Leto III., štev. 21 ^ofttnln« ptvtall V L!ubl)anl, sreda dne 26. lanuarfa 1922 Postmezna Štev. 59 D8f« 2 It Izhaja ob 4 cjutrah Slane celoletno . . 240 E mesečno. ...... 20 , aa inozemstvo .. 600 # Oglasi za vsak mm višine stolpca (6S mm) . * K a»a!i oglasi do 30 mm Stolpca (58 mm) . C m Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 1S/L Telefon št 7i tipravnlštvo: iV-sernova ahca t, Telefon Su 36 Račun kr. pošt ček orao» štev. 11.842. * Ljubljana, 24. januarja. Minister saobradaja je včeraj v finančnem odboru poo dojrus<:!a, da bi se zveza narodov in zavemiki vmešavali v rusko - finski spor. Treski se najbržo bo.il, da bo Ljenin v Genovi pristal glode tega vprašanja na eventualne zahteve zaveznikov. ŠPANIJA IN KONFERENCA V GENOVI. Pariz, 24. januarja. (Tzv.) Iz Madrida doznavajo tukajšnji listi, da pošlje Španija na genovsko konferenco kot zastopnika bivšega predsednika vlade Sanclueza Točo in Alendo Salazarja. ki je bivši predsednik zbornice. Kralj Alfonz se poda čez nekaj dni v Maroko z vojnim ministrom na inšpekcijsko [>otovanjc. ITALIJANSKI SOCIALISTIČNI KONGRES. Rim, 24 Januarja. Socialistični občni kpngres je v svoji zaključni seji sprejel sklep, ki nastopa zoper preganjanje Italijanskih delavcev v SvicL Dalje se je izrekel kongres za socializacijo zemlje, za RAZMEJITEV Z ROMUNIJO. Beograd, 24. januarja. (Izv.) Včeraj s!a se setali v Temcšvaru jugoslovanska in romunska parlamentarna delf-gaci;a. dana prijateljski in sporazume a način rešita razmejjtveno vprašanje in odklonita zadnje težkoče, ki so doslej ovirale končni rezultat. V političnih krogih prevladuje mišljenje, da bo romunska delegacija pristala na jugo slovanske predloge, ker sn isti popolnoma opravičeni in dobi Romunija Z3 kraje, ki jih odstopi Ju-roiiJaviji, odškodnino na drugi strani. REPARACIJSKI VAGONI PRISPELI Beograd, 24. januarja. (Izv.) Pred par dnevi je prispela iz Nemčije prva partij.-:, železniških voz na račun reparacije. Nrs meji jo ta transport nekaj dni zastal, ker je carinama zahtevala, da plača država carino za uvožene železniške vozove. Šele po nalogu finančnega ministra so bi!> vagoni prepuščeni jreko meje. DINARSKE PLAČE. Becgrad, 24. januarja. (Izv.) 0.1 dne 1. februarja naprej Be bo obračunavala vseir uradnikom plača v dinarjih. RAZPRAVA PROTI ATENTATORJU. Bsograd, 24. januarja. (Izv.) Danr-s ob 8. tiri se je pričela razprava proti atentatorja na kralja Aleksandra, Spa-seju Stejidu. SPREMEMBE V POŠTNI SLUŽBI. Beograd, 24 januarja. (Izv.) V ministrstvu pošte in telegrafa je podpisan ukaz, s katerim se upokoje zagrebški pašffi ravnatelj g. Melksner in novoeadski peš'-ni ravnatelj ter g. Živko Horvat, inšpektor tega ministrstva. SIMPLONEXPRESS ZA ATENE in Ca-RIGRAD, Beograd, 24. januarja. (Izv.) Na med žensko volilno pravico, za krajevne avto- j narodni železniški konferenci je bilo skle- nomije, za decentralizacijo, kakor tudi za j da M !ma konca februarja 1921 ohranitev preizkušene politične In šolr.kc ] .... , - i„ " .. . r. , ____..__vsnostaviti redm promet Simplon bks- avtonomije starega režima v novih po- 1 , - , . . „ kraiinah. ipressa na progah B60jrrad-Atene m Beo- ------Igrad-Cajriinad Or. Kufcsvee o hrvatskem vprašanj O potrebi pametne gospodarske peli like. (Govor nar. posL dr. Kukovca v narodni skupščini dne 21. januarja.) Naj se ne smatra, da je nekaj čudnega. Četndi govornik večirske stranke stavi zahicve na vlado. Take zahteve staviti sem prisiljen v daljnjcm poteku svojega govora. Vendar mi je pa dolžnost, da p.>-pravim najprej neke trditve nasprotni-ških govornikov, kolikor so šli dalje nego bi odgovarjalo opravičeni kritiki. Gospodje Jovan Jov;>novič, Velimir Deželi* in Stajan Protič so namreč govorili o nekih nevzdržnih razmerah, ki jih ne pripisujejo naravnost vladi, odstopivšl ali novi vladi, air.pk so govorili o mržnji prebivalstva enega dela države proti drugemu, Zagreb proti Beogradu, ali celo Slovencev proti Beogradu, o izjemnem po'ožaju, ki ga treba dati nekaterim krajem, n. pr. Hrvatski, ali sploh o državni krizi, torej o nevzdržnem stanju v naši državi. Ali imamo res državno krizo? Moja naloga je, pred vsem pokarati, da je to celo glede Hrvatske in Zagreba pretirano, kaj šele glede Slovenije! Na Hrvatskem je stvar v tem, da so pred kratkim, še pred letom dni skupna z nami v isti vladi sodelovali ugledni voditelji hrvatskega bloka, ki ga baje danes treba zaradi državne krize pomiriti. Jaz sc debro spominjam, da sta gospoda Kovačevič in Drinkovič v vladi, kjer smo skupaj delali, povdurjula. da imata slede ureditve države v bistvu iste nazore kakor mi drugi. Trdila sta, da je tudi Stjc-pan Radič prav za prav na enakem stališču, kajti če navidezno r.ckaj druzega trdi, je to pripisovati temtt, ker Je nekoliko čuden in abnormalen človek. V razmerju med Beogradom in Zagrebom prav za prav zadnje leto ni bib sploh nikakiii pcsebnili dogodkov in vendar so prešli prejfnji hrvatski ministri Su rmin in Drinkovič k Stjepanu Radiču v »hrvatski blck», kar baje pomeni tako nasprotje, da govorijo nekateri o kritičnem stanju države. Vse to pa iz stališča države ni nič izvanrednega in s tem ni dokazano neznosno razmerje med dvema tako važnima krajema kakor sta Zagreb ?n Beograd. To je navadno grupiranje po po'itičniii nazorih, kakor ga jc videti povsod. in odgovarja računom političarjev. Za državo to ne pomeni kritičnega stanja Krivda hrvatske inteligenco. Stvar je mnogo bolj prosta nego izgleda. llrvcteka inteMgenea je zanemarjala kmeta in sc 11:11 premalo bližala. Skozi desetletja se je trudila v prepirih za historične pravice. Stjepan Radič, o katerem pravijo njegovi današnji zavezniki, da je nekoliko abnormalen, bi! je pa moder in si ie pridobil srca kinetskega ljudstva, s katerim ie občeval. Radič ia njegovi zavezniki. Tiko ie Radič izrabil položaj, da Jc primeša! svoic::.u progi amu tudi državno-pravr.e momente. PolUlearji, ki so zaupanje kir.cta izgubili, hočejo pa to zdaj popraviti s tem, da so se združili z kadi-čcm. Gospod tov. Jovan Jovanovič jc v svojem govoru povdarjal. da je videti, da so na istem potu tudi gospodje Roje in Truir.lč, Iz česar sledi, da drugi politi-čarji, ki jih imenu;; sr "aliste hrvatskega vprašanja, naj postopajo enako. Ko sem se pred H dnevi vozil skupaj z ogledi: ;:n članom hrvatskega fclcka, ki ic začel pogovor o po!iUČ.;:Ii stvareh, sc je dotaknil tuli 011 tega vprašanja, toda izjavil jc, da sta gospoda Roje in TrumLič v veliki zmoti, če si domišljata, da se co tijlli približanje vzelo v poštev. To je zn.'.č:Ina izjava za vse, ki mislijo, da sc treba svojemu prepričanju odreči in drveti megari tudi za tako večino, kate:o vodi nekoliko abnormalen človek. Taka takllka in politika nikomur ne koristi, ena le škedi obči stvari, ker r.l nič drugega nego običajna politična špekulacija. Kako jo Hrvatska »zapravljena«. Mnogo resnejše bi morala vlada vzeti očitke, da jc s svojim režimom kateri kraj države tako oškodovala, da mu ni obstanka. Opozoriti hočem na dejstva, ki popolnoma drugo dokazujejo. Mesto Kar-lovec, ki jc nekako predmestje Zagreba, šteje d-nes nad 40 industrijskih podletij. To je kolesalen gospodarski lazvoj in kmalu se bo govorilo, da jc Karlovcc naš Blrmingham. Pregledoval sem te dni statistiko gibanja Industrije v krajih bivše avstro-ogr-ske monarhije, ki so pripadli naši državi in primerjal sem, koliko industrij je tu bilo v naših rokah do leta 1914. in koliko jih je danes. Prišel sem do senzacionalnega zaključka, da sem našel zaznamovanih nad 430 industrijskih podjetij, pri katerih so ude'cžcni Hrvati, Srhi ali Slovenci, in ki jih v seznamu leta 1914 sploh ne najdem. To niso nikakšni znaki kritičnega gospodarskega stanja. Rek'o se ho kvečjemu, da je tu vlada brez zaslug, da jc to dosegla pridnost. Ali Hrvati in Slovenci ter Srbi niso bili pridni tudi pred letom 1914.? vendar v gospodarstvu nl-kamur niso mogli napredovati! Vsakdo ve, kako je stari režim s tarifarno politiko onemogočil vsak gospodaiski raivoj Zagreba in je vlekel vse v Pcšto. Ce je zdaj to drugače, v zvezi je »o s svobodo, ki nam jo daje naš lastni režim. In kolo-salni razvoj gospodarstva pod svobodo nov-ga rc.*ima je dovolj dokaza, da ta novi režim ni novzročil kritična« cianid ?Yo !e pa za konsnrMaeUo države več 1 vredno, nego če sc ne morejo sprijazniti med politične stranke. Blagostanje kapitalizma. Oospod poslanec Divac omenja, da ie to le blagostanje velikih podjetnikov-ka-pitalistov na račun delavnega naroda. Baš prav, da je to opazko napravil, kajil s tem me je opozoril, da Imam povedati, kaj ]e režim te države storil za delavce. Zakonodajni odbor narodne skupščine ie skrbno mislil na delavce in je z zaki mrni o zavarovaniu delavcev zasigural del dohodkov one bujno se razvijajoče Industrije tudi onim, ki Imajo pri tem največjo zaslugo, delavcem. In sam Zagreb, o katerem se je to govorilo, kako jc napram Beogradu zapostavljen, je bil pri ti stvari upoštevan kot gospodarsko srediiie države 111 vsaj za dobo deset let bo tamkaj sedež delavske zavarovalne centrale. Zagreb, ki le to odlično in častno u'ogo dobil, naj pa pokaže, da je nalogi kos, da je sposoben igrati v gospodarstvu tudi glede skrbi za delavce vodilno ulogo. Načsla upravne razdelitve države. Izjemnih po'ožajcv sl nI treba želeti no kakih hlstorijskih vidikih, kakor želi g. Deželič glede Hrvatske ali Protič glede Slovenije, ampk treba je deiiti ozemlje po gospodarski strukturi krajev. Imamo dve skupini, ki bi morali biti glede gospodarstva ra:'!eno obravnavani. Jaz sem mnenja, Ja jc \ Slavoniji s Srcir.om. v Vojvodini in predvojni Srbiii zemlja vsled svoje plodovitosti merodajna za način gospodarske politike vlade. Tu se ni treba mnogo umclno vmešavati v privatno gospodarstvo, ki samo po sebi stremi k napredku, če bi tudi bilo malo aii mimogrede nič upravnega vpliva. Južna Srbija s Orno goro, Bosna, Dalmacija m baš tudi Hrvatska In Slovenija, ki so manj plodovite, pa zelo obljudene, so prav posebno navezane na dobro upravo in jih je treba v obrti in industriji umeipo dvigati, da bodo mogle napredovati. Prava politika za r.afo kraje. In če stavim zahteve na vlado, so moje zahteve te, da tem krajem posveča posebno pozornost v pospeševanju gospodarstva z davanjeni ceiiega kredita za obrt in takega postopanja pri obdačeva-nju, da bodo cbrti ln industrije davek mogle prenesti in obenem ostale stalen dober vir davkov. Mesto pc!iii!;c revizija pclltika gospo-dars!:csa dela! Mi torej nočemo r.ič čuti o tem, da se naj vlada zanima za kako revizijo ustave, katero smo .še ravnekar sprejeli po svojem najboljšem prepričanju, ampak naj sc obrne k reševanju ve"ikih gospodarskih nalog za vsak kraj njegovim potrebam primerno. S tem se bo omogočila možnost mržnjo enega kraja proti drugemu ali celo kako kritično slanic. Ustava in sedanji režim ponuja nam toliko svobode, da smo nacijcnalnih političnih svobod naravnost prennslčenl. Mojc mariborska volilno ekrožje, v večni borbi z narodnim nasprrtnikom, nikdar niti sanjati ni moglo o takih velikih narodnih svobodah, kakor jili ima v novih razmerah. Vlada torej naj ne omahuje, r.aj sc drži ustava. Vlada naj ščiti naše gospodarstvo, naj pospešuje svojo politiko, obrt iu indust.ijo! (2ivahno odobravanje.) -}- Po papežev! smrti, V svojih pft-| rana, skoro neverjetno. KaMert elss tma»o Kilih o tiapeževi smrti ugotavliajo isti instrument! v rokali različnih timetrd- isth pa Se cefo manj. Zagrebška Železni-T _ _ ška direkcija rabi na leto 300.000 prago» |roči!ih o papeževi smrti ugotavljajo Vozni park izkazuje 13SS lokomotiv, od vsi italijanski listi, da je prišla smrt kov! Melodije teko Zikovcem prana ravni katerih pa jc v prometu samo 700. Za ; za vse. zlasti pa Re za cerkvene krog>. i iz instrumentov, kar same po sebi, kakor ozkotirne želcznice imamo 400 lokomotiv, I povsem nepričakovano. Zato niso bile studenec iz zemlje, neprisiljeno. Nobenih od teh v prometu 255. V popravilu je bilo izvršeno nobene priprave za pogreb.I narejenih ali prisiljenih efektov nismo zaki 6e rčakovino; to sc vidi že iz dejstev. 1 na programih, toda ne verjamem, da ie ___________________________da 6e ne morejo imenovati nobeni res-j žc dostikrat našel tako ljubečih interpre- ila jako slaba in sc je zato raje; »i kandidati za naslednika na Petro- tov. Tistega pretresljivega «Larga» ne Merlial. Naša država ima v svo- vcm prestolu. Imena, ki se poiavljajo. j bomo tako kmalu pozabili. Beethovnov " : .. V«.« K.. , __________A____________I__1----1 z__..* L. v enem letu 196 lokomotiv, popravljenih pa je bilo samo 85, ker v naših delavnicah n! dovolj matcrijala. LoVomotlvc so se popravljale na Madžarskem, v Avstriji in na Češkoslovaškem. Madžarska popravila so bil naroči! m ji upravi skupno 29.000 vagonov. so šc popolnoma neznana. Zato boj kvartet v G-duru je eden izmed šestih m I čaja. Minister jc končno opozarjal na po- voliUv novega papeža jako zanimiva, j kvartetov op. IS, ki spadajo v prvo dobe. ...anjkanje stanovanj za železničarje, kl!kcr med današnjimi kardinali, morda i mojstrovega delovanja, nekako okrog le-morajo dobiti tudi primerno obleko. OsoV kardinala Gas|»arija, ni rosnega j ta 1799., ko je Beethoven ravno začel po- ja samega je dovolj. Zahteval je. naj sc j kandidata. _ stajatl Beethoven, dočim je bil dotlej Mc- proračun uredi tako, da bo odgovarjal' + Zopet kržen]e mednarodnih po-1 zartov in Haj dnov učenec. Ljubek je bil zahtevam prometa. Sodb, Iz Pariza se poroča, da je ITO-1- »Scherzo., intcresamnejšl pa «0uasi pre- Po govorih posl. Radojcviča, Jovanovl- 'J^'1-? madžarska^ vla la _ re;>aracij*ki i sto*. Uprmo, da nam Zikovci dajo enkrat " :med zadnjih Bcethovr.o Dvorakov kvintet Je bi! kakor druge skladbe. banko na temepu določil trianonske! Dobro, da so s! našli Zikovci doraslem mirovne ]iogodbc. Zato madžarska umetnika v prof. Ravniku; žal. morda «e vlada zahteva, da se izpremene te do-' klavir še prevelik za skupno igro z Zt-I ločbo mirovne pogodbe, oziroma da kovci jn v tej, skoraj b! rekel malo pre-Q nhnnu! Cirmne romarska vlada pocb!n-*Tlo, da več akustični dvorani... w uunuvi cvrofse )jni0 določbo, ki sc nanaša na Iikvila-; fjc moremo biti dovolj hvaležni omet-London, 23. januarja. fijo avstro - ogrske banke, razbrati v nikem za užitke tega večera. Upamo, da Llovd Gcorce ia imel v soboto /21 tmJkolikor R,0-c5e širokem P™«™, -j bodo na splošno željo koncert čimprej na ko^rcneMihorX« «25?2n „ »Povedni smo. ali bo reparacijska ; ponoviIL Občinstvo se je odzvalo nad vse na konferenci liberalne stranke velik go- komisija pristala na ta madžarski Ustno In se bo Zikovcem vedno vor o svetovnem gospodarskem položaju, j prodlo^ in'dovolila novo kršenje mi- "aSt"° vcdno" uovor je javnost pr.cakovala z velikan- rn,-n.. nocodbe v ekonomskih vi.rpša- rovne pogouoe \ eKonomsKni ij.-a Sinoinjcga .Trubadurja* jc pd namesto njih kot je storila to vclcp^ka: ^^ Drvota, vkljub temtI. di kor>_rcnca z beneškim sporazumom v moraI malcn»>e n; političnem oziru. " L9oyd Geor?e Ms le žslesniSke KeariJike Beograd, 23. Januarja. Danes ob 11. se ie začela seja finančnega odbora, kateri sta prisostvovala finančni minister Kutnanudi, prometni minister Andra Stanič in bivša ministra Uzunovič ter Velizar Jnnkovič. Na dnevnem redu je bil rcicrat ministra saobradaja o vzrokih sedanje prometne krize. Minister Stanič je razdelil svoj referat v t; i dele: železniške proge, vagonsfcj park in železniško osobje. Opozarjal je, da jc nastala prometna kriza v prvi vritl .-.aradi pomanjkanja premoga, ki ga pt»-samezna ravnateljstva re dobe ono količino, kl .ie potrebna za redni promet. Občutno jc tudi pomanjkanje vagonov, ki sc je pekazalo zlasti za časa mobilizacije in Jcmol.ilhaciie. Zaradi tega se je morala izvršiti rcdukcija prometa. Posamezni premogovniki ne dobavljajo niti približno one količine premoga, ki je bila v računi., zlasti ne pečujski, ki bi nam moral dobavljati dnevno 100 vagonov. Vrhu tega se tudi uporaba premega ne vrši raeijon-nalno. Zaradi dolgih voženj in čakanja se ga porabi mnogo preveč Najbolj trpi zaradi teh neprilik Vojvodina, najmanj pa Besna, kjer imajo za svojo uporabo dovolj premoga. Nekateri premogovniki tudi niso dovolj izčrpani, posebno ne Ravna-Rjeka. Rezerve na postajah ti morale zadostovati vedno za dva mcseca. Ne glede na to, da jih ni, pa obstojajo zaradi zadržavanja premoga težkeče tudi vsled kemične sestavine n» šega premoga, kl pod vplivom atmosfere razpada. Potrebno je torej, da se ustanove tvornice briketov, posebno v Timoku ln Prlboju. Stroje je reparacijska komisija že naročila Iz Nemčije. Minister je dalje naglašal. da Je nera-cijona'no tudi poslovanje z vagoni, ki so na eni poti obloženi, nazaj pa se vračajo prazni, kar bi nikakor ne smelo biti. Velika ovira za razvoj prometa so tudi slabi železniški pragi. V Srt*:: niso bili Izmenjani že okoli deset let in bi jih bilo treba nadomestiti 80 odstot'--r v, to je do osem milijonov. Vlakovodje morajo za- sko nestrpnostjo. Več tisoč mož broječa množica je priredila popularnemu državniku sijajne ovacije. ko je nastopil. Svoj govor je pričel s kratko izjavo o irskem vprašanju, glede katerega je naglašal, da je njega rešitev po vsem svetu silno dvignila ugled Anglije. Nato je v kratkih izvajanjih nastopil proti takojšnjemu razpisu novih volitev za angleško zbornico in prešel k svojemu eks-pozeju o gospodarskem položaju Evropo. Opozarjal je predvsem, da je Evropa prestala strašno vojno, ki jo jo pahnila v hujši položaj, kakor je bil kdaj prej. Samo Anglija šteje nad dva milijona brezposelnih. V svrho oživpenja trgovine je neobhodno potrebno medsebojno zaupanje vseh narodov. Geslo vseh držav mora hiti: Vzpostavitev zaupanja. Zato pa je potrebno, da zmaga mirovna ideja na vsej črti, kar je odvisno v prvi vrsti od sporazuma an-rlosaških plemen. Konferenca v VVashingtonu jo mnogo pripomogla k temu, akoprav še niso rešena vsa državna vprašanja, ki so bila na dnevnem ro lu konference. Llovd George je končno izjavil: »Prepričan sem trdno, da bo končno ven larle zmagala pamet. V tem oziru sem popolen optimist. Ljudje, ki so dandanes nasprotniki konferenc, nočejo prevzeti nobenih odgovornosti. Do Genove mora priti. Na genovsko konferenco so povabljeni vsi narodi, ker jo treba napraviti konec vojnam. Britanija sama jc pripravljena na vse žrtve. Pripravljena je znižati svojo armado na bivše mirovno stanje in zmanjšati tuli svoj mornariški in letalski program. Pričakuje pa, da bodo storilo isto tu li vse druge države*. Zborovalei, več tisoč po številu, so -pre.Vli Llovd Georgeova izvajanja z viharnim odobravanjem. | oder. sijajno. Končno pesem v drugi sliki i ie moral ponoviti, občinstvo ga je večkrat priklicalo pred zaveso. Tudi Azucenc 1 ni pela sna. Rcvviczcva ampak ena. Ster- Po svefii — Gzneral Pcrshing proti redukcij kova, ki jc odpela In odigrala svoj part ameriške armade. Kakor poroča »Chi-1 P™v Izvrstno. Skoda, da ji dajejo veči- no Tribune* iz Washingtona, jo go- i non,a kralke v ka r>ral Pcrshing v ameriškem senatu j »"»re pokazati vseh svojih zmož 1 ločno nastopil proti temu, da -e splošnem ni bila slabša kakor I ______, T liuirrif l.kKfi 1 » P/\m*.»i aii^I* a »a r- ■ cago ne odločno efektivno stanje ameriške armado zniža na 140.000 mož. Pcrshing zahteva, da ostane Število armade neizpr> menjeno in da sc formira posclicn delavski korpis s 14.000 možmi. Kot utemeljitev za svoje zahteve je obelodanil neko pismo maršala Focha, v katerih ne žnostt V lani gna. ThierrjrJcva. G. Romanovski jc silno ugajal kakor vselej. Posebno dobro je odne* ijubavRO pesem v drugI sliki drugega dejanja. Tudi g. Zupan se ie izkazal. Njegov gals je vedno bolj poln. Ga. Lovše-tova je odpela Lconoro brezhibno in s čustvom. Orkester pod vodstvom g. Nel- katereiri ta dokazuje, da bi redukcija jfata Je bil eksakten. takten in disciplini-ameriške vojske zelo slabo vplivala! ran. Sploh se je smočnjl .Trubadur* po-na njeno pripravljenost v eventualni stavil. bodoči vojn'. — Dar belgijski kraljici. Neka angleški tvornica zrakoplovov je poklonila belgijski kraljici mal aeroplan za dvo osebi. Ta aeroplan je bogato na-kičen. Kraljica se je za darilo prisrčno zahvalila in izjavila, da ga bo često uporabljala. Aeroplan jo kljub luksuzni opremi zelo solidno zgrajen. — Ruski kronski dragulji, med njimi sloviti biser Orlov, katerega vrednost se ceni na 300 milijonov naših G. Neifatu moremo čestitati uspehu in hitremu napredku. K sprcmer.:bi repertoarja v ljubljanski operi. Ker Je več so'lstov in solistk obolelo, vprizore v sredo dne 25. t. m. namesto opere »\Vcrther* balet »Labodi« jezero* za red D. «Hamlet* z novo zasedbo in opremo a. vprizori v četrtek dne 26. t m. v korist Udružcnja gledaliških igralcev v ljubljanskem narodnem gledališču. Nedeljsko predstavo »Toske* v Ljubljeni je dirigiral g. Balatka. Pokazal jc tudi kron se baje naluHajo po velikem delu 1 tcJ Pr,'!iki s™* odlične dirigentske v rokah znanega nemškega niiljarderja; sposobnosti ...... Stinncsa, ki je nanjo posodil velike vsote. — Odgodeno potovanje belgijskega kralja v Italijo. Koncem sledečega mcseca je imel priti v Uim belgijski kraljevski par. Temu potovanju se je [wipisova!-i velika važnost v obitelj-skem smislu. Kakor pa sedaj poročaj.) Za Arcibaševa. Potrjuje se '-est, da sla-.nI ruski pisatelj Arclbašev kateremu holiševiki niso dovolili Izselitev iz Rusije, da si išče zdravja, popolnoma oglušll it« oslepel. Živi v uajobupnejšlh razmerah: zato sc po vsem svetu pripravlja pomožna akcija za nesrečnega pcsnlkau Vsa velika glcda'išča uprizore v njegovo korift U iz Bruslja, ie to potovanie vsled pa- njegovo dramo »Ljubosumnost*. Med ju-iioževe smrti odgodeno za nedoločen goslovankimi gledališči se je odzvalo prvo 1 temu pozivu gleda'išče v Splitu, ki uprizo- | čas. — Avtomobile iz bombaževlne 1k> izdeloval znani ameriški kralj avtomobilov Ford. V njegovih tovarnah so -(- Nikar se ne skrivajte za krščanstvo! »SIum nčeva* polemika proti našemu nedeljskemu uvodniku nas sam-i . . ... 1 , „ potrjuje o umestnosti n.^ih izvaianj. '-reiskusjli snov. k, o H0-1 iz bomba-Nam ni bilo treba čita'1 In se pozivati i ževme m formalliedi, a ter je znana na feljton v nemškem žirovskem listu! kolonoid. Snov je silno, »Neue Freie Presse*. kakor to dela trpežna ter postane ludraviicmm po-j ri v prihodnjih dneh »Ljubosumnost*. Tako so boljševiiki v kratkem času svole vlade fizično ubili največje ruske duhove: Rimskij-Korsakova, Rjcplna, Knrolenka, Bloka, Arcibaševa in kdo ve še kolik" drugih! radi slalih pragov voziti nr neje. dostikrat koma! 15 k:.. OOČ2S- | »Slovenec*, ko smo priznali pomen religioznosti in krščanstva za prerol današnjega človeštva. Pokazali pa smo tia bistveno razliko med pravim krščanstvom in klerikalizmom, kateri |M>sludnji je pri nas popolnoma izrinil prvo. Nikakor ni res. da je predsodek, govoriti o opasnosti in kvarno«ti kli-rikalizma za narod, njegovo moralo in etiko. Žaliliog je danes pole? »veriž-nikov, izvoznlčarjcv in bankirjev* — ki so v SLS zelo častno 7astor»ani — iskati krivcev propadanja moralni; pojmov v politiknjoči duhovščini, koj' dejanja so navadno v diamentmlnem nasprotstvu s krščanstvom in njegovimi temelji. V dokaz temu nam služijo nedeliske pridige, sj>ovodi. dole duHovšCno v cerkvi in znraj njo. zlasti pa klerikalno ča-oj isje. Na" ^ijjf sjiričevalo v tem oziru nam dajo mariborska »Straža* poslednjega tednn (»Straža* St. 7 z dne 18. t. m.), ko so zagovarja pred očitki, da je surova in da oznanjuie krive nauke. Dr. Koro-ščevo gladilo se skl;cuj" na duševnega oč^ta slovenskega klcrikalizma dr. A. Malinlča ter na njegov nauk o pobi-:anju nasprotnikov, po katerem je v »mnogih slučajih* dovolimo osvetljevati neprijatelja, «smeJitl njegove nrav, sramot ti nre^ovo ime in priimek.* »In posluževati se smemo 1: temu proze in stihov, resnobe in šale karikatura in vseh umetnosti in sred-st3v.» Tako pravi učitelj današnji! klerikalcev, ki je r.a koncu svojpgn življenja pokazal vendarle še neka' idealizma in patrijotizma. Iz »Straže* jia lahko vidimo, kako pojmujejo ta pouk klerikalci tretjeredniki, zlasti na mladi kaplani in župniki, v katerih prevladuje le surov instinkt in klerikalno - politična strast. Če je v slovenski javnosti potrebno odpravit' kak predsodek, potem jc numo, da sc iztrebi iz naroda nesrečna zamenjava klerikalizma e Jcrsčanstvom. Kdor jc med klerikalci pošten, mora. priznati, s. je to ra« oatrebno. tom trda kakor jeklo. SohoIsHI uesfnili Prosvefa LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. DRAMA. Sreda, 23. lan.: Predstava za uuožnc otroke popoldne ob 3. uri »Pcterčkovc poslednje sanje*. Izv. Četrtek, 25. jan.: V korist uJruženju gle- daliških igralcev. »Hamlet*. Izv. Petek, 27. jan.: »Gardist*. F-Sobota, 28. jan.: »Hamlet*. D. "ledelja, 29. jan.: Popoldne ob 3. uri. »Pcterčkovc poslednje sanje*. Izv. OPERA. Sreda, 25. jan.: »Labodje jezero*. D. Četrtek. 26. jan.: »Faust*. B. Petek, 27. jan.: »Labodje jezero*. C. Sobota, 28. jan.: »Boheme*. E. • MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek. 26. jan. »Favn/. C. Petek. 27. t m. »Ptlčar*. A. Sobcta, 28. t. m. »Patižanka*. C. • KONCERT ZIKOVCEV. (23. januarja v ljubljanski »filharmoniji*.) Lepota sama je stopila pred nas, spustila pajčolan z ramen in sc obdala s solčno gloriolo. Štiri umetniške duše so zaplamtele pred nami z enim samim velikim, lepim plamenom — saj ni bilo ne odra, ne ljudi ne instrumentov, čutili smo samo božanski duh prave, resnične umetnosti, opojne in mlade kakor vino. — Do prihodnjega njihovega koncerta ne bomo čuli nič enakega, s to zavestjo smo od-hajalL Svoje Instrumente In igranje pojmujejo Zikovci odlično: njihova igra je povsem akemodirana značaju in naturelu instrumenta, vsak zvok, vsak crescendo je pri njih violinski. Barva zvoka je bila od začetka do konca nrl vseh Ideatao temneri- I BrctslU sestanek Soi.ola ! v Ljubljani v j svrho sestave kandidatne liste za ncdeli-1 ski otčni zbor se vrši v četrtek dne 2S. t. j m. ob 20. uri na Taboru. Bratje in sestr* j pridite v obilnem številu! Sokol Po1'-c vabi na svoj redni obfm zeor. ki se vrši v nedeljo dne 29. t m. ob 1. uri popoldne pri br. Kuharju v Vevčah. Telovadno drultvo Sokol v Ptuju ima svoj redni občni zbor v sobeto dne 28. januarja ob 20. uri v spodnji dvorani Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. Sokol v Ljutomeru. Štirinajsti občni zbor telovadnega društva Sokol v Ljuto-mciu se vrši v nedeljo dne 29. januarja ob 14. uri v telovadnic? meščanske šele. Sokol v Dolnji Lendavi ima svoj drugi redni občni zbor dne 29. t. m. ob 20. uri v čitalničnem prostoru pri Lcnariču, z običajnim dnevnim redom. Sokol Dravograd-Meža je imel dne 17. t m. svoj občni zbor, na katerem se je podala zaupnica staremu odboru in «e izvolil sledeči novi odbor: Predsednik br. Kolcnc, podpredsednik br. Grisogono. tajnik br. Mikuš, blagajnik br. Lenassi, načelnik br. Nabergoj, načelnikov namestnik br. Nendl, predsednik kultumo-prosvctue-ga odseka br. Glogovšek, odborniki bratia Erkcr, 2un, Košin In Kaiser, prcgledoval-ci računov brata Scničar in Gomllšek. V ogorčenju nad postopanjem fiankovsklh Sckolov je bila soglasno sprejeta sledeča rcso'ucija in odposlana S. J. S.: »Obsojamo nesramen napad na br. dr. Angje'i-noviča od strani takozvanih frankovskih Sokolov v Zagrebu in rotimo Sckolsks savez, da ukrene vse potrebno in naznani vsej jugos'ovanski javnosti, da napadalci niso nlkaki Sokoli ter da neopravičeno nosijo tme, katero so že penovno oskrunili.* Brzojavnim potom so se odposIMe najprUrčnejše čestitke Njegovem« Veličanstva Aleksandru povodom niesove zaroke. Domače vesti • Bolcz-n tnrn*sfra drja, Žerjava s« Je znatno obrnila na bolje ter je gosp. minister izven nevarnosti. Kakor nam javljajo .z Beograda, se bo mogel dr. Žerjav j>odatj v najkrajšem Času v Ljubljano Čim se dovolj okrepča, se poda za nekai tednov na morje. Za čas cjesrovega dopusta ga bo v njegovem resortu zastopal minister doktor Krste! j. • Bc.Toča rezidenca kraljevskega para. Minister za gradjevine gosp. Velja Vukičevid je ogledal prošlo nedeljo novi dvor Oprema kraljevskega dvora je ie tako napredovala, da bo delo v kratkem končano. Začele *o se že nameščati zavese, tako da bo novj kraljev dvor v prvi polovici meseca man-a popolnoma trotov. • Oporoka kralja Petra. V Beogradu e je sestavil državni odbor, pred katerim b> te dni ofave. • Imenovanja v državni službi. Imenovani so: računski revident pri invalidskem oddelku v Novem Sadu Fran H e -g e r za računskega svetnika pri oddelku ra socialno politiko v Ljubljani: tajnik glavnega odbora zveze dobrovoljeev v Beogradu Albert Bizjak za pisarja II. razreda ministrstva za socialno politiko; računovodja pri rudniku raStanjskem Nikolaj P u ♦ r i h za asistenta inšpekcije dela v Banjaluki; absolvent visoke kultur-is>tebni5no šole Edvard F u g i n a za iiiSetrerskega pripravnika pri generalni inšpekciji voda v Ljubljani. * Osemdesetletnica drja. Pavla Tur-nerja. V soboto je obhajal dr. Pavel T u r n e r, ki živi na svojem posestvu v bližini Maribora, svojo osemdeset-letnico. Ob tej priliki so se ga spomnili naši književniki in naša kulturna društva s prisrčnimi čestitkami. Doktor Turner ie bi! svoje ča-e mecen 5n pisatelj. Omogočil je izdajo Trdinovih »Bajk in povesti o Gorjancih«, pisal je v »Novice*. »Slovenski Narod*, «Zoro--. »Slovenca*, večinoma pod psevdonimom Ahasver. Dr. Turner hrani Se danes dragoceno korespondenco z Aškercem. Jurčičem, Trdino in celo z — Olarlstonom. Osemclesctlctnemu zaslužnemu življeniu naše spoštovanje in mecenu drju. Tumorju naše prisrčne čestitke! Blavljencu je priredila mariborska »Glasbena Matica* v petek j-odoktiieo. * Zagrebfki nad?kof dr. Ants Baucr je prispel včeraj z brzovlakom v Maribor v pojete k svojemu bolnemu tovarišu. škofu dr. Napotniku. * Vojvodinske rkofijc. Glede ustanovitve škofije za katolike v Vojvodini se pojavljajo tri mišlienja. Pape-ški nuncij jo sprožil uredlog. naj Vojvolina prideli dakovski Škofiji: vlada namerava ustanoviti v Vojvodini dve škofijski stolici, P.unjevci v Ko-ro5£"vem klubu so se pa izjavili za eno škofijo s sedežem v Subotici. • P«.robrodna zveza med Jugoslavijo in južno Ameriko. V Beojrradti se je osnovala parobrodna dnižba »Tratv-ocnanska .dovidba* z osnovno glavnico 30 milronov dinarjev. Pri podjetju sodeluj« tudi znani borataš Kristotal Mii anovie v Bu-nos Airesu. ki je prispel te dni v Beograd. Paroplovnr družba bo vzdrževala redno zv^zo m^1 Juge; invijo. Brazilijo. Urugva'"m in Arsrentinijo za blatro in za potnike. • Komisija zaradi Trbovelj, ki naj določi in uredi tr.ozde delavstva in plače p rlnradnikov trboveljskega premogoko-po. ima danes v TibovPah pri premogo-kopu lokalni ogled. Zaslišala bo po potrebi strokovnjake ter zastopnike inf-i'sentov. Treba je, da pri tem pridejo do fsede predstavniki vseh kategorij delavstva m pod uradništva. • Karoly v Beogradu. Iz Beograda se .javlja, da pride te rini zopet v Beograd bivši predsednik madžarske republike grof Karolj*. Istočasno pridejo z Dunn;a v Beograd nekateri ugled-nejši ma Ižarskl politiki kot Jaszi. Ga-rami in Lindcr. Konferenci madžarskih politikov v Beogradu se pripisuje velik političen pomen z ozirom na negotovo politično situacijo, ki viada danes na Madžarskem, kjer se nahaja Hurthyjev režim v skraini krizL * Naročnikom, ki za preteklo leto naročnine še niso poravnali, smo te dni priložili čekovne položnico z nujno prošnjo, da radi roda zaostanke nemudoma poravnajo. * Smrtna kosa. V Ljubljani sta umrla posestnik Ivan Kalin in hčerk* majorja v pok. I/enka Janša. * Zvišanje plače občinskim uslužbencem. Na prodlog ministra notranjih del je ministrski svet sklenil, da sc zvijajo plače občinskim uslužbencem v Hrvatski in Slavoniji. Zakon stopi v veljavo dne 1. februarja 1922. * Komunisti v preiskovalnem zaporu. Iz Beograda poročajo: Poveljnik straže, ki opravlja službo pri zaprtih komunistih, obtoženih zaradi vidov-danskega atentata, je prišel na sled novi tajni korespondenci med areti-ranci in komunističnimi prvaki, ki so na svobodi. Pisma so bila skrita na dnu posode, v kateri se je prinašala v zapore ied. V nekem pismu se jc atentatorju Stcjiču nasvetovalo, naj prekliče svoje prejšnje izjave v pro-iskavi in sploh zanika vso krivdo. * Španska bolezen, ki je razsajala leta 1!)1S po vsem svetu, se jo zopet pojavila. Iz vseh krajev naše domovine javljajo, da se bolezen zopet Siri, vendar pri nas dosedaj Sc ni tako huda, kakor jo bila pred Štirimi leti. Pač pa nastopa v drugih deželah še precej opasno ter je na Madžarskem, na Nemškem in v Avstriji zahtevala že mnogo žrtov. V letih 18S1 do 1893 se jo prvič pojavila epidemija, ki jo dobila ime influenea in katere bacile je odkril profosor Pfeifer v Lipskem. Epidemija je ugasnila, ponovila se je zopet začetkom stoletja, leta 1918 pa se je vrnila v novi še akutnejši oblikj kot španska gripa. Po angleških statistikah je takrat umrlo na tej bolezni čez 0 milijonov ljudi, od teh 3 milijoni v Indiji. Sedaj se očividno pripravlja četrti naval te čudne bolezni. Treba je biti na oprezu. Prihodnje dni priobSujcmo v listu neka tero važno opozoritve. kako se treba paziti in zavarovali proti pogubnim posledicam Španske bolezni, ki je kakor znano dobila gvoje imo od tega, ker je leta 1918 preko Španije pričela svoj »zmagoviti pohod». * Zal.;o zastavo povodom papeževe smrti je razobesila v Ljubljani med prvimi podružnica tržaške zavarovalnico »Assicurazioni Generali* na Marijinem trgu. Kot znano, je Assicura-zione Generali v Trstu zatočišče fašistov, skoraj vso uradništvo jo faši-stovsko in zavarovalnica izplačuje tržaški fašistovski organizaciji ogromne prispevke... * Sodna razprava proti «do!arskim princcni». Po dolgotrajni preiskavi je kazenska zadeva glede tatvine dolarjev na ljubljanski pošti v toliko dozorela. da j' končno razphana glavna razprava proti krivcem na dan 6. februarja t. 1. ob poldevetih doooldne. Razprava bo trajala več dni. Zl>orne-mu sodišču bo predsedoval deželno sodni svetnik dr. Skaberne. Na obtožni klopi bo devet poštnih uslužbencev. Za razpravo vlada povsod veliko zanimanje. * Volitev glavnega odbora za obdelovanje Barja. V zmislu zakona z dne 23. avgus*a 1877 dež. zak. št. 1-1 se je sestavil volilni imenik volilcev I. skupino vseh k okrožju mesta Ljubljane spalajočih ka-tastralnih občin in leži od 25. januarja do 23. februarja 1921 pri gospodarskem uradu mestnega magistrata ob uradnih i urah vsem opravičencem na vpogled. Pri-i tožbo proti volilnemu imeniku je ▼ go-i renj-em roku vložiti pri mestnem magistratu. * Za Kromarjevo družino. Na svatbi g. dr. Janka Drnovška z gospodično Tinieo Kukenbcrgovo v Trbovljah se je nabralo -a družino narodnega mučenika Kromara 701 K. Znesek se je odposlal čmoraelj-skemu Sokolu. * Profesorsko društvo — sekcija L'ub-Ijcna ima ▼ sredo dne 1. februarja 1921 ob 9. uri v risalni«! Vodnikove gimnazi-:e v Liiblj.-.ni izredni občni zbor. Raz-pravljalo se bo o načrtu zakona za srednje Srde v kraljevini Srbov. Hrvatov in Slovencev, poroča v to svrho izvoljeni o.lbor. * Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo v Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sre-lo dne 25. januarja 1921 v mali dvorani »Mestnega doma*. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacijo Sv. Petra cesta št. 12, pritlič no. desno. * Podporno društvo jugoslovanskih akademikov priredi v soboto dne 28. januarja ples v zgornjih prostorih »Narodnega doma? po 1 pokroviteljstvom irospe Ir. Furlnnove. dr. Brejčeve in dr. Zami-kove. Cisti dobiček je namenjen 7a prehrano revnih akademikov. Začetek točno ob osmih. — Vabila se že razpošiljajo. * Občni zbor «Slovenskega lovskega društva« se vrši na Svečnico ob 15. uri v restavracijskih prostorih »Narodnega loma* v Ljubljani. Vsak član zastopa biiko še 5 odsotnih članov in zadostuje, da se izkaže s plačilnim listom (izkaznico). Tudi lanski plačilni listi so So ve. IJavni. * Na predpustnl veselici frankovskega zegrebSkega Sokola, ki je prekini! vsake zveze z jugoslovanskim sokolstvom in izstopil iz »Jugoslovanskega sokolske-ga Saveza* sodeluje iz prijaznosti (tako poreča »Obzor») zagrebška operna pevka g. Irroa Polakova, ki bo zapela par hrvatskih in slovenskih nesmL • Tatjanin dan prirede ruski akademiki ljubljanske univerze, kakor že javlje-r.o, v sredo dne 25. januarja Popoldne koncert po kavarnah 7 prcozknsrčno interpretiralo, kaj se ima smatrati za neluksuzno opremljene čolne in ladjo. Iz navedenih razlogov je finančni minister z odlokom od dne 16. ja nitarja ukinil dosedanje odredl>e car. komentarja k St. 657 uvozne car. tarife in. na mesto njih odredil: da se kot luksuzni brodi (ladje) al) čolni z motori ali brez motorjev, v zmislu 3. točke 057. štev. splošne ccr. tarife smatrajo one ladje in čolni, ki ne služijo Javnemu osebnemu prometa In t;l so opremljeni s saloni ali kabinami, k] so deloma ali pa popolnoma takoj obrne na ara.} Zagrebačkoga zV> ra, Tr? 29. listopala 10tS, Zagreb. = Nove carinske pristojbine v Ualijl tz Rima poročajo, da je Italijanska vlada odredila, da se pri plačanjn carine v zlatu, ako se vrši plačanje v banko»eth. orinca Ruprehta za dale-kosežni državno - politični |»rcgram Pred kakimi 14 dnevi sta ta dogovor podpisala v MOnchemi Albreht in Rurv reht. Najznamenitejšo točke tega dogovora so: 1.) Ilabsburžani se odrečejo na korist TVittelsbahov avstrijskim alpskim deželam. 2.) Dunaj z okolico se nevtralizira kot svobodna država. 3.) Wittclsbaehi hodo s pomočj« »Orgescha* podpirali povratek Habs-buržanov na madžarski prestol, na katerega kandidira nadvojvoda Albreht. V poročilu se dal — j Vloge strank na zbornico so kolkovine C050, Dunaj 3 — 3.10, Bu limpešta 44 — i prost«, izvzemši vlogo za Izdan« potrdi! j 44.50, valute: dolarji 302 — 303, rublit i a carine prosti uvoz, katerim je priloži- ! -23 — 25. češke krone 590 — 600. frarki ji dvodinarski kolek in 10 dinarjev za 2150. napoleoni 1015, marke 148. leji 203 : oristojbino in kolke za potrdilo. — 220, !ir0 1320, turške zlate Ure 110-1'. — Izplačanje zavarovalnin inozemskih madžarske krone 44 45. :avarovalnih družb. Olelcnje za izvršen e Ranka za Primorje ioO. mednarodnih dogovorov v zunanjem mi- Trg. obrtna banka 295 — 300. 1'8'rstvu priporoča onim. ki so se zavaro- ; Hrv eskomptna bnnka T82 — 785. vali. da do končnega rešenja tega vpra- Brods!:a batika 385 — 392. "anja plačajo premija v jugoslovanskih Jadranska banka 10C0 — 1060. kronah, oziroma ako zavarovalna družba .lugoslovenska banka 500 — 510 ■io bi sprejela premijo v dinarjih, da jih lrponirajo pri sodiščih in da družbo o cm obvesti«. Izplačanje dospelih zava--ovalnin naj se ravno tako zahteva v jugoslovanskih kronah, a izplačanje v avstrijskih ali madžarskih kronah naj se ie sprejme. Cene tekstilnemu bla^u v Češkoslovaški pad!e. Na razna tozadevna vpraša-n'a pojasnkijemo. da smo vest pol tem naslovom posneli po čeških !'stih. v katerih ie stalo, da so češkoslovaški inln--tnjalci bombažnega blaga z ozirom na -nižan "e b">mbažn'h cen tudi znižali cene -,vojim izdelkom do 25 odstotkov napram -cnam pred ca. tremi meseei. Kr.' or se •ia!;na Ino poroča, so se znižale te cene I/uh. kre litna banka 900 — 925. Slavcnska banka 485 — 500. PrcštcTona 5100 — 550tt Itcčka nueka banka 470 — 480. Slov. eskomptna banka 600. Srpska banka 720 — 730. Goranin 625 — 630. Gutman 1645 — 1075. Narodna šumska industrija 580 — 590 NaSička industrija drva 460 — 470. Slavonija 680 — 690. LJ-ub. strojno tovarne in livarne 885. Trbov. prem. družba 9S0 — 1050. Bsograd, valute: dolarji 75, marke :;7.50, leji 54, češke krone 148. napolenr.i 250. devize: London 325. Pariz 62*. Ženeva 1510. Praga 150, Budimpeš-s, i.t.,iui nn.» 0» "u - ------ ACllCVa l»J i u. a .....i— oovprečno za 20 odstotkov in tn li do 25 ; .j o^ Dunii 0.76. Berlin 37^0, Milan So.'!' odstotkov. Za nas to znižanje nima pol- f devize: Berlin 23.60 — 24.40, : nega pomena, ker .je naša valuta palla ; Cu'(h _ 597> Mi!r,n 222 — 224. Pari-j v večji meri. nego so se znižale cene če- | m _ 4)] j ond'on ?16 — 218, Newyork 1 škega bombažnega blaga. Deviza Beo- gf) fi2 _ 5', 62 Bcosra(j 64.50 — 65-50, ,1 ^d v Pra-l je padla n. pr. ol 17. ok- ' 33 C0 _ 34 4Q> DunaJ 0-3g _ ^ •obra 1921 do 20. januarja to ie tekom "a. treh rrcecev. za 40 o Istotkov (17. j oktober 133.75: 20. jan. 80.25). Ako vzamemo. da so 6e znižale ccne v Češki za 20 odstotkov, so sc torej za nas vsled silnega palca naše valute Se pov:ša1e — po goren:em računu, ki }e le približen — cclo za 20 odstotkov. Toliko v pojasnilo onim, ki mogoče naše vesti niso pravilno razumeli. — 80!etnlca «Gospodarskega l!sta» (gla- Varšava 1.12 — 1.72. Budimpešta 6.70 7.30: vdale: narke 23.60 — 24.40, švicarski franki 9S8 — 592. lire 219 — 221, francoski franki 406 — 403, funti 215 — 217, dolarji 5035 — 51.25, dinarji 61.50 — 62.50, levi 32.35 — 33.15, avstrijska krene 0.38 — 0.E8, poljske marke 0.92 — 1.52, madžarske krone 6.70 — 6-37. Dunajska borza danes nI poslovala. Curib, devize: Berlin 2.37, NewyorV » GU-Cmna ciuusuuudioncga 110,«- —— „ .. .... _ sna hrvatskega Gospodarskega društva). 5.15, London 21167 Pariz 41 20. Mi_an Dne 26. -anuaria poteče 80 let kar ,0 i 22.40, Pra*a 10.05, Bmlimpeš a 0.72 Z,-'26. jan. 1842) izšla »Priobčen ja Sanovom i greb 1.70, Varšava 0.15, Dunaj 0.15, lige-horvatskn-slavonskog Gosnodarskog red seboj. 10 Lina je zadelana z degtom, vrata so zaprta. V kabini vlada dušeča vročina. Tomaž ne spi in je ves v znoju. Sapo lovi, potem pa naenKrat končno pa premeri s svojimi Tomaž koraka bos od leve na desno, koraki ves zadnji krov, ne da bi potem do ograje in se nasloni nanjo. prav pazii) jjodi. Pri tem pol Potem se skloni vznak in z odprtimi j nczaVednem početju odpre tudi re-ustmi vsrkava vase sveži nekoliko j ^ko pri lini v veliko kabino, pri hladni vetrič. Z obrazom je obrnjen ] {em pa naer(krat neha kleti, ker noče, proti morju, pogled dvignjen v nebo, i da ga k(>0 sjišL Kajti kabine pod kro-posuto z zvezdami A »orje se svetlika \ Vom gg skoraj dotikajo s svojimi v globini, kakor da se je tam vžgalo; koti vr;mje jinc juana spi v naj-na milijarde čudovitih bakelj. Njihov j tch štiriil kabin. Od ostalih modrikasti sij migeta v daljavah, treh si je cno pr;držal Tomaž zase. ugašuje od sekunde do sekunde z 1 drug0 ima Luc}vik Guenole, v tretji valovi in sc prižiga iznova- Noč je j pa spi zadnja mu;atska sužnja, ki jo razkošna, jasna kakor diamant. • ;ma juajia) in ki čaka tu na vsak «Bosami,» mrmra Tomaž, »jaz i migljaj svoje gospodarice, norcc se pa zapiram v ono peklensko i k0 je Tomaž odprl lino, obstoji in kabino, ko je iu najlepši hlad...» : se potem brez misli sklone, da po-S polnimi pljuči vdihava morski i gleda v črni hodnik. Seveda ne vidi zrak, Doln soli in vzduhov bližnje j nič druzega ko temo. Toda duh raz-koprrne, Sence, vrat in prsa, prej t nih vonjav mu buši v nozdrvi, in znoina, se mu suše. Ves osvežen j Tomaž se strmo vzravna. Med težki-ostane Tomaž ob ograji in ogleduje mi vzduhi, ki se v tropični noči dvi- daljni horizont Tam so zasidrane kraljevske fregate, jedva miljo daleč. Toda od tod ne razločiš trupa in jamborov. Edino svetilke na bugspritu medlo brle, tako da bi jih lahko zamenjal z zvezdami, ki sijejo malo nad gladino skozi lahko meglico. Tomaž gleda, nc da bi mnogo videl, in izprva ne razloči ničesar. Polnoč je že in admiralski zvonec udari osemkrat. Tomaž sliši te udarce in se spomni na stolpne ure v svoji domači daljni Bretaniji, kjer so ljudje cesto pre-revni, da bi si omislili velike, gromke zvonove gajo iz speče ladje, spozna Tomaž primes juanlnega duha, tako specifičnega, da bi ga Tomaž spoznal med tisočerimi. Ta vzduh mu biča živcc in jih obenem slabi. Tomaž naenkrat popusti lino, sc obrne na peti in odide na rob ladje, kjer se sedaj zopet nasloni na ograjo. Le da je sedaj obrnjen proti kopnni. Veter mu piha sedaj v vrat in se igra s črnimi lasmi. Na kopnini ni ene luči. Obala se ne razloči od lemnc morske gladine, morje je potihnilo in sc tudi več nc sveti kakor prej. Nedaleč od «Lepe podlasice® sc jedva razloči čoln, ki stoji na mestu, čeprav se preccj ži- Toda njegovo sanjarenje ne trajal™*"10 Oglte sem in tja. Najbrže ie dolgo. Ob baterijah in jamborih se začujejo pojoči glasovi menjajočih se straž, kakor predpisuje regleman na ladjah Njegovega Veličanstva. Klic se ponavlja vedno iznova od fregate do fregate in doni zateglo in otožno v daljavo. Sedaj se Tomaž prisiljeno spomni na to eskadro, ki jo je že na kak način pritrjen in valovje ga ziblje ob morda prekratki vrvi. Če bi Tomaž ostreje opazoval — in njegove oči so dovolj ostre za takšno delo — bi se bil gotovo začudil, kako da ni v čolnu žive duše, niti veslača ali krmarja, niti koga druzega. To je pa že nekoliko tajinstven čolnič, tako samotno pritrjen bogve ob kaj, za iolikrat preklinjal in jo v mislih po- šiljal k vragu. Ves jezen tudi sedaj «Io da!cč od oba!e! zapiska skozi zobe: I Atelje prihodnjič.) TONČEK IN FETERCEK. ! Gospca r. Rejec je priobči! v »Napre-| iu» podlistek -Napredek slovenske dra-j mc», ki se bavi z Golijevo božičnico «Pe-■ terčkove poslednje sanie». Tam se čitajo ; tudi te-le vrstice: «Nova Ooliieva igra | ie nekaj posebnega, nekaj izrednega- lera se začenja v posteljici in se konča v ravno isi! postelji. Razvitek in zmisei igre pa kažeta, da ie daJa življenje ranio že natisnjena mladinska igra s petjem v treh dejanjih »Tončkove sanje na Miklavžev večer*, v katero se je gospod pesnik bale tako zagledal, da je botel še svoji igri dati Ime .Tončkove poslednje sanje', a priiateiii so mu menda to odsvetovali.* Torej ni več in nič mani nego lavno izrečen očitek literarne tatvine! Nit! senčico dokaza ni prinesel g. Roječ za svojo drzno trditev. Nasprotno: ves način njegovega nadaljnega Izvajanja skuša pokazati, kako ie razvitek in zmisei Golijeve igre ponesrečen, nespreten, naravnost klavern — torel gotovo vopre-ki z razvitkom In zmisiom Roičeve umetnine. — Ker nisem našel v podlistku za-željercga pojasnila, sem vzel v roko Tončka ter iskal po knjig! onih kali ln zametkov, 1z katerih da se je Izvil Pctcr-ček. Prebral sem srečno do konca in sem bil tam kjer prej. Prav vse, kar bi utegnil Roječ navesti v podkrepilo svojega podtikanja, bi bilo to-le: AU n! moj Tonček tudi reven? Ali nfma babice kakor Petcr-ček, ali se ne zaveda razlike med nbošt-vom in bogastvom, ali s! ne želi darov, aii ne sania? Tb in nič drugega. Ali g. Roječ ne čuti, da vse te vnanjostl še daieko niso niti snov, kje pa vsebina in oblika, bistveno enota In duša vsake umetnine. Oblikovana vsebina — to je last umetnikova in tu jc že-!e mogoče govoriti o večji ali manjši originalnosti, daleč, daleč nekje za deveto goro pa je literarna tatvina. Gol i a Tončka ni čital — to mu IcJiko verjamete — a tudi če bi ga bil: že da ie Roičeve verze prelil v svoje, se ne bi moglo govoriti o tatvini nego o umetniški pretvorbi. Z eno besedo: Razvitek in zmisei obeh iger gresta tako vsaksebi, da ni med Golijevo In Rojčevo igro prav nškake genetične zveze. Toliko brez nadaljnega dokazovanja. Peterčck se šc igra, Tonček le natisnjen — komur Se do resnice, prepričaj se sam. Gospod Roiec obeta da se bo s to zadevo še bavil. Prosto mu. Svetoval pa bi mu, naj takrat svojo lahkomiselno In; zlobno obdolžitev prekliče, sveti resnici na ljubo. In ker omenja tudi Cankarja, mu moram povedati, da mrtvi Cankar ne more !n ne sme biti nikomur ščit za časti-krajo in literarno zaplotništvo. Oton Zupančič. IZPREMEMBA NEKATERIH TELEFONSKIH PRISTOJBIN IN DOLOČIL- Ministrstvo za pošto in brzojav v Beograda je izpremenilo nekatere teieionshe pristojbine in določbe. Te frpremembe stopijo v veljavo dne !. februarja t. L Naročnine ostanejo v obče dosedanje, izvršile so se le male izprememb« v posameznih kategorijah. Znatno so se znižale naročnine pri oniil centralah, katere nimajo več kakor deset naročnikov. TI bodo plačevali samo tri petine dosedanje naročnine. Važna Je določba za trgovce, podjetnike m druge, ki imajo telefon v zasebnem stanovanju, pa ga uporabljajo v poslovne svrhe. Ti piačajo naročnino, kakor da imajo telefon v pisarni ali delavnici- Za privatno telefonsko naoravo na polnoma lastnem zemljJšču ni plačat! ni-kake naročnine; ako pa taka naprava prekorači drugo privatno aH javno zemljišče, se plača r vsak posamezni aparat, naj bo na lastnem ali tujem zemlfišču, letna naročnina 50 dinarjev. .Ako ie privatna telefonska naprava spojena z državnim telefonskim omrežjem. Je plačati za prvo (glavno) postajo, ki Je vezena na državno centralo, naročnine po d»t!t-n! kategoriji naročnikovi, za vse druse aparate pa po 50 dinarjev na leto. Znatno se je zvišala prijavnina za telefonske medkrajevne pogovore in za posredovanje brzojavk po telefonu. Namesto dosedanjih 6 dinarjev, k? jih je sirarka plačala enkrat za vselej, bo plačevati dimriev na leto. Govorilne prstojbine bodo te-!e: I. pas 3 dinarje. H. pas 6 dinarjev, !II. pas S dinarjev, IV. pas 10 dinarjev. Vremensko porošiEs I.jnMisas "i mnrjea. Der- 24 j»n. a i a i i TJ.51| .i - «• t « i S o j K 3 . a l. , u , v»<»o«ri * 3 s IS »i v® 0 ' o c m E | a 3 ! S J Nebo 7. j:48 O: -fi*2; gr.Tib. i obl lt..! 41-2: 3'& 21. j74l'Oi-5 81 Srednja »žfrijžuje temperatura -5-2, ■.:•• malna 31. Vremenska sapove>h inr*lo vetrome Solnee »ihsja ob 7 ZI, lahaja ob tG" 51. Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jntr. Odgovorni uradnik Vit. F. J slcn Z ttaneM d* 90 bcjadi Din. S*-, »lakih «d»l|atlh 5 i»«edt 1 Otn. — TrgowW ooImi, <«pi»o»»n|«, jrami4om« d« SO besedi 5 Oln.. vtaklfc ntd«l|nllS 6 netsdl t SI«. — Pi«4« e* **pr«|. v pov^ ^n. zavod Drago Beseljat in drng, Ijiublj.ina. Sodoa ul ca 6. 173 Jit l fe Ti S rji Skapco sobo iščejo tri mlajše gofpodičoe uradnicc, pri !>o!;ši rodbini. Tonudbe pod «Poš;enost> na ticiavo «Jatra». 186 E^o ali dve sobi mest- ni in tnebiiraui more dobiti v sreili mesta višji državni nradotk, zlasti k;ik vseučiliški pinfesor, ki najoo potrebne primerno stanovanje. Pismene ponudbe pod «£elo ugodno v Ljubljan » na upravo »Jutra*. 287 Lepa. stavbna parcela v r.g^dni, wlufBSti legi Hlad gospod, 178 izobražen, želi dopisovati z inteligentno gospodieco v srbobrvatskem, nemškem, ita-ljja skem ali francoskem jeziki:. Temo iib.ra gospodična. l'!sma poti: »Zaliava* na upravništvo »Jutra*. Dražba ?aoja ce vri: dae 1. februarja 1S22. ob 9. tiri dopoMue v drSavui zrebčarni na Selu. 190 E>eča za kuho, 171 nova. debelozrcata ia makovo v i si mi se dobi pri Sever ToL ,**■ J os, Bj^ Fiili 4t* L. Miknš Ljubljana Mestni trg 15 Na drobco! Ka debelo! Zaloga sprehajalnih palic. 2107 Popravila totDo in solidno i Komp. Ljubljana, Wolfova nlica 12. 'Zabit-vajte na cenik ; vrtnih in poljskih srmen. Uradnika 9 oziroma vešoo popolnoma stro;episja, slovenske in nemške kore-jj sponden^e, spre'm3 takoj v službo več a tovarna y Ljubi ani. Ponudbe pod „Korespondenca" na upravo „Ju'rai!. m Za tretjo obletnico Cankarjeve smrti je izšel Cankarjev Zbornik, Naročila na knjigo, ki velja broš. 18 Din., po pošti 2 Din, več, pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica, nasproti g'avne pošte. Delniška glavnica: j CP W ^ 'ffi k 20,000.000 - { p Ji II f MI U: BE&6HAD. Mm 9ia»lEi: K 123..MS.BD0— I JJ TRST. m glavnica: lir 15JUO.0i!g Rezerva: lir 5TBfi(LB0B—. Podružnice : Beograd, Celje, Cavtat, Dubrovnik, Eroegnovi, Jelsaš, Korčuls, 1 Kotor, Kran|, Ljubljana, Maribor, Meikovid, Sarajevo, j Split, šibenik, Zagreb. __ Trs« - Zadar - Opatija --- Wier — Naslov za brzojave s Jadranska Bancadrla Adrlabank Prejema vloge na knjižice, tekoči račun in drage vloge pod najnged nejšimi pogoji. i Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. ; Nai Amarikanskl oddelek stoji v zvezi z vediinfsm j bankami v Ameriki ln le v neposrednem »tik« z » --naSimi izseljenci. ) flfiliipan zavod s | sAicsiP stati Bmm s 8? Corlland Street. Vorh € i ■> ^5a0SBBaBae«aoa»a«a»BBa«BS3'ja2B»«aaBce«sBa»8«BB«»Ba»'tBBB«e«Bsas«?f.B8'?| PODRUŽNICE: ® Nira mesto, Bakck. Sisnnjgradec A ESKOMPTNA LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. L Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantasje. Telefoni št. 146, 458 Brzojavke: ESKOMPTNA j- H S5 2» a i K ^stisnila Delniška tisama, d- v Ljnbliani-