lev. 236.
LMoni, v dne 18. oktobra 1925.
Posamezna številka stane 3 Din
LeioLE
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta..... .120
ta celo leto .... . 240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
v Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstva. ... „ SO
Cene Inseralomt
Knostolpnu petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 lo Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2 50, veliki po Din 3 — in 4"—, oglasi v uredniškem deli« vrstica po Din
M večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dnevu pa prazniku ob 4. uri zjutraj.
S tedensko prilogo „ Ilustrlraraa Slovenec" Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravniStva 328.
Političen list za slovenski m
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797,
Dr. A. Gosar.
MoJ odgovor.
Četrtkov >Narodni Dnevnike prinaša odgovor na moj članek »Ob dvanajsti uri?< Ker more jasnost v vprašanjih, za katera tu gre, samo koristiti, se mi zdi inr~stnn, da pripomnim k odgovoru »N. D.« v okalere svoje misli.
>N. D.« se predvsem brani, Češ, da ni nikdar pozival SLS, naj stopi v vlado za vsako ceno. Rad priznam, da »N. D.< tega izraza ni nikdar rabil, toda kljub temu, da je sem in tja tudi čisto konkretno označil stvari, ki bi jih SLS utegnila s svojim vstopom v vlado doseči, je ležal poudarek pri vsem njegovem pisanju o tem vprašanju mnogo bolj na zahtevi, da mora SLS v vlado, kot pa na pogojih, pod katerimi bi bila upravičena to storiti. Tako nisem razumel »N. D.« samo jaz, marveč je bil vtis njegovih tozadevnih člankov, kolikor morem presoditi, splošno tak.
Pa poglejmo posamezne konkretne uspehe, ki si jih >N. D.« obela od vstopa SLS v vlado. Taki uspehi bi bili n. pr. zveza Slovenije z morjem ali izenačenje davkov, in podobno. Je tudi to nekaj, ali vendar moramo reči, da so to stvari, zaradi katerih edino ne bi mogla, vsaj po moji sodbi ne, nobena resna slovenska stranka prevzeti odgovornosti za celokupno našo politiko. Mari naj zaradi zveze z morjem sankcioniramo za dogleden čas vse gorostasnosti, ki jih občutimo n. pr. na davčnem polju ali pa v prosvetni politiki? In izenačenje davkov! Naj si gospodje pri »N. D.« prečitajo o tem mnenje tajnika Zveze industrijcev g. inž. Šukljeja v petkovem »SI. Narodu«, pa bbdo lahko uvideli, da so nas res gonili za vsako ceno v vlado.
Izgovora, da »N. D.« ni list SLS in da nas zaraditega s svojim pozivanjem, da vstopimo v vlado, ni slabil, ne razumem. Ne pre za to, kateri stranki pripada >N. D.« Odločilno je to, da jo kot slovensko glasilo pretirano silil SLS kot legalno zastopnico slovenskega ljudstva, naj vstopi v vlado. S tem jo je kot zastopnico slovenskega naroda slabil, pa najsi je imel tudi najboljši namen. Recimo, da imam na prodaj hišo, pa venomer pripovedujem okrog, da jo hočem prodati, ker nujno rabim denar. Ali ne bo vsakdo sodil, da je moja stiska velika, najbrž še večja, nego je v resnici. Posledica tega bo, da bom moral hišo pod ceno prodati. Po mojem mnenju velja to tudi za politiko.
Toda vse to končno ni najbolj važno. Jedro spora tiči drugje. »N. D.« se je namreč proti koncu svojega govora povzpel do trditve, da pomeni avtonomija »enodnevne politične zahteve,« ki »ne tvorijo programa SLS, temveč le njeno volivno taktiko«. Tu tiči po mojem ravno bistvena razlika med nami in »N. D.f v pojmovanju našega slovenskega političnega problema.
Radoveden sem, če je uvodničar »N. D.« resno premislil ta svoj stavek, ko ga je napisal. Ali mu je res neznano, da avtonomija ne pomeni le navadno stereotipno državnopravno formulo? Ta bi se morda res dala preko noči brez škode zavreči, kadar se položaj ne zdi več ugoden za njeno uresničenje. Toda avtonomija lahko znači tudi neprimerno več.
S tem izrazom zaznamujemo osnovno politično idejo, po kateri naj bi ljudje, poedinci, kakor tudi vse najrazličnejše družabne skupine in enote dobile možnost, da neposredno uveljavijo svojo voljo povsod tam, kjer gre za njihove pravične interese in koristi. Ne le v državi in tudi ne samo v občinah, okrajih in deželah, marveč tudi v vseh drugih kulturnih iu gospodarskih družabnih skupinah in enotah, naj bi kolikor mogočo neposredno soodločali vsi tisti, ki so pri ureditvi njihovih zadev kakorkoli prizadeti. Tako sem vedno razumel av-tonomistično misel, tako sem jo ponovno tudi javno razlagal in utemeljeval in prepričan sem, da jo je tudi večina, vsaj izobraženejših pristašev SLS tako razumela. To pa, mislim, ni nikaka državnopravna volilna formula, marveč je to program za dolga desetletja.
Na tej osnovni misli torej smo izgradili svoj program, dobro zavedajoč se, da bomo mogli tudi Slovenci no le kot posebna narodnostna, marveč tudi kot posebna kulturna in gospodarska skupina v naši državi edino nn (a način varovati svoje interese ter uspešno razvijati vso svojo sile in sposobnosti v nrid sebi
in celokupni naši državi. Če kdo, potem bi moral razumeti to »N. D.«, ki se tako rad poteguje za demokratična načela v našem javnem življenju. Zakaj vse tiste gospodarske koristi, ki si jih on obeta od našega vstopa v vlado, se nam brez tega, nekoliko pobližje pogledane, razblinijo v drobno mrvice, katere bomo smeli pobirati z vladne inize samo toliko časa, dokler bomo pokorno vse odobravali, kar se bo sicer z nami godilo.
Ali »N. D. s res io misli, da je danes čas, ko bi mogel kdo tako politiko SLS odobravati? Kakor smo mu hvaležni za njegovo prijazno izjavo, »da bodo v tem primeru vpoštevali njeno (našo) tozadevno strankarsko žrtev in jo (SLS) moralno podpirali«, moramo vendarle izrazit svoj dvom o izdatnosti te moralne podpore. Po našem mnenju bi bil končni efekt te politike le la, da bi slovenska fronta, ki jo danes SLS v istini predstavlja, razpadla. Potem pa bi se številne majhne skupiue slovenskih poslancev pehale v Belgradu za to. kdo bo, četudi pod najbolj skromnimi pogoji, smel prisesti k vladni mizi. Če nam Slovencem more v politiki danes kaj škodovati, tedaj bi to pomenilo za nas brezdvoma največje zlo.
Zato se tudi ne morem strinjati z »N. D.'-, ko pravi, da je SLS zamudila pravi trenutek, ki je bil ledaj, ko je HSS stopila v vlado. Kaj pa je HSS s svojim vstopom v vlado dosegla, razven to, da je bil Radič izpuščen in pa, da je dobila štiri, politično ne baš najbolj pomembna ministrstva. Mogoče, da bo HSS mogla s časom zabeležili tudi kak stvaren uspeh, od katerega bo imelo hrvatsko ljudstvo izveslno korist. Toda to bomo šele videli.
In kaj bi dosegla v tem slučaju SLS? Ali ne samo lo, da bi bila kapitulacija še popolnejša in da bi iz te, tako nastale situacije sploh ne bilo nobene prave poti več do resničnega sporazuma? Kakor je bila neizogibna dolžnost SLS, da se je kljub vsem pomislekom proli Radiču, vezala s HRSS v borbi, da se omogoči resničen sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci, ravnotako je niena nujna dolžnost, da vztraja v borbi za naše politične pravice. To ni stališče iiitransigentnosti, marveč je nujna zahteva vsake trezne politike, ki ne razmetava s svojimi močmi tam, kjer se ji ne obeta za to primeren uspeh. Zato SLS ni treba, kakor želi to »N. D. j, šele dokazovati, da je v Belgradu slaba volja. Takih dokazov smo žal vse preveč doživeli. — Pač pa lahko obratno rečemo: Če in kadar bo v Belgradu dobra volja, potem ne bo za pravičen sporazum na naši strani nobenih ovir. Dotedni pa nam je treba hladne krvi in trezno glave, in Bog nas varuj vsakršne za-letolosti.
GOVORIL NA SHODU H. P. S.
Zagreb, 17. okt. (Izv.) Sem je prispel načelnik Jugosl. kluba dr. Anton Korošcc. Takoj po prihodu se je sestal z Baričem, Šim-rakom in ostalimi člani vodstva HPS. V prostorih tajništva HPS se je vršil shod, katerega se je udeležilo 500 ljudi. Dr. Korošec je v svojem govoru primerjal HPS in HSS. Ugotovil je, da je HPS ostala svojemu programu v celoti zvesta in da jc vodila pošte io narodno politiko. HPS ni bila nikdar intrasingentna. Vedno je čuvala hrvatski individualizem. IIPS bo vedno čuvala hrvatski narod, njegovo vero in njegovo kulturo. Nadalje je govoril o delavskem vprašanju, o konkordatu. Nato je orisal poliiični položaj. Izjavil je, da SI.S in HPS toliko časa nc moreta sodelovati v vladi, dokler se nc bo njunih zahtev zadovoljilo. Dr. Korošec jc žel za svoja izvajanja veliko dobra-vanja. — Jutri se dr. Korošec vrne v Ljubljano.
Razočaranje med radicevsklms
Kakor je razvidno iz raznih dalmatinskih in drugih hrvatskih listov, se širi med dalmatinskimi kmeti, ki so se bili oklenili Radiča, vedno večje razočaranje in nezadovoljnost. Po občinah še vedno neomejeno gospodujejo radikali in pribičevičevci in zdi se, da bo pri tem tudi ostalo. Kmetje se vprašujejo, kaj delajo pravzaprav radičevci v vladi iu \ čemu jo ta »sporazum«, če ostaja vso pri starem ua korist radikalom in sam. demokratom-
Otvoritvena seja narodne skupščine,
SLABA UDELEŽBA. — FORMALNOSTI. — PRIHODNJA SEJA V PONDELJEK.
Belgrad, 17. okt. (Izv.) Ob četrt na šest je bila otvorjena 51. redna skupščinska seja. Največ je bilo navzočih radikalov in radičevcev, nekaj demokratov iu poslancev Jugosl. kluba. Muslimanov in samostojnih demokratov ter zemljoradnikov je bilo malo, ker jih še ni v Belgradu. Galerije so bile precej polne in tudi diplomatska loža je bila zasedena.
Seji je predsedoval podpredsednik Ntkola Subotič. Navzoči so bili skoro vsi ministri. Med čitanjern zapisnika je prišel v zbornico ministrski predsednik Nikola Pašič. Radikali so ga pozdravili s klici »Živio Pašič!«, katerim kli-coni se je pridružila vladna večina. Pašič je ves čas seje stal poleg ministrske klopi...
Podpredsednik Nikola Subotič se je spominjal pokojnega narodnega poslanca iz Sandža-
ka Murada Idrizoviča. Skupščini je sporočil da je Kežman predložil narodni skupščini sva' je poverKnice, katere jo predložil verifikaciji skemu odboru. Imuniteni odbor je predložil nekaj zahtev glede izročitve nekaterih poslan! cev sodišču. Potem so so konstituirali razni odbori, ki so bili izvoljeni na zadnji skupščinski seji. Na znanje je bil vzet odgovor fin. ministra, da bo odgovarjal na razne interpelacije, ko prid' ta točka na dnevni red. Potem so bile prečitane razne prošnje in pritožbe.
Dnevni red prihodnje seje. ki se bo vršila 19. t. m., je sledeči: Pretres poročila preiskovalnega odbora v zadevi dr. Lukiniča.
Po tej določitvi dnevnega reda je podpredsednik zaključil sejo.
a S H r S "iS k9 VB^tU^jji
NAD HRVATSKO-SLAVONSKIM GOSPODARSKIM DRUŠTVOM SE C1 . J... KONKURZ.
Belgrad, 17. oktobra. (Izv.) Nocoj se je vršila seja ministrskega sveta. Razpravljali so o usodi Hrv.-slav. gosp. društva v Zagrebu. Sprejeto je bilo Stojadinovičevo stališče, da se nad društvom otvori konkurz. Tako odpade predlog finančnega odbora in trgovinskega ministra Krajača glede tihe likvidacije. Radi-čevi ministri so izjavljali, da radi tega ne bodo napravili nobenega vprašanja. Oni smatrajo to vprašanje za gospodarsko, ne pa za politično.
V ponedeljek ob 17, uri se bo sestal ple-mim finančnega odbora, da bo končnoveljavno odločil o vprašanju Hrv.-slav. gospod, društva.
Nadalje sc je govorilo na seji o programu skupščinskega dela. Sklenjeno je bilo, da se najprej predloži skupščini invalidski zakon.
Ne ve se, ali se bo novo zasedanje otvo-rilo z ukazom ali s prestolnim govorom, da bi se na ta način poudarila važnost izvršitve sporazuma. Vse je seveda odvisno od kraljevega zdravja. Če bi se odločilo, da kralj nastopi 8 prestolnim govorom, bi se skupščina 20. oktobra konstituirala, potem pa se bodo seje odgodile, da sc kralj pripravi za prestolni govor, katerega bi prečital. Med tem časom bi se izdelala adresa, ki bi jo sprejela narodna skupščina.
sprejetja v vlado
NE MORE POSTATI MIN. PODPREDSEDNIK.
Belgrad, 17. okt. (Izv.) Na temelju izjave, ki jo je Stjepan Radič dal danes časnikarjem, so se pretresala v radikalnih krogih mnoga vprašanja, ki jih je Radič zlasti podčrtal v včerajšnjem razgovoru s Pašičem. Eno je vprašanje Radičevega vstopa v kabinet, drugo pa vprašanje vrnitve vodstva HSS v parlament. Po mnenju merodajnih radikalnih krogov sta ti dve vprašanji zelo komplicirani.
Radikali stoje na stališču, da ni mogoče najti načina, da bi bil Radič sprejet v kabinet kot podpredsednik vlade, ako se vsi ostali ministri ne odrečejo svojemu činu njemu v korist. To pa ie zelo težavna stvar, ker je v vladi mnogo ministrov iz predvojne dobe, mnogo pa je takih, ki bi se svojim pravicam ne hoteli odreči.
Najboljši izhod bi bil ta, da Radie stopi v vlado kot resorni minister, ker bi bil potem kot načelnik stranke po svojem političnem položaju prvi poleg Pašiča in bi imel stvarno kompetonco in moč podpredsednika vlade.
Radiča bi tudi brez poslanskega mandata ,
lahko sprejeli v vlado, ker jc tako izjemo lahko napraviti za načelnika velike stranke. Ne gre pa to pri ostalih članih vodstva HSS, ker bi s tem nastala spet praksa, kakor je bila za časa Obrenovičcv, ko so se postavljali za ministre ljudje iz^en parlamenta.
Kar se tiče vodstva HSS, sodijo v merodajnih krogih o tem vprašanju tako-le: Narodna skupščina ne more svojih sklepov revidirati, ki so končnoveljavni in polnomočni. Iz tega razloga morejo priti člani vodstva HSS, katerim so bili mandati uničeni, v parlament le potom novih volitev. Zato nc preostane članom vodstva nič drugega nego čakati, da se sedanja skupščina razpusti. Mogoče je pa najti rešitev tudi v tej smeri, da bi v kakem hrvatskem volivnem okrožju odstopili vsi današnji poslanci in da bi se razpisale nove volitve, kjer bi potem člani vodstva kandidirali.
Radikalni krogi mislijo, da Radič rad' teh vprašanj ne bo delal kakšnih posebnih težav, ker je njegov vstop v vlado mogoč, šc predno sc reši vprašanje vodstva njegove stranke.
rf0¥cl
SEJA PRIBIČEVICEVEGA KLUBA. — DR
POGAJANJA
Belgrad, 17, okt (Izv.) Samostojni demokratje so izdali danes ponovno oficiclno obvestilo, da ni govora o separatni akciji dr. Žerjava in Pivka, Pozno ponoči pa se je zvedelo, da jc imel klub samostojnih demokratov sejo, kateri sta prisostvovala dr. Pivko in dr. Žerjav. Dr. Žerjav jc zahteval od vodstva kluba, da naj dobijo slovenski samostojni demokratje preste roke za poganjanja za vstop v radikalno stranko. Poudaril je, da je ta njegova zahteva popolnoma utemeljena s položajem njegove stranke v Slovenije, ki jc brez oblasti
ŽERJAV ZAHTEVA SVOBODNE ROKE ZA Z RADIKALI.
v popolnem razkroju. Hrvatski samostojni demokratje so mu očitali izdajstvo njihovega programa. Končno pa so mu z ozirom na njegove argumentacije in moledovanja dali svobodne in proste roke za pogajanja z radikali.
Iz obvestila, ki so ga demokratje izdali, se vidi, da Žerjav dosedaj še ni imel uspeha pri radikalih in da si je hotel zavarovati prosto pot nazaj v samostojno demokratsko stranko, čc bi pri radikalih s svojim sedanjim nastopom propadel.
Mu* v ? n^airnij rtnknnfcimo,
ZAKLJUČNA SEJA KONFERENCE. - VSE POGODBE SPREJETE. - RAZSVETLJAV J MESTA. — OPTIMISTIČNI GOVORI DRŽAVNIKOV. — NOVA DOBA MIRU.
Locarno, 17. okt. (Izv.) Včeraj zvečer se je konferenca končala s sprejemom vseh pogodb.
Seja se je pričela ob 4 popoldne. V ulici Via delle Palme se jo zbrala ogromna množica ljudstva v napetem pričakovanju. Na konferen-
co se je pripeljal najprej Mussolini z italijansko delegacijo, za njim pa so se pripeljali Angleži in Francozi. Belgijci so prišli peš, tako tudi poljski zastopniki. Nazadnje so je pripeljala nemška delegacija /. dr. Stae*eiiiaunom iu dr. Lulheriem.
Stran 2.
SLOtehec, <Ki« 18. oKtobrn 1928.
Btev. 286.
Soproga ministra Chamberlaina Je stala res čas v veži in pridno fotografirala prihajajoče delegate.
Na seji so najprej prebrali pogodbi o razsodišču med Poljsko in Nemčijo in med Češko ln Nemčijo. Obe pogodbi sta bili sprejeti. Nato bo odobrili zaključni protokol. Po kratkem odmoru so nato sprejeli:
X. Pogodbo za varstvo vzhodnih mej, sklenjeno med Nemčijo, Francijo, Belgijo, Anglijo in Italijo;
2. Konvencije o razsodišču med Nemčijo ln Belgijo ter med Nemčijo in Francijo;
8. Konvencije o razsodišču med Nemčijo in Poljsko ter med Češko in Nemčijo.
Angleški pravnik Cecil Hurst je vseh pet pogodb polagal pred delegate na podpis.
Po podpisu pogodb so sklenili, da bodo pogodbe svečano podpisali 1. decembra na posebnem sestanku vnanjih ministrov v Londonu. Kot mesto za podpis pogodbe so določili London v znak priznanja Chamberlainu za njegovo neutrudno posredovanje. Pogodbe bodo objavljene v torek.
Končno so se brzojavno zahvalili švicarski vladi za njeno naklonjenost in županu mesta Locarno za njegov trud, da je konferenca v tehničnem oziru brezhibno poslovala.
Konferenca se je končala ob 7.25 zvečer. Vse mesto je bilo okrašeno z zastavami, javne zgradbe in hoteli pa so bili sijajno razsvetljeni. Ko se je belgijski zastopnik Rollin pokazal na balkonu z dokumentom v roki, je množica navdušeno pozdravljala srečen izid konference. Posebno prisrčno je množica pozdravljala Chamberlaina. ko je v spremstvu svoje soproge zapustil zbornico.
Locarno, 17. okt. (Izv.) Pred sklepom konference se je oglasil k besedi dr. Stresemann in z izbranimi besedami naglasil velik pomen srečnega izida konference za ohranitev miru v Evropi. Konferenca v Locarnu pomeni ogromen napredek pacifistične misli. Nemčija je protokol podpisala v trdni veri, da je napredek mogoč le v mirnem sožitju vseh narodov in držav. Pomen konference pa bo še večji, če konferenca ne bo pomenila konca, ampak šele začetek nove dobe miru med narodi.
Za dr. Stresemannom je govoril Briand, ki je izrekel svojo posebno zahvalo dr. Strese-mannu kot početniku tega velikega dela. Nemška spomenica, ki jo je sestavil dr. Stresemann in jo poslal francoski vladi, je rodila konferenco v Locarnu. Briand je naglašal, da je kljub pogodbi še vedno mnogo spornih točk med Nemčijo in Francijo, izrekel pa je upanje, da se bodo tudi te rane zacelile in da bosta oba naroda skupno delovala za splošni napredek.
Po govorih Vanderveldeja in Mussolinija Je bila konferenca zaključena.
Praga, 17. okt. (Izv.) Češki tiskovni urad poroča, da bo po en izvod vseh pogodb vzel Chamberlain s seboj v London. Ta izvod bodo smatrali za uradno besedilo. Po podpisu meseca decembra bodo vse pogodbe izročili v arhiv Društva narodov.
Curih, 17. okt. (Izv.) Glavne pogodbe, ki so jih sklenili na konferenci v Locarnu, so sledeče:
1. Renski pakt, ki so ga podpisale Nemčija, Francija, Belgija, Anglija in Italija. Pogodba jamči za nedotakljivost mej med Francijo, Belgijo in Nemčijo, kakor jih je določila verzajska mirovna pogodba. Anglija in Italija jamčita za izvršitev pogodbe. Renska pogodba stopi v veljavo po vstopu Nemčije v Društvo narodov. Renska pogodba jamči indirektno tudi za varstvo vzhodnih mej, ker določa, da druge pogodbe n. pr. pogodba med Francijo in Češko ostanejo neizpremenjene.
Trije atlanti.
Na vse načine dokazujejo naši nasprotniki nepoučenemu svetu, da je koroška dežela nemška, da so tla ob Soči, v Istri in v Dalmaciji sveta italijanska tla. V propagando jim služi ne le dnevno časopisje, politične brošure, pompozne prireditve in razstave, tudi znanost skušajo vpreči v svoje vajeti. Kakor da jih peče vest, so Nemci na Koroškem izdali po plebiscitu celo kopico »domorodne« literature, in kot izraz iste slabe vesti se nam zdi dejstvo, ki ga s ponosom registrira Pietro Savini, da obravnava že do 1. 1918. nad šesttisoč italijanskih knjig italijanstvo Julijske krajine. Slabo vest očitujejo med vsemi temi nasprotnimi publikacijami zlasti tudi trije razkošno opremljeni atlanti, ki skušajo z vsemi sredstvi kartografije izbrisati slovansko pravico do slovanskih tal. Dvoje teh del so pripravljili že med vojno, namreč B a 11 i s t i j e v atlant >La Venezia Giulia« in Dainellijev »La Dalmazia«, pred par tedni pa jima je stopil ob stran enakovreden nemški brat, Wutte-Paschin-ger-Lexov »Heimatatlas von Karaten«.
Battistijeva usoda je nam vsem še v svežem spominu. Vedeli smo tudi, da je bil odvetnik in poslanec v avstrijskem parlamentu, manj znano pa je, da se je zelo intenzivno bavil z geografijo. Italijani mu imajo zahvaliti prav lepo delo o južnem Tirolu (>I1 Trentino«), a kakor se je v tej knjigi pokazal vpoštevanja vrednega znanstvenika, tako dokazuje njegov atlant, ki ga je po njegovi smrti Izdala njegova vdova s pomočjo znanega O. M a r i n e 11 i j a (Novara 1920, de Agostini), da ga je vodil le slep fanatizem. Atlant »premija na 28 straneh besedilo, ki ga ilustrira 15 prav neznačilnih pokrajinskih Blik
2. Dve pogodbi o razsodišču, in sicer med Francijo ln Nemčijo ter med Belgijo in Nemčijo. O vseh spornih vprašanjih med pogodbeniki razsoja razsodišče v Haagu.
8. Dve pogodbi o razsodiščih za varstvo vzhodnih mej, in sicer med Nemčijo ln Češko in med Nemčijo in Poljsko.
MUSSOLINI O KONFERENCI V LOCARNU.
Po sklepu konference v Locarnu je Italijanski ministrski predsednik Mussolini sprejel časnikarje in jim podal daljšo izjavo. Rekel je, da Italija sicer ni neposredno intere-sirana na garancijski pogodbi, ki se omejuje na Ren, vendar se ni mogla izolirati od velesil, ko je šlo za to, da se zajamči mir ob Renu, ki je v bistvu mir v Evropi. Sicer pt more uspeh locarnske konference sploh rc diti velike sadove; pričakovati se more stab lizacija, ki bo pospešila gospodarsko in n tranjo obnovo narodov.
Strahovita povodenj na Kitajskem.
80.000 ljudi brez strehe.
Peking, 17. okt. (Izv.) Po najnovejših poročilih je zopet narastla reka Hocongho tako zelo, da je preplavila na tisoče kvadratnih kilometrov zemlje. Nad 80.000 oseb je brez strehe.
Konec štrajka v Donavvitzu.
Donawitz, 17 okt. (Izv.) Štrajk v rudnikih znane družbe Aipine Monta-igesellschaft na Gorenjem Štajerskem, kjer je zaposlenih tudi mnogo slovenskih delavcev, je končan. Na velikem delavskem zborovanju so delavci s 1600 glasovi proti 700 glasovom sklenili, da sprejmejo pogoje, ki jih je predlagala družba. Delo pa se ne bo začelo takoj na celi črti, ampak polagoma, ker je treba prej izvršiti razna pripravljalna dela.
Napadi na nadškofa dr. Sariča. Vrhbo-sanski nadškof dr. Šarič je bil ves pretekli teden predmet napadov nam nasprotnega časopisja. Dne 14 t. m. je belgrajska > Politika« prinesla izpod peresa Stanojeviča članek, v katerem mu očita, da nadškof škoduje narodnim in državnim interesom. Baje je proti glagolici, o kateri da se je govorilo pri kon-kordatu in zr katero bi bil po >Politiki« sicer Vatikan. Drugi očitek sr. nanaša na zavod sv. Hijeronima. Dr. Šarič da je proti definitivni rešitvi tega vprašanja v našo korist. Podčrtati moramo, da so navedbe »Politike« čislo splošne in ne da bi se konkretno povedalo, kaj naj bi Šarič zagrešil, vendar pa je članek pisan v primeroma mirnem tonu in ni v njem tistih surovih izpadov, kakor smo jih navajeni v slovenskem »naprednem« časopisju, in ki niso izostali, ko se je pisalo deloma po »Politiki« o nadškofu. Slovenski žurnalist, ki se nazunaj šteje h katoliški Cerkvi, katoliškega škofa bolj krivično napada, kakor pravoslaven! — Vprašanje glagolice je, kakor znano, cerkveno vprašanje. In da se na ta vprašanja kak »Slovenski Narod« razume kakor zajec na boben, je že neštetokrat pokazal. Namesto, da bi tisti, ki sploh ne verujejo in ne hodijo v cerkev, ta vprašanja mirno prepustili katoliškim škofom, ki so tudi za narod že kaj več storili, kakor slovenski svobodomi-selci, se v ta cerkvena vprašanja vmešavajo in tako stvari le škodujejo. Tudi zavod sv. Hijeronima je predvsem cerkven zavod in ima tu Cerkev oziroma jugoslovanski episkopat govoriti odločilno besedo, saj se bodo v njem
vzgajali duhovniki katoliške Cerkve in ne državni uradniki. Da bi vsaj stvari, ki jih ne razumejo, nekateri ljudje pustili na miru. — Vsa ta gonja pa je vprizorjena radi tožbe, ki sta Jo vložila nadškof šarič in naš škof Jeglič proti »Slovenskemu Narodu« radi obrekovanja. Da bi poraz, ki ga dožive svobodomiselne intrige pred sodiščem, krili, ropočejo sedaj v svojem časopisju in vpregajo, da bi izvlekli voz iz blata, nepoučene belgrajske liste. Upamo, da bo »Politika«, kadar bo od objektivnega sodišča izrečena sodba nad obreko-vavci naših škofov, popravila Stanojevičev izpad; od slovenskih svobodomiselnih listov tega seveda ne pričakujemo, razen v kolikor bodo prisiljeni.
»Narodnemu dnevniku.« Ker gre škofovo pismo tudi bivšim samostojnežem na živce, se je na primeren način obregnil tudi »Narodni dnevnik« ob to pismo. Pravi, da je čas, da se tudi v cerkvenem življenju uveljavi demokracija in končuje: »Tudi ustanovitev verskih občin spada v to poglavje.« — Naj bodo gospodje tako dobri in razlože, kaj si predstavljajo pod to besedo in kakšne verske občine bi radi?
Mrzel curek za SDS. »Jutarnji list« poroča i'. Belgrada: »V stranki SDS se opažajo neko nov9 grupacije. Očitno je, da išče več zastopnikov te stranke Izhod iz nevzdržnega položaja, v katerega je stranko pripeljala ner-voznost g. Pribičeviča. — Slovenski samostojni demokrati iščejo izhoda za vsako ceno, ker dobro čutijo, da jim bije dvanajsta ura, da se ali rešijo ali pa izgube svoje pristaše. Pristaši samostojnih demokratov v Sloveniji se rekrutirajo v glsvir.m iz uradniških vrst. S tako armado je težko voditi opozicionalni boj. Uradnik se ne more dolgo upirati in vprašanje je, če smejo uradniki sploh podpirati politiko, katere šef se je pred nekaj dnevi predrznil na doslej v naši državi nezaslišan način postaviti proti Nj. Vel. kralju. Zaplenjeni stavek v belgrajski (Pribičevičevi) »Reči« je dokument političnega naziranja Sv. Pribičeviča in tovarišev, ki jih za vedno one-sposoblja kot funkcijonarje v tej državi.«
Slaba tolažba. Predvčerajšnjem je objavil »Slov. Narod« citat iz radikalnega glavnega glasila »Samouprave«, ki naj bi poživil in po-grel od vladne nemilosti že popolnoma otrple ude SDS-pristašev v fJloveniji. Omenjeni citat pravi, »»da se bo dalo iz protokola sporazuma, ki bo v kratkem objavljen, nedvomno dokazati, da za sklepanje sporazuma določeni radikalni delegati niso nikdar mislili na to, da bi samostojne demokrate izrinili iz nove kombinacije, ampak da so se z vso silo trudili, da bi tudi samostojni demokratje še naprej ostali v vladi. Naleteli pa so v tem vprašanju na odlečen upor HSS, o čemur je bil obveščen tudi g. Pribičevič«. S temi stavki bi Slovenski Narod« rad svojim pristašem namignil, da še ni vse izgubljeno in da je še vedno opravičeno upanje, da bodo radikali zopet sprejeli samostojne demokrate pod svoje okrilje. Ta nada p^ se bo »Slov. Narodu« težko izpolnila, kajti jako ostre, za samostojne demokrate naravnost uničujoče polemike proti Sv. Pribičeviču, ki jo je objavila »Samouprava« pod naslovom »Šta oni žele...« »Slov. Narod« naj objavi celi članek »Samouprave« če hoče, da bodo imeli njegovi pristaši za par let dovolj hladnega tuša.
Po bratovsko. Kakor poroča »Več. Pošta«, obstojata v zadnjem času dva korza (šetališči), in sicer: korzo v ulici Kralja Petra in korzo v Glavni ulici. Enemu pravijo srbski korzo, drugemu pa hrvatski korzo, ker na enega zahajajo samo Srbi, na drugega pa samo Hrvati. Vse v znamenju »sporazuma«.
Prekmurska gimnazija -
Murska Sobota, 17. okt
Kljub temu, da se je vsak dan pričako. valo, je vendar padel kakor strela z jasnega neba v ponedeljek na Mursko Soboto i" na vse Prekmurje odlok iz Belgrada, da se morata zapreti VI. in VIL razred na državni re. alni gimnaziji. Mrtva črka jc zopet zmagala zdravo pamet. Brez pomišljanja so se takoj zbrali najboljši možje, da eventuelno še po. pravijo grozni udarec, ki je zadel še bolj v živo kakor pred par meseci prej izvedena ukinitev obeh in zadnjih premurskih meščanskih šol: v Murski Soboti in v Dolnji Lendavi G. poslanec Klekl je takoj vložil protest pri vseh merodajnih faktorjih v Belgradu. Njego. vim brzojavkam pa so takoj sledile protestne brzojavke murskosoboške občine, trgovske^ gremija, obrtne zadruge, gostilničarske zadruge, evangeličanske senjorije, prekmurske izra-elitske verske občine, murskosoboške katol. verske občine itd. V naslednjih dneh pa sledile tudi vse občine: 169 prekmurskih občin je brzojavno protestiralo proti ukinitvi pri prosvetnem ministru. Rezultat, doslej še vedno neznan.
Res je, da VI. in VII. razred nimata veli-kega števila dijakov; zopet pa je res, da zakon nikjer ne določa, da se tedaj že mora iz-vršiti ukinitev. Kakor je bilo v »Slovencu« že zadnjič omenj—io, je bilo Murski Soboti iz naj, merodajnejšega mesta obljubljeno, da se bodo za soboško gimnazijo upoštevale lokalne raz. mere. Zal in neizmerna škoda, dn se niso. Popolnoma sc je tudi pozabilo na to, da so baš ti fantje, ki so postali zdaj žrtev, bili tisti, ki so v najbolj kritičnem času, t. j. takrat, ko še ni bila končno odločena usodo Prekmurja, ir-žali novoustanovljeno murskosuboško gimnazijo pokonci in da so bili oni tisti, ki so morali z orožniško asistenco hoditi v gimnazijo, da jih pobesnela mažarska druhal ni napadla in da mnogi izmed tistih prvih ravno vsled teh šikan, zasramovanja itd. niso vzdržali. Jeli tedaj kaj čudnega, če jih jc danes malo v obeh najvišjih razredih; In ali je sploh mogoče, da bi bilo boljše na tako mladi gimnaziji in povrh tega še na ozemlju, ki je 1000 let ječalo pod tujim sovražnim pritiskom?
Še je čas, da se popravi krivica. Kdor je pošten patriot, bo Prekmurcem pomagal. — Oglasite sel
Roparski umor.
V Javorju pri Črni. — Zadavljena	!&.
Morilec znan.
V Javorju pri Črni je bila v no	0.
oktobra v spanju umorjena pastaricu i . i iz Molar, uslužbena pri Gutovnikovih. Umor je izvršil najbrže svoječasno pri posestniku Gu-lovniku v Javorju službujoči hlapec Ivan Pečovnik, star 35 let, doma iz Sv. Pavla pri Preboldu. Zločinec, ki se je dotični dan pred umorom klatil okrog po Javorju, je ponoč! skrivaj prišel v sobo, kjer je spala pastarica Molar, je dekle v postelji zadavil, potem pa v sobi pokradel razno moško obleko in druge stvari v vrednosti kakih 1700 Din ter brez sledu izginil iz kraja. Zločinca ni ponoči nihče čul; šele zjutraj, ko je gospodinja prišla dekle klicat, je našla siroto mrtvo, po sobi pa vse razmetano. — Orožništvo iz Črne storilca pridno zasleduje in je upati, da ga bo kmalu prijelo.
in ki obsega v suhoparni obliki geografijo Primorske, izpolnjeno s statistiko iz avstrijskih virov. Glavni del knjige tvori seveda 14 barvanih zemljevidov na 10 listih večinoma v merilu 1:500.000 katerim so dodani na 11. listu mestni načrti Trsta, Gorice, Pulja in Reke. Razume se, da vporablja Battisti vseskoz popačeno nomenklaturo; marsikatero »pra-italijansko« ime nastopa tu sploh prvič. Vse karte imajo vrisano »naravno« mejo Italije, ki pa sega tu daleč čez črto londonskega pakta in vključuje poleg Logatca, Cerknice in Loža (= Olisa!) seveda Reko in Bakar ter poteka preko Snežnika, Risnjaka iu Bitoraja. Karte obdelujejo sledeče probleme: fizikalno sliko Primorske, njeno administrativno razdelbo, gostoto prebivalstva, produktivno in neproduktivno površino, intenzivnost poljedelstva, gozdove, pašnike, živinorejo, jezikovne in prosvetne razmere. Metodično uporablja Battisti povsod zastarelo metodo barvanja površine posameznih okrajev z barvami odgovarjajočih odstotkov tega ali onega faktorja, princip, ki ne povzroča kartografu nobenih težkoč, a tudi ne da vedno povoljne slike.
Nas tukaj zanima zlasti jezikovna karta, ki jo je izdelal C. E r r e r a. Legenda te karte, ki prinaša v treh stopnjah (50—65 %, 65—85 odst., nad 85 %) stanje raznih narodnosti na Primorskem, ne pove, katere upravne enote so služile kot podlaga pri njeni izdelavi, kar njeno presojo zelo otežkoča. Da napravi sliko za Italijane čim ugodnejšo, razdeli Errera Jugoslovane v Slovence in Hrvate, medtem ko ne razlikuje Furlanov in Italijanov, pač pa izloča tudi Nemce in Romune v Istri, lako sta n. pr. Opatija in celo grad Miramar vrisana kot nemška jezikovna otoka! Najzanimivejše na tej karti pa je to, da izločuje »neobljudeni«
svet — ne da tega pojasnila legenda —, tako da dobi človek vtis, da v obširnih predelih zlasti severovzhodne Istre in tudi drugje na Primorskem sploh ni Jugoslovanov: metoda, ki se je v preslepitev nepoučenih poslužuje tudi koroški atlant. Karta je risana pač na podlagi podatkov štetja iz 1. 1910., a zavija dejstva s takim pomanjkanjem znanstvene ne-pristranosti, da je njen namen popolnoma prozoren. To potrjuje tudi fakt, da je to edina karta v celem atlantu, ki nima vrisane »naravne« meje Primorske, temveč le avstrijsko upravno mejo. Slovenci in Hrvatje tja do »Longatica«, »Olise« in Bakarskega zaliva bi pač preočitno pokazali na italijansko manjšino. Zanimiva je tudi 10. karta, ki ponazoruje analfabetizem in delo šolskega društva »Lega Nazionale«. V sredini Istre, kjer je po tej karti bilo od celokupnega prebivalstva 60 do 70 odstotkov analfabetov, je imela Lega Nazionale skoz dolgo vrsto let 3 šole in 3 zavetišča (v celi Istri 15 ozir. 5), a rezultat je bil vendar tako klavern; Italijani s teini »šolami« pač niso imeli drugih namenov kot poita-lijančevanja nevednega ljudstva.
Dainellijev atlant »La Dalmazia« (Novara 1918, de Agostini) je brez dvoma služil Battistijevemu za metodično podlago, vendar pa je obširnejši in v marsikaterem oziru boljši. Tekst tudi ni stisnjen na par strani, temveč obsega posebno knjigo, ki prinaša na 73 straneh in v 32 slikah izven besedila dokaj izčrpno sliko geografskih razmer Dalmacije. Dainelli uživa kot znanstvenik evropski sloves, nacionalni fanatizem pa je zavedel tudi njega. Kot Battisti, prinaša tudi on na vseh kartah >nnravno« mejo Dalmacije, ki je kar mogoče nenaravna, ker ndre/e ''eželo popolnoma od njenega zaledja in n. pr. ob
Neretvi popolnoma nedopustno prekorači reko, kar bije vsaki geografski utemeljitvi naravnost v obraz. Vseh kart je 60 na 22 listih; poleg kart, ki jih ima Battisti za Primorsko, prinaša Dainelli še geologično, klimatično, rastlinsko geografsko in več zemljevidov k živinoreji in antropogeografiji. Narodnostni problem obdeluje na dveh kartah dn sicer, zelo spretno Italijane in Slovane posebej, greši pa pri tem prav tako kakor Battisti, ko razdeli Italijane čez celo pokrajino, medtem ko prebivajo njih neznatne manjšine v resnici le v primorskih mestih. Na drugi strani pretirava v dokaz za italijanstvo Dalmacije pravi pomen teh mest s tem, da na posebni karti izloča »bivališča« (centri abitati); isti namen ima 20 manjših zemljevidov, ki obdelujejo politične izpremembe v Dalmaciji od najstarejših časov sem, češ, da je dežela v zgodovini vedno stala pod vlado italskih gospodarjev. Zal se tukaj ne moremo spuščati v podrobnosti.
Najzanimivejša publikacija na tem polju pa je za nas Slovence danes, ko obhajamo žalostno petletnico plebiscita, brez dvoma »Heimalsatla8 von Kiirnten« (Wien 1925, Oesterreichischer Bundesverlng fiir Unter-richt, Wissenschaft und Kunst). Med avtorji je Slovencem po svoji strupeni zagrizenosti znan zlasti Martin W u 11 e, ki se že več desetletij kot »znanstvenik« zaletava v koroške Slovence. \Vutte, Pascliiuger in Les so s zamislili svoje delo kot izpopolnitev knjige »Lnndeskimde von Kiirnten«, ki so jo bi' izdala že 1. 1922. Na 248 straneh so v tej knjif razložili vse, kar more koga zanimali o K|; roški, in reči moramo, da knjiga svoje »dom rodne«, nemSkonaoionalne naloge ni re?i! slabo, /1a«li ker prinaša mnogo razpredelnic, diagramov, profilov in kart. Atlant. ki ii »topa
Dnevne novice,
Poslanec Dušan Sernec za poštne provi-djonistc. Za poštne provizijoniste, ki zlasti trpe radi naše valute, se je obrnil poslanec Sernec na poštnega ministra, naj vendar uredi Jraginjske doklade provizijonistov. Minister je odgovoril, da hoče podvzeti najhitreje potrebne korake, da sc vprašanje doklad, osebnih in rodbinskih, povoljno reši.
Orglarsko podjetje pod imenom »Cecilija« je v Ljubljani, Cesta na Rožnik 29, pričelo delovanje. Na čelu mu je g. Fr. Z a k r a j š e k, Goršičev učenec, ki je 1. 1894. od njega prejel spričevalo vsposobljcnosti. Bil je pri Gor-Jiču Milavčev tovariš, pozneje delal pri Mau-racherju, Czapeku, nazadnje pri solnograški Ceciliji; montiral je orgle po raznih krajih Evrope, nazadnje na pariški razstavi, in je vsestranski veščak v orglarski stroki. Podjetje se priporoča za popravila, zlasti nadomeščanje odvzetih prospektov, pa tudi za nove orgle, ki se bodo takoj jele stavljati, kakor hitro se delavnica opremi s potrebnimi stroji. Sprejema tudi slovenske orglarske pomočnike, ki se še ponekod nahajajo, ker namera podjetja je zbrati slovenske orglarske delavce in nadaljevati tradicijelno to stroko v Gorši-čevem in Milavčevem smislu.
Tajništvo SLS v Novem mestu sporoča, da se je preselilo s svojo pisarno iz hiše tiskarne Krajec v poslopje Ljudske posojilnice v Novem mestu, vhod iz stranske ulice, kjer uraduje izvzemši nedelje in praznike vsak dan.
Z Bohinjske Bele in iz blejskega Kota je odšlo v nedeljo, 11. oktobra, 420 romarjev na Sv. Goro. Bili so to prvi slovenski romarji iz Jugoslavije, ki so obiskali svetogorsko svetišče. Romanje se je izvršilo v najlepšem redu brez najmanjše nezgode. Romarje so spremljali domači slovenski duhovniki. Na Sv. Gori jih je pozdravil belanski rojak p. Romuald Avser.
Kvalificirani trgovski potniki. Podpisano društvo tem potom poziva vsa podjetja, ki zaposlujejo nekvalificirane moči kot potnike, da iste nadomeste s kvalificiranimi potniki, katerih je dovolj na razpolago, ker bi bili v nasprotnem slučaju prisiljeni priti na dan z imeni. — Obenem prosimo vse naše člane, da nam javijo vse tvrdke, ki imajo nekvalificirane potnike. — Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo, Ljubljana.
Prolesor Genv — umorjen. Pretekli pondeljek se je v Rimu pri belem dnevu ob desetih dopoldne v ulici Via S. Basilio zgodil strašen zločin, ki še ni popolnoma pojasnjen. Vojak Marchi je z bajonetom prebodel duhovnika, ki je zamišljen šel po ulici. Duhovnik se je zgrudil v krvi, prišla sta dva kara-biniera, ki sta vojaka aretirala, umirajočega duhovnika pa odpeljala v bolnišnico, kjer je v nekoliko minutah izdihnil. Pri duhovniku so našli vizitko, iz katere je bilo razvidno, da je to Pavel G e n y, profesor Gregorijanske univerze v Rimu, znan kot eden najodličnej-ših filozofov. Morivec, vojak Marchi, kaže znake blaznosti, vendar stvar še ni zadosti preiskana. Pogreb slovečega učenjaka je bil v sredo dne 14. oktobra ob veliki udeležbi rimskega občinstva.
Italijanska osnovna šela v Krku. Začetkom tek. meseca se je v Krku otvorila kr. italijanska osnovna šola. Vpisalo sc je do 70 učencev in učenk. Vsi učitelji so došli iz Italije. Pouk se vrši po italijanskem učnem načrtu. Tako je znala Italija poskrbeti za peš-
čico Italijanov v Krku. V Julijski Krajini je pa 600.000 Slovencev in Hrvatov brez ene same narodne šole.
Evangeijska cerkev Jugoslavije. Te dni se
je vršilo v Novem Sadu okrožno zborovanje evangeljske cerkve, na katerem je bila zastopana tudi avtonomna bosanska sinoda. Pretresali so predvsem vprašanja, tičoča se bodoče sinode nemškoevangeljske cerkve v Jugoslaviji, ki jo je kralj že dovolil in ki se snide sredi aprila 1926 v Novem Vrbasu. Sinoda bo sklenila enotno cerkveno ustavo za vso nemško-evangeljsko cerkev v Jugoslaviji.
Izprememba imena železniške postaje. Železniška postaja Baba na progi Sombor-Bu-botica nosi poslej ime »Aleksa Santič« (znani srbski pesnik).
Okraden poslancc. Poslancu Iliji Mihajlo-viču je neznan tat v brzovlaku Belgrad-Za-greb dne 15. t. m. ukradel listnico s 7800 Din gotovine in menico, glasečo se na 300.000 Din.
Zagrebške bolnišnice na bobnu. »Zagre-ber Tagblatt« prinaša daljše poročilo o obupnih razmerah zagrebških bolnišnic. Predvsem nedostaje Zagrebu moderne, obsežne bolniške zgradbe; bolniški zavodi so nameščeni po raznih nezadostnih prostorih. S prostorom je zlasti na zimo taka stiska, da ni nikjer niti ene same postelje prazne in morajo vselej vreči kakega lažjega bolnika na cesto, da morejo sprejeti kakega težko bolnega. Poleg tega se vse bolnišnice že tri leta bore z največjimi denarnimi težavami. Vse bolnišnice so do vratu zadolžene in sc morajo vsak dan iznova boriti za svoj obstoj in moledovati za milostno prizanašanje in nov kredit pri svojih upnikih. Vse potrebščine nabavljajo sproti na upanje. Prav sedaj, tik pred zimo, stoje bolnišnice brez denarja, brez kuriva in brez živil. Živila bi se dala sedaj jeseni ccnejše nakupiti, a uprave nimajo denarja niti za sproti. Dolgovi znašajo milijone in bolnišnice so vsak dan na tem, da se zapro. Še slabši, če je to sploh mogoče, je položaj v podeželskih bolnišnicah. — Blagoslov centralizma!
Električna cerkvena ura. V Zagrebu so začeli popravljati stolp sv. Marka. Tem povodom dobi stolp električno uro, ki bo v zvezi z urami geofizičnega instituta najtoč-neje kazala čas.
Pobegnila sta Behek Jožef, rojen 1. 1883. v Mar. Bistrici, odpuščen železničar iz Zagreba, in Duh Štefan, rojen 1. 1888. v Zagrebu, pristojen v Rako pri Krškem, 16. t. m. iz zaporov okrajnega sodišča v Sevnici. Oba sta železniška tatova in se izdajata za trgovca s sadjem. Zlasti Duh jc nevaren žepar in vlo-milcc.
Gospodinja, ne trudi se, saj imaš itak preveč dela! Kupuj za juho in prikuho izborne makarone, nudelne in druge testenine znamke »Pekatete«! Mož te bo vedno pohvalil!
Pri ljudeh, ki trpe na utrujenosti, pobi-tosti ali so nesposobni za delo, provzroči naravna »Franz-Josef« grcnčica prosto kroženje krvi in zvišano moč in veselje do dela in misli. Odločilni kliniki dokazujejo, da je Franz-Josef - voda odvajalno in omehčevalno sredstvo odlične medicinske veljave. Dobiva se v lekarnah in drožerijah.	5213
Gospodinje! Nc samo za navadno perilo, ampak tudi za najfinejše tkanine uporabljajte le milo »Gazela«.	5402
Ko listje odppda, je čas, da r-.ažcmo sadno drevje z A r b o r i n o m. Kilogram stane
Teleton 11-55
BEOGMAD
Telefon 11-55
v neposredni bližini železniške, parobrodske in tramvajske postaie. — Hotel I. vrste, popolnoma prenovljen, neoporekijive čistoče in z vsestranskimi udobnostmi. — Prostrane, zračne in moderno op;emijene sobe. — Familijarni apaitmani. — Salon za konierence. — Centralna kurjava, lastna električna centrala, kopeli in lift — Soba dnevno z eno posteljo od 35 Din in višje, — Odlična srbska in tuja kuhinja. — V vinski kleti najfinejša domača in tuja vina. — Kavarna z beograjskimi, zagrebškimi, ljubljanskimi in zunanjimi časopisi. — Cene sobam, hrani in vsemu drugemu
znatno znižane.
10 Din in se dobi pri tvrdki Chemotechna družba z o. z., Ljubljana Mestni trg 10 (na dvorišču).	6962

sedaj ob strani, ni nič manj spretno sestavljen. Poslužuje se večinoma najnovejših kartografskih metod in prinaša n. pr. prvič karto relativnih višin na Koroškem po Krebsovi metodi o reliefni energiji; moderna je tudi karta rav.delbe in gostote naseljenosti. Vseli kart oairoma diagramov je 54 in sicer je 1 pregledna, 2 prinašata Beljak ozir. Celovec z okolico, 4 morfologijo in geologijo dežele, 2 se bavita s klimatom, 1 z rastlinsko geografijo, 1 z vodnimi silami, 16 s kulturami tal, 8 z živinorejo, 2 s posestnimi razmerami, 4 z rudarstvom, industrijo in prometom, 9 Je zgodovinskih oziroma tolmačijo teritorialne razmere v pretekli in sedanji dobi, 3 ponazo-rujejo gostoto jezikovno in versko pripadnost prebivalstva in 1 delež poedinih pokrajin Koroške n;i rajnih 1-ulturnogeografskih faktorjih. Karte razlaga na kratko 14 strani besedila. Strokovno oceno bodo podali naši znanstveni listi. Tu naj bo le povedano, da so avtorji polagali v celem delu največjo važnost na narodnostni moment. Ne le naslov >Heimatatlas« to izraža, vsaka karta naj vtepe avstrijskemu dijaku in zlasti tudi inozemskemu svetu, da je Koroška nemška dežela in naravna, nerazdeljiva enota. Nemška nomenklatura je seveda povsod uporabljena tudi v tistih delih Jugoslavije, ki mejijo na Koroško — kako grešijo včasih v tem oziru naši domači nasproti inozemstvu tako popustljivi avtorji I Celo na geološko-morfološki karti uoi človek vtis, kakor da bi hotela reči vHej, vi Slovenci, med Koroško in Jugoslavijo se dviga Dravsko pogorje in apnenec Karavank!« Isto izraža karta gorskih skupin z imeni »Karnische Hauptkette« in »Karavan-ken Hauptkette«:, medtem ko pri toliko višjih Turah takih označb ne nahajamo. Tudi karta
dzohronskih področij, računanih s kolodvorov v Celovcu, Gradcu, Mariboru, Ljubljani in Vidmu naj pokaže ogromno steno Karavank; s tem pa ni ničesar dokazanega, ker danes lahko vsako gorovje prebijemo s predori in uničimo vsako šo tako »splendid isolationf, tudi če bi ne bila dozdevna, kakor je na Koroškem. — Številne karte h kulturam tal in živinoreji so statistično pravilne, geografično pa ne ustrezajo povsem; primerjaj zlasti podatke za sodni ekraj Celovec., kjer je n. pr. števila živine vedno razdeljeno tudi na prebivalce mesta Celovca, kar gotovo ne aa pravilne slike.
Najzanimivejša je seveda v atlantu Wu-tejeva karta narodnostnih razmer. O njej so naši listi že pisali, ko jo je prvič obelodanila »Carinlhia«. Pokaže nam na zelo premeten način rezultate lindske^a štetja iz 1. 1923.
•J	o	«•
in skriva ludi to, kar nam je to popolnoma potvorjeno šletje še pustilo. Wutte je s to karto karto svoje dosedanje protislovensko delo naravnost kronal. Njegova karta iz 1. 1919., ki je tolmačila rezultate štetja iz 1. 1910., je še kolikortoliko pravična, dasi bazira tudi na pristranskih številkah; na novi karti pa Slovencev takorekoč spob ni več. Ta rezultat doseže z vprav mojsterskimi signalurami, ki kažejo odstotke narodnosti, ne da bi legenda razložila, na kakšni podlagi so ti odstotki odmerjeni ( po občinah ali posameznih krajih? Predgovor pač opozarja na članek v >Ca-rinthijk). Drugo sredstvo pa je Wutteju dal v roke C. Errera z zgoraj opisano karto Primorske v Battistijevem atlantu. Kakor ta, izloča ludi on >neobljudeno ozir. skoraj neobljudeno ozemlje in smatra kot tako skalovje, planino (pašnike) in gozdove. Po tem receptu so Karavanke vseskozi neobljudene, le par sloven-
Protest županske zveze pri fin. delegatu.
Ker župani ne dobivajo občinskih doklad, katere so finančna oblastva redno pobirala, pa jih ne oddajajo županem, je »Županska zveza« v Ljubljani poslala na gospoda fin. delegata dr. Šavnika sledeči
protest:
Poleg pritožb v javnosti nam prihajajo od raznih strani, posebno od občin in cestnih odborov pritožbe proti Vašemu ukrepu, da se avtonomnim korporacijam nc izplačujejo, d davčnih uradov avtonomne doklade, V imenu občin — kot poklicana organizacija, si dovoljuje podpisana »Županska zveza za Slovenijo« z vsem poudarkom protestirati proti Vaši odredbi, ki po našem mnenju nima nobene pravne podlage. Vsled tega si dovoljujemo opozoriti Vas na kvarne posledice zavlačevanja izplačila, obenem pa tudi z neenakim poudarkom poleg protesta zahtevati, da svoj odlok ukiniti blagovolite.
Opozoriti si dovoljujemo, da bodo občine prisiljene ustaviti med drugim tudi izplačila za stvarne šolska potrebščine, ako ne dobe pravočasno sredstev za to. R umeli bedete, kakšne poslcdice bi utegnilo imeti ravno sedaj, ko se bliža zimski čas in bo treba kuriva za šolo. Ako tega ne bo, se bo moral vsekakor ustaviti šolski pouk. Znano je tudi, da občine v pretežni večini šele v zadnjeir četrtletju izplačujejo šolske potrebščine, ker jim običajno poprej ne dostaja sredstev.
Pa tudi siccr bi prišlo občinsko gospodarstvo, kakor tudi gospodarstvo vseh drugih kor-poracij v zastoj, če se jim takoj ne nakažejo že pobrane, a nepostavno adržanc doklade. Cas, ki je najvažnejši za ccstne odbore radi nasipanja eest in nabave materiala za to, jc ravno sedanji. Država jim itak ne izplačuje nikakih prispevkov, zato so večinoma z dolženi in nimajo niti plačanega do si ^aj nabavljenega materiala. Kako naj izvršujejo svoje dolžnosti in naj bodo vrhu tega še odgovorni javnosti za svoje delo?
V zakonu ne najdemo nikake pravne podlage za Vaš ukrep. Pač se pobirajo doklade občinske in za druge avtonomne korporacijc istočasno z državnimi davki. Tudi je za odmero doklad merodajen predpis državnih davkov. S tem pa nikakor še ni rečeno, da občina nima pravicc v istem letu prejeti vseh ji postavno dovoljenih doklad, kolikor znašajo na temelju davčnega predujma.
Prosimo Vas gospod delegat, da blagovolite upoštevati te važne, nujne in za obči/sko
skih otokov je vmes in kjer je 1919 Wutte sam pokril široke predele južne Koroške z modro slovensko barvo, ima danes širok pas zelene barve, ki označuje »neobljudene« kraje. Kakor da dotično prebivalstvo ne bi neposredno živelo cd svojih gozdov in pašnikov! Naravnost gorostasna je vzhodno od Doberle vesi kot neobljudeno ozemlje vrisana površina, ki jo tvorijo pašniki slovenske posesti. Na ozemlju s površino 35 km® noj ne bi bilo nobenega človeka! Tudi tu naj »neobljudenk pas Karavank podpira tezo o ostri meji proti Jugoslaviji. Kje pa je ostalo neobljudeno ozemlje Visokih Tur? — Svojim trditvam o pristnosti koroškega nemštva vzamejo avtorji atlanta vso verjetno '.t snrni z majhno karto (št. 45) na 8. listu, ki so jo morda nalašč postavili na glavo, da si je ne bi vsak natančno ogledal. Je to namreč kartica, ki prikazuje naraščanje in nazadovanje prebivalstva na Koroškem od leta 1880.—1923. Odkod je beljnški okraj dobil kar 18.264 oseb prirastka, celovški pa 16.472, medtem ko je velikovški nazadoval za 1572 ljudi, pliberški za 1162, železnokapelski pa za 1106? Kam so izginili ti Slovenci, odkod so prišli Nemci? Zakaj atlant ni priobčil tudi karte s podatki o pristojnih občinah prebivalcev, ki so jo včasih prinašale avstrijske publikacije?
Atlant zaključuje prav zanimiva karta pra-historičnih in poznejših rrnjdenin, karta razpo-redbe deželnih sodišč, karta teritorialnega razvoja Koroške (zopet s tendenco, da pokaže Koroško kot nemško deželo) in še več historičnih zemljevidov. Zanimiva je tudi knrta št. 53, ki tolmači verske in cerkvene razmere in poudarja z rdečo barvo zlasti okraje s prote-stantovskim prebivalstvom, medtem ko pušča pokrajine s 06 -100% katoličanov bele: dasi na slovenskem ozemlju Koroške protestntov
upravo neizbežno potrebne razloge ter - kakor rečeno — nemudoma ukiniti odredbo, ki ste jo izdali glede pridržka avtonomnim korporacijam pripadajočih in pri davčnih uradih na nje že porazdeljenih zneskov, sicer jih bomo napotili na civilno - pravdno pot proti državnemu zakladu.
V Ljubljani, dne 15. oktobra 1925.
županski tečaj v Radovljici.
Prihodnji županski tečaj bo v soboto, dne 2 4. oktobra 1925 v Radovljici,
in sicer v salonu g. Avguština. Pričetck ob 9. uri dopoldne. Vabimo vse župane, občin-, ske svetovalce in odbornike, da se tega po-i učnega tečaja udeleže v obilnem številu iz celega političnega okraja. Tembolj potrebna jo udeležba iz vsake občine, ker v radovljiškem okraju šc ni bilo takega tečaja, odkar jc pri« redil zadnjega v Radovljici dne 21. maja 1912 bivši deželni odbor.
Kot predavatelji o raznih poslih občinsko in druge javne uprave pridejo trije od velU kega župana določeni uradniki.
Po končanem tečaju ustanovni občni zbor podružnice Županske zveze za radovljiški okraj.	Županska zveza.
Iz Ljubljane.
Za II. prosvetni večer Prosvetne zveze, ki se je vršil predsinoči v Ljudskem domu, je vladalo izredno zanimanje, ker je bilo na programu predavanje dr. Korošca o postanku Jugoslavije. V nabito polni dvorani smo videli zastopnike vseh stanov, a predvsem inteligenco. V svojem predavanju je dr. Korošec posegel nazaj v predvojno dobo in orisal razvoj jugoslovanskega gibanja, nato podrobneje predstavil potek dogodkov med. svetovno vojno, majniško deklaracijo, Ženevo, Pariz... Zdi se nam, kakor da bi bili dnevi prevrata, dnevi prekipevajočega navdušenja in nekake omotice daleč, daleč za 1 nami. Zde se nam kakor daljne sanje. G. predavatelj — mož, ki mu pri nas pač pri-sloja prva beseda o tem, — nam jih je zopet predstavil kot živo resnico — v objektivni luči zgodovine, ne v rožnati zarji, kakor smo jih gledali takrat. A eno je poudaril na koncu: Edino prava politika je bila, delati
Nc-i.fcers.ej Se in res eiojbro
si lahko nabavite ženski plašč, moško suknjo ali obleko, če kupite
Velour sialvkno ali i!oiab>I.e
pri
A.. PoSokar, Eijul&Sjetna
poleg trga, pri Zmajskem mostu, in si pustite to napraviti po svoji
volj' pri zmerno ceno rsčunajočem krojaču.
skoro ni, vpije vprav ta kartografska zvijača po — Nemčiji: glejte, na Koroškem so tudi protestanti!
Kaj imamo mi pokazati nasproti temu delu naših nasprotnikov? Ničesar. Ce vprašaš danes v naših knjigarnah po kakem slovenskem zemljevidu Koroške, dobiš malomarni odgovor: »Ga nimamo.« In tudi slpvenske karte Primorske nimamo. Oni pa imajo poleg neštetih kart in knjig in razstav in Heimatinuzejev tudi atlante. Nobena druga pokrajina Italije nima take zbirke kart, kot jo predstavlja Bat-tistijev atlant za Primorsko ali Dainellijev za Dalmacijo. Tudi Štajerska ali Tirolska ali Nižje Avstrija nima atlanta: Koroška ga ima. Po vseh šolah ga bodo uporabljali, Nemčijo bodo z njim preplavili, v inozemstvo bo prodrl in bo povsod vzbujal vtis in celo znanstveno prepričanje, da je Koroška nemška dežela. Mi Slovenci pa lepo molčimo. In čakamo na kralja Matjaža. Ali smemo čakati?
Nova linredba za radiosprejemne postaje.
Poštno, ozir. notranje ministrstvo je uki-i i nilo te dni naredbo o dvajsetkilometerskem obmejnem pasti, obenem pa dovolilo od sedaj i naprej tudi tu bivajočim inozemceni radio-sprejemne postaje. Prošnje na notranje ministrstvo se tedaj omejujejo edino-le na inozem-j ce, medtem ko za naše tudi neposredno ob meji bivajoče državljane, zadostuje že samo prošnja na pristojno poštno direkcijo.
S tem je storjen velik korak, ki omogo. čuje skoro neoviran razvoj radiofonije po vseh naših krajih. Uspeh te naredbe se bo seveda takoj pokazal, v Sloveniji bo hitro na-

LUKULO" dišave
opti so najboljše!

na to, da se je ustvarila Jugoslavija, in edino prava politika je danes, Jugoslavijo ohraniti ln v njej pridobiti za Slovence mesto na solneu, pa gledati na to, da bomo na tem mestu enkrat vsi Slovenci združeni. — Občinstvo se je g. predavatelju oddolžilo za ta velezanimivd večer z burnim aplavzom.
Nocoj ob pol 8 vsi v Ljudski dom, kjer vprizori »Krekova mladina« igro >Na smrt obsojeni«.
Redek jubilej. Petdesetletnico zvestega službovanja pri eni ter isti rodbini obhaja te dni Marija Šink, služkinja pri gospej Justini Požarjevi, soprogi vladnega svetni ka v Ljubljani. Castitamo! — Srečna gospodinja, ki ima tako pomočnico! Castitamo tudi njej.
Poročil se bo danes na Brezjah g. Aloj-uij Štrubelj, stereotiper Jug. tiskarne, s po-sestnikovo hčerjo gdčno Urško Martine iz Rudnika.
Šentpetersko prosvetno društvo vabi svoje člane, da se udeleže pogreba umrle članice, gospe Uršule Tome. Pogreb bo danes po krščan. nauku iz Ravnikarjeve ul. 15.
Umrli so: Jernej Žnidaršič, zasebnik, 75 let — Zmagoslav Dornik, bivši gozdar, 87 let. — Ferdo Oblak, sin dninarja, 4 mesece. — Ivana Štupar, zasebnica, 89 let. — Dr. Ivan Šusteršič, odvetnik, 62 let. — Franc Farkoš, klerik, 22 let. — Franc Vrho-vec, sin krojača, 7 dni. — Frančiška Kraje, hči posestnika, 18 let. — Jožefa Drobnič, služkinja, 37 let. — Martin Podržaj, užitkar, 73 let. — Marija Pintar, hči delavca, 1 in pol meseca. — Anton Mlakar, tesar, 75 let. — Julij Antosijevič, elektrotehnik, 59 let. — Majda Franko, hči železničarja, 2 dni. — Ivana Žagar, zasebnica, 64 let. — Marija Regoršek, zasebnica, 69 let — Andrej Go-ričnik, zasebnik, 79 let.
Prostori za otroški vrtec. Mestna občina ljubljanska nujno potrebuje prostore za otroški vrtec v Št. Peterskem ali Poljanskem predmestju, obstoječe iz ene velike sobe in 1 manjše sobe. Ponudbe je poslati do 22. t m. z navedbo najemnine na mestni gospodarski urad.
Pralnica, likalnica in popravljanje perila, Šimenc Kolodvorska 8. Najsolidneje in najlepše delo v Ljubljani.	6976
Deset dinarjev je majhen znesek, vendar dobiš zanj veliko vrednost, če kupiš srečno srečko »Dijaškega podpornega društva*. Od tega boš imel trojno korist: 1. tri mesece — če brž kupiš — veselega upanja, 2. 15. januarja bogat dobitek, 3. prijetno zavest, da si pomagal našim študentom Zato piši po srečko odboru v Ljubljano, Miklošičeva cesta 5, ali jo pa kupi v domačem kraju.
Boj za prodajo cvetlic.
V »Uradnem listu« je bila 22. julija t L objavljena »naredba o vrtnarstvu v ljubljanski in mariborski oblasti«. S to naredbo je proglašeno »vrtnarstvo za rokodelsko obrt, kolikor se bavi z gojenjem cvetlic in okrasnih rastlin v toplih le-hah, rastlinjakih in drugih podobnih špeci-jalnih napravah kakor tudi s proizvajanjem cvetličnega semena za prodajo.«
Tu je čisto jasno povedano, kakšne vrste vrtnarstvo smatra naredba za rokodelsko obrt, za katere izvrševanje je potrebno obrtno dovoljenje oziroma obrtni list. To je ono vrtnarstvo, katerega se je treba posebej učiti, da se vzgajajo zlasti cvetice z umetnimi sredstvi, ki jih naredba tudi našteva: tople lehe (grede), rastlinjaki in špecijelne naprave. Nikjer pa naredba ne govori o vrtnih pridelkih ali špecijalno o cveticah, ki zrastejo brez umetnih sredstev. Kar zraste
samo, ni umetno, In tega se navadno tudi ni treba posebej učiti.	,
V tem smislu mora tolmačiti vsak pameten človek tudi dodatno naredbo ljubljanskega mestnega magistrata kot obrtne oblasti, ki »prepoveduje prodajo umetnih šopkov, vencev in aranžmajev na Vodnikovem trgu vsakomur, ki se ne bi mogel izkazati z obrtnim listom za vrtnarsko obrt.c Da je treba razumeti besedo »umeten« v dodatni naredbi mestnega magistrata v pomenu »z umetnimi sredstva«, kakor jih našteva ministrska naredba (tople lehe, rastlinjaki itd.), je razvidno tudi iz odstavka dodatne magistratne na-redbe: »Izvzeti so le oni prodajalci, ki se bavijo s pridelovanjem zelenjave in cvetic brez izvežbanega osobja (vrtnarskih pomočnikov) in brez priprav, ki so potrebne za umetno vzgajanje cvetic v rastlinjakih. Kot taki prodajalci pridejo predvsem v poštev kmetje, okoličani in zlasti pridelovalci zelenjave v ljubljanskih predmestjih.«
Tudi ta naredba je popolnoma jasna. Kdor ima na svojem vrtičku par glav solate ali nekaj strokov fižola ali pa nekaj navadnih cvetlic preveč, za katerih gojitev ni treba nobenih umetnih sredstev (rastlinjakov itd.l, ima pravico svoje blago uničiti, komu darovati ali pa prodajati in to tudi na Vodnikovem trgu, kakor izrečno stoji v dodatni nia-gistratni naredbi. Te vrste vrtni pridelki niso umetno vrtnarski pridelki ali izdelki,, ampak so navadni zemeljski pridelki, čeprav rastejo na kosih zemlje, ki jih imenujemo vrtove.
Jasno je dalje, da se dajo tudi iz cvetic, ki so zrastle brez umetnih sredstev, napraviti prav lepi novci, šopki in »aranžmaji« brez posebnega učenja. Zakaj torej ne bi smel človek, ki sme prodajati posamezne cvetice, tistih tudi povezati v šopek ali napraviti po svojem okusu »aranžman« in ga prodati? V ministrski naredbi in v dodatni magistratni naredbi tudi ni nikjer govora o onih »umetnih« cveticah, ki so narejene iz papirja, ampak samo o cveticah, ki jih je treba sbo-kevujaško gojiti v rastlinjakih itd.
Zato nam je nerazumljivo, kako da so mogli nekateri ljudje tolmačiti naredbo (ako, kakor se je to baje dogajalo te dni na Vodnikovem trgu, da razni revni ljudje, ki znajo iz papirnatih odpadkov napraviti nekaj »umetnih« rož iz papirja, svojih skromnih izdelkov ne bi smeli prodajati! Pravi urnet-no-vrtnarski izdelki so po pravici dragi in jih morejo kupovati samo bogati ljudje, ki jih tudi bodo kupovali. Kaj pa revni svet? Reveži pravih umetno-vrtnarskih izdelkov iz rastlinjakov re bodo kupovali, ker jih ne morejo, ampak bodo v skrajni rili 7a Vse svete sami skravžljali nekaj barvactega papirja, da okrase po možnosti grobove svojih dragih. Zato je preganjanje ubogih prodajalcev papirnatih vencev popolnoma odveč, ker ne delajo nikomur nobene škode.
Naglašamo, da se je tudi tržno nadzorstvo postavilo na to človekoljubno stališče, kar ie popolnoma v redu.
Iz štajerske.
NEČISTOSTI OBRAZA
kot: lišaje, ogrce, izpuščaje, krvave žilice itd zajamčeno odstranjuje panška emuln a ,.¥Mgme fldelina P.ttt", edino perfektno in ne.<kodl,ivo sredstvo ki ga priporočajo mnoge zdravnik? kapacitete, za umivanje polti, ki preprečuj rarvoi dub in daje licu mlodeniški .zgled in svezost. Vsak dan pride številno ppznam. Dobiva se v lekarnah, drogerijah ,n parlumernah za ceno Din 30-- za steklenico. - Glavno skladišče v :-: Jugoslaviji: Zagreb, Gaf*va nlwa 8. :-:
Solčava. 2e dolgo željeno gostilniško koncesijo je g. Logar zdaj le dobil. Da bo to v veliko korist vedno naraščajočemu tujskemu prometu, ni treba omeniti. Vsem, ki so šli g. Logarju na roko pri pro«nji za koncesijo, bodi v ime turistike izrečena zahvala.
Cesta Lesično—Grobelno. Že zadnjič je »Slovenec« poročal o važnosti zgradbe te ceste za kozjanski okraj. Okraj bi z njo brez dvoma v gospodarskem oziru mnogo pridobil. Kadar bo omenjena cesta gotova, bo zadeva z avtomobilno poštno zvezo iz Grobelna čez Kozje, Bizeljsko v Brežice na dnevnem redu. Morda to zaenkrat še ne pride v poštev, ker cesta iz Podsrede do Sv. Petra za avtomobil-ni promet ni dovolj ugodna. Pač pa bi se sijajno obnesel avtomobilnopoštni in osebni promet iz Grobelnega do Podsrede. V tem slučaju bi dobili kraji: Prevorje, Pilštanj, Kozje, Buče in Podsreda pošto dnevno že dopoldne, sedaj jo seveda dobivajo še-le proti večeru. Mnogi, ki morajo sedaj potovati peš ali pa drago plačati voz do postaje Mostinje ali Rajhenburg, bi se za malo svoto pripeljali do postaje Gro-belno, kjer imajo potem ugodno direktno zvezo v Celje, Maribo- ali v Ljubljano. Pri tem dobijo te ugodnosti župnije: Sv. Peter pod sv. gorami, Polje, Podsreda, Buče, Kozje, Pilštanj, Zagorje in Prevorje. Na«i kmetje, ki s?-daj omagujejo pod neznosnimi bremeni, bi si vsaj malo oddahnili, ker bi vino in poljske pridelke lažje in bolj- orodali. Naj merodajni krogi na vse to mislijo že sedaj, ko se bo sestavljal tozadevni proračuni
IZ MARTBORA.
Spomin na dr. Medveda. Mariborčan se jc vendar našel in brez daljših debat dokazal, da je hvaležnost nekaj dejanskega. Določil je večjo svoto za popravo dr. Medvedovega groba, njegovo okrasitev in primerno marmornato spominsko ploščo pokojnika. Grob s spominsko ploščo bo dogotovljen do sv. svetih. Slo je vendar brez — pripravljalnih odborov.
Umrl je včeraj v mariborski bolnišnici ravnatelj državnega ženskega učiteljišča gosp. Franjo V o g 1 a r. V petek ga je v šoli zadela kap. Ravnatelj Voglar se je svoj čas živahno udejstvoval v politiki, bil je poslanec SDS v ustavotvorni skupščini. Pogreb bo v ponedeljek ob štirih popoldne iz mestne hranilnice.
Občni zbor društva profesorjev se vrši danes ob pol 11 na drž. gimna iji. Na občnem zboru se bo volil zlasti nov od' or. Istočasno se vrši tudi občni zbor »Samopomoči«.
Organizacija občinskih uslužbencev. Na ponovne pozive v časnikih se je do sedaj prijavilo iz cele Slovenije komaj 46 občinskih uslužbencev. Po naši sodbi je vseh občinskih uslužbencev nekako 200. Zganite se še ostali, javite takoj svoj pristop k organizaciji, da bo mogoče še letos sklicati ustanovni občni zbor. Prijave sprejema »Zveza nameščencev auto-nomnih mest v Sloveniji v Mariboru.
Gibanje prebivalstva v preteklem letu. Naglašali smo že značilnost našega obmejnega mesta, da je namreč bilo v letih neposredno po prevratu zatočišče mnogim, ki so upali najti v njem svojo bodočo srečo, bilo pa tudi izhodišče onim, ki so nad njo obupali, zlasti iz narodnih ozirov. V mariborskih listih se je tekom letošnjega poletja sprožilo vprašanje našega tujskega prometa, zgovorni in dolgovezni člankarji so sprožili tudi vprašanje, kam se naše mesto bolj nagiba: ali proti Zagrebu ali proti Ljubljani, ne da bi prišli preko časopisnih uvodnikov in generelnih priporočil, ne da bi govorile tudi mrtve številke, ki so še najbolj zgovorne. Dobili smo v roke tudi te
Najboljše in najcenejše kupite maje, volno, trikotažo, rokavice, nogavice, nahrbt. nike za iolarje in turiste, potrebščine za iivilje krojače, čevljarje in sedlarje pri JOSIP PETELIN C*U LJUBLJANA, poleg Prešernovega spomenika (ob Na	_vodu)_Na malo j
in jih objavljamo, da bodo dobra podlaga"^ nadaljno debato. Te številke podkrepljujejo tudi našo gornjo trditev, da smo znešeni od vseh vetrov, med Slovenci prevladujejo Pri. morci, zastopane pa so vobče vse države, s katerimi živimo v olicijelnem prijateljstvu ali sovraštvu. — Koncem leta 1924 je štel Marj. bor 28.378 prebivalcev in 2537 vojaštva, torej skupno 30.915 oseb. Med temi je bilo 26.872 Jugoslovanov -j- 2537 vojakov. Pripadnikov Avstrijske republike je bilo 663, Nemčije 29, Čehoslovaške 419, Italije 244, Rusije 72, Ma-žarske 41, Francije 7, Poljske 12, Švice 6, Anglije 6, Amerike 6 in Grčije 2. — Tujski promet v letu 1924. izkazuje zglašenih tu- in inozemcev v hotelih in prenočiščih 20.599 oseb. Zglašenih tuzemcev v zasebnih stanovanjih je bilo 7454, odglašenih 5050, tedaj se lahko sklepa, da je ostalo jih pri nas 2396. Zglašenih inozemcev s privatnih stanovanjih je bilo 1499, odglašenih pa 1787, kar bi pomenilo za nas minus 288 oseb. Primerjati je treba še števil-ke letošnjega leta, katere upamo dobiti ( seveda približne — in bo mogoče razmotriva-nje o nazadovanju ali napredovanju, našega mesta.
Newyork v Mariboru, Podjetnemu g. Ro-gliču se mora priznati, da smatra inštitucijol kina ne samo za zabavališče, ampak tudi kot kulturno inštitucijo. Z grandioznim filmom »Newyork« je prelomil mariborske kinske običaje, ter je ta zanimivi in poučni film, ki .nas seznanja z amerikanskim življenjem, brez dvoma vsakemu priporočljiv.
IZ CELJA
Vsem trgovcem špeceristom. Na opozorilo tukajšnje finančne kontrole, da nekateri trgovci, posebno engrosisti, ne smatrajo za potrebno, blago, katero podpada trošarini, opremiti z vidnim znakom o plačani trošarini in da morajo ta vidni znak prenesti tudi na ono blago, ki ga razpečavajo detailistom, opozarja gremij trgovcev v Celju vse trgovce špe-ceriste, da si naj pri okrajni finančni upravi preskrbijo potrdila o plačani trošarini. Četudi n. pr. je engrosist trošarino na dotičnem blagu plačal in da isto namerava razposlati drugim detailistom, mora fakturo k vsaki pošiljki pustiti od tukajšnje uprave finančne kontrole potrditi ali izposlovati si posebno potrdilo o plačani trošarini. Vsak tak prestopek se kar najstrožje kaznuje. Toliko prizadetim v vednost in ravnanje.
TZ TRBOVELJ.
Ženski shod se vrši danes v nedeljo ob 4 popoldne v Društvenem domu. Govori g. Cilka Krekova. Ženske se vabijo k mnogobrojni udeležbi.
Proračun občine in proračun krajnega ubožnega zaklada občine Trbovlje za 1. 1926. je in bo skoz štirinajst dni pri županstvu javno razgrnjen. Morebitne opombe se smejo v teku gornjega roka pri županstvu vložiti.
Otvoritev trgovine! V Petelinovi vasi sc je zopet otvorila manufakturna trgovina gosp. Sporna, katera nekaj časa ni poslovala.
Interesente
vabimo brezobzirno na ogled naše krasne zimske zaloge OBLEK in SUKENJ.
JOS. REJiiSSl — UUB JHN£.
raslo število radioamaterjev. Skupni nastop radioklubov potom radio-zveze v Zagrebu je končno rodil zaželjeni uspeh, in dolžnost vseh radioamaterjev je, da čim številneje pristopajo k radioklubom.
Evropska radiofonija.
Odkar se je radiofonija razširila po srednji in zapadni Evropi, je opaziti, da pridobiva še vedno na številu oddajnih postaj in tudi v raznovrstnosti oddajnih radioprogramov imajo radioamaterji dovolj na izbiro. Polagoma prihajajo že tudi španske in francoske postaje v ospredje, dasiravno v umetniškem oziru ne nudijo prvovrstnih programov. Trikrat na teden se oglasi Budimpešta z poizkusno od- i dajo na valovno dolžino 572 m. Oddaja je razmeroma močna in za naše kraje sprejem zelo ugoden. Do sedaj so zaporedoma oddajali direktne, tehnično dokaj dovršene operne prenose.
Dunaj obeta v tem mesecu močnejšo oddajo polom nove radiofonske postaje. V umetniškem oziru nadkriljuje dunajska skoro vse druge evropske oddaje. To se je opazilo osobito pri zadnjem prenosu iz Konzerthaus-a ob priliki slavnostnega Straussovega koncerta. Prav dobri- sprejem nam nudita zopet ojačeni postaji Miinchen in Berlin, ki se odlikujeta z mnogimi direktnimi opernimi prenosi. Nova posta ja v Milanu se nahaja šele v poizkusnem Stadiju, oglaša se šele po polnoči in amaterji jo žc z ozirom na obstoječe operne prenose svetovuozuane »Scale« prav željno pričakujejo.
Fonofilm.
Pred nekaj tedni se je vršilo v Newyorku letno zborovnnje časnikarjev, katero je »otvoril« orav i>o amerikanske predsednik Coo-
lidge sam. Dasiravno ni bil navzoč, se je vseeno prikazal na — filmu, njegov glas pa so čuli zborovalci iz megafona. Cela reprodukcija je tako v optičnem kakor tudi v foničnem oziru izborno uspela iu to tem bolje, ker se je obenem njegov nagovor oddaljil fonično še naprej potom njujorške radio-postrje.
Posnetek vsega se je vršil že teden dni popreje s takozvanim fonofilmom — najnovejšo iznajdbo Lee de Foresta, znanega iz-um.Holja elektronke.	Ing. I). T.
Dva koncert?
V Kamniku.
Koncert ljubljanskega frančT nukega zbora v soboto, dne 10. oktobra 1925, v šu-tenski dekanijski cerkvi je izredno uspel. Prišlo ga je poslušat okoli 1000 ljudi iz mesta in iz okolice. Razen mnogoštevilnega meščnnstva smo opazili člane okoliških cerkvenih zborov v velikem številu, kar znači, da je bi! koncert izrednega, ne samo umetnostnega, ampak predvsem vzgojnega pomena -za cerkveno pesem in cerkvene zbore. Naši oevsld zbori goje slovensko cerkveno pesem. Program frančiškanskega zbora se nam vidi pa ravno v tem oziru zgrešen. Izmed 16 zborov in skladb jih je bilo 1.0 od nemških skladateljev, kjer jc prevladoval Gruber s tremi skladbami. Pravijo, da nemški cerkveni skladatelji pojo bolj ljudstvu iz srca kot pa naš Premeri, Kimovec in Sattner in sploh slovenski komponisti. Nc vemo, če ta trditev drži Vsaj na tem koncertu so brezdvomno najbolj ugaiale Premlove in Sattnerjeve pesmi, med zadnjimi zlasti »Božična«. Ali ni Premrl vzrastel iz slovenske narodne pesmi? Pa ne bi šel iz srca v srce? In Sattner, ki poje, kakor samo naš človek more in zna peti? Pa dalje Kimovec, Hcchreitcr, Mav, K. Adamič, Pogačnik in drugimlajši in starejši, da nc omenim tudi Foersterja, Rihar-ja in Vavkna. Največ pesmi teh sktadateljev ooio naši zborL Ali na hi bila hvaležna nnloifa
frančiškanskega zbora, ako bi nam s svojim, res izredno finim in v srce segajočim izvajanjem pokazal, kako treb a peti pesmi teh skladateljev, da pridejo do veljave? In če bi bil vzporedil mea te pesmi tudi kaj sodobnih nemških (ako že ravno ni pri rokah hrvatske sv. Cecilije in . morda kake ruske cerkvene pesmi) in nam na ta način pokazal lepoto slovenske cerkvene pesmi in njenega razvoja, bi mu bili stokrat bolj hvaležni kot smo mu danes.
Najlepše od vseh pesmi so bile predna-šane brezdvomno Hummelna »Povej srce«, Prcmrlova »Danica priplava« in Sattnejeva »Božična«, ki so res užgale. Sopran gospe Ba-iukove je posebno v višini izredno ugajal, enako tudi tenor-solo posebno v dvospevu »Ave Marija« iz Sattnerjevega »Assumptio«. Basi so bili pač nekoliko prešibki, posebno v »Glo-riji«, a prijetni, dočim v altih tega ne moremo trditi. Nekoliko je motilo tudi preveč zaganjajoče se povdarjanje posameznih zlogov posebno v sredi programa. Morda se je to godilo z namenom, naše pevske zbore opozoriti na po-vdarek.
Gospodu prof. Vedralu so orgle dobro pele in ie na njih napravil, kar se sploh napravili tla. Da pa jim manjkajo predvsem re-gistri-jezičniki, ni krivda Vedrala, ampak onega, ki jih je stavil, oziroma jih dal vstaviti. Zato je bilo spremljevanje precej enolično in tudi v solo-trikah ni mogel g. Vedral prav izraziti tega, kar je hotel.
Preko vseh pa občudujemo g. dirigenta in skladatelja g. p. Hugolina Sattnerja, ki o njem skoro ne bi mogli verjeti, da v teh letih vodi zbor in ga uči s tako mladeniško živahnostjo in kljub temu mirno in z mladim prožnim srccm. Hvaležni smo mu, da nam je pokazal, kako treba peti, ter ga prosimo, naj koncert kmalu ponovi. In takrat naj nam pole_g tega kako pokaže tudi, kai in kako naj po)o naši zbori, da bo krasna slovenska pesem prišla v dušo slehernega našega človeka. S. S.
V Kranju.
Kranjsko pevsko okrožje je v nedeljo 11. oktobra Drvič odredilo okrožni koncert. Udeležilo i
se ga je sedem zborov, ki so sestavili mogočen skupen zbor krog 150 pevcev. Skupno petje pod vodstvom g. Mohorja je bilo navzlic prvemu poskusu dobro, gladko je teklo, ritem se niti v težavnejših gibih ni spotikal, glasovi so bili krepki, polni, zlasti moški kar mehki in voljni, tako da smo n. pr. Gerbičev »Slovanski brod« v moškem zboru z resničnim užitkom poslušali. Bas j« bil naravnost grmeč, pa prav nič divji, prvi tenor, ki v podeželskih zborih kaj rad kriči, je bil nepričakovano prožen, kar sočen celo. Živi soprani, gosti, široki alti v mešanih zborih so kazali izho-ren pevski materija], če so bili prav za spoznanje manj uglajeni kakor moški glasovi. Seveda, če se v vse zbore zanese — in to se gotovo bo — zgled drugih okrožij, ki že dlje delujejo, nam to dokazuje — prav točna deklamacija z lepimi, dobro pripravljenimi poudarki, besednimi, stavkovimi, čuvstvenimi; če se vsi zbori do zadnjega pevca nauče zavestno peti in vsak slog in ton v vsej njegovi polni dolžini vzdržati brez neutemeljenih presledkov, bo kranjsko okrožje s svojimi, v celoti prav lepimi, polnimi, deloma kar izvrstnimi glasovi težko če ne kmalu druge prekašalo. — Samostojno sta nastopila samo dva zbora, številni, močni šenčurski in po številu pač skromnejši, po vrlinah pa vsega priznanja vredni tržiš k i, ki se je odlikoval zlasti po nežnem čuvstvovanju, lepi deklamaciji in čisti, jasni intonnciji in je pazljivo poslušalstvo očividno globoko ogrel Zakaj ostali zbori niso samostojno nastopili, se čudimo, saj je pred dvorski n. pr., ki je nastopil pri piija-teljskem sestanku po koncertu, pokazal toliko nežnosti iu prikupne lepote, da nas je močno znsc zavzel. — Med odmorom je nastopil t r ž i š k i salonski orkester in dosegel mnogo P"-hvale. — Pred koncertom je okrožni pred-sedm' g. C.Mohor v primernem govoru razvil nek.' prav dobrih misli o pomenu in važnosti petja z versko, kulturno in družabno življenje Pozivni j šolo, naj ndadino, kakor jo nauči brati črke in ši; vilke, nauči brati tudi note, potem še le se I) pevska umetnost mogla prav razmahniti.
Po prireditvi je pri prijateljskem sestank nagovoril pevce predsednik Pevske zveze g. An Dol i nar in navduševal zn vztrajno, požrtvovn no delo, ki mora po teh prvih, nenričakovano lepili uspehih roditi šo leoSili.	K.
Smrtno ponesrečil se je na dnevnem kopu Doberna pri Dukiču Kokot Anton, 18 letni flladenič, doma iz Ptuja. Padel je nanj velik kamen, katerega je na vrvi navezanega lopo-!ilo izdrlo iz vagona, ko se je vlak že pomikal. Bil je takoj mrtev.
HRASTNIK.
Nezgoda. V ponedeljek, 12. t. m. se je iri delu ponesrečil mlad 20 leten rudar Novak Uetan. Priletel mu je velik kos nasipa v nošo ter ga težko poškodoval.
Puroka, V nedeljo, 11. oktobra sc je po-očil tukajšnji rudniški kurjač Gvido Podmu-lik s Frančiško Podstudenšek, hčerko rudarja ;ranca Podstudenška.
Sneg. V noči od 14. na 15. okt. je močno leževalo, nato je zapadel po bližnjih hribih jrvi sneg.
Umesten opomin. Rudniško ravnateljstvo e izdalo razglas, v katerem opozarja starše ia vzgojo otrok, ki je ponekod zelo poman-klji.va, in sta se v zadnjem času pripetila že dva slučaja, kjer so otroci vsled porednosti ali neprevidnosti drug druzega poškodovali.
Tečaj za knjigovodstvo. Društvo rudn. nameščencev je priredilo na deški ljudski šoli* za svoje člane, kakor tudi njih svojce knjigoved-stveni tečaj, ki bo trajal 3 mesece in ki ga vodi g. profesor Franjo Sič iz Ljubljane. Pouk se vrši vsako soboto zvečer in ga obiskuje 25 oseb, kar je zelo razveseljiv pojav.
Ali hočete biti srečni in zadovoljni? Tedaj naročite srečke bogate loterije »Kat. prosv. društva« v Sv Petru pod Sv gorami, ki stane samo 5 Din. Dobitkov je 250 v vrednosti 50.000 Din. Ne zamudite torej ugodne prilike, temveč pišite še danes na »Loterijski odbor kat. prosv. društva v Sv. Petru pod Sv. gorami« in priložite tolikokrat po 5 Din, kolikor srečk si želite. Resnica je, čimveč boste kupili srečk, tembolj ste sigurni, da zade-nete. Ne odlašajte!
RajhenSiuršk! ropar prijet.
Pred 14 dnevi so, kakor poročali, štirje roparji napadli v Senovem pri Rajhenburgu rudniškega inženirja Franca Forgesa in rudniškega uradnika Jerneja Peteres ter jima odvzeli 350.000 Din, ki so bili namenjeni za izplačilo delavcev. Eden teh roparjev je sedaj prišel pravici v roke. Policija v Va-raždinu je namreč v neki zloglasni hiši prijela Fabjana Gršiča, katerega je bil že pri napadu spoznal g. Peterca. Ker se je Gršič na vse pretege upiral, so ga močno uklenili in prepeljali včeraj po železnici preko Pra-gerskega v zapore okrožnega sodišča v Celju.
Kamnik. Tudi mi smo praznovali obletnico koroškega plebiscita. Popolniti pa moramo »JutrovO« poročilo v toliko, da je bil ad hoc sestavljeni orhester Narodne čitalnice dopolnjen in pomnožen s člani ne »naprednih« društev in tudi s člani društva Kamnik«. In ko se je odstranilo nesporazumljenje glede načina
vabil k prireditvi, je ori uprizoritvi »Volkuna« sodelovalo tudi društvo »Kamnik« s svojimi članicami v narodni noši ter da je pri uprizoritvi večera v »Kamniškem domu« sodelovalo le pevsko društvo »Lira« )■ ot tako.
S tem_ bi bilo popravljeno poročilo »Jutra« po dejstvih. A vseno moramo biti veseli,
da je vsaj ob tej priliki tudi v Kamniku vzrast-Ia zavest, da smo Kamničani ne samo pripadniki ene aH druge politične stranke, amoak predvsem Slovenci in ljudje, ki nam posebno
v malem kraju kot je Kamnik, že malce preseda politika v osebnem občevanju in bi se morda^našla platforma, ki bi si na njej podali roke ljudje, četudi bi ostali vkljub temu somišljeniki ene aH druge stranke. — Obe prireditvi i v »Čitalnici« i v »Kamniškem domu« sta bili obiskani polncštcvilno in pri obeh smo opazili pripadnike vseh strank. Izvajanje orkestra, »Lire« in godalnega kvarteta je bi'o izborno in je posebno v »Kamniškem domu« vsled akustične dvorane prišlo do polne ve-
ljave. Zato se zelo veselimo in Želimo, da se kmalu najde zopet prilika za skupno prireditev.
Žalec. Tukajšnja podružnica Jug. Matice je priredila dne 10. oktobra v telovadnici osnovne šole prav dobro uspeli Koroški dan, katerega so se udeležili v lepem številu Zalčani in okoličani brez razlike političnega naziranja. Tako je prav! — Ko je podruž predsednik pozdravil navzoče in otvoril manifestacijsko zborovanje, je p. g. kaplan M Ratej razmotrival koroško vprašanje z verskega, g. strokovni učitelj F. Kovač s šolskega in g. nadučitelj R. Vrečer z občepolitičnega stališča. Med posamezne govore so se vpletali pod spretnim vodstvom g. Vrečerja sledeči moški zbori: Aljaž »Triglav«, O. Dev »Kje so tiste stazice?«, V. Novak »Bog in Slovan« in Bože pravde. — Predsedništvo podr. Žalec Jug. Matice se tem potom prav iskreno zahvaljuje za složno in vrlo sodelovanje vsem govornikom in pevcem, kakor tudi naši navdušeni narodni delavki gdčni Jani Ilodni-kovi za prekrasno, v srce segajočo deklaniacijo.
Rajhenburg Tudi naš trg se je dostojno spominjal nesrečnega koroškega plebiscita V nedeljo se je razvil sprevod z gornjega trga, kjer je pozdravil navzoče g. kaplan Slander in razložil pomen manifestacije V sprevodu so korakali gasilci, Orli, Sokoli, Orjunaši in številno občinstvo brez razlike mišljenja. Na »trgu« se je vršila prava manifestacija. Nastopil je na nalašč zato zgrajenem odru govornik g. Jakopec, nadučitelj iz Senovega pri Ra.ihenburgu in nam v preprostih, pa iskrenih besedah podal važne momente iz slovenske preteklosti, orisal nam življenje naših neprostih koroških bratov in nas pozval, da delujemo tudi mi za njih skorajšnje osvobojenje in lepšo bodočnost. Sledile so deklamacije in recitacija (Pregljev: 10. X.), pevske točke združenega moškega zbora 28 pevcev: Gor čez izaro, Čej so tiste stazice, Oj, Doberdob in Slovenec sem, vmes pa je igrala gasilska godba. Sledila je še okusno aranžirana živa slika, nato pa je zaključil g. kaplan Šlander prireditev s pozivom, da združimo vse svoje moči in jih usmerimo na cilj, ki nam mora biti svet in katerega doseči naj nam bo sveta dolžnost: Korotan mora biti zopet naš! — Vsa prireditev je bila dostojanstvena in resna, delovali so vsi brez ozira na strankarstvo pripadnost in pokazali, kaj se da storiti z združenimi mečmi.
Dol. Lendava Radičevski shod Preteklo nedeljo je bil tu shod, ki ga je sklical Radičev prekmurski poslanec Hrupič Na shod so vabili i Slovence i Mažare veliki plakati, razposlani v vse okoliške vasi Po veliki maši, ko se je zbralo največ ljudi na trgu pred »Krono«, je otvoril shod g. Hrupič, ki je imel tudi kratek govor v slabi ma-žarščini. G. Hrupič nam ni vedel povedati drugega kakor: »Ljudje božjit Vse se ne more zgoditi v enem dnevu. Čakajte, čakajte, potrpi te, enkrat bo že vse prišlo Mi namreč nismo sami, za nami stoje radikali, a oni so trdoglavi. Volivci, imejte potrpljenje z nami!« Med sličnim govorjenjem je prišlo do ostrega protesta med volivci-po-slušavci, ki še niso pozabili medenih obljub radi-čevskih agitatorjev — Drugi govornik je bil dr. Pernar, ki se je oprostil, da ne more govoriti v našem materinskem jeziku. Njegov govor se je sukal samo okrog slovenskih »popov«. Kar je pa nas Prekmurce najbolj zanimalo, namreč agrarna reforma, o tem je g. Pernar molčal. Ljudi na shodu je bilo morda kakih tristo, ki pa so se že med govori začeli razhajati. Tako je bil ves shod velika nolomiia.
Litija. Tudi naše hribe naokoli je v noči na četrtek pobelil prvi sneg in mraz je že potrkal na naša vrata. Sicer skuša popoldansko
soJnce mraz za enkrat še pregnati, toda toplota solnčnih žarkov je že preveč opešala, da bi moglo znanilko zime, mraz zadržati.
S popravo našega zanikrnega mostu so vendar enkrat pričeli, popravo je na javni dražbi prevzela stavbena tvrdka inž. Dukič, tako da je upanje, da bodo letos most za silo
Eokrpah Saj je pa tudi že skrajni čas; saj je llo tramov e, ki jc nosilo most, na enem koncu že tako nalomljeno in skrivljcno, da je bila resna nevarnost, da se začetni del mostu lepega dne poruši. Mostnice so pa po stari navadi vse pregnite, tako da kdor hodi po njem, misli, da hodi po kaki zorani njivi, ne
f«
— ■ -------1 -»	fj»-» uuivi	iiji v i, 11V
po mostu, ki bi moral biti gladek. Krivda Ježi precej v tem, ker polagajo za mostnice sveže trame, mesto popolnoma suhih in še te bi morali preje s kakim oljem, karbolinejem ali sličnim prebarvati, da bi proti mokroti, kateri je most najbolj izpostavljen, delj izdr-žali. Država, ki ta rnost »upravlja« in ga seveda premalo popravlja, bi si na ta način lahko precej denarja prihranila. No tudi s to »fli-karijo« mostu, ki bo stala državo okoli sto tisoč dinarjev, ne bo koncc zabavljanja, en kratek čas bo držalo, potem bo pa zopet vse po starem, tramovje nalomljeno, mostnice pa pregnite. Zato je pa skrajni čas, da se prične akcija, da dobi Litija nov železobetonski most Saj_ je bil^že večkrat obljubljen in tozadevni načrti so že več let zgotovjeni in leže baje pri gradbeni direkciji v Ljubljani, kjer čakajo na kredit. Pa tudi iz gospodarskega stališča bi bilo za državo bolje, da zgradi ta novi most, ker vsakoletna popravila stanejo državo več, kakor pa bi zahteval kapital, katerega bi se investiralo v novi most, obresti. Zato pa mora biti vprašanje novega železobetonskega mostu za Litjane in vso okolico, ki je navezana na ta most, vedno pereče in aktualno.
Mirna. Čakamo in čakamo Meseci in meseci so^ minuli, kar je razpuščen občinski odbor, pa noče in noče biti novih volitev. Mi smo doslej vedno mislili da še velja zakon, da je treba razpisati volitve v šestih tednih, pa vidimo, da za Mirno ta zakon ne velja. Ali ni nekaterim nič mari, tla pridemo do rednega občinskega gospodarstva?!
Orlovski vestnik.
Orlovski odsek na Vrhniki ponovi danes v Rokodelskem domu ob 7 zvečer »Deklo z biseri«. Okoličani, pridite! Preskrbite si pa že čez dan vstopnice v konzumu.
Cerkveni vestnik.
Meščanska Marijina konjrcgacija pri sv'. .Jožefu ima danes ob 7 zvečer v kongregacijski kapelici svoj rodni shod. Polnoštevilno!
Nova knjižnica. Osrednje vodstvo Marijinih družb za ljubljansko škofijo jo zasnovalo versko-prosvetno knjižnico i imenom »Gabrijel« in z namenom širiti Marijino češčenje med vsemi sloji in stanovi, zlasti pa, ie poglabljati v Mar družbah. Ce; ičenie preblažene Device in Matere božje Marije je neobhoden sestaven del katoliškega življenja. To češčenje pa mora odgovarjati časti in pomenu Nje, ki se časti. Češčenje Marijino »v duhu in v resnici« zahteva, da poznamo vzvišenost njene osebe in službe. To spo-znavanje, ki se upira na nauk naše sv. Cerkve, hoče poglabljati in širiti pričujoča knjižnica »Gabrijel«, hoče duhovnikom iu družbam, redovnikom in redovnicam in vsem vzgojiteljem Marijinih otrok podati verski nauk o Mariji s poseb-
tlata
J visoko plemenita in najfinejSa $
I zdravikščna mešanica
v najdovršenejši popofnasti, ledina obstoječa čajna mešamcS j najfinejših cvetov in nepre- I j Jcosijiva v izdatnosti, v porabi | ne dražja kot srednje vrste.
nim ozirom na krščansko življenje posameznih sta-" nov. Marija ni le Mati Kristusova, marveč prva kristjana, najzvestejša podoba njenega Sina. Vsak kristjan ima torej v njej najlepši vzor in načrt za izpolnitev svoje življenske naloge. Pravo in zdravo Marijino češčenje mora biti v zvezi s posnemanjem njenega zgleda, če ne je brezplodna navdušenost m saiijavost. »Gabrijel« bo širil med nami Marijino češčenje v obliki knjižnice, ki bo z novim letom naprej — izhajala trikrat na leto: za božično, velikonočno in binkoštno dobo. »Gabrijel; ne bo oznanjal o Mariji ničesar, kar ni teološko utemeljeno. Neprevidni Marijini pisatelji so s svojimi izvajanji Iajiški svet večkrat odiujil Marijinemu češčenju. ftauk sv. Cerkve in sv. pisma zadostuje, da se zapoje Materi človeškega rodu veličastna himna: Ave Maria! Posamezna knjiga te versko-prosvetne knjižnice bo obsegala osem do deset pul osminke oblike in ne bo stala nad dvajset dinarjev. Načrt za prvih petnajst zvezkov prosvetne knjižnice je že narejen in se v kratkem objavi. Vodstva Marijinih družb se bodo na to publikacijo opozorila še s posebno okrožnico.
Katoliški vestnik.
Poročilo o kongresu za vzhodno bogo-slovje v Ljubljani bo v kratkem dotiskano, Objavljeni bodo slovenski in hrvatski znanstveni in cerkveni govori, latinska predavanja, poročilo o pripravah in poteku kongresa, Poleg predavanj, ki so se čilala na kongresu, bo objavljen obširen članek belgrajskega univerzitetnega profesorja Zivoiina Periča) »Jedan Bog, jedna Crkva«; ta članek srbske-ga učenjaka bo brez dvoma zbudil mnogo pozornosti. Poročilu bo pridejano pet slik raznih skupin udeležencev. Knjigo bodo prejeli vsi naročniki »Bogoslovnega Vestnika«, a izšla bo tudi posebe. Že sedaj opozarjamo na to važno delo velike znanstvene in praktične vrednosti.
Rim. Sredi septembra je zboroval medna-rodni kongres katoliške mladine. Na kongresu je bila med drugimi tudi sprejela resolucija, katera prepoveduje kat. mladinskim organizacijam udejstovati se na političnem polju. Te organizacije, katere slone na temelju »katoliške akcije«, naj posvete vso skrb globoki verski, pravi socialni izobrazbi, da se bodo njeni člani enkrat mogli udejstovati kot dobri državljani.
raglanov, zimskih sukenj in površnikov, od onih, ki jih ima v zalogi tvrdka
Drago ScftW3b, Ljubljana-
nI dobili.
Narodno gledališče v Ljubljani.
Drama.
Začetek ob 8 zvečer. Nedelja 18. okt.: »Zimska pravljica«. — Izven. Pondeljek 19. okt.: »Periferija«. — Red E. Torek, 20. okt.: Zaprto. Sreda. 21. okt.: »Zimska pravljica«. Red C. Četrtek, 22. okt.: »Pegica mojega srca«. Red D.
Opera.
Začetek cb pol 8 zvečer. Nedelja 18. okt.: »Cavalleria rusticanar, -Oluma-
či«. — Izven. — Znižane cene Ponedeljek 10. okt : — Zaprto Torek, 20. okt.: »Manon«. Red F. Sreda, 21. okt.: »Mrtve oči«. Red B. Četrtek, 22. okt.: »Nabor/. »Povratek«. Premijeri.
Red E.
*
Pancs sta v Narodnsm gledališču v Ljubljani •Ive predstavi Drama vprizori ob 8 zvečer prekrasno Shakespearovo delo »Zimska pravljica«, ki bo brez dvoma eno najpriljubljenejših Shakespearovih del. kar se jih je igralo na našem odru V Pravljici, ki je pri vseh dosedanjih reprlzah iz-
■	no uspela, nastopi skoro vse dramsko osebje. ! «". s vloge nosijo vsi naši najboljši igralci.
■	' ;avK. prt kateri sodeluje tudi vojaški orke-'ler, je izven. — V operi pa boste danes ob pol 8 Zvcčer priljubljeni operi »Cavalleria rusticana« ln •Olumaci«. V prvi operi bodo prvič zadonele orgije. ki so pravkar postavljene na našem opernem oiru. V Cavallerlji pojejo gg. Thiery, Poličeva in "»pasova ter gospoda Balaban in Kovač. V Glu-jnačih pa nastopijo: gospa Lovšetova prvič kot •jodda ter gg Holodkov, Orlov, Mohorič in Mitrovič "perna predstava se vrši pri znižanih cenah.
Premijera slovenske izvirne opere »Nabor« 'a Hatzejeve opere »Povratek« ho v četrtek dne -2. oktobra. O obeh izvirnih delih še spregovorimo
Z BELGRAJSKEGA GLEDALIŠČA.
7,a tajnika in ravnatelja drame na belgraj-"keni Narodnem gledališču je imenovan dr. Branko G a v e 1 a.
Prosvetna zveza.
Seja Stolne prosvete v pondeljek zvečer ob 8 v Jugoslovanski tiskarni.
šiškarji poior! Danes zvečer ob pol 8 bo v samostanski dvorani gledališka predstava »Strah v grajskem stolpu«, igra petdejanka. Cisti dobiček bo za novo cerkev. Vljudno vabljeni!
Kat. prosvetno društvo v Šiški javlja svojim članom in članicam, da se vrši redni vsakoletni občni zbor v pondeljek 26. oktobra ob pol 8 zvečer v samostanski dvorani. Program je razviden iz obvestila, ki je nabit na vratih dvorane. Vabljeni vsi člani; kot legitimacijo prinesite s seboj članske izkaznice I — Odbor.
Krekova prosveta v Ljubljani priredi nocoj oh tričetrt na 6 skioptično predavanje: Sv. mala Terezija Predaval bo g. spiritual dr.'C. Potočnik.
Knjžnlca šentpetorskega prosvetnega društva je odprta vsako nedeljo od 10 do pol 12 in vsako sredo od 6 do 7. Izposojevalnina priznano najnižja. Prijatelji knjig, sezite po njih!
Tržič. II. redni »Prosvetni večer« društva sv. Jožefa se vrši v pondeljek 19 oktobra ob 8 zvečer v_ Našem domu. Ves večer bo posvečen spoznavanju Koroške zemlje, njenih običajev in navad, njene pesmi in sploh cclotne kulturo. Predavanje koroškega rojaka dr Rozmana bodo pojasnjevale ski-o-rtične slike Na sporedu je tudi nastop moškega /.bora in salonskega orkestra. Vabljeni vsi!
Šmartno pri Kranju. Danes se vrši skioptično predavanje v društveni dvorani ob pol 3 popoldne. Na sporedu so lepe slike iz Marijinega življenja.
Mavčico. Preganjanje kristjanov je naslov predavanju i skioptičnimi slikami, ki še vrši danes ob pol 3 popoldne v društvenih prostorih. Ker je to predavanje prvo te vrste, vabimo občinstvo na obilno udeležbo.
VI8. Danes ob 4 popoldne se vrši redni jesenski občni zbor kat prosvetnega društva v Društvenem domu. Člani pridite, da se pomenimo o bodočem zimskem delu
Jesenice Med trkajšnjimi člani delavskega društva še je ustanovil radioklub Obenem s tem klubom se bo otvorila tako potrebna brezalkoholna I gostilna v prostorih g. Fr Torkarja Zanimivo je, | da so naši delavci sami prišli na to lepo prosvet-uo-socialno misel.
Selo pri Kamniku. Ženski odsek tukajšnjega Kat. prosvetnega društva je napravil pretekli teden izlet na Higijensko razstavo v Ljubljani. Bila jo to prava šola za naše gospodinje. Predavala sta dva zdravnika in ena zdravnica. Posnemajte ženski odseki tako lep zgled!
Jezica pri Ljubljani. V soboto 24. oktobra bo ob pol 8 zvečer zanimivo skioptično predavanje o Koroški.
Splošno pozornost vzbuja v pisarni Prosvetne zveze najmodernejši aparat, ki ima tri objektive, dva za diapozitive in enega za razglednice in fotografije iz knjig. Zanimivo je, da je pariška firma doslej poslala šele 17 tovrstnih aparatov (izum leta 1925) med svet in da se nahajata dva izmed teh že pri Prosvetni zvezi. Aparati šo silno poceni (6000 dinarjev), Liesangangovi Ediaskopi so po 10.500 dinarjev, in imajo le eno luč in le dva objektiva. Opozarjamo društva in razne zveze, da si aparat ogledajo preden sploh kaj naročajo. Zastopstvo firmo ima le Prosvetna zveza v Ljubljani.
Za narodno zdravje.
(Oklic.)
?e sedem let smo Slovenci v lastni državi. Sedem let smo torej že imeli časa in priložnosti, da neovirano nadomestimo vse zaostanke naravnega kulturnega razvoja našega naroda, ki jih je povzročila bojazen navih dunajskih gospodarjev prod veliko ustvarjajoče silo našega ljudstva po eni strani, ekspanzi.jska težnja pangermanizma pa po j drugi strani. Vkljub raznim oviram in pritiskom smo že v čusu naše narodne odvisnosti, bodisi radi I svoje odporne sile ali prilagodne lastnosti — kakor je pač zahteval trenutni položaj — dosegli pri- j merno stopnjo izobraženosti. Naš književni trg je za enmiljonski narod izredno bogat na izvirnih delili. Širokopotezne močne organizacije gospodar- 1 i-kega, stanovskega, naučnega in političnega značaja nam pričajo, da duh časa ni šel mimo nas. Svobodno življenje v lastni državi je šo izdatno pripomoglo k spopolnitvi naše kulturne stavbe. Danes se gradi z veliko vnemo in razumevanjem na vseh poljih. Zlasti mnogo je izvršenega v zad- i njih letih na poliu narodnega zdravja. Koliko ure- '
koristnih uslanov je postavljenih, koliko pouka v besedi in črki gre dan za dnem med narod! Manjka pa nam šc organizacije, ki bi provzcla delo za očuvanje narodovega zdravja v svoj program, ki bi se razpleta po vseh naših krajih, .er bi razširjala smisel za pravilno in zdravo živjjenje. Pri vseh narodih vidimo močne organizacije, ki imajo v svojem programu skrb za narodovo zdravje v tej ali oni obliki. Srbi imajo že nad dvajset let svoja -Društva za čuvanje narodnega zdravja«, zelo razširjena po mestih in vaseh. Poleg teh imajo tudi svoje »Zdravstvene zadruge«, ki izkazujejo vsako leto velik denarni promet. Ne zato. ker imajo drugi in tudi zato, dn imamo zapet novo društvo več, marveč iz dejanske potrebe snujemo tudi v Ljubljani podobno društvo.
Društvo bo nudilo svojim članom poleg mnogih materijalnih koristi tudi pravo zdravstveno vzgojo in izobrazbo. Društvo se hočo brigati z.a zdravniško pomoč svojim članom, za dobavo cenenih zdravil, razkuževalnih sredstev in vseli ostalih potrebščin za pospeševanje bolezni ter ohranitev zdravja. Oblastem hoče naznanjati vse slučaje za-nemarjenja čistoče v ja\nih obratih in prostorih ter hoče posredovati za odpravo nezdravih razmer po obstoječih predpisih in zakonih.
Ustanovni občni zbor »Društva za narodovo zdravje« v Ljubljani se bo vršil letos o Božiču. Do-tedaj pa jo potreba, da se priglasi čimvečie število članov in člnnic tako iz Ljubljane, kakor tudi iz drugih krajev Slovenije. Priglase sprejema »Pripravljalni odbor Društva za narodovo zdravje« v Ljubljani, Higienski zavod, Zaloška ccsta 2.
♦♦<-»♦ t** ♦♦♦♦♦♦♦ t izdoS. Srajce za gospode S.
pisane, temne in svetle v cenah Din 40-—, .15-—, 50'—, 55'—; ceffr, boljše z ovratnikom v cenah Din 60.—, 65-—, 70 —; modne z 2 ovratnikoma > cenah Din 75-—, 1)5-—. 105— 125—; bele šifon Din 80-—, najfinejši šifon Din 00-—; spodnje hlnčo bele in barvaste Din 20'—, 32-—, 40-—; spodnje Idnče iz platna in gradla Din 4C-—, 55 —, 60-—, 08-—.
r. tn !. OorlCar, I tubinsiia. sv. Peli n c. ?.9.
Gospodarstvo.
Borzni teden.
D. P. — Ljubljana, 17. oktobra [1925.
V	zadnjem tednu ni zabeležiti na naši borzi v efektih velikih izprememb. Promet se ziblje v normalnih mejah, vendar je nekoliko manjši kakor prejšnji teden.
Izmed državnih papirjev se je začela popravljati vojna odškodnina, k čemur je pripomogla izjava finančnega ministra, v kateri navaja celo vrsto razlogov za dvig tega papirja in obeta državno investicijo za dvig. Tendenca tega papirja je sedaj zopet gor in računajo, da bo zopet dosegla stari tečaj 400. Investicijsko posojilo je celo popustilo.
V	bančnih papirjih je bilo prometa v Celjski in Merkantilni, dočim so vsi drugi bančni papirji zanemarjeni.
Industrijski papirji beležijo par znatnih izprememb. Omeniti je Stavbno družbo in šešir, dočim so Trbovlje, Vevče in drugi ostali neizpremenjeni. Promet je bil v Strojnih.
V	naslednjem podajamo tečaje začetkom in koncem tedna.
12. okt. 16. okt. 81 den. 77—80 300 den. 343—350 20—24 20—23 20—24 20—23 201-205 201 zaklj. 220—240 220—240 100-104 101—104
—	962—972 175-185 175—185 125 zaklj. 125 zaklj. 338 den. 338—348 120 den. 120 den.
-	40 bi. 165-180 140—150 128-148 135-144
invest. posoj. vojna odškodnina zadolžnice zast. listi Celjska
Ljublj. kreditna
Merkantilna
Praštediona
Kred. zavod
Strojne
Trbovlje
Vevče
Nihag
Stavbna
Šešir
Kakor smo že poročali, nastopijo novi sen-zali prihodnji teden. Eden je tudi za efekte. Kako ho vplivalo povečanje števila senzalov na promet, se bo videlo v kratkem.
Tržna poročila.
Ljubljana, 17. oktobra.
Poljski pridelki. Splošna linija cen pšenici Je šla ta teden navzgor. Prejšnji teden so cene nehale nizko: tako sreinska 235 Din, spodnja bačka 240 in potiska 245 Din. V prvih dneh tekočega tedna je šla pšenica gor, v drugi polovici tedna pa je tendenca oslabila. Danes je bila tendenca negotova. Včerajšnje čikaške cene so bile: za december 143.75, za maj 142.50 (v začetku tedna 137.62 za december in 139 za maj). — Koruza Staro blago iščejo mlini, izvaža se je malo. Tendenca je v splošnem čvrstejša. Novo blago, sušeno, se vzdržuje in izkazuje v cenah celo smer navzgor. Nudi se slavonsko in sremsko blago po 160 Din, na kateri bazi je prišlo do večjih zaključkov. Sušena koruza je kvalitativno lepa. Pričakovati je, da se bodo mlini začeli živahneje interesirati za novo blago in zanemarjati staro. Stara defektna koruza se samo nudi, povpraševanja ni. Nove se ponujajo velike množine v storžih, toda v Sloveniji za njo ni kupcev. Robkana se nudi po 122.50 slav. postaja. Splošno pa je položaj v trgovini s koruzo neizpremenjen. — V ječmenu je malo kupčij; ne rabi se za krmo in nudi se 65 kg težko blago. Išče se ječmen za pražarne. Pivovarniški ječmen naše provenijence je zmožen konkurence v inozemstvu, ker so cene na Poljskem, Češkem in Mažar-skem zelo visoke, kljub slabši kvaliteti našega blaga. — Oves. Zabeležiti je povpraševanje in tudi kupčije. Nam konvenira oves iz Hrvatske in Slavonije, dočim ima Bosna slabše kvalitete in visoke cene; zato je stopila v ozadje. — Cene moke se splošno drže žitnih cen, opažati pa je, da so cene moke previsoke v primeri z žitnimi cenami. Cene varirajo od 4 Din do 4.20 Din. fco nakladalna postaja in gredo za izvrstne tipe celo do 4.40 Din. — Pri otrobih je povpraševanje predvsem
za debele in srednje debele, medtem, ko je takega blaga dobiti jako malo. Izvoz je majhen. Cene so 165 Din fco Postojna tranzit btto za netto. — Za fižol je bilo v začetku tedna povpraševanje, ki je pozneje popustilo. Cene so 2.90 do 3 fco Postojna 2 odst., za z roko izbrano blago celo 8.10. — Naše tri domače vrste fižola so v ceni močno popustile, ker je tendence na inozemskih trgih slabša. Inozemstvo je, kakor čujemo, dobro založeno z našim blagom in tudi lastni pridelek je bil v inozemstvu neobičajno dober. Cene so za naš fižol višje kakor za domači fižol v inozemstvu. — Za lečo se zahtevajo visoke cene in zato ne konvenira za izvoz. Tudi so zaloge v Sloveniji izčrpane in so v zadnjih tednih cene poskočile za 50 odst. Doseči se da 4.50 Din Postojna tranzit. — Razvoj cen krompirja kaže navzgor. Povpraševanje je po kvalitativno lepem blagu. Cene so šle na Štajerskem gor, dočim so cene v Prekmurju radi kvalitete nižje. — Ravno tako kažejo cene gob tendenco navzgor. Pri nas se plačuje blago po mnogo višjih cenah kakor na svetovnih tržiščih. Kupuje gobe Italija. Cene suhih gob se gibljejo od 70 do 80 Din za kilogram.
Sladkor. Odkar smo začetkom letošnjega leta poročali o novih cenah sladkorja, ni nobenih izprememb. Sladkorni kartel je pustil cene neizpremenjene. — Nova kampanja se vrši brez zaprek. Zato je bilo posajeno znatno manj sladkorne pese kakor lani. Zato je tudi letos računati na manjšo produkcijo sladkorja. Produkcijo v tekoči kampanji cenijo na 60.000 ton napram 120.000 tonam v pretekli jiampanji Ker pa je od lanske kampanje ostalo tvornicam nad 35.000 ton neprodanega sladkorja, ne bomo uvažali iz inozemstva. Naša letna potreba presega 70.000 ton. Sladkorni kartel vzdržuje cene na taki višini, da je konkurenca inozemskega sladkorja nemogoča. Ker plačuje inozemski sladkor razen trošarine 5 Din za kg, 3.30 Din carine, za kocke 4.40 Din, smo dospeli do najnižjih cen. Tendenca na svetovnih tržiščih se je sicer zadnje dni tega tedna popravila, vendar ne dosti. V bližnji bodočnosti ni pričakovati večjih izprememb v cenah Na tem mestu omenjamo, da so se prejšnji teden zedinili zagrebški trgovci, da prodajajo sladkor vsi po enakih cenah v detajlni trgovini in sicer kristal po 13.25 Din, kocke pa po 14.75 Din za kg. Zanimivo je, da so se trgovci s špecerijskim blagom zadovoljili z zelo majhnim dobičkom (5 odst.), kar bi bilo priporočati tudi ostali trgovini in industriji.
Mleko. Poročajo nam: Dočim v poletnih mesecih radi nizkih cen dovoz mleka ni bil posebno velik in domači konzum ni zadovoljeval, je množina dostavljenega mleka v zadnjem mesecu precej narasla. V mali meri se je konzum tudi povečal, vendar pa velikih preostatkov ni mogoče izvoziti ter jih je treba predelati v sir in maslo. Posledica malega izvoza je na eni strani padanje cen mlečnih izdelkov predvsem pri siru, na drugi strani pa nizke nakupne cene. Avstrijski trg, kateri pride edino v poštev za odjem svežega blaga je še vedno nasičen z la6tno, češko in ogrsko produkcijo, tako da so morali predelati velike množine, kar
vpliva zopet na cene mlečnih izdelkov. Kakor vse kaže, tudi v bodoče ni misliti na večji izvoz svežega blaga. Zato bo treba gledati, da se pri nas predelano mleko, to je sir in maslo spravi v inozemstvo. To pa bo mogoče edinole, če ne bodo nakupne cene visoke. — Svetovna tržišča sira stojo v znamenju padajočih cen, dočim izkazujejo cene masla počasno dviganje. Sir notira: Berlin Mk 3.46, Dunaj S, 7.15 za pravi ementalski. Domači ementalski notira: Berlin Mk 8.26, Dunaj Š. 5, Budimpešta K 46-47.000, Milan Lit 14.25, Lyon fes 11.75. Čajno maslo notira: Berlin Mk 4.06, Kopenhagen 4.17, Praga Kč 37.20, Dunaj S. 7.25, Budimpešta K 68.000, Milan Lit 22-23.
Ljubljanski trg. Goveje meso v mesnicah Din
16—19,	na trgu 15—18, loja 7.50—10, kg teletine
17-20,	kg svinjskega mesa 20—27.50, slanine 22.50 do 29, masti 30—31, šunke 35—37, prekajenega mesa 30—35, konjskega mesa 9—12. Klobase: kg hrenovk, safalad, posebnih 35, svežih kranjskih 32 do 40, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 30 do 35. Piščanec 12—35, kokoš 30—40, petelin 30— 45, raca 25—35, domač zajec 8—18, divji zajec 2o—60, poljska jerebica 15—18, gozdna jerebica 25, kg krapa 26—32.50, ščuke 25-30, postrvi 55 do 60, kima 13.50—15, mrene 17.50—20 pečenke
8—12.50.	Liter mleka 2 50—3, kg surovega masla 45, čajnega 55, masla 45, bohinjskega sira 36, sirč-ka 9—10, jajce 1.75. Kg belega kruha 5.50, črnega in rzenega 4.50 Sadje: kg luksusnih jabolk 8, I. vrste 6, II. in III. 3-5, luks. hrušk 12, 1. vrste 10, II. in III. 4—8, limona 0.75—1, kg fig 14, navadnega kostanja 3.75—4, maroni 10, orehov 10, luščenih orehov 35, suhih češpelj 18, suhih hrušk
9—10,	grozdja 6—12. Krompir 1.25. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani.
Živina (cene živini v Ljubljani danes): Voli prvovrstni za kg žive teže 10—10.50 Din, voli rejeni 9—10, vprežni voli 8—8.50, krave debele 8— 8.50, krave rejene 7—7 50, krave klobasarice 4—5, telice debele 7.50—8.50, biki debeli težki 9—10, biki rejeni 7.50—8.50, teleta težja debela 12—13, teleta zaklana 15—16.50, prašiči špeharji domači 16—17.50, peršutarji 13—14, prašiči zaklani 17—18, fanaški špeharji prvovrstni težki 19—20, banški špeharji lažji 17—18. Cene goveji živini so se trdno ustalile na sedanji višini Kakor kaže, se bodo tudi te cene nadalje obdržale. Cene telet in prašičev pa so se nekoliko popravile. Zlasti za prašiče je precej živahno povpraševanje. Cene telet in prašičev bodo ostale neizpremenjene, ker kupci nikakor niso pri volji plačati višjih cen. (K.)
Mariborski živinski sejem dne 13. oktobra. Prignalo se je: 12 konj, 20 bikov, 143 volov, 456 krav in 7 telet, skupaj 638 glav. Povprečne cene so bile za 1 kg žive leže: debeli voli Din 9—10.50, poldebeli voli 8—8.50, plemenski voli 5.75—7.50, biki za klanje 6.25—6.75, klavne krave debele 7.75—8.50, plemenske krave 5.25—6.75, krave za klobasarje 4—5, molzne krave 6—7.75, breje krave 6—7.75, mlada živina 7.50—850, teleta 11.25— 13.75. Prodalo se je 325 glav, od teh za izvoz v Avstrijo 50 in v Italijo 15. — Mesne cene: Vdovsko meso 10—19 Din, telečje meso 12.50—20, sveže svinjsko meso 12.50—27.50.
Na mariborski svinjski sejem dne 9. oktobra so prignali 123 svinj; cene so bile sledeče: mladi prešiči 5—6 tednov stari komad Din 100 -125,
Proslava obletnice plebiscita v Mariboru.
Skupina Korošcev pri manifestacijskem obhodu dne 11. oktobra 1925.
7—9 tednov i50—225, 3—4 mesece 250—300 Din 5—7 mesecev 350—450, 8—10 mesecev 500—650, 1 leto 900-1000, 1 kg žive teže 12-14.50, 1 kn mrtve teže 15—18. Prodalo se je 79 glav.
Borze.
Dne 17. oktobra 1925 Denar.
Zagreb. V današnjem prostem prometu so bili sledeči tečaji: Berlin 13.42 (13.36-13.46), Italija 2.275 (2.28-2.2627), London 273 (271.93-278). Newyork 56.30 (56-56.60), Pariz 250 (250—254) Praga 167.25 (166.10-168.10), Dunaj 7.945 (7.89-7.99), Curih 10.87 (10.825-10.905).
Curih (Predborza.) Belgrad 9.20 (9.225), Berlin 123.45 (123.45) Italija 20.85 (20.80), London 25.10 (25.1075), Newyork 519 (518.75), Pariz 23.30, (23.15), Praga 15.35 (15.35), Dunaj 73.15 (73.15)

0«aro£ai«e .Slovenca'!
Gospodarstvo mariborske občine leta 1924,
Maribor, 16. oktobra 1925. Obračun mestne občine za upravno dobo
od il. jan. do 31. dec. 1924 je predložilo mest-no knjigovodstvo mestnemu magistratu in sicer računske sklepe in inventarje mestnega zaklada, ubožnega zaklada, zaklada meščanske imovine, mestnega vodovoda, mestne klavnice, mestne plinarne, mestnega pogrebnega zavoda, mestnega elektriškega podjetja, zgradbenega sklada ter ustanovnega zaklada.
Iz posameznih panog posnemamo; dohodki rednega prometa za mestni zaklad so bili proračunani na Din 6,297.772.50 računski zaključek pa izkazuje uspeh	» 7,531.087.08 ugodnejši torej za > 1,233.314.58 Proračun iz rednega prometa
na	Din 4,502.900.-
uspeh	> 2,485.978.62
torej neugodnejši za	> 2,016.921.38
v celoti torej Din 783.606.80 neugodnejši kot proračun.
Stroški pa so bili proračunani na	Din 6,465.966.— uspeh > 7,188.075.66 Primanjkljaj končni znaša Din 193.266.66 več kakor ga predvideva proračun 1. 1924.
Iz drugih panog posnemamo splošne po-datke:
a) Splošna mestna uprava Proračun	Din 143.448.—
uspeh	> 183.680.14
ugodnejši za	Din 40.232.14
b) Uprava mestne imovine Proračun	Din 165.522.—
uspeh	> 203.676.-«
ugodnejši za	Din 38.154.—i
c) Mestna podjetja in davščina Proračun	Din 4,901.984,->•
uspeh	> 5,947.655.5jj
ugodnejši za	Din 1,045.671.58'
d) Občinski dolgovi Proračun	Din 71.044.-^
uspeh	> 217.055.92
ugodnejši za	Din 146.011.92
e) Ceste, ulice, trgi in spreha< jališča Proračun	Din 658.041.50
uspeh	> 571.399.82
neugodnejši za
Din 86.641.68
Športni teden.
Dvo imeni sta polnili ta teden športne nrbri-Ke v listih: Sigmund Breitbart in Suzana Lenglen. V veličanstvo smrti je odšel »zadnji gladiator«, mož, ki mu je bilo železo vosek in lomljenje podkev večerna zabava. Podkev, ki jo je zlomil, si je vselej prej sam zvil, iz železnega droga. Kakšna moč! Tisoči žebljev so se mu zadrli v meso, smejal se je, njemu niso naredili nič. Res nič? Eden je bil zarjavel, in orjak moči, nepremagljivi Breitbart, mu je podlegel. — Kakor se je smehljal nekoč on, hiteč od zmagoslavja do zmagoslavja, tako se smehlja sedaj Suzana Lenglen, tudi ona nepremagljiva, pa naj pride na Dunaj ali v Brno ali v Prago. Njena igra ni več igra, ona je dvignila tenis visoko gor v hram umetnosti. Na Dunaju so jo imenovali »kraljico belih žog«, čas njenega bivanja tam je bil njen uspeh proti nemški prvakinji gospe Neppach 6 : 1, 6 : 1.
Dunajska Hohe VVarte je postala premajhna. Zadnjič, ko so bili Španci na Dunaju, je bila napolnjena do zadnjega kotička, 60.000 gledavcev je bilo notri, a tisoči in tisoči so morali čakati zunaj. Zato jo bodo sedaj povečali in predelali v pravi stadion, ki bo imel prostora za sto tisoč gledavcev. Svet, ki je bil 5e potreben, je podarila rodovina ttotbschildova. Na dveh drugih nogometnih prostorih so bili preteklo nedeljo poraženi Madžari; v Pragi jih je premagala češkoslovaška reprezentanca 2 : 0, v Budimpešti je pa Praga potolkla Budrmpešto 1 : 0.
A ne samo Čehi, tudi Čehinje se postavijo, ri lahkoatlot«kem meetingu v Pragi je pognala Vidl-kova diskos 31.15 m daleč, nov ženski svetovni rekord; z desnico je vrgja kroglo 10.8 m ___eP, češkoslovaški ženski rekord; pravtako češkoslovaški rekord je tudi čas 2:47.6, ki ga je do-iegla Kučerova na 800 m. — V Bratislavi so se odlikovali ogrski lahki atleti, n. pr 800 m Barsi 1:58, kopje Szepes 56.74 m, diskos Egri 43.26 m. — V Parizu je van den Berghe vnovič tekel 100 m v 10.6. Cator je skočil 7.5 m daleč, kroglo je vrgel Paoli 14.22 m (francoski rekord). — Norveški rekord v metu krogle je zboljšal Frandem na 18.81 m; 13 letni Bjiirn Hansen je skočil 1.86 m visoko, Helgesen 1.90 m, Sunde je pa vrgel kopje 61.34 m daleč. — Skandinavski sosedi Finci so priznali
sledeče nove finske rekorde: 200 m staje Vilen 28 sekund, 400 m Akstrčim 49 sek., krogla Porholae 14.87 ml; pa še nekaj štafet. V desetoboju ima Irjolae 7671.085 točk. Sipilae je pretekel 25 km v 1 uri 27 min. 2 sek., drugi je bil Martelin v 1:27:19. — Zmeraj pravimo, da je človek toliko star kot se čuti. Tako beremo spet o Amerikancu James Hockingu, da je praznoval svoj 70. rojstni dan s tem, da je prehodil tisti dan 70 milj, 112 km 63 m! Kaj praviš k temu ti, ki se čutiš morda s 40 leti že starega?! Primi se športa, pa boš spet mlad!
Rokoborec H. Sch\varz pozivlje vse znamenite rokoborce na tekmo, zlasti Schikata, Jaaga in Le-skinoviča. Na starega Poddubnija si pa še zmeraj nihče ne upa.
Španski bokser Paolino, ki smo o njem priobčili nekoč že članek, je podrl Belgijca Delargea že v 20 sekundah k. o. Pred par meseci je potreboval 12 rund, da ga je premagal, pa še to samo po točkah. V Ameriki se bosta udarila izborna bokserja Delaney in Huffman, zmagovalec bo nastopil nato proti Carpentieru.
V Avstriji imajo 29 veslaških društev s 3550 člani; izvršujočih je 1880 Za malo Avstrijo je to zelo veliko Seveda je skoraj vse na Dunaju.
Francoski klub motornih kolesarjev je priredil pri Parizu »rekordni dan«. Bil je res rekordni, kajti postavljenih je bilo 28 novih rekordov. Najpresenetljivejši je bil uspeh Ameri-kanca Andersona, ki je vozil angleško miljo (1609 m) tako hitro, da bi dala ta hitrost na uro 218.421 km I Med dvema točkama je vozil celo s hitrostjo 256.015 km. Neverjetno! Prejšnji rekord je bil pa 191.591 km.
Vanderstuyft, o katerem smo zadnjič pisali, da je na navadnem kolesu, seveda za vodnikom in za vetrovno brambo, prevozil na uro 115.098 km, jo med vožnjo potolkel tudi vse rekorde od 47 km naprej, razen od 80 do 95 km. To pa zato ne, ker se je vodniku motor nekaj pokvaril in sta zamudila osem sekund. Par rezultatov bomo navedli: 50 km v 26:17.6, 60 km v 31:27, 70 km v 36:35.4, 80 km v 41:44.2, 100 km v 52:18, 110 km v 57:26.4. Če bi se motor ne bil pokvaril, bi bil z ozirom na dosežene rezultate prišel na 115.500 km. Značilna je enakomernost dirkanja. Za 2500 m dolgo pot dirkališča je porabil V. 13 krat čas 1:16.2 do 1:16.8.
devetkrat 1:17, trinajstkrat 1:17.2, zadnjo rundo je predirkal v 1:14.8.
Zima se bliža. Že so določeni termini za svetovna in evropska mojstrstva v drsanju za 1926. Evropsko mojstrstvo v hitrostnem drsanju se bo izvojevalo 22. in 23. januarja v Chamonix, svetovno mojstrstvo 20. in 21. februarja v Trondhjemu, evropsko mojstrstvo v umetelnem drsanju gospodov 30. in 31. januarja v Davosu, svetovno mojstrstvo gospodov in parov 13. in 14. februarja v Berlinu, žensko svetovno mojstrstvo 7. in 8. februarja v Stockholmu.
Četrti vseruski šahovski turnir v Leningradu se je končal z zmago Bogoljubova, ki je dobil v 19 igrah 14 točk. Drugi je bil Lowenfisch s 13 točkami, tretji Rabinovič z 12 in pol točkami. — Mednarodni turnir mojstrov, ki so bo pričel dne 5. novembra v Moskvi, izkazuje doslej sledeča imena: Lasker, Vidmar, Marshall, Rubinstein, Reti, Tartakovver, Griinfeld, Spielmann, Samisch. Za Capablanco še ne vedo, če bo prišel, upajo pa, da bo. Zraven pride še osem zmagovavcev vseruske-ga turnirja, torej tudi Bogoljubov. Aljehina ne vidimo. Ni je sedaj na svetu dežele, kjer bi bil šah tako razširjen in bi ga država tako podpirala kakor ga na Ruskem.
• • •
III. kolo prvenstvenih tekem v Ljubljani. Danes se odigra tretje kolo prvenstvenih nogometnih tekem, ki obeta tudi tokrat zanimivega boja. To velja predvsem za oba najjačja nasprotnika današnjega dne in sicer za Slovana in Hermes. Tekma med navedenima kluboma utegne biti ostra. Šlo se bo za točke in moštvi sta si približno enaki. Hermes je sicer tehnično boljši, vendar zna Slovan to nadomestiti z elanom in agilnostjo. Pred to tekmo nastopi Primorje proti Slaviji, a dopoldne Slovan rez. proti Hermes rez. in Ilirija proti Svobodi. Vse tekme se odigrajo na igrišču Pri-morja ter se vrše v sledečem redu: dopoldne ob 9.30 Slovan rez. : Hermes rez, ob 11.10 Ilirija : Svoboda, popoldne ob 14 Primorje : Slavija in ob 15.40 Slovan : Hermes.
Kupujte srečke Dij. potip. društva v Ljubljani!
Naznanita.
Za petletnico koroškega plebiscita vprisaorl
nocoj ob pol 8 v Ljudskem domu »Krekova mlas dina« igro »Na smrt obsojenk. Igra je zelo zanimi-i va in nam predstavlja življenje na Koroškem a časa volitev. — Predprodaja vstopnic v Jug. strok zvezi na Starem trgu 2 čez dan, zvečer od pol i pa v Ljudskem domu.
Izvencerkveni sestanek ima v sredo 21. ©fc-tobra ob 8 zvečer Križanška moška M. dr. v svoji družbeni dvorani. Prosimo polnoštevilnol
Trnovčani in Krakovčani, ki se bavijo z zelenjavo in cvetlicami, naj se gotovo v polnem šte-vilu udeleže sestanka, ki se vrši danes ob 4 popoldne pri g. Steinerju na Opekarski cesti. Na sestanku se bo razpravljalo o ustanovitvi nepolttii-nega gospodarskega društva, ki bo imelo namen ščititi naše interese. Zadeva je posebno vaina z* tiste, ki prodajajo sveže cvetlice in cvetlice iz papirja.
Pozor! Vojni invalidi in vdove, ki so se pri* glasili za premog po znižani ceni in sicer pri podružnici v Ljubljani, se opozarjajo, da zamorejo istega prejeti v pondeljek .torek in sredo od 3 do 6 popoldne. Zglasiti se je v podružnični pisarni. — Odbor.
Litija. Danes uprizori Udruženje vojnih Invalidov, podružnica v Ljubljani, veseloigro »Tit Grome in sicer ob pol 8 zvečer. Po igri prosta zabava z bogatini sporedom. Sodeluje prvovrsten orkester. Ker je donos prireditve namenjen podpornemu skladu za prireditev božičnice revnim Banom in članicam, prosimo obilne udeležbe. Odbor
Akademsko društvo jugoslovanski!« telinikoi
v Ljubljani javlja, da so vrši 2. redni občni zboi dne 26. oktobra ob dveh popoldne v društveni »ob na tehniki na Mirju. — Odbor.
Učni tečaji trgovskega društva Merkur s< prično vsled ovir za prostore šele dne 22. okl bra. Končno in definitivno vpisovanje v sredo « 6—7 zvečer v društvenih prostorih Gradišče 17-
KnjitnlcA trg. društva Merkur v Ljubljn: posluje za članstvo poslej vsako sredo od pol 7 i pol 8 zvečer v društvenih prostorih Gradišče 17 1. nadstr. — Knjižničar.
f)	Gasilstvo
V proračunu ni bilo predvidenih dohodkov.
g)	Zdravstvo Proračun Din 298.631.— uspeh > 333.783.80
ugodnejši za	Din 35.152.80
h) Socialno skrbstvo
Proračun	Din 1.000,— uspeh > 5.321.19
ugodnejši	za Din	4.321.19
	i) Šolstvo	
Proračun	Din	30.683,—
uspeh	»	50.636.46
ugodnejši za	Din 19.953.46
j) Znanost, umetnost in prosveta
Proračun	Din 17.191.—
uspeh	> 4.127.—
neugodnejši za Din 13.064.—
k) Obrt in trgovina
brez proračuna in brez računskega zaključka z dohodki.
Proračun uspeh
1) Vojaštvo
Din >
1.952,— 2.588.30
ugodnejši za
Din
636.30
m) Raznoterosti Proračun	Din 8.276.—
uspeh	» 10.920.32
ugodnejši za	Din 2.644.32
Stroški.
a)	Splošna mestna uprava: Neugodnejši za	Din 172.353.36
b)	Uprava mestne imovine: Ugodnejši	Din 33.589.66
c) Mestna podjetja in mestne davščine: Neugodnejši za	Din 40.790.33
d) Občinski dolgovi: Neugodnejši za	Din 17.961.50
e) Ceste, ulice in sprehajališča: Neugodnejši za	Din 30.234.66
f)	Gasilstvo: Neugodnejši za	Din 26.540.74
g)	Zdravstvo: -Neigodnejši za Din 107.516.60
h) Socialno skrbstvo: Neugodnejši za	Din 14.634.60
i) Šolstvo: Neugodnejši za	Din 158.150.96
j) Znanost, umetnost in prosveta: Neugodnejši za	Din 184.504.67
k) Obrt in trgovina: Ugodnejši za	Din 14.490.12
1) Vojaštvo: Neugodnejši za	Din 1.973.02
m) Raznoterosti: Neugodnejši za	Din 15.529,—
Inventarji posameznih panog izkazujejo večinoma neugodnejše zaključke od proračuna. Izrazito pridobitna podjetja so predložila posebna poročila. V 1. 1924. je bilo v upravi mestne občine 45 ustanov.
V eni prihodnjih sej bo sklepal o predloženem obračunu za 1. .1924. občinski svet.
Električna centraia na Krškem polju.
(Tomazin, Cerklje.)
Iz »Jutrovih« člankov o tej zadevi je mogoče sklepati, da si pisec ni dovolj na jasnem. Hidrccentrala in njena uresničitev je vezana na toliko in tako različne okolnosti in pogoja, da nikakor ne zadostuje reči: »Grandiozna stvar je to! Narediti se mora, če ne sedaj pa nikoli!« — Mi ne udarimo kar slepo za njimi, ampak smo tako predrzni, da upamo povedati svoje misli, pa če tudi nas pitajo z »nazad-njaki«.
»Jutro« 7 dne 11. t, m. pravi v pismu Iz Krškega, da j" precej tehtnih vzrokov za cd-por proti centrali. Med drugim navaja, da bo Krško po kanalu prerezano čez pol. Pa to ni res! Krško bo ostalo nedotaknjeno, ker se kanal šele pod mestom Krško odcepi od sedanje savske struge in gre če-? polje, ki pa bo ros na ta način prerezano. Dalje pravi »Jutro", da bo čez kanal le en prehod t. j. pri Sko-picrh. Tudi to ni res! Kanal bo dolg 11 km in vedeti treba, da bodo na eni str»ni kanala vasi, na drugi pa domala vsa polja, travniki in pašniki. Ni treba, zato da bi rnn*el gospodar iti na njivo, ki bo ostala nasproti hiše onstran kanala, da bi torej moral na to njivo po dva-kial 7 km dolgem potu ob kanali«, ampak dovolj je že odvečnega truda in preobčutna je že zamuda časa, če bo moral napraviti z vsako vožnjo ali hojo 2 km daljšo pot, kot jo ima sedaj. Taki slučaji pa bodo nastopili, ako graditeljica ne ugodi interesentom, kar se tiče premostitve kanala. Kdor pozna kmečke razmere, bo pritrdil, da je že taka stvar sama na sebi vredna pomislekov. Napravimo majhen računček: Gospodar A. ima sedaj do večine svojega polja kakih 800 metrov, torej z naloženim vozom okrog 12 minut. Ko bo narejen kanal, bo moral, — ker mostu na dosedanji javni vozni poti ne priznajo — po ovinkih daleč nazaj na most in od tu zopet ob kanalu do svoje njive. Pot bo dolg, mesto 800 m, nad 2 km, torej z vozom v eno smer pri prejšnji hitrosti 30 minut (pol ure) mesto prejšnjih 12 minut. Semintja torej 36 minut (dobre pol uro) zamude radi kanala. To pa samo pri eni vožnji! Koliko pa je takih voženj n. pr. ob času na-važanja gnoja, odvažanja snopja in drugih pridelkov! In tako bo zamuda ne samo za .eno leto, ampak za vse čase, za vse vožnje in peš-hoje in za vsakogar. Če bi človek te zamude preračunil v denar, bi narasle ogromne vsote. Vzemimo, da si najame voznika za vožnjo gnoja od doma na njive. Mesto, da bi mu zapeljal na dan — recimo 15 krat, mu bo zapeljal morda komaj 7 krat. Najeti ga bo moral torej še za en dan. To pa znači dvakratne stroške, a povrhu vsega je še zamuda in delo ne bo opravljeno takrat kot bi moralo biti. Ce ra-čunirno voznika z živino na 400 K dnevno, se že samo v denarju izkaže ogromna izguba predno poteče eno samo leto. Ako bi računih v denarju za vse, zamudo časa sploh, bi moral graditelj šteti težke miljone!
Pa še to-le, ker smo že pri vožnjah: Polje, preko katerega bo šel kanal, je ravno kot miza. Z eno živino se že precej lahko pripelje ozir. odpelje. Ko bo kanal, tega ne bo -ečl Zakaj? Mostovi bodo nad kanalom, a kanal sam se dviga tako, da bo nasproti Skopicam n. pr. celih 9 m nasipa nad sedanjo površino. Cesta čez kanal torej ne bo ravna, bo treba prekoračiti že precejšen hribček. Ljubljanski veliki župan je v razsodbi zapisal, da bi napetost teh cest na mostove preko kanala smela biti 1%, to se pravi: 7 m se sme dvigniti na 100 m daljave. Pritožili smo se in pravijo, da bodo odnehali na 5 m. — Tudi to je še zmerom veliko preveč klanca! Da se ne da speljati tako ravno kot je n. pr. sedaj, to mi
vemo, a vemo pa tudi, da se klanec zniža, Ce je nasip daljši. Daljši nasip pa graditelja več stane in zato tako udarjanje po kmetu.
Preidimo še k eni točki, ki jo omenja »Jutro«. To je pitna voda. — Na našem polja prideš do vode, ako zabiješ kakih 6—8 m cevi v zemljo in deneš na vrhu pumpo. Kaj bi bilo pa s to talno vodo, ko bi bila enkrat vsa Sava betoniranem kanalu, tega strokovnjaki sami ne vedo. Mi smo zahtevali: »Ker bodo naši vodnjaki skoro brez dvoma zgubili vodo nam mora graditelj preskrbeti dovolj pitne vode, naj se torej ali poglobi sedanje vodnjake, ali naj se napelje vodovod od dobrega studenca. V tem slučaju zahtevamo, da se vsakemu gospodarju na stroške graditelja napelje voda na dvorišče in da je vode, ki mora biti zdrava in stalna, vedno dovolj na razpolago!« — Ali smo zahtevali preveč? Sedaj ima vsaka hiša svoj vodnjak; ali bi smel kdo zahtevati, da se pozneje zadovoljimo na primer cela vas z enim!? Gre tudi v tem slučaju za zamudo časa. — Brez vode jc nemogoč obstoj. Razsodba je na to našo zahtevo odgovorila: »Posledica odvajanja Save v betonira-ni kanil, bo verjetno ta, da se bo talna voda znižala.« Dr.lj» pa govori razsodba: »Vsled naprave (hidrocentrale) ne smn trpeti vodna preskrba krajev in seli*č izped jezu na desnem in levrn bregu Sav».« Na to smo mi v pritožbi rekli tako-lc: »Tega nrčela s? moram" držati! Oblast bi torej morala že sedaj določiti čisto natančen, kako jc poskrbeti za vodo.« — Kaj pomeni v razsodbi n. p-, to-lc: »Tedaj jc dolžna (sc. koncesijo-narka) nademestiti izgubo pitne vode in vode za gospodarske svrhe ^a kak drug primeren način.« — Tako torej! Vprašati pa se treba pri tako — splošno važni — nejasni odločbi: Kateri pa je ta »drug primeren način?« »Kdo pa določi ta način?« »Kaj pa, če bi vsled kanala voda usahnila?« — Vode n. pr. ni, a obe stranki se ne moreta sporazumeti glede potrebne preskrbe vode. Ali bo tedaj ljudstvo brez vode dokler sc n; sporazumejo interesentje in kcnccsijonarka in dokler se ta sporazum ne realizira? Taka »prijetnost« bi pa utegnila trpeti cele mcsece, ali cela leta! — Zato se nam zdi r.eumljivo, da koncesijonarka na vseh koncih in krajih zahteva od nas, da odnehamo, a ona sama niti v tako važnih stvareh, kot je baš preskrba prebivalstva z vodo, noče dati jasnega zagotovila.
Naše polje je skoroda sama naplavina, ki rabi dokaj vlage. Sedaj jo dobiva iz Save. Ko j bo Sava v betoniranem kanalu, tudi tega ne I bo! Mi smo zahtevali, da graditelj ukrene in ! izpelje na lastne stroške, kar je potrebno, da ! se bo to polje umetno namakalo. — Če je se-I daj^rast na polju omogočena vsled namakanja , iz Save, menda ni neupravičeno zahtevati od onega, ki nam bo Savo vzel, da poskrbi za namakanje polja. Zakaj bi moral cel kompleks kmečkih ljudi trpeti na suhem polju in to na ljubo onim, ki vodo, ki bi polje namakala, zapro v kanal, da jim goni turbine!? Odgovor v razsodbi se na to našo zahtevo glasi: »Za slučaj, da pride bodisi z ustanovitvijo vodne zadruge ali na kak drug način do sistematičnega in urejenega uavodnjavanja polja, je koncesijonarka dolžna — toda lo pod pogojem, da ni drugega izhoda /a navodnja-vanje in da lastni obfat koncesijonarke ni oviran« — (podčrtal jaz), nuditi potrebno namakalno vodo. Ce se torej to sprejme, potem bi koncem konca lahko kdo prišel in rekel: saj je mogoče še drugo namakanje in sicer — z dežjem. — Ni to resno, a na svetu je vse mogoče. Zato smo zahtevali jasne in gotove določitve: »Danes je še mogoče ugotoviti, ali je kak drug izhod za namakanje, ali ne! Projekt namakanja je že toliko konkretiziran in znan, da bi se po sedanjem stanju tehnike 'aliko izrekla možnost, ozir. nemožnost tega, če je namreč to sploh nemogoče.« — K dru-
OSTANKE
češkega in angleškega sukna zs moške obleke, rlam&ke kostume in plašče po 2-50 do 3'20 m dobite po neverjetno nizki ceni, in sicer od 250 dinarjev naprej v razpoiiljalnicl
JOSIP IVANČIČ - LJUBLJANA
Miklošičeva cesta 4 (naspr. frančiškanske cerkve).
Oglejte si izložbe I	Prepričali« sel
gemu delu zgorajšnjega stavka pa smo rekli: »Drugi pogoj ne drži, ker se iz izvajanj k prejšnjemu da že danes dognati, kako naj si koncesijonarka svoj obrat uredi, da ji vsled namakanja promet ne bo oviran ali onemogočen.« — Tudi o tej točki se koncesijonarka z nami ni do sedaj spustila v nikako pogajanje, a prav zato nam je še manj umljivo, kako more kdo zahtevati, da mi odnehamo brez nadaljnega od svojih zahtev. To bi bila kapitulacija, ki bi spravila grunte na boben! Naše polje bi bilo le še kamenolom, kjer bi kopali gramoz za na cesto.
Ali ni naiven »Jutrov« dopisnik, ko se navdušuje za uresničitev projekta vsled tega, ker bi se poljski pridelki za časa dela dobro prodali. Kdo bo pa prodajal? Naš kmet ne! Zakaj ne? Saj že sedaj ni v tem srečnem položaju, da bi prodajal, ampak največkrat kupuje. Piscu »Jutra« ni jasno, kako odkupnino so zahtevali interesenti za odvzeto jim zemljo tu se hoče nekaj norčevati. Se pač vidi, da on sam nima zemlje in ne ve, da kmet od zemlje živi! Naša zahteva je bila taka-le: »Naša posestva so splošno tako mala, da si ne more. mo na lastni zemlji pridelati dovolj kruha. Iz tega sledi, da nimamo niti enega kvadratnega metra zemlje, ki bi jo mogli pogrešati brez občutne škode. Sveta torej nimamo na-prodaj. Zamenjamo ga pa: enako za enako. Če se nam pa plača odvzeta zemlja, zahtevamo po kurzu švicarskega franka, izplačano v zdravi valuti.« — Po kurzu švicarskega fran-> ka se je v dobi nestalnosti dinarja določala celo otrokom njihova dota. Zakaj bi to torej tukaj ne bilo dopustno? Toliko kot kaka dota je tudi zemlja, ki se odvzame za vedno, vredna! — Premislite vendar, da tisli, ki zemlje ne stavi naprodaj, še za visoko ceno ne da rad a kaj šele za bagatelne krajcarje! Če bi dali po tej ceni kot nudi Zagreb, bi brez dvoma za namo izkopanje enega metra zemlje plačal podjetnik vsaj trikrat toliko kot bi dali za površino — rodno zemljo. Če pa ponujajo meščani v Krškem svojo zemljo za kanal brezplačno, je to mogoče, a vsled tega kmečka zemlja ni manj vredna! Za meščane, ki se ukvarjajo predvsem z raznim obrtom ali trgovino, poije res nima pravega pomena. Pa so jim tudi ne izplača, ker morajo obdelovati a samimi najemniki. Nimajo torej do polja nikakega veselja, dočim je kmet s srcem navezan na grudo.
Takih »malenkosti« bi navedel lahko še precej. Ob priliki pride še na vrsto vse! »Jutro« piše samozavestno: »Pri velikopoteznih načrtih se morajo malenkostne zadeve posameznikov pač umakniti splošni potrebi in koristi.« — Kaj ne, naše življenske zadeve so malenkostne in naj se umaknejo?!! »Jutroc le piši: »Ako občani v Krškem in okolici odstopijo od svojih zahtev« — se bo gradila centrala za Zagreb! Pa še o klerikalnih hujska-i čih kaj zapišite!
Poslano.
Dva uslužbenca, katera sta bila pri meni od-slovljenj, iščeta baje pri raznih strankah dela ln obenem mene obrekujeta, da jaz kot koncesioni-rani izdelovatelj novih pletilnih strojev nisem opravičen izvrševati popravil in da so moje izvršitve slabe - Kot protidokaz pričajo številne pohvale in j prepuščam sodbo o moji solidnosti cenj. odjemal-j cem. - Prosim, da se mi blagovolijo naznaniti enaki slučaji obrekovanja, da ri zamorem poiskati zado-ščenia. — FRAN KOS, trgovec in izdelovatelj pletilnih strojev, Ljubljana, Židovska ulica itev. 5.
sit "»'■".
MALI OGLASI
Vsaka diobna vrstica C30 ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši & Dm. Ogiasi nad devet vrstic se računaio više.	Za odgovor znamko I
KLOBUČARSKI
POMOČNIK
ie »prejme v stalno službo pri FRANC BERNIK, Ljub-l|ana-ŠiSka, Slovenska cesta
Postrežnica
mlajša, za celo dopoldne, s hrano, se išče v bližini Tabora k dvema osebama. -Naslov v upravi pod št. 7047.
Gostiln, kuharica
dobro izvežbana, se išče za tukajšnjo restavracijo. - Na-•lov se izve v upravništvu »Slovenca« pod Stev. 7024.
Angleščina
MISS FARLFR zopet pouču-|e. - Pojasnila od 1.—3. ure, Pražakova ulica Stev. 3,111.
i it/ 'll-ipo dobra, sc UKdNLd sprejme za OVRATNIKE in trde srajce proti dobri plači. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Llkarica« itev. 7008.
Gospodična
ki zna vezati (Stikati) in pa krpati perilo na šival, stroju, ali učiteljica ročnih del, se stalno nastavi. Obširne ponudbe na upravo lista fjrid šifro: »Dobra moč« 7050.
TRGOVINSKA HIŠA
30 m dolga, 500 kvadr. metr. vrta, naprodaj. Iliša je tudi pripravna za jajčji izvoz in je oddaljena 5 minut od kolodvora Poljčane. J. Wouk, Poljčane.	6834
Za sirote!
Za trajno sobivanje v angl. inozemstvu sc išče zdrava deklica pod 18 let, ki zna kuhati in nekoliko šivati ter je sploh uporabna za vsestransko pomoč v gospodinjstvu. Prednost imaj« dcloljubne, snažne, skromne poštene in pridno vzgoiene sirote brez starSev, z dobr. šolsk. in služben, spričevali. Ponudbe s sliko in zahtevki na upravo »Slovenca« pod Sifroi »Transvaal« it. 6869.
Iščem službe
skladiščnika, sluge ali kaj sličnega. Na željo kavcijo po dogovoru. - Naslov v upravi »Slovenca« v Ljubi), in podruž. v Celju it. 6974.
Prodajalka
želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe pod „Zanesl|iva-6929", na upravo
»Slovenca«,
Samostojna, starejSa
PRODAJALKA
dobro verzlrana v nakupu in prodaji moškega modnega blaga, se išče za detajlno, modno trgovino. — Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro: »Krščanska« St. 6874.
Kontoristinja
s prakso vešča knjigovodstva, korespondence, slovenske in nemške stenografije, išče službe v Ljubljani. C. ponudbe na upravo lista pod „Kontor"
Službo išče
v kaki pisarni ali trgovini
(najraje kot blagainičarka). DEKLE, stara 16 let, ki jo dovršila z maturo 4-rairi.d. mešč. šolo pri ttsmiljcnkah v Kočevju. - Naslov v upravi »Slovenca« pod itev. 6926.
IfPPnkU poštenih star-t.-'t-Cll!\£l šnv, s priner. šolsko izobrazbo se sprejme
v trgovino meš. blaga pri
tvrdki FR. BERNARD na Polzeli v Sav. dolini. 7041
Iščem za takoj samostojnega J^f- in v * i č e g a
ki se razume tudi na dragulje. Plača na uro 15 Din. Trajna služba. Ponudbe na:
MARTIN BARTOS
tovar. zlatnine, SUBOTICA, Bogovičeva ulica 20. 6981
DRUŽABNIKA
javnega ali tihega s kapitalom Din 200.000 do 300.ooo sprejme dobro vpeljana trgovina v Ljubljani na zelo prometni točki, s prvovrstnimi zvezami. Ponudbe pod: »Siguren zaslužek« na upravo »Slovenca«.
250.000 Din
se odda kod posojilo na varno mesto in proti uknjiž-b|. Naslov pove upravništvo „SlovencaK pod št. 6925.
SPREJMEM VJaj^O
za trgovino z meš. blagom v Ljubljani. Oskrbo mora imeti pri starših. - Naslov v upravi lista pod št. 7006.
Spreten ORGANIST
samski, zmožen tajništva posojilnice — dobi službo v Šmartnem pri Litiji. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe na župni urad do dne 30. oktobra 1925. 6990
KONVERZACIJA!
V nemščini dobro verziran akademik daje konverzacijo po zmerni ceni. - Nasinv v upravi lista pod Stev. 7010.

nagrob. SVETILJKE in cerkv. NABIRALNIKE.
I. WEIBL, ključavničarstvo, Slomškova ulica Stev. 4.
| Izurjena ŠIVILJA
z večlet. prakso išče mesta po hišah. - Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 7022.
Hpfp!in za krmo' suho'
UCIGIJU zdravo, kupim i za takojšnjo dobavo 2 va-I gona - ali več. Isto bi bilo treba pri oddaji prešati v bale. - Ponudbe z navedbo ccne na naslov: Iv. SIšKA« tovarna parket in parna ža-| ga, L|ubljana, Metelkova 4.
Javljamo lnžnini srcem, da je dne 17. oktobra ob 11. uri preminul naš nepozabni ravnatelj, gospod
Franjo Voglar
Pogreb dragega pokojnika se bo vtSU dne 19. oktobra ob 15. uri ix Mestne hranilnice.
Maša zadušnica se bo služIla v torek, dne 20 oi i ,'••• ob 8, uri zjutraj v frančiškanski cerkvi.
V Mariboru, dne 17. oktobra 1925.
Učiteljski zbor drž. ženskega učiteljišča.
Mizarskega VAJENCA
krepkega, sprejmem. • Ign. Kcpše, Poljanska c. 21, Lj.
BLATNIK KAREL
čevljar, mojster v Ljubljani, naznanja, da se je PRESELIL Iz Vrhovčeve ulice 3 v Florijansko ulico 3, kjer mu je namen, vsakogar zadovoljiti. Priporoča se za obilen obisk. - Blatnik Karel.
Preko 400 m8 prvovrstnega
ETERNITA
proda takoj Mladincki dom na Kodeljevem v Ljubljani.
Nagrobna SVETILKA
skoraj nova, se proda. Naslov v upravi pod St. 7025.
ZALOGA KLAVIRJEV.
Zaloga samo prvovrstnih klavirjev, Prodaja se tudi na obroke. - Hilšerjeva ulica 5.
Instrumente
za kompletno godbo na pihala, prodamo. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod šifro »PIHALA«.	7048
Restavracija Roža
Židovska ulica danes fine domače jeterne in krvave KLOBASE in razne vrste drugih specialitet.
-	Toči se pristno ljutomersko vino.	_6984
Suha bukova in mehka
drva ter premog
se prodajo po nizki ceni v skladišču
IVAN OGRIN
Konjušna ulica - Ljubljana.
-	Dostavlja se tudi na dom. Telefon 426._7030
Deteljo za krmo
kupi trgovina, Dunajska cesta 28. Istotam se odda GNOJ »z greznic. 6985
Stavbišča za vile
pod Rožnikom, v trikotu: Večna pot — Cesta na Sp. Rožnik. — Pojasnila daje: RUDOLF LASSNIK, Maribor — Me vije.	7014
Mala hišica
z vrtom ali nekaj zemljiščem na deželi, se kupi. Cena do 12.000 Din. Posredovalec dobi v ugod. slučaju nagrado. - Ponudbe na upravo lista pod »HIŠICA štev. 7002«.
"Šadna drevesa
vseh najboljših vrst, vrtnice, krasotično grmičje, rože plezalke itd., priporoča Mihael PODLOGAR, drevesničar in vrtnar, Dobrna pri Celju. -Zahtevajte cenik!	6979
Kmetovalci,
n
vsako množino, kupi družba »ILIRIJA« v Ljubljani, Kralja Fetra trg 8. - Ozira se samo na ponudbe s ceno.
Higienski zavod v Ljubljani,
Zaloška cesta, ima naprodaj
80 morskih prašičkov. -
Več v pisarni.	7003
Rabljena DVOKOLESA motorji) automobili, Šivalni in pisalni stroji, se kupijo proti izkazu lastnine. Franc Batjel, Ljubljana, Zvonarska ulica St. 1.	6906
Mlinarji, pozor!
Vsakovrst. mlinske kamne
- najboljše kakovosti > ima vedno v zalogi JAKOB SELIŠKAR -- Škofja Loka.
SPALNICA
svetla, masivna, od trdega lesa, naprodaj. - VpraSati: ŠiSka, Kamniška ulica št. 20.
SODI
za vino, žganje, olje, med, mast in petrolej, kakor tudi za transport in hrambo ima vedno v zalogi vsako innož.
FRAN REPIČ
sodar. podjetje v Ljubljani.
Istotam se sprejemajo vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih renah Solidno delo, točna postrežba.
Preoblikovalnica
Barborič-Završan
Mestni tre 7
predeluje damske filce velurje, itd. po najmodernejših oblikah. — Velika izbira damskih klobukov in nakita po zelo nizkih cenah.
Proda se:
nova otroška POSTELJA, nov dvokolesni VOZIČEK in star otroški VOZIČEK. -Poizve se na Viču St. 18.
Prostovoljna
Javna dražba
v soboto, 24. okt. ob 16. uri
FORD - AVTO
z napol predelano karoserijo, 15.000 Din. PETERCA, Koseze pri Zg. Šiški. 7004
DenaTpada!
Zato kupi Srž turške srečke — najboljše vrednostne papirje (franki!) in hkrati srečke z milijonskimi dobitki. Vsaka zadene. Izguba nemogoča. — Pojasnila brezplačno. — Pisma na upravo »Slovenca« s pristavkom: »Turške srečke«. 6877
POZOR, Amerikanci!
Posestvo: hiša z 2 sobama, kuhinjo, vrtom, 1 ali 2 orala zemljišča, 5 minut od postaje Poljča--, proda J. Wouk v Poljčanah.	6835
Daniel Zupane
zlatar
LJUBLJANA
Woliova ulica štev. 6.
ženinom in nevestam priporočam zlate POROČNE PRSTANE po najnU. cenah.
LINIIA
STEKLENE STENE
za pisarno, z neprozornim steklom, utfodno naprodaj pri A. LAMPRET, Ljubljann Krekov trg ŠL 10.
Trgov.
Vsak dan mlevske poskušnje z mlinom za domače mletje (50 kg moke na uro). —
rs
LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 95.
na promet, kraju ali prostor za preurediti, s primer, in suhim skladiščem, SE IŠČE. - Ponudbe na Poštni i predal 112, Ljubljana. 7021 j
"pEMFuHofen) j
srednje velika, malo rabljena, j se po ugodni ceni proda, i Na vpogled je v Šentpeter- I ski voiašnici, pritličje, levo _ Podboj.	7026
Sfaprodaj:
j krasna lovska OMARA, KREDENCA, FOTELJ, SLIKE (oljnate in akvarclne), dalje nemške KNJIGE, strokovne in leposlovne vsebine. - Pojasnila daje upravništvo »Slovenca« pod štev. 7027.
Najhitreje, najudebnejše in najnovejše ladi|e odba,u;o vsa't dan iz
SEIarsfilfa, Bordea!ix-a m Kflaore za
itd. itd.
Tretji razred sestoji iz »7.BOLJŠA F. KABINE« z 2 ali 4 posteljami
»NAVADNE KABINE« z 2 ali 4 posteljami »MEbKROVJA«	z 8, 10, 20 posteljami
Vožnja iz luke ukrcavaDja do New Joika 5 in pol dneva do Santosa i Brazilija) 13 dni do Buenos Airesa (Argentinija) 17 dni
Vse potnike prevažamo z brzovlakom do luke vkrcavanja Posebna pozornost se posvečuje poljedelcem, ki žele potovati
fsrf-zpl&^sio bj Sio P<eolo, Braifiija
..FRANCOSKA LINIJA" nuna posredovalcev nc natlriplsarjev Vse informacije brezplačno dalo »gencPe Lfubllana — Kolodvorska 41	Bituli — Kralja Petra ulica 33
Zagreb — Mibsnovičf va ul i	Vel. Bečkerets, Aleksandrova I
Beogrtd — Karadjordfe-'« ulica 91
II
na Vitu-Brdo
Pisarna v Ljubljani. Dunajska cesta 23
Te 1 efon 207_
Priporoča svojo bognto za logro zidne opeke, žlebakov jn strežnikov vseh vrst po zelo ugodnih cenah.
HIŠA Z VRTOM
se proda. Več pove lastnik FRANC SKRABEC, krojač Ribnica 81, Dolenjsko.
LOK O MO BILI
WoII-Lanz do 600 HP tovarniško novi ali generalno popravljeni s tovarniškim jamstvom tudi v najem
Diolorll na sesalni plin.
Diesel-motorji
brez kompresorja,
motor]! na surovo olje.
Generalno zastopstvo tovarna za motorje DARMSTADT
mlinski slro.I, fransm*si|e.
Poglejte naše skladišče! Plačilne polajšave. Kompletna montaža.
BraCflFscneril.il.
Zagreb, Pantovčak I b.
okolenice
(GAMASE), prvovrstne (blank in špalt), ru-jave in črne, nudi po konkur. ceni izdelovatelj
FRANC ISKRA :: Vrhnika.
TRGOVCI POPUST.	TRGOVCI POPUST.
BBIfDBBaaB!
IBaBBIBBSSI
v vseh modnih barvah in oblikah se dobe najceneje pri
Franc Bernik, Ljubljana-šiška
Slovenska cesta — bivši perutninski zavod. «B»BMHaBHseaseaf&afi@B!3aB!E9QaHaBB
Znatno znižane cene
zaradi vpeljave nove znamke v
trgovini čevljev
Franc Szaotner
Ljubljana, Šalenburgova
Kraljevine S risov, Hrvatov In Slovencev
iwf niiir^ fin
Prvi In edini popolni adresar kraljevine SHS.
rsifi
Sestavljen po preizkušenih principih Rudolf Mosse-ovih adresarjev, ki so znani in razširjeni po vsej Evropi, bode ta adresar Jugoslavije izvrsten in prepotreben vodja vsakomur, ki išče odjemalce ali dobavne vire, ki želi kot izdelovalec ali kupec vzpostaviti v Jugoslaviji zveze, ki pusti prepotovati to deželo ali pa hoče gotovim vrstam podjetij poslati svoje okrožnice.
Pravilno sliko ogromnega obsega in bogate vsebine adre-sarja dobimo, ako vemo, da bode vseboval okoli
2500/strani in pol milijona naslovov iz čez 5000 krajev cele državo
V istem bodo navedeni vsi trgovci, industrijalci, obrtniki, delniške družbe in zadruge, posestniki, najemniki, žganjarne, mlini, zdravniki, živinozdravniki, zobni teknikarji, lekarnarji,
odvetniki, hoteli, gostilne in kavarne ter uvrščeni po mestih in svoji kakovosti. Pred seznamom naslovov vsacega kraja bodo navedeni vsi važni statistični, zemljepisni in politični podatki; dalje bodo v adresarju zabeleženi uradi, cerkve, šole, bolnišnice, vse trgovske, obrtne in gospodarske korporacije, zastopstva in zbornice. Našteta bodo konečno vsa obratna in prevozna sredstva, ki so važna za trgovino, industrijo in gospodarstvo, ter bode adresar kraljevine SHS na ta način vseboval vse podatke o njej, ki so znanja vredni in potrebni. Knjiga pa bode vporabna tudi za vsakega inozemca, ker bode vsebovala tozadevno kazalo v 8 jezikih.
Sedanja cena adresarju je Din 800.— izključno poštnina in omot. Ta cena velja pa samo za naročitev naprej; cena se bo zvišala, ko knjiga izide.
Anoncna elcspedtclja
Palača Kastno
Oddelek za adresarfe in kode.
BEOGRAD
Terasslje 25.
Kot zastopnike sprejemamo še gospode, pa tudi one, ki se do sedaj niso pečali s prodajo knjig in akvizicijo oglasov.
ivupujte samo prvovrstno
domačo svinjsko mast
znamke J. P, Lastni izdelek tvrdke
Janko Popovič v Ljubljani
Najnižje dnevne cene!	Solidna postrežba!
Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kilogramov.
Tovarna pohištva
ob železniški progi, se radi družinskih razmeJ proda. Ponudbe pod »TOVARNA« na upravo tega lista št. 6948.
Orglarsko podjetje
CECILIJA
€€
ff
je začelo delovanje v Jugoslaviji. Delavnica : LJUBLJANA, Cesta na Rožnik 29. Postavlja nove orgle, ustavlja nove prospekte in električne ventilatorje, izvršuje vsa popravila. Oferti in risbe brezplačno. 1
DELAVCI-TEŽAKI
večja partija, se sprejme pri gradbenem podjetju na Mestni klavnici v Ljubljani.
I=III=III=III=III=IIIEIII=III=III=-
Pavcl Šimenc
pokopališki vrtnar, Sv. Križ - Ljubljana
se priproča cenj. občinstvu za {lOV/TOVHO in
sltev grobov s cvetlicami, uosipanfc « pes-
Kom. kakor tudi za izrrsilev VStlhOVT. PfJllt In
suh. vencev, Sophor tn rozliC. aranžma ev po
zmernih cenan. VClIKfl /filOtftt lefllll KrlZanfem.
NnromVae,os%^ cvellElarnl
Sv. Petra cesla Stev. 33. poleg zmajskega mostu-
'remog, drva, oglje, briketi,
ts. — »ILIRIJA«, Kralja Petra trg 8. — Tel. 220.
Svetovno znani najboljši šivalni stroj je :dino le Stoewer ?a rodbinsko in obrtno rabo.
ZALOGA
L. 6&3AGA, L3DSbjAM
ŠELENBURGOVA ILICA 6/1
Teletou štev. 080.
Radio-aparate
slovitega sistema »SITI« (čuje sv celo Amerika) prodala LJUBLJANSKA KOMERCIALNA DRUŽBA — Ljubljana, Bleivveisova c. 18.
Ježice
kupim vsako množino po najvišji dnevni ceni franko vagon. Ponudbe na upravo lista pod: »Eksport« 6677.
žimnice
modroce, posteljne mreže, železne postelje (zložljivo), otomane, divane in druge tapetniške izdelke — dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku — Krekov trg itev. 7 (poleg Mestn*tf-< doma).	6551
KLOBUKI
MODNI baržunasti kakor tudi FILCI v vseh modnih barvah v veliki izberi in po nizkih cenah pri
MINKI HORVAT
Ljubljana, Stari trg it. 21. Popravila «e (prejemajo. Žalni klobuki v zalogi!
Premog-tcbln g
Woiiova ulica I. II.
Telefon itev 56. R
I
IBl'V" ?
SHflfl 4]
Bukovo oglje
najceneje in najbolife — na vagone in na posamezne vreče H. SKALA, Ljubljana — Mirje It. 4. -i 4620
ARHITEKT
in MESTNI STAVBENIK
Viljem Treo
Ljubljana, Gosposvetska e. It. 10. — Telel. inter. 103. Ustanovljeno leta 1830.
Se priporoča za ZGRADBE vseh vrst ter izvrtuje načrte ln proračun«.
J. Stjepušin
Slsek
prlporoia boljše tamburloe, »trune, parti-tnre šole La vse ootreb-Š61ne » vsa glasbila. Odlikovan da paniki razatavL Ceniki Iranko.
Trisoda
Vedno l«*po, belo, dehteče perilo, nežne, bele rok«, brez vsakih razpoklln, nobenih bolečin v križu, pri uporabi TRI — za namakanje perila, in ZLATOROG-terpentinovega mila za
pranje!
ae lahko toplo in dobro oblefieS, edinole v naSi detajlni trgovini na -------- Erjavčevi cesti St. 2. — Obliči, dokler traja zaloga in bogata izbira!
Kon(ekcl|«ku tovarno
FRAN DERENDA &. Cie. LJUBLJANA
Naznanilo.
Vljudno naznanjam slav. občinstvu, da »em otvoril
podružnico s pohištvom u Celju,
palača prue hruatshe StEdionice, Hrehou trg
Imam vedno Vzaiogi vsakovrstne moderne spalnice iz trd. in mehkega lesa, jedilnice, kuh. oprave in razno drugo pohištvo. - Prvovrstna izdelava. - Cene brez konkurence. Cenjenemu občinstvu se vljudno priporočam in beležim
Z odi. spoštovanjem Matija Andlovlc LJubl|nna, Celje, Krekov Ira Komen«kega ul. 28	.....
Prva hrv. Stedlonloa
Pletilne stroje
Zlatorog
terpentlnovo HlliO je dobro, izdatno in zajamčeno neškodljivo!
TRI -
za NAMAKANJE perila -
pere sama — beli, pa ne razjeda!
Stane MALO, nudi MNOGO!
lastnega in Inozemskega izdelka, najflnelle ta
najmodernejše vrste, kakor tudi vse pripadajoče potrebščine, ter vsakovrstna popravila in prenovitve po najniž. cenah nudi 7. zanesljivim jamstvom orva in najstarejša tvrdka te »troke
FRAN KOS
LJUBLJANA, Židovska ulica Stev. 5.
VELIKA
prodaja damsblh plaščev t
Trpežni Športni Din 400' — , modni Sevjot 5*>0'—. Velotir la 6im--Velour Iala 720 Klatki »uk-nem 800'—, fini inodno-sukuenl
000'-.
MODELI
Velour s »Uiberette« kožo 1020'-modno sukno s »Electrik« 1830'-) Eskluio Velour s Panterkanln IG'0'-, najnovejši modeli 8 Chiuiliilla Opusom 2(i00 - SOimI'— v veletrgovini Sietmeckl, Celje, Stev 18. Cenik zaslonj. Vsaki kupoo dobi darovulco.
L Težak Zagreb,
Gundu^tsva ulica broi 13
priporoča ceni. usnjarjem vse v njih stroko spadajoče potrebščine; ribje olje, degras C. L, strojilna olja „Hessna", vse vrste eks-traktov in kemikalij ter usnjarskega orodja, dalje šelaka in tragantov.

Otroka kapitana Granta.
102
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
. Ponesrečenega mornarja-vjetnika so divjaki odpeljali v tiste kraje, ki jih namaka reka Darling, to se pravi štiristo milj severno od sedemintridesetega vzporednika. Tamkaj je živel bedno življenje, ker je bil ves rod zelo reven, toda grdo niso ravnali ž njim. Tako je minilo dvoje dolgih, dolgih let sužnosti. Tolažilo ga je edino le upanje, da pobegne. Prežal je na vsako najmanjšo priložnost, da se reši, čeprav je vedel, da bo na begu brez števila strašnih nevarnosti.
V oktoberski noči 1. 1864. se mu je posrečilo, da je ušel pazljivemu očesu stražarjevemu in se skril v neizmerne avstralske gozdove. Več kakor mesec dni se je hranil s koreninami, z užitnimi kislicami in praprotjo, s sokom mimoz. Tako je blodil po neskončnih pustinjah. Podnevi se je ravnal po solncu, ponoči po zvezdah. Kolikokrat se ga je loteval obupi Tako je prebrodil del močvirja, preplaval reke, preplezal gore, prehodil ves neobljudeni del celine, kamor je zašel pred njim le redko raziskovalec. Tako je prišel slednjič napol mrtev, izmozgan do gostoljubne hiše Paddyjeve, kjer je našel mirno, zadovoljno življenje v zameno za delo svojih rok.
»Če se Ayrton pohvali z menoj, je dejal irski naseljenec, ko je bila zgodba pri kraju, moram reči tudi jaz, da sem ž njim zadovoljen. Priden je, bistroumen in izvrsten delavec. Dom Paddy O' Moora bo, Ce bo hotel, še dolgo njegov dom.«
Ayrton je pri Irčevi hvali zamahnil z roko in čakal, če mu postavijo še kako vprašanje. Vendar pa je mislil, da je že zadostil upravičeni radovednosti gostov. Kaj naj bi jim še mogel povedati novega? Glenarvan je tedaj skušal napeljati pogovor na novi načrt, ki ga je bilo treba narediti. Treba se je bilo okoristiti z Ayrtonovimi podatki. Tu je pristopil k mornarju major in ga vprašal:
»Bili ste čolnar na Britaniji?
strani in mu čisto ne zaupa, da je nezaupljivost narekovala to vprašanje, je pristavil:
»Če hočete, vam pokažem potrdilo, da sem bil res nastavljen na Britaniji.«
Takoj je zapustil družinsko sobo in skočil po uradno potrdilo. Ni se mudil niti minuto. Paddy O' Moore je imel prav toliko časa, da je mogel reči:
»Mylord, verjemite mi, da je Ayrton poštenjak. Dva meseca je že pri meni, pa niti enkrat ga še ni bilo treba opomniti. Zgodba o brodolomu in vjetni-štvu mi je že znana. To je vesten človek, vreden vsega zaupanja.«
Glenarvan je baš hotel odgovoriti, da mu niti na misel ne pride, dvomiti o Ayrtonovi resnicoljubnosti, ko je le-ta vstopil in pokazal uradno potrdilo, potrjeno po lastnikih Britanije in po kapitanu Grantu. Mary je takoj spoznala očetovo pisavo. Na potrdilu je bilo pisano, da je Toni Ayrton, mornar prvega reda, nastavljen kot čolnar na krovu trijam-bornika Britanije iz Glasgo\va. O Ayrtonovi osebi torej ni moglo biti nobenega dvoma več, zakaj težko bi si bilo misliti, kako bi mu bilo prišlo potrdilo v roke, če ni bilo njegovo.
»Sedaj pa, je spregovoril Glenarvan, vam prosim, da m j vsi skupaj pomagate z dobrim svetom. Začnimo takoj z vprašanjem, kaj je storiti. Vaše mnenje, Ayrlon, nam bo še posebno dobrodošlo, zelo vam bomo hvaležni za dobre nasvete.«
Ayrton je malo razmislil, potem pa je takole odgovoril:
»Zahvalim se vam, mylord, za zaupanje, ki ga imate vame. Upam, da se izkažem vrednega. Kolikor tolil <o poznam to deželo, navado in običaje avstralskih divjakov, in če vam morem koristiti...«
»Seveda morete, je odgovoril Glenarvan.
—	Tudi jaz mislim, je nadaljeval Ayrton, da so se kapitan Grant in oba mornarja rešili, toda, ker niso dospeli do angleških naselbin, ki jih ni nihče več videl, zame ni nobenega dvoma več, da jih je doletela ista usoda kot mene, da so ujetniki pri divjakih.
—	Tako sto torej ponovili tisto, kar sem jim pravil že sam, Avrton, jo pripomnil Paganel. Ponesrečenci so za gotovo vjetniki kakega divjaškega
rodu. Tega so se sami nadejali, oziroma bali. Toda, ali naj mislimo, da so jih zavlekli prav tako kakor vas proti severu?
—	Dejal bi, da je tako, gospod, je odgovoril Ayrton. Sovražni rodovi se ne mudijo dolgo v bližini angleškili naselbin.
—	To nam bo delalo pri iskanju velike težkoče, je dejal Glenarvan poparjen. Kako naj najdemo njihove sledove v notranjščini tako obširne dežele?«
Dolg molk je sledil tem besedam. Lady Helena je spraševala s pogledom vse prijatelje drugega za drugim, ne da bi našla odgovor. Celo Paganel, sicer tako zgovoren, je le molčal. John Mangles je meril z dolgimi koraki družinsko sobo, kakor da je na mo-stiču svoje ladje in v veliki zadregi.
»In vi, gospod Ayrton, se je obrnila lady Helena k mornarju, kaj bi začeli?«
—	Gospa, je odgovoril naglo Ayrton, vkrcal bi se zopet na »Duncana« in se odpeljal naravnost na kraj nezgode. Tam bi si vse natančno ogledal, ali nas slučaj morebiti vendar ne spravi na pravo sled.
—	Dobro, je dejal Glenarvan, samo počakati bo treba, da bo »Duncan« popravljen.
—	Kaj se vam je pripetila nesreča? je vprašal prestrašeno Ayrton.
—	Da, je odgovoril John Mangles.
—	Težke poškodbe?
—	Ne, pa vendar je treba za popravo orodja, ki ga nimamo na krovu. Krilo pri vijaku se je skrivilo, in popraviti je bo mogoče šele v Melbournu.
—	Ali ne morete voziti z jadri? je vprašal nekdanji čolnar na »I3ritaniji«.
—	Zakaj ne, toda če nam veter le malo ponagaja, se bo vožnja zelo, zelo zavlekla, predno bi prišli v Tvvofoldski zaliv. Potem pa bi se morali vrniti v Mel-bourne.
—	I, pa naj gre »Duncan« sam v Melbourne, je vzkliknil Paganel, mi gremo pa brez njega k Tvvofold-skemu zalivu.
—	ivako neki? je vprašal John Mangles.
—	Po Avstraliji, kal vor smo hodili po Ameriki, vedno po sedemintridesetem vzporedniku.
—	Kaj pa ^Duncan«? je vprašal Ayrton, ki se kar ni moi>el ločiti od misli na jahto.
1 = 111 =
= 111=111
"S .i '"
I S .g S, S Q
s	«
M	g
S	§
05	W
c	ki
a	<v
>	-
O	SS
"35	2
o	c
SC	J?
-S
V N
9 '3
O M
'3 o
.>2 a o >
•S-S Is
"C ž
Ss
*t C
8
® S > «
a I
Q .3 2 Q
jjS
N ©
>
O >
-a
m a
0
* s o £
a-š
VI ©
ch .
ii" ®
"o oo p
S <5^
V h * ©
M
i'? 2 5
S 5 ® S
«8

=111=111
IIIEIil=
ilnfon Lušin,poob!aSčen'honni 8en,ai
se priporoča za nakup in prodajo vsega v
lesno stroko
spadajočega blaga Ljubljana, p oš Sni predal 85
Pisarna: Gledališka ulica 8 Telefon 290
Damski klobuki	fl-gli PltlKaiSOTlČ a»
Po najniijjih cenah
Lep baržunast klobuček	Sf.	C€S*a	** (POlCg HOtCla TrdllllK)
že od Din i5o ~ naprej	pofrcDšCiise za inodisggmje i znainim popustom
Popravila
Prekrojevanje spatri oblike. — Nujna popravila v šestih urah
POGLEJTE CEKINE!
OSEBNI AlITO
»Puch« VIII, v dobrem stanju, pneumatika skoro nova kakor tudi Phonola, prioravna k vsakemu glasovirju, se proda. Ponudbe pod »Jug« št. 69-19 na upravo lista.
Ž® QC.
niioi
kvl
5tp
VAAAAAAAAŽ liNTJI
Ediuo najboljši šlVal^i StrOjl 80 le
innn nrrrriiiTi

znamke Grltzner, Adler, Phonix za rodbino, obrt in industrijo. Posamezni deli za stroje iu Lamerz igle.
Liu&Sjana
blizu Prešernovega spomenika Pouk brezplačno.
^■■■■■■■■■bhabbelbbbbabbhbibeh B
i	Sukno in velour za plašče
l Doubš za površne suknje i	Kamram in modni ševijot
za moške in ženske obleke in drugo manufakturno blago v veliki izbiri po zanesljivi nizki ceni priporoča obče znana tvrdka
iS
rsfV
7lf>
V Zlatorog-ierf>en<ln-mlia se notiaiaio ztaintfti po 10 iranhov.
Zlatorog trpentlitovo milo {e boljše J*o<! navad, m-i« |e s icrpfifHnoni hcuvtno ve".af»o milo v no boli utinto?!!! loplllvl obiihl.
mogočni čistilni moCl sodMujeto ln se tzpoooi n ujela: trnentln nizhroll fc- nesnago, isiiio |o Iznere, k uftneh /latorog-trnentin-mi; o |e zato neprthosiiivt
7 jislhratšem Cosm se ie Zinforog-Serpenilnovo m!-Cj? "rlhupilo vsem gospodinjam sn vsofta. hI {e eniirat prala z l«Hin. ne uporabila v<ec drugega mila.
»a se seznanijo z Zloto-rog-tem. snMom mai na|-šlršfihrogl s^odi./uj« t.i. v vsehl flsoil Komad
Zlfl!orog-!eroenltn. mila
g "vpreša 10-franh-zSafnlK. g M med uporabo btfshov. te pozdravila presenečeno P gosnodlnoo Vellho Malnl-g von se le tinsedag £e n«š!o. »i Hun^e fie l«nes zlata vre-& dno milo In IStile zlatnlhe?
B IS B
b
E *
Š



Zunanjim naročnikom se dopošljejo vzorci na zahtevo poštnine prosto.
3iE!BBBBBBBBflflBBE3E3B5SS!SaE3BBBS!ZI<

Svetovno znani
»Favorit« in »Ullste!n«-kroIi
se dobijo samo pri veletrgovini
Ani Krisper - Ljubljana
Stritarjeva ulica 3.
Edino zastopstvo za vso Slovenijo !
Popolnoma varno naložite svoj denar v
v Ljub!;ani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge se obrestujejo
Vi
eise.
•t,,
Za jesensko prodajo
mu m
cene znatno znižane pri
Palača Ljubljanske kreditne banke
Eni mm cene i
i ii— m in mu i i i« rTr;"*-""*'-"*""""
Felix Toman
kamnoseški mojster
Ljubljana
Resi jeva cesta št. 30
Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Telefon št. 379	mestni tesarski mofsler	Telefon št. 376
I>jul)3feiiita, Oorsafslca cesla -4©
Vspkovrstna tesarska dela. kakor: moderne lesene stavise, ostrešja hiše, vile, tovarne, cerkve in zvoniki; stropi, razna (la, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Gradba lesenih mostov, fessov, mlinov. Parna žaga	Tovarna furnirja
POTEN DARVANIA OBLEK!
...............................iiililillliillliitmiiliiiiililiimiiiliiiliilliKiillill
Vaše obledel«, ali 7«uoSene obleke izročite tovarni JOS. Relfft » bortOnje in presenečeni bosti nad dobro i/vr«itvijo. Prihranili si bost* nnl-up nove oblek*. 15% popusta od tarifnih crn daie do 3(1 tega meteca pri kemičnem čiščenju in barvanju oblek tovarna
JOS. REICH v Ljubljani
H,|H.fl>|...MU.tMIIIH|'«"l'.H.H.HlUmil1HMII»MMt|>..MHUItMllflHM«MI*lim
Sprejemal iS£e v tovorni Poljanski nasip 4 in Šelenburgova uL 3
MMBnMBOT^mM^MMMmMMN* »
Prva dalmatinska tvornica
Gilardi & Bettiza — Split ustanovljena leta 1865, torej najstarejša tvornica te vrste v Dalmaciji
Izdeluje:
prvovrsten Poriiand cement
zastopnik za Slovenijo Ivan Pesiotnlh ln tirug, Ljubllana
Resljeva cesta 3 Tel. int. 949
Jaona dražba.
Dne 25. oktobra bo prodanih na javni dražbi
25 iomadoo nadSieiriinili polnakm-n.h amerikanskiia kan]-dirkačev in I? komad »o nadštea ln;h konj
polnokrvne angleške pasme. Konji izhajajo iz graščinskih posestev Kamendein in Kulpin. — Zrebci in kobile so v starosti od dveh do 14 let. Dražba se vrši v Kulpinu na dan 25. ok»obra, t. j. v nedeljo dopoldne ob 11. uri.
Rcflektanti, kateri žele prisostvovati dražbi, naj pr&voča«ro prigiase svoj dohod na graščjno Kulpin. p"šla Kulpin (Bačka). Zadnja postaja je Pašičevo, kamor dospo vlaki iz Novega Sada ob 10. t dopoldne, a iz Subotice ob 10.5 dopoldne. Na postaji Pašičevo bodo čakali ref!?l:tante vozovi za prevoz v Kulpin.
llpraonik graščinskih posesten
Hamendtz n In Kuapln
%
priporoča bogato zalogo nagronih spomenikov od marmor/a m granita, plošče za robnice, marmornate plošče za mobilije po na/iuž/ih cenah
Iranko na dom!
Najugodnejši nakup naravnost od tovarne.
Ta earnitura kuhinjske posode je iz „„«	.	.
najboljšega aluminija, snežno-bela in KOtfinSkO industrija INLJ H.BOHL.Marlbcr.Sil.S
desetletja trpežna - Dobavlja se : («•»»«>»<"•1	a.«.*™«««.««.
,.	, ,*"v., ,.	,■ Ako bi ne ugajalo, se iz me radevoljc nazaj. Naročite tanoj, ker ne
proti pietlpiacllu ali po povzetju. <cm0i ienam bodo ,-a!mere dopustile vzdržati trajno to ugodno ponudbo.
Posode držilo In sicer gornja vr&tn od leve na desno po ca 3 '/«• 1 'It In 1'/«I, ln npodnla vrsta |io ca >. I 'i,. 1 11 , I premer ponve 0 cm. Za cenik znamka I l)in. Insrral priložili.
aH Line
Kr. angleška
poštno-parobrodna linija.
Gtneral. zastopstvo ze kraljevino SHS;
Zagreb
Trg I. Jtev. 17.
Rcdn' potniiki pronet
Hamburg—Cherbourg—Southampton v Novi jork in Kanado
Cherbourg— Livcrpool—Southampton v južno Ameriko Rio de Janeiro, bantos, Montevideo, Buenos Aires, San Paolo.
Odprava potnikov 1, 2, 3. razreda, - Kabine 3. raz. z 2 tn I poateljam Udobnost — Sigumott — Brzina
Podzastopstva: Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska 26. — Metkovifi, Ivo Veraia. — Split, Dioklecijanova obala 8. — Vel. Bečkerek, Kralja Aleksandra 4. Brzoiavni naalov za vaa gornia podzastopstva „ROYMA!I.PAC". Za Bosno, Hercegovino, Dalmaciio in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sara evu in Gniiu.
Naslov za brzoiavke: Prometna banka.
Zadružna Gospodarska bau%a
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
e
(v lastni palaCi vis a vis hotela ..Union").	Telefon St. 57 in 470.
Račun poštno čekovnega urada za Slovenijo štev 11.945, v Zagrebu štev 39.080.
Podružnice: CELJE, DJAJOVO, MARI ;0R, NOVI SAD. SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, ŠIBENIK.
Ekspozitura: bLEO.
Kapiiai in rezerve skupno nad Din 13,0CC.CCC —.
Daje tnjovake kredite, eskomptira menice, lomhardira vredtiostne p;t|)irje. daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kujiuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodaja ec srečk Drž razr, loterije. —==
m