred tistim, ko so se zaprla vrata na most. Pod krovom so se s treskom zapirala nepropustna vrata — spodaj je vsakdo vedel, da tokrat ne gre za vajo. Ropotalo je na vseh koncih hkrati. Ni še moglo preteči petnajst sekund, odkar je utihnil alarm za trčenje, ko se je oglasil glas v zvočniku na mostu in hitro oznanil: »Ladja pripravljena na trčenje!« Tom je pokazal venkaj čez našo levo stran. »Tamle je,« je zašepetal. »Ko sem ga zagledal, je bil precej daleč od našega kljuna.« Vzdignil sem daljnogled, ki mi je še vedno visel krog vratu, ter dolgo in napeto gledal v smer, ki mi jo je pokazal Tom — nič. Čeprav je bil kontrolni oddelek »pordečen« — to se pravi zatemnjen tako, da je v njem gorelo komaj nekaj nujno potrebnih rdečih luči — nisem mogel več dobro videti v temo, ker sem bil v njej nekaj sekund. »Ne vidim ga, Tom.« Brez posebnega vzroka sem šepetal tudi jaz. »Jaz ga pa! Sicer ga ne vidim kdo v- kako dobro. Njegov kljun je obrnjen skoraj čisto proti nam.« Podzavestno sem obračal svoj daljnogled, da bi mogel še dalje gledati v isto smer, zakaj Walrus pod nama se je obračal. »Obrni krmo naravnost proti njemu, Tom,« sem rekel. »Da, sir!« Spet sem ga poskušal zagledati in zdaj je bil tu, presenetljivo majhen in presenetljivo blizu. Majhna siva la-dja, ki je bila pogreznjena globoko v morje; sredi njenega trupa se je dvigala štirioglata senca opazovalnega stolpa. Bila je nekako tolikšna kot S-16, čeprav ju je bilo težko primerjati. »Rad bi vedel, če nas je opazil!« sem zamrmral. »Ne bi mogel reči, da ...«