Poštnina plačana v gotovini.
LETO VI.
LJUBLJANA, 2. JUNIJA 1928.
STEV. 21.
NAROČNlNA ZA JVGOSLA-VIIO ČETRTLETNO DIN 15* CELOLETNO* DIN 6o/ZA* INOZEMSTVO 1EDODATI DOjTNlNO/OGLA$l PO CENIKV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA* PO din-i
RAČUN POŠT. NRANILNKE 13.188
OB1UNA
vredniJtvoin-vprava včiteliskitiskarni/
ROKOPISI SE NE VRA-'tAlO/ANONlMNl-DO-‘PlSl * $E • NE * PRIOBČV -lElO/PO JTNIN A* PLA-XANA V* GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 2906
Manom trboveljskih žrtev.
1. VI. 1924.
Štiri leta so pretekla, kar je tekla po trboveljskih kršnih tleh kri in so trije borci za čast in srečo do* movine položili na oltar svete ideje svoje življenje. Divjali so takrat notranji sovražniki edinstvene Ju« goslavije, bojevali so zahrbten boj proti onim, ki so v neizmernem trpljenju, s srčno krvjo, poteptani in zasramovani od rabljev, ginili po ječah in vešalih, a so s svojo žele* zno, idealno dušo ustvarjali novo domovino, kjer bo brat poleg brata živel življenje svobodnega človeka. Trije junaški borci so izdihnili, iz* dihnili s trpko bolestjo v srcu — bili so lastni bratje, ki so jih ubili. Kajn je žrtvoval svojo sramotno, ogabno daritev, Kajni je dvignil umazano roko in v divjem sovra* štvu umoril one, ki so se s sveto voljo in močjo borili za njegovo lastno srečo.
Blagoslovljena je kri narodnih mučenikov, ker jo sprejema Bog kot daritev celokupnega naroda. Njihova kri ne sprhne, večna je in je kvas, ki klije neprestano po nas ših dušah, da smo trdni in neomah« Ijivi vkljub silam nerazsodnih nas sprotnikov; seme je, ki z mlado močjo kali sredi našega razdrapane« ga, samoljubnega življenja, hlepe* čega za praznimi, umazanimi sen« cami. Seme pa bo pognalo danes ali jutri sad, ta sad pa bo večen in užis val ga bo narod, prerojen in poživs ljen po vihrah, ki divjajo nad našo nesrečno domovino.
Štiri leta notranjih bojev niso državi prinesla ničesar dobrega in koristnega. Narod je vedno bliže splošni propasti in kljub tu pa tam se porajajočemu idealnemu strems ljenju poedinih skupin postajajo razmere vedno bolj obupne. Politi« čna korita so preveč zapeljiva in vsem strankam edino zaželjeni cilj; sebičnost in samoljubje uganjata naravnost divje orgije in država kot sveta in čista nacijonalna last jim je le še kot bankrotna domena, za katero se pogajajo in mešetarijo tudi z najhujšim sovražnikom. Ob« letnica mučeniške smrti Žnideršiča, Žlajpaha in Boltavzarja nas je za« tekla prav v momentu, ko se s skrajno sramoto kupčuje z našo na« cijonalno častjo in vladni bajoneti
L | SJT E K.
Zapiski.
(Dnevnik jug oslovenskega vojnega ujetnika.)
Pisal Janko Kos.
(Dalje.)
Castellana, 20./IV. 17.
Novi poizkusi, da se rešimo Nemcev in Madžarov. Nas je se-
dgm. Nameravali smo, vložiti prošnjo za premeščenje v izključno slovanski ujetniški tabor — in sicer za 16 Slovanov, ki so tu. Prelbvec se je meni izjavil, da on lahko ostane tu, radi tega on ne pride v poštev. Jaz in Višin sva bila pri majorju, pojasnila položaj, da mi ne moremo več živeti skupaj z beštijami, ki z različnimi opazkami grdijo ono, kar je nam sveto. To, je indirektno raz-žaljenje, ker tako predrzni še niso postali, da bi si upali to delati direktno. Major je odgovoril, da naj napravimo! prošnjo, in jo predamo njemu. Dobro. A ko je gospoda slišala, da bi bilo treba prošnjo podpisati. jim je skočilo srce v hlače — Čehi in Poljaki so1 se izjavili proti, da ne podpišejo. Vzrok; strah! Naj-
prelivajo kri onih državljanov, ki jim je domovina sveta in njena čast več vredna kot lastno življenje. Na široko že odpirajo strahopetni državni čuvarji vrata domovine, da spuste v njo one ljudi, ki jih zani« ču j e in prezira ves svet, spuste zato, da bomo spet sužnji, kakor smo bili stoletja, da bo brezplodna tista sve« ta kri, ki se je prelivala in se še preliva za popolno nacijonalno osvobojenje naše domovine.
Trpke misli bi se polotile člo* veka ob obletnici naših bratskih žrtev, da bi ne bilo jasne zarje, ki se je kljub črnim oblakom razlila nad domovino. Človek vidi to zarjo in trdno veruje, da niso samo fraze, kar se govori o blagoslovljeni krvi narodnih mučenikov, ki polagoma, a trdno prekvaša ves narod. Vidimo silni odpor, ki se je polastil vsega ljudstva in ga poklical na branik domovine, ki jo hočejo nepoklicani vlastodržci onečastiti in jo vreči nevrednemu tujcu pod noge. Dvi« gajo se mase, da rešijo svojo naci« jonalno čast in čast domovine; sa« mozavest se zbuja z elementarno silo — državo branijo pred sramoto in suženjstvom ljudje, ki so pokli« cani za to in je država samo nji« hova last, a nikogar drugega ... Da, kri mučenikov ni tekla zaman, ker jo je blagoslovil sam Bog, ko je te« kla na svetem žrtveniku.
V	globoki hvaležnosti stojimo na grobu naših žrtev. Naše mišice kljub viharjem ne popuščajo, naše sile ^o nezlomljive in naše glave ne klonijo! In ne bodo klonile nikdar! Saj vemo, da smo prekvašeni s sve« to krvjo, saj vemo, da gremo samo naprej in da bomo dosegli cilj, ki ga je nam stavila domovina sama. Grobovi bodo za nami, a pred nami to, za kar se borimo in za kar umi« ramo — čast in sreča naše domo« vine...
Spominska svečanost za »Trboveljske žrtve" se vrši v nedeljo, dne 3. junija ob 9. uri dopoldne na pokopališču pri Sv. Križu.
dejo se celo Slovani, ki so avstrofili. Lepa tipa sta Lukasijevič in Ri-nač! Zakaj vaju je rodila majka slovanska? Torej mi Jugosloveni smo ostali na cedilu. Vendar smo skle- < nili, da ml mirno nadaljujemo zapo-četo akcijo za premeščenje. Kako bo gledal major in kaj bo rekel, ko nas bo mesto 16 le 7, ne vem — videli bomo danes ali jutri. Predai:. bomo prošnjo vsekako!
A strahopetci so si izmislili nekaj drugega, hočejo, zahtevati, da se nas po sobah namesti tako, da Slovani ne bodemo skupaj z Židi in Madžari! Nam1 Jugoslovenom je to zdaj postranska stvar, ker mislimo na vsak način doseči to, da pridemo od tod!
čudno je obnašanje Prelovčevo! Besede, ki sem mu jih rekel v šali, je vzel — morda namenoma — za resne, čutil se je užaljenega,a kljub mojemu zatrjevanju, da so, padle one besede v šali, ni hotel verovati. Dobro, dobro — jaz se mu ne bom vsiljeval.
Vem danes, kaj je moj cilj, moja pot je že začrtana. Ali se vrnem v svobodno domovino, ali se pa sploh ne vrnem!
Situacija v Rusiji je poboljšana, po zatrjevanju se italijanska ofenziva nadaljuje!
Vsa država je v ognju, ogor če« nje je v vsakem srcu in na vsakem obrazu, demonstracije divjajo od juga do severa. V desetem letu ob« stoja naše države, ob prvem jubi« leju, ki bi ga moral ves narod praz« novati z največjim navdušenjem, z na j večjim zadovoljstvom. Krivci v Beogradu se pa poklanjajo Rimu in hlapčevsko ponavljajo, da so te demonstracije in vse to ogorčenje samo ponižen in lojalen protest proti malenkostnim incidentom, ki so jih blagovolili gospodje fašisti doprinesti v Zadru, in da so ljudje nazadnje veseli, če dobe vendarle enkrat nettunske konvencije, ker jih je strah vojne in neprekosljive« ga fašistovskega junaštva.
Tako se bere zadnje dni v gla« silu ljudske stranke. Opisujejo se gospodarske koristi, ki jih vsebu« jejo konvencije; iz vseh člankov govori hinavska skrb za zasužnjene primorske brate, a refren vseh re« frenov je strah pred laškim orož« jem, ker smatrajo Lahi nepotrditev nettunskih konvencij za casus belli. Ne bomo naštevali posameznih točk, ki jih vsebujejo dogovori; vsakemu poedincu so dobro znane in vsakdo izmed nas si jih je do« bro premislil in je izrekel nad njimi svojo obsodbo. Pri vsem gre po principu laškega egoizma, ki so si ga fašisti postavili za svojo prvo maksimo, le za gospodarsko rešitev propadajoče Reke, ki naj se po« vzdigne na ramah Jugoslavije; gre samo za tisoče sestradanih laških delavcev, ki bi se radi do sitega na« jedli na stroške naših delavcev; gre samo za brezštevilno tropo laških obrtnikov, ki bi radi izpodrinili še tiste naše obrtnike, ki še niso brez« poselni.
Ni demagogija in tudi ni huj« skanje, če navajamo take stvari; obsežene so v nettunskih konven« cijah v posameznih točkah in narod sam je dobro informiran o vseh ko« ristih, ki jih nam nudijo Italijani. Navajajo se neke določbe o obmej« nem prometu, turistiki ter tarifnih določbah. Koliko so vredne take italijanske določbe, vedo povedati naši turisti, ki so jih vlačili lani po tržaških zaporih. Fiksirane so kon« čno tudi določbe o manjšinah na podlagi reciprocitete, a kaj mislijo Italijani o manjšinah, ve že ves svet, kakor ve pri nas že vsak otrok in se zgraža, samo če mu izgovoriš
Castellana, 21./5. 17.
Dogodek, ki je jasna slika raz« mer na Slovenskem. Prelovec je hotel, da se pred nami vsemi opra« viči radi svojega postopanja, ker ne gre z nami in ker se drži vedno bolj sam zase. Govoril je nekako tako: »Mislite, da sem avstrofil in da simpatiziram z Nemško — a motite se. Bil sem vedno Slovenec in Slovan, to vam lahko potrdi Kos, ker se že dolgo poznava. Bil sem kot visokošolec član narodno«radi« kalnega dijaškega ^ društva, delal sem1 tam, a tako hočem tudi to delo nadaljevati, ko se vrnem. S Kosom sva se razlikovala v delu za Jugo« slovanstvo, za ujedinjenje. Moje delo je bilo mimo, vedno v mejah dovoljenih po zakonu. Izjavil sem koj; pri svojem prihodu v Castel« lano, da bom molčal, ker meni je mnogo ležeče na tem, da se vrnem v domovino. Vzrok je moja obitelj — starši! Mislim, da radi tega lahko še obstoje naši prijateljski odnošaji.«
Odgovoril mu je tov. Kojič; Višin mu je jasno povedal, da mu ne zaupa in da ga ne more opra« vičiti. Jaz sem pojasnil nekoliko način dela za Jugoslovanstvo na Slovenskem pred vojno. Za svojo
PREPROGE.
Preproge vsake vrste je treba od časa do časa temeljito očistiti, ne samo ker so umazane, ampak tudi radi tega, ker so shojene.
Ni potrebno, da za tako čiščenje izdajete mnogo denarja, ,RADIO N* bo to storil brez velike muke.
Raztopi „ RAD 10N* v MRZLI vodi, namoči v tej raztopini krpo in z njo v ravnih potezah briši po razgrnjeni preprogi.
Nadaljuj potem to pranje, toda s čisto mrzlo vodo, izkrtači in izpraši preprogo, pa se bo izgled in barva pokazala, kot da je preproga nova.
besedo Italijan. Narod je bolje in« formiran, nego si misli janičarski »Slovenec«, ki z blagoslovljeno be« sedo propagira propast onih, ki ga vzdržujejo in redijo.
Pri vsem gre samo za angleško posojilo, ki je definitivno odvisno od ratifikacije nettunskih konven« cij. Očividno je, da so se Italijani obrnili za pomoč do svojih angle« ških zaveznikov, da tako izsilijo odobritev svojih konvencij. Temu pritisku in najbrž tudi pritisku me« šetarjev, ki bodo pri najetju Ion« donskega posojila prislužili težke milijarde, se je uklonila naša bistro« vidna vlada in zaradi teh umazanih angleških grošev je stopila naša SLS na branik siromašnih rimskih bratov in je vrgla svoje hvaljeno junaštvo strahopetno Lahom pred noge.
Nismo še kmalu čitali tako bo« jazljivih, tako hinavsko zafrkanih besed kakor te dni v oficijelnem glasilu SLS. Kaka sramota za narod, ki se je smatral vendarle za ko« rajžnega in v zgodovini ni nikoli klonil glave! Če svet ni nikoli izgu« bil spoštovanja do nas, ga je izgu« bil v teh dneh, ko je čital »Sloven« čeve« otroške lamentacije. Ves
svet je prepričan, da ljudje g. mini« stra Korošca ne morejo živeti brez suženjstva in hlapčevstva. Ker ne morejo nič več hlapčevati Avstriji, so si izvolili zdaj Italijane, da mo« rejo biti telesno in duševno bliže onega Rima, ki jim je luč posvet* nega in posmrtnega življenja. V družbi beograjskih oprod so fari* zejsko hoteli doseči svoj cilj in« se moralno požvižgajo, da so kot Ju* deži izdali Slovenijo največjemu sovražniku.
Dosegli pa tega cilja ne bodo, dosegli bodo samo svojo lastno, že davno zasluženo propast. Ves na* rod je danes v enem taboru in ne pusti, da bi se ga prodajalo kot ži* vino na sejmu. Naj g. Korošec le razsaja z bajoneti po naših ulicah in preliva najdražjo kri, ki je sok naše bodočnosti — kri naše mla* dine, kateri pripada naša, iz naše krvi in našega trpljenja porojena država. Mogotci naj le delajo brez* obzirno po svojem, narod je eno* dušno z nami in narod bo ponosno korakal preko nettunskih konvem cij, preko sramote, ki so jo pred svetom zagrešili njegovi, s pomočjo profaniranega Boga in profanirane cerkve izvoljeni zastopniki.
I I
osebo razumem Prelovca, ker so mi znane razmere na Slovenskem in ker poznam tisto večino, ki se je bala vsakega dela za nasilen pTe« obrat. Mislim, da iskrenih odnoša* jev med nami ne bo več; sicer pa mi upamo, da bo uslišana naša prošnja za premeščenje. Danes smo jo podpisali, jutri jo predamo na poveljništvu.
Vse kaže, da je bila italijanska ofenziva ustavljena od avstrijskih čet, dasi se ne more trditi, da ni imela lepih uspehov. Italijani da* jejo vso krivdo Rusiji, oziroma opravičujejo svoje delne uspehe s tem, da je bilo Avstriji mogoče radi situacije na ruski fronti od« vzeti z ruske fronte mnogo čet. Ali izgovor je dober, četudi je ja* lov! Tudi pravijo, da so prišli s svojo ofenzivo ravno v avstrijsko ofenzivo na Krasu, česar jaz ne ve* rujem! Neumna je tudi trditev, da so Italijani leta 1916. rešili Rusijo in omogočili Brussilovo ofenzivo, ko je vendar jasno kot beli dan, da so morali Avstrijci ustaviti ofenzivo na Tirolskem zato, ker so rabili čete v Galiciji radi Brussilove ofen* žive. In tovariši, ki so že takrat bili v Italiji,, dobro vedo, kaj so ta« krat pisali italijanski časopisi in kako so klicali Rusijo na pomoč!
Rusija! Izgleda, da si je ipak sivestna svoje dolžnosti. Položaj veliko bolji; generali se vrnili zo« pet na fronto, počne se reorganizi* rati armado in pripravi se čim pTeje mogoče ofenzivo! Vse govori za to, da blaženi sinovi Izraela ne bodo imeli več dolgo prilike, da se sme* jijo in veselijo!
Commando supremo, 24. Maggio.
Ieri sul Carso, dopo 10 ore da violentissimo bombardamento, le valorose truppe della Terza Armata assalirono e sfondarono le forti linee nemiche da Castagnavizza al maTe.
Mentre ali’ ala sinistra, a nord di Castagnavizza, le nostre fanterie con energiche puntate impegnavano fortemente 1’ avversario, al centro e all’ala destra, superati risoluta* mente gli antistanti trinceramenti nemici, occupavano un tratto della zona a sud della strada fra Casta* gnavizza e Boseomalo, oltrepassa* vano Boseomalo e Lucati e si impa* dronivano di Jamiano e delle im« portanti e munitissime alture di Quota 92 (un chilometro ad est di Pietra Rossa), Quote 77, 58, Bagni e Quota 21.
L’ avversario, sorpreso dapprima e sgominato dali’ improvviso e im* petuoso attacco, manifestava ver so
II
Nemci so nas pravzaprav preparirali za nemško državo. To je bil cilj in namen vsega tega gibanja. Nemci so hoteli zgraditi most od Hamburga do Trsta. Mi smo jim pa bili najbolj napoti. To je bila javna skrivnost. Bilo je to delo nemškega Bismarcka. On je v 60. letih javno izjavil, da mora habsburška hiša v Budimpešto, nemške alpske dežele bi se pa naj priklopile Nemčiji. V ta namen je ustanovil Bismarck leta 1879. trozvezo. Italijani niso bili bogve kako zainteresirani za Trst, ker jim je bil Bismarck priskrbel kolonije v Afriki. Leta 1897., 26. septembra je rekel Wolf v državni zbornici na Dunaju, da je njih cilj Veienem-čija. In Wastian je na nekem zborovanju tik pred vojno rekel: »Mi se ne čutimo, v Avstriji več domačih, mi hrepenimo po drug’ domovini, katero bomo tudi kmalu dobili.« In ves nemški tisk pred vojno je bil v službi te politike. Heinz E ver s piše v knjigi »Die Besesse-nen«: »Mi moramo, imeti Adrijo. Avstrija je oslarija, opičarstvo, ki blamira vsako pošteno karto. Nam pripadajo njene nemške dežele, in ker si ne moremo poti pustiti zapreti pred nosom, moramo tudi imeti slovanske drobtne, ki nam zapirajo1 Sredozemsko morje, Kranjsko in Istro. Vrag me vzami! Jaz vem, da dobimo uši v kožuh. Toda boljši kožuh z ušmi kakor zmrzniti brez njega.«
V	nekaj letih bi bili izginili. Milijonska armada se je spravila na majhno krdelo. To le bil boj velikana Goljata proti, ubogemu Davidu.
In kako smo se branili? Imeli smo svojo Ciril-Metodovo družbo, ki je hvalevredno delovala. Na Štajerskem je ta družba vzdrževala slovensko šolo na Muti ter podpirala povsod slovenski živelj. Imela je namen, ustanoviti
še več šol, pa je prišla vojna. Naša »Straža« in pozneje »Slov. Straža« je bila ustanovljena v iste s vrhe, »Branibor« v iste svrhe kakor nemška Siidmarka. Najbolj smo moralno vzpodbujali ljudi v društvih in v tem oziru so bila naša »Bralna ;društva«, »Mladeniške in Dekliške zveze« velikega pomena; v kulturnem oziru je veliko koristila Mohorjeva družba; v nacionalnem oziru sta vzpodbujala »Sokol« in »Orel«.
Kaj čuda, da so ginevali Slovenci na Spod. Štajerskem kot kafra. Bili smo gnoj za vse-nemško kulturo.
Malo statistike:
Sobota lile imela 1880. leta 701 Nemca, 114 Slovencev, leta 1900. 774 Nemcev in 12 Slovencev; Pragersko 1. 1900. 185 N., Slov. pa 186, !. 1910. 296 N. in 249 Slov.; Pekel pri Poljčanah 1. 1900. 133 N., Slov. pa 591. L. 1910. 558 N. in 170 Slov. V Slov. Bistrici je napredoval slovenski živelj v 10 letih za 2 Slovenca, Nemcev pa je bilo 200 več. Studenci pri Mariboru: L. 1909. 1769 N., Slov. na 544; leta 1910. Nemcev 2825, Slov. pa 663. Maribor mesto: Leta 1900. Nemcev 19.998, Slov. pa 4062; 1. 1910. Nemcev 22.653, Slov. 3823.
L. 1850. so našteli na Štajerskem 642.194 Nemcev, Slovencev pa 363.750 (čez Vs prebivalstva). L. 1880. Nemcev 794.841, Slovencev pa 388.419 (že pod 1li). Nemci so napredovali v 30. letih za 152.647, Slovenci pa le za 24.669. L. 1900. je bilo na Štajerskem 902.343 Nemcev,-Slovencev pa 409.521. Nemci so napredovali v 20. letih za 107.502, Slovenci pa le za 21.112.
V	zadnjih 50 letih so se Nemci pomnožili na Štajerskem za 40%, Slovenci pa le za 12-V2%. Od 1. 1900. do 1910. so Nemci napredovali od
68Va% na 7014%, in vendar so bili Slovenci veliko bolj rodovitni kot Nemci. Mesta Maribor, Celje in Ptuj so od leta do leta kazala večje število Nemcev, in vendar se niso Nemci množili kot zajci. To so bili ljudje iz slovenske okolice, ki so se v mestu takoj ponemčili. Dokaz ternif, da niti 30% takozvanih Nemcev ni imelo svoje domovinske pravice v teh občinah, ampak zunaj v okolici. L. 1900. je1 v Mariboru imelo še sploh samo 2520 oseb domovinsko pravico. L. 1910. pa je kljub novi domovinski postavi bilo od 100 prebivalcev v Maribor pristojnih samo 72.
Od 1. 1900. do 1910. so se Nemci na Štajerskem pomnožili za 80.909 (8-97%), Slovenci pa samo za 153 (0'04%). V*arvežkem okraju so nazadovali Slovenci od 1. 1900. do 1910. za 1%. Pod 10% so padli Slovenci v radgonskem okraju. V slov. delmSpod. Štaj. so prejšnja desetletja Nemci napredovali za 1%, v 1. 1900. do 1910. pa za 2'64%, in sicer so napredovali v mariborskem okraju za 11’22%, v šoštanj-skem za 6‘46%, v slov- bistriškem za 4'65%, v konjiškem za 2‘80%, v celjski okolici za 1'59%, v rogaškem za 1'36%, v ptujskem pa za 1'29%. V Šoštanju se je nemštvo v 10 letih pošesterilo, v Mariboru so Nemci napredovali za 3%, v Ptuju za nekaj več kot za 1%. Samo v Celju so nazadovali Nemci za 8%.
In nikjer na vsem svetu ni bil merodajen pri ljudskem štetju občevalni jezik kakor v Avstriji. S tem so seveda še več dobili v svojo malho in delali goljufije. Narodni uslužbenec pri nemški tvrdki z mnogo otroki se je moral vpisati z družino vred za Nemca, ker je bil njegov občevalni jezik v službi nemški. Statistični kongres v Petrogradu 1. 1872. je določil materinski jezik pri ljudskem štetju za merodajen: »La langue maternelle on langue par-lee«. V Avstriji pa so slabo razumeli francoščino, ali je pa niso hoteli razumeti. Vojna nam je strašno dosti hudega prinesla, a tudi mnogo uobrega, »osvobojenje«. Tega strašnega priti-
ska pa le ne čutimo več; je le nekaj zlatega »zlata svoboda«. Mogoče bi bili mi, ki živimo v Slov. goricah pod Avstrijo v gospodarskem oziru veliko na boljšem, pa delali bi z nami kakor s koroškimi Slovenci- K volku je prišel debel pes. Volk ga vpraša: »Tovariš, kako pa živiš, da si tako debel, jaz pa tako suh?« Pes odgovori: »Jaz služim človeku. Ta mi -da dosti jesti.« Volk pravi: »Jaz bom šel s teboj in bom tudi človeku služil.« Ko sta šla potem skupaj na gospodarjev dom, je pogledal volk pasji vrat in videl, da je ves oguljen in skoraj brez dlake. Volk vpraša: »Zakaj pa imaš tako oguljen vrat?« Pes odgovori in pravi: »čez dan me denejo na verigo in mi dajo ogrljak okoli vratu, in ta me čisto oguli. Ponoči pa sem prost.« Sedaj reče volk: »Z Bogom, tovariš! Rajši sem suh in lačen kot debel in suženj.« Mi obmejni Slovenci smo boli čutili dobrote osvobojenja in znamo tudi bolj ceniti dobrote lastne domovine kot drugi Slovenci. Kje bi bili mi, če bi ne bilo Jugoslavije? Če na to mislimo, pozabimo na marsikatere težave, ki jih imamo y naši Jugoslaviji. Smo le doma. Ljubo doma, kdor ga ima! Pomislimo vendar, kako je bilo prej in kako je sedaj. Ni vse tako kakor bi moralo biti. Bog nam je vseeno pomagal-
Noben kraj na Spod. Štajerskem ni v narodnih bojih pred vojno toliko trpel kakor Št. Ilj v Slov. goricah. Na ta kraj so se vrgli Nemci s histerično besnostjo. Št. Ilj e točka na se^ verozahodnem delu Slov. goric, župnija čisto ob nemški meji. Kraj je rodoviten, gričast, polu vinogradov in sadonosnikov. Če pogledamo na narodopisni zemljevid, se kar vidi, da je ta krai z okolico med slovensko-nemško mejo in Maribor zabit kot klin.
Narodne boje Št. lija hočemo čisto na kratko popisati, ker so ti boji tipični za ves boj na Spod. Štajerskem.
(Konec.)
Nacionalizacija Trboveljske.
(Nadaljevanje.)
Iznesli smo v dveh predhodnih člankih suha dejstva, ki dokazujejo način, kako so se vršile pri nas »na* cijonalizacije« tujih industrij. Trbo* veljska je največje industrijsko podjetje ne le v Sloveniji, marveč v vsej državi in bi se morali zdru* žiti vsi domači finančniki, da bi s podporo vlade dobili odločilen vpliv na delovanje Trboveljske. Podjetje uživa glede premoga sko* raji monopolsko stališče, razven* tega zaposluje tisoče in tisoče na* ši-h delavcev in ni vseeno, kdo ima odločilno besedo v upravnem svetu, kdo kasira dobičke podjetja, ki gre? do iz naših žepov in jih ustvarjajo žulji naših delavcev.
Celo naša vlada se je zavedala važnosti Trboveljske in je vsled tega grajala način, kako se je iz* vedla takozvana prva nacijonaliza* cija TPD. Ko je bilo treba dati do* voljenje za nadaljno povišanje del* niške glavnice, je ministrstvo prav* de sicer vzelo povišanje delniške glavnice, izvršeno v letu 1922., na znanje, odredilo pa, da mora pri prvem bodočem povišanju delniške glavnice pripasti 2/3 delnic našim
sera una violenta reazione con insi* stenti controassalti, sostenuti da bombardamenti di-eccezionale in* tensita. Fu ributtato con gravi per* dite.
Nel corso della giornata pren* demmo al nemico oltre 9000 pri* gionieri dei quali piu di 300 uffi* riali.
Poderose nostre squadriglie aeree, 130 velivoli, dei quali un gruppo di idrovoianti della R. Ma* rina, partecipavano alla battaglia rovesciando sulle linee del nemico 10 tonnellate di bombe e mitragli* andone le fanterie ammassate. I no* stri aviatori ritornarono tutti ai propri campi.
Alla potente preparazione delle artiglierie contribuirono con effica* cia dieci batterie inglesi del piu recente modello, venute alla nostra fronte ad affermare la fraterna co* operazione deli’ esercito alleato.
Validissimo fu anche il concor* so prostato dalle batterie della no* stra valorosa marina.
Nella zona di Gorizia, respinti forti attacchi nemici le nostre trup* pe espugnarono un fortino sulle pendici nord*ovest di San Marco e, dopo accaniti combattimenti, com* pirono sensibili progressi nella zona di Monte Santo e del Vodice.
Generale Cadorna.
Konec in prestava prihodnjič.
domačim zasebnikom ali zavodom.
Ugotovili smo že, da je Slaven* ska banka navidez zadostila tej upravičeni zahtevi naše vlade, da pa je dejansko služila le kot orodje Landerbanke, ki je dobila tudi od novih delnic TPD veliko večino. In v tej zvezi je treba ugotoviti, da je Slavenska banka izvršila to efijalt* sko delo v času. ko jo je vodil ge* neralni ravnatelj g. Avgust Praprot* nik, ki je bil sočasno član majori* tetne skupine delničarjev Slavenske banke. Slovenec je bil torej oni, ki je prodal Slavensko banko in s tem tudi velik paket delnic TPD tuji Landerbanki, Slovenec je bil torej spiritus agens te transakcije, ki je za vedno onemogočila naši državi oz. našim državljanom primeren upliv na delovanje TPD, transakci* je, ki je vrgla Landerbanki in nje* nim satelitom ogromen stomilijon* ski dobiček, ki jim je padel v žepe brez vsakega dela.
Človek se seveda čudi, kako so se mogle izvajati take transakcije brez vsakega odpora naše javnosti in naše vlade. Ni bilo nikogar, ki bi raztrgal kopreno nad tem podlim ropom našega nacijonalnega imetja, vsi naši listi so molčali kot grob. Morda nam pojasni to čudno okol* nost dejstvo, da je bilo o priliki prve nacionalizacije TPD prepu* ščenih 50.000 novih delnic na pro* sto razpolaganje g. gen. ravnatelju Avgustu Praprotniku. Kam so šle te delnice, kdo jih je dobil, za kako ceno, za kaj in pod kakimi pogoji? Seznam teh oseb bi najlažje poka* zal ozadje te transakcije in vse one, ki so krili to transakcijo. Koliko delnic je bilo razdanih o priliki dru* ge nacijonalizacije?
Sindikalni dogovori od 4. j anus ar ja 1924 značijo nekak zaključek »nacijonalizacije«, žal pa je bil ta zaključek zaeno začetek ruina Sla* venske banke. Čim je dobila Lan* derbanka odločilen upliv v Slaven* ski banki, se je začela doba notra* njih sporov v vodstvu Slavenske banke, ki so polagoma izpodjedali tla temu navidez tako solidnemu našemu zavodu. Vsled teh sporov sta podala že 28. oktobra 1924 de* misijo predsednik Vladimir Arko in podpredsednik ter generalni ravs natelj Avgust Praprotnik, demisija pa ni bila sprejeta. 2e v novembru 1924 pa je izstopil iz ravnateljstva Slavenske banke predsednik Vladi* mir Arko, njemu so sledili člani ravnateljstva Anton Šutej, dr. Al* bert Kramar, Josip Mikuličič in Stjepan Mihun. Z izstopom teh čla* nov ravnateljstva je bila Slavenska
banka le še podružnica Lunder* banke in je kot taka rapidno pro* padala. 2e bilanca za leto 1924 kaže veliko zgubo preko 35 milijonov di* narjev, ki nato neprestano narašča in preseže vsoto 50 milijonov dinar* jev. Vsled nevzdržnosti položaja sta 6. oktobra 1925 odložila svoji mesti v Slavenski banki generalni ravnatelj Avgust Praprotnik in nje* gov namestnik dr. Janko Kavčnik. Na ta način se je sicer usoda neko*
Liko maščevala nad g. Avgustom Praprotnikom, ki je padel kot žrtev svojega lastnega dela, kot žrtev nesrečnih dogovorov z Lan* derbanko, žal pa je bila s tem za* pečatena tudi usoda Slavenske ban* ke kot take in njenih nesrečnih vlagateljev. Vsa nadaljna in sedanja tragika je torej le posledica pogodb z Landerbanko, sklenjenih z aktiv* nim sodelovanjem g. Avgusta Pra* protnika.
Resnica o lavantinski škofiji.
Slovenci smo bili že od nekdaj nespretni organizatorji, manjka nam odločnega impulza, ki bi se moral poroditi v nas samih, in čakamo: na zunanjo inicijativo, pa naj pride že od koderkoli. Vse to je nezaveden pojav onega hlapčevstva, ki smo v njem apatično trosili in zapravljali narodne energije. Kar priredimo zdaj v imenu kulture, napredka ;n narodnega ponosa, je polovično in ni enotno, ampak po tujih vplivih razkosano, po sovražni sugestiji uničeno in vsaka proslava je obenem proslava tujega, sovražnega elementa.
Sijajen dokaz za vse to je proslava 700-letnice lavantinske škofije, ki se je vršila pred nekaj dnevi v Mariboru. Prireditev je bila aranžirana kot nekaka narodna slavnost, pritegniti je hotela celo našo nacionalno zavest in vso cerkveno slavo je hotela naprtiti na rame slovenski navdušenosti. A ljudje se v prvem hipu niso zavedali, da proslavljajo lastno sramoto, da prižigajo kadilo suženjstvu, katerega so se komaj otresli — pa naj se je vse to vršilo s sijajnimi cerkvenimi ceremonijami in z zvonenjem, dasi je bil jubilej samo fiktiven in ga v resnici niti bilo ni za nas vse. ki motrimo stvar z resnega in pravega stališča.
Salzburška škofija je bila že od početkov našega pokristjanjenja pravo leglo šovinističnih germani-zatorjev, ki so prav odtod zapredli svoje mreže po slovenskem svetu, da bi ga čimprej zatrli in pometli s površine. Sistematično so pričeli v Korotanu, in ker so bili vendarle predaleč od pozorišča in so se bali, da bi kdo drugi na Koroškem in Spodnjem Štajerskem ustanovil novo škofijo, kjer bi živeli Slovenci kompaktno in se tako izmuznili iz njihovih krempljev, so sami ustanovili pred 700 leti lavantinsko škofijo, ki je imela le neznaten delokrog. Upravljale je niso nobene cerkvene kapacitete, komaj je segala s par župnijami preko Koroške, a v svojem bistvu je izvrševala samo nalogo, ki jo je narekoval Salzburg — potujčevanje in ubijanje slovenskega življa.
Tej germanizatorični nalogi se lavantinski škofje niso odrekli tudi tedaj, ko je leta 1786. cesar Jožef II. preosnavljal škofije in je prešlo pod lavantinsko oblast vse slovensko ozemlje na Koroškem in celjsko okrožje in je dobrih 200.000 slovenskih duš padlo v žrelo graškega or-dinarijata. V vsej lavantinski škofiji je bilo komaj pet župnij res nemških, a kljub temu so bili vsi škofje trdi, celo zagrizeni Nemci in so ji vladali, kot se vlada nemška domena, vsi, piav vsi do Slomška, vštevši tudi kranjskega renegata škofa Kutnarja.
Slomšek je bil v narodnem oziru trden mož in vztrajen v svojem značaju. Omahoval ni in ni prizanašal niti samemu sebi, če se je postavila na tehtnico narodna čast. Imel je le to napako, da ni bil diplomat in ne tako velikopotezen in daleko-viden politik, kakor ga proslavljajo gotovi ljudje. Sicer ga je v letih od 1846., ko je bil imenovan za lavantinskega škofa, pa do 1859. stalo strašno dosti truda, da se je izmaknil iz ger-, inanskih krempljev in s preložitvijo stolice v Maribor za vedno rešil Spod. Štajersko, a velika napaka je bila, da je pustil na cedilu Koroško, ki je po njegovem odhodu pod oblastjo celovškega ordinarijata strahovito propadaia v narodnem oziru. Njemu na rovaš se bo v zgodovini pripisoval nesrečni koroški plebiscit in izguba Radgone, Špilja in Ar-ncvža.
Slomšek je pač nameraval, da krsti svojo novo škofijo s primernim, slovenskemu ozemilju odgovarjajočim imenom, ker je ležala zdaj lavantinska škofija zanj pač »in Parte infidelium«. A duhovska in posvetna gosposka sta spoznali takoj njegove nakane in slutili nevarnost za pro-spevajočo germanizacijo in sta se mu odločno uprli in zatrli njego/o namero. Slomška samega je bilo menda sram nekdanje lavantinske škofije in jo je kot sramoto slovenstva hotel za večno pokopati. Kar je on namerjal, to bi bili morali izvršiti njegovi epigoni vsaj v novi državi, če bi bili količkaj narodno zavedni. Škof Karlin, ki so ga pregnali fašisti iz Trsta, bi moral pač kot Jugoslo-
ven poznati narodno zahtevo. Da ji je ugodil, bi si bil pridobil narodovo simpatijo, ki jo je zdaj z umetno in zahrbtno, od tujega življa improvizirano proslavo zaigral za vselej.
Ta proslava je zadela bridko spomin onega Slomška, ki je bil slovenski škof, ki se je drznil biti poleg svečenika nacionalist in so mu radi tega lastni bratje v ornatu zagrenili življenje. Proslava je bila iz nacionalnega stališča za Slovence sramota, ker so ponižali Slomška in njegovo možato delo; obenem smo se osmešili pred svetom, ker smo praznovali nekaj, kar dejansko v zgodovini niti ne obstoja. Bili smo spet hlapčevska figura v rokah onih preračunljivih duš, ki žanjejo zase korist in poveličevanje, a nam puste zasmeh in zasluženo zaničevanje pred vsem svetom.
Jugoslovenska javnost je v splošnem ignorirala to od germanskega duha inspirirano slavnost in se je niso hoteli udeležiti drugi škofje razen ljubljanskega in papeževega nuncija Pellegrinettija, ki je prevzel protektorat nad to »narodno« proslavo kot zastopnik Vatikana. A pravi škandal je, da so nasedli vabilu tudi državni uradi in je bila šolska mladina komandirana na slavnost. Za kraljev rojstni dan nimajo državni uradi sveč. -da bi razsvetlili okna; za proslavo škofije, ki ne eksistira nikjer več, in zato, da se slavi »večni« nemški duh, imajo razsvetljave, kolikor hočejo.
To novo sramoto si zapišemo v še neporavnane račune. Zakaj pride čas, ko ta račun prezentiramo onim, ki so ga zagrešili in odgovarjajo zanj.	J.	T.
Našim rodbinam priporočamo
KOLINSKO CIKORIJO
izboren pridatek za kavo!
Kronika.
SLEPOMIŠENJE LAŠKE JUSTICE.
Če samo površno pregledujemo kroniko laških sodnijskih obravnav in pregledamo delikte, radi katerih se vrši sodno postopanje, vidimo na prvi mah, da pri naših zapadnih sosedih žonglira tudi justica, kakor žonglira pri njih vse od zadnje poulične signorine pa tja do neprekos-ljivo budnega generala Nobila, ki se lovi na severu za fantastičnimi faši-stovskimi vizijami. Justica pri njih ni več justica, ampak prikazen s črnim robcem preko oči, skakajoča kakor neresni žongler po taktu faši-
je najmodernejše «16360» ter irvršije tm tlskarnišk* dela »d najpriprt-stejšega do najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, leposierne in znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali ječbarvnem tisk«. — Brošare v tulita in tndi največjUi nakladata. Časopise, revije, mlad. liste.
Okusna opna Mir. katalog«, ttnikn ii reklam. Mn. Lastna tvornita šalit nizkn.
Šolski zvezki za osnovne in srednje šote Risanke, dnevniki in beležnice.
stovskih palic. I)a ne pozna nobenih postav in zakonov, je samo ob sebi umevno in če sodi po nekih paragrafih, pa sodi tako., da se mora človek kljub bridki tragiki slučaja smejati.
Evo nov dokaz, ki je poljubno vzet iz najbližjega časa in bližnje okolice. — Učitelj Ludvik Jazbec iz Komna je bil nedavno obsojen in contumaciam na eno leto zapora, ker je s prsi strgal svoji sestrični Ernesti fašisto-vski znak in ga pohodil. Ernesta je zatrjevala, da je Jijen bratranec nedolžen, ker je znak Padel sam na tla in se ga Ludvik niti dotaknil ni. A tožitelj, znani kra-ški renegat Jože Abram, ki je v Er-nesto zaljubljen, a ga ona ne mara in ki je svoji oboževanki podaril usodni znak, je trdovratno vztrajal pri svoji obtožbi in sodni dvor je izrekel nad Ludvikom svojo obsodbo, dasi je zagovornik z nedotaknjenim coirpusom delieti niepobitno dokazal obtoženčevo nekrivdo in da je Abram tožil samo iz divje ljubosumnosti.
Ker pa pravični sodni dvor ni mogel obsojenca s kaznijo doseči, je pograbil nedolžno Ernesto in ji na licu mesta zaradi krive prisege diktiral zapor osmih mesecev.
To je justica ene vrste, ki modrim sodcem ni: delala nobene'preglavice. A 'radovedni smo, kako bodo iašistovski Salomoni sodili v ornem slučaju, ki se je te dni pripetil v Št. Janžu na južnem Tirolskem. Tam je bila odpuščena nemška učiteljica, a njeno mesto je zasedla Lahinja. Otroci so bili menda po pravici prepričani, da je Nemko Italijanka izpodrinila, in so kraikomalo izrekli drakonsko obsodbo1. Ko je prišla drugo jutro laška učiteljica v šolo, so jo napadle deklice, podrle na tla in jo vlekle za lase skoKi razred. Mal dečko pa jo je še celo parkrat Oplazil s krepelcem. Junaško faši-stinjo je rešil šele kaplan iz rok ogorčenih otrok.
Fašistovska justica pa že nervozno slepomiši in išče paragrafov, ki bi z njimi za vedno ugonobila nesrečne atentatorje in zarotnike. Našla jih bo pač, ker fašizem je vsemogoč in se ne ustraši niti korajžnih tirolskih šolarjev!
PROSLAVA DESETLETNICE PRINCIPOVE SMRTI V SARA, JEVU.
Splitska Orjuna je sklenila, da na slavnosten način proslavi letos* njo obletnico smrti Gavrila Prin= cipa. Ker se je proslava te oblet* nice praznovala po vsej državi ne? verjetno medlo, priredi splitska Orjuna na dan sarajevskega aten* tata 29. junija izlet v Sarajevo, da se pokloni na grobu spominu ne« smrtnega narodnega mučenika.
Za ta izlet so se zainteresirali tudi oni, ki so izven vrst Or j ime, a so se borili idejno ali pa materi* jelno za idejo velikega omladinca. Osnova izleta je našla simpatičen
R.VVILLMANN
strojno - gradbena delavnica
Ljubljana, Slomškova 3.
Priporoča se za izvršitev vseh v strojno stroko spadajočih del. Izdeluje različne vrste strojev za obdelavanje lesa in naprave žag z vodnim, parnim ter motornim obratom. Prevzema projektiranje in opremo različnih meh. naprav.
Izvršuje vsa v strojno stroko spadajoča popravila točno, solidno in po možnosti najhitreje.
odmev pri vseh onih Dalmatincih, ki so radi svojega odločnega narod* nega prepričanja trpeli po ječah, po frontah in internacijah. Upamo, da se te proslave udeleže tudi borci iz slovenskih vrst ter tako dokažejo, da nacijonalizem pri nas še ni umrl, ampak se je okrepil in dosegel vi* šino, kakršne še ni imel nikoli.
Kako daleč posega koroško ret negatstvo. Sudmarka ima navado, da vsako leto uprizori zbirko med nemškim narodom v pomoč ogro* ženernu nemškemu šolstvu v ob* mejnih deželah in v inozemstvu. Da nemško šolstvo pač ni ogroženo ni* kjer, a še najmanj v obmejnih kra* jih, je splošno znano. Gre pri tem samo za umetno ustvarjanje nove* ga renegatskega zaroda, ki ne bo nikomur v čast, posebno pa ne onim Nemcem, ki so koroškim Slovencem sankcijonirali obljubo, da jim bodo pustili samolastno na* cijonalno življenje, in jim je veliko do tega, da se končno uredijo nem* ško*jugoslovenske prilike in sma* trajo kulturno avtonomijo koro* ških Slovencev za edino pravo pod* lago nemško*jugoslovenske sprave. Da koroško renegatstvo ni zmožno, da bi izvedlo načrte resno in pa* metno mislečih Nemcev, o tem ni dvoma, prepričani so o tem Nemci sami, in kakor se sliši, bo vzel Ber* lin sam vso zadevo v roke. A pravi atentat na slovenske šolarje je na* pravil te dni koroški deželni šolski svet s tem, da je Siidmarki dovolil pobiranje v vseh šolah v sl oven* skem ozemlju. Kako se bo to zbi* ranje vršilo, si že lahko vnaprej mislimo. Pod pritiskom renegatske* ga učiteljstva bodo morali otroci prispevati preko svojih moči za Sudmarko, če se bodo hoteli ogniti trajnim šikanam in »lepim« priims kom, ki bi pri normalnih razmerah ne spadali v šolo. Slovenski otroci in njihovi starši bodo pod priti* skom razmer prisiljeni, da denarno podpro boj proti samemu sebi, to* rej pljuvati v lastno skledo. Na ta način koroški renegati pač ne bodo pospešili nemško*jugoslovenskega sporazuma, ki je že na vidiku.
Nedolžna jagnjeta. Sredi občega razburjenja, ki vlada po vsej drža* vi radi nettunskih konvencij in radi brutalnega nastopa Koroščevih pandurjev, se je začelo Koroščevo glasilo previdno umikati za močnej* še hrbte, prav po zgledu Italijanov, ki se delajo nedolžne in protesti* rajo pred vsemi svetom radi barbar* skih izgredov v Jugoslaviji. Vče* rajšnji »Slovenec« že pretaka hi* navske solze zaradi prelite mlade krvi, a kar je še predvčerajšnjim javno zanikal, to potrjuje včeraj z debelo tiskanimi besedami. Italija* nom nazadnje še ne zamerimo to* liko, da hinavsko prikrivajo resni* co; a da sredi skrajno resne situa* ciJe Koroščevi ljudje tako bedasto vodijo ljudi za nos, to je že višek nesramnosti, da se nočemo poslu*
žiti hujšega izraza. Jagnjeta se pa* sejo pod volčjim nadzorstvom, volk izpreminja kožo in dlako, kakor za* piha veter iz Rima, a angleški lovec bo delal strašno dolg obraz, ko bo videl, kakšno zver je ulovil.
”Naša Domovina, ilustrovani ča* sopis, izdaja Ferijalni Savez, št. 7. Prejeli smo to številko, ki je posve* čena Sloveniji in prinaša nad 20 slik iz naših krajev. Številka obsega 36 strani ter stane 6 Din, letna na* ročnina znaša 50 Din ter se pošilja na upravo, Zagreb, Petrinjska 30, III. Ček. 36.232.
Sveže, najfinejše
norveško ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani
— se priporoča bledim, slabotnim osebam.
Orjuna nima namena stopati po stopinjah fašizma, da bi postala sama država. Njena želja in namen je ie dati državi na razpolago vse sile in moči za njen procvit, obrambo in napredek.
Tuinl glasi.
VERSKO VPRAŠANJE V ZASEDENEM OZEMLJU.
(Konec.)
Nato govori o razpustu znanih dveh katoliških društev v Kopru in ugotavlja, da je bilo eno teh razpuščeno samo radi tega, ker so našli med knjigami neko staro šol* sko knjigo, v kateri se poveličuje Avstrija. Pri tem nekako pikro vprašuje, čemu imajo toliko proti knjigi, ko bi se vendar lahko spra* vili na pisatelje iste, ki so še živi in čvrsti. (Ta opazka ima v »Pic* colu« že svoj odmev. Oglasila se je namreč neka učiteljioa Almerigig* na iz Kopra, ki je v naj ožjem so* rodstvu z nekim glavnim fašistov*
skim voditeljem in se skuša oprati svojega nekdanjega avstrijskega patriotizma.)
Cerkveni dostojanstvenik pa je nadaljeval: »Ravnanje proti verni* kom, ki govorijo drug jezik, se mora prepuščati razsodnosti ško* fov, posebno, ako oni vedo, katera pot se mora ubrati, dasi (in tu je jedro vsega odgovora) niso osred* nje hierarhije ter lokalne in pokra* jinske v Julijski Krajini enotne v presojanju nastopa proti duhovni* kom. Le na ta način si je mogoče razlagati incidente tržaškega škofa s puljskimi fašistovskimi oblastmi, dočim do teh nikdar ni prišlo ne v reški, ne tržaški prefekturi, dasi se tudi tu nahajajo kraji s čisto slo* vanskim prebivalstvom.
Na opazko, češ, da je za Ita* lijo poitalijančevanje obmejnih krajev nujno tudi na verskem po* lju, je odgovoril: »To je prav v po* Klicnem oziru, toda ne smete po* zabijati, da mora škof Fogar delati politiko katoliške cerkve, ki ne sme odganjati svojih vernikov iz templja in od vere, in jih prisiliti, da molijo in da slišijo pridigo v je* ziku, ki ni njih materinski jezik. Ako bi cerkev to storila, bi se iz* neverila svoji misiji, očitalo bi se ji politikarstvo, izgubila bi zaupanje s strani vernikov in država bi po* grešala najboljšo vzgojiteliico pre* nričanih in vestnih državljanov.«
Nato mu je rekel časnikar: vSaj Au je morda ravno jedro vsega vprašanja. V Italiji je samo en ma* terinski jezik, italijanski. In ker so te obmejne dežele italijanske, se nam zdi naravno, da cerkev ne bi
smela ovirati nadvlado italijanšči* ne nad slovanskimi dialekti.«
Cerkveni dostojanstvenik pa: »Ne morem Vam odgovoriti na to vprašanje. Kar Vam lahko rečem, je: je prava in resnična absurdnost misliti, da hoče italijanski tržaški škof slovanske pridige proti volji slovanskih vernikov. Italija nima interesa na tem, da bi odpadli slo* vanski verniki od cerkve, kakor nima interesa na tem, da se stvori slovanski iredentizem. Katoliški in poleg še italijanski škof se ne more udinjati taki politiki, on ve, da raz* polaga z vsemi drugimi sredstvi, da pridobi ljubezen slovanskih ver* nikov do Italije in do italijanskega
Na očitek, da je bilo več tožb radi protiitalijanskega in protidr* žavnega rovarjenja dvignjenih pro* ti slovanskim duhovnikom, je rekel: »Dajte mu dokazov, da gotovi za* vistneži od škofa delujejo proti do* movini in proti italijanski vladi, pa jih bo gotovo odstranil z njihovih mest.«
Ko mu je pa omenil znani slučaj župnika Luxe, je nadaljeval: »Bo* lje je, da ne govorimo o tem, ker prepričati bi se morali, da stoje stvari drugače, kakor se je do da* nes reklo. In vsekakor se ne sme vedno verjeti vestem, ki prihajajo iz ene same strani. Eno stvar Vam lahko povem, da so vmes zgolj osebne zadeve in spori in da škof nima ničesar proti stvari. Povdar* jam, da, ako bi bil Fogar škof na Reki ali v Zadru, bi se gotovo uje« mal z vsemi vladnimi oblastmi in režimom, kakor se ujema sedaj
BERLIN
aparati in sestavine slovitih nemških tvornic, s katerimi vsak čas lahko poslušate ves svet, so po tvorniških cenah v veliki izbiri v zalogi.
Zahtevajte, da se Vam Se danes brezplačno pošlje ilustrovani cenovnik R No 6.
Odplačilo v 4 mesečnih obrokih dovoljeno, ako se ob nakupu plača tretjina zneska v gotovini.
Radioblažek, Beograd, Jakšičeva 11. - Telefon 41-85.
Malinovec, Orangeade, Citronade
in ekstrakte za kraherle
izdeluje v najfinejših vrstah in prodaja po zmernih cenah
\ ¥ jr	tvornica	konjaka,	likerja, ruma
55	LIV vi ^ . 11 •— in sadnih sokov
oi*
LJUBLJANA
&
( Knjigarna, umetnine in muzikalije
Goričar & Leskovšek, Celje
Veletrgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi predmeti. Zaloga vseh tiskovin za urade in privatnike. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov.
/POMLADI
naj izgledajo tudi Vaše obleke sveže in kakor nove, zato pustite iste kemično čistiti, barvati, plisirati in likati v tovarni
JOS. REICH, LJUBLJANA
POLJANSKI NASIP 4—6. Sprejemališče: ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 3 Izvršitev v 24 urah. Postrežba točna. Cene zmerne.
A.&E. SKABERNE, LJUBLJANA
Velika zaloga češkega in angleškega suknn
„S AVfl”
opče osiguravajuče dioni-čarsko društvo u Zagrebu
za
ustanovljena od jugoslovenskih denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadran-sko-Podunavska banka d. d., in Zemljaska banka d. d. v Beogradu, ter Zemljaska banka Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja obče zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi brez garancij bank-ustanovi-teljic okroglo 30 miljonov dinarjev. Generalno zastopstvo za Slovenijo v jubljani, Sv. Petra C. 2 posluje v vseh zavarovalnih strokah.
..CABA”
onqe ocHrypaeajyhe ahohh-napCKO flpyuiTBO y 3arpe6y
tudi v Trstu in ob svojem času na Reki.« (S tem je hotel pokazati, da izvira ves razdor od fašistovskega vodstva v Istri, predvsem pa od ne= katerih hujskačev v Kopru, ki od; govarjajo na ime De Petris, Alme* rigogna in Venturini.)
To je čutil tudi korespondent »Piccola« in je rekel: »Toda, saj se ne more dvomiti v patriotičnem duhu, ki navdušuje istrske fašiste tudi v duhovniškem vprašanju.«
Cerkveni dostojanstvenik pa na to: »Noben dvom o dobri veri oseb. Po mojem mnenju je napa* ka v politični smernici, ki se je ubrala in ki morebiti ne koristi ne domovini ne režimu. Od 250 mest dušnega pastirstva v tržaškozko* perski škofiji je kar 107 nezaseden nih, tako da niti vsi umirajoči, ki si želijo verske tolažbe, le te ne morejo dobiti pravočasno. Duhov~ niki iz notranjosti Italije se brani* jo priti v te kraje predvsem radi težkoč, na katere bi naleteli pri iz* vrševanju svojega poklica v čisto slovanskih krajih. To so uspehi »energične akcije«.« (Te besede so povzete po sklepih na zborovanju istrskih fašistov.)
»Dodati moram — je nadaljeval — da je ono malo število duhovni; kov, ki so prišli iz notranjosti Ita; lije, v najboljših odnošajih s ško; fom Fogarjem. In če ti duhovniki popolnoma odgovarjajo italijan? skim aspiracijam, moramo to za; slugo priznati tudi škofu. Resnično ni dušne brige v škofiji, kateri ne bi on sledil z bistrim očesom in blagohotno dušo. Škof Fogar, italijanski tržaški škof, ima samo eno željo: V naj večji meri skrbeti za interese katoliške vere in vstvar; jati lojalne in zveste državljane, ter z njimi ravnati tako, da jih čim bolj približa naši Italiji in našemu lepemu jeziku. To lahko dela cer; kev in škof, da le vživata potrebno svobodo v svojem delovanju in da čuti škof zaupanje, ki ga zasluži radi svojega ženija in radi svojih neprestanih aktov lojalnosti na; pram režimu.«
Temu članku je sledil v isti številki še drugi, ki se je bavil z nmenjeip, ki so ga izrazili o stvari koprski faš. voditelji. Za nje je problem star in ni verski ali dušni, temveč političen ali specialno kle; rikalen (popolare). In o tem tudi govori daljši del članka. Nas zani; ma ono, ki se nanaša na rabo slo; vanskega jezika. Ta se glasi: »Tri; umfalen sprejem, ki ga je našel škof Fogar v Kopru, je napravil nanj najboljši vtis. Toda pozneje je kazalo, da je spremenil taktiko, ker je dovolil, da se nadaljujejo slovanske pridige in da ostanejo tuji napisi v cerkvah po vaseh in trgih. Politika tržaškega škofa, ki bržkone ravna v dobri veri, toda pod vplivom slabih svetovalcev, ni mogla biti sprejeta od koprskih fa; šistov, ki so prepričani, da za po* polno duševno pridobitev prebival; stva za Italijo, in sicer tudi pode; želskega, bi zadostovalo sodelova; nje dušnih pastirjev, ki pa so so; vražni ali radi nerazumevanja ali stare protiitalijanske animoznosti. Dejanja govore. Raznim slovan* skim duhovnikom, katerim je bila radi nevrednosti 'odbita prošnja za državljanstvo in ki so morali pre; ko meje, sp sledili duhovniki iz starih pokrajin, ki kljub vsem ško; fbvim odredbam pridigajo italijan; sko, ker ne poznajo ne slovenščine, ne hrvaščine. Toda radi tega niso njihove cerkve prazne. Nasprotno, ti pridni duhovniki so si znali pri; dobiti simpatije tujerodcev in sode; hijejo tako nemalo pTi unifikaciji fašizma v tem ozemlju.
*
Boj med koprskim fašijem in tržaškim škofom se bo toraj se na« daljeval. Žal pa ne prinese našim ljudem nikakega zboljšanja, ker je jušno, da se ne bije boj za cilj, temveč samo za sredstva.
RUDE in KOVINI
DRUŽBA Z O. Z
(Jeiujeot
Od *
1000 Din naprej.
Brzojavni naslov: Rude	Telefon	interurban:	2727
Poštna hranilnica Ljubljana štev. 14.167
Zahtevajte cenik gratis in franko in oglejte si zaloge pri samoprodaji in glavni zalogi za celo kraljevino:
ERIK BREUIL
CELJE, Kralja Petra c. 45. LJUBLJANA, Dunajska c. 37.
svinec, cink, cin aluminij, baker, cinkova pločevina, svinčena pločevina, pocinkana železna pločevina (izdelek Cinkarne d. d.,Celje) barve, žveplenokisla glina, aluminijev hidrat, bakrena galica, cinkov prah, katran, stare kovine, kovinasti ostanki, rude vseh vrst
UDOBNOST
Vrsta: 1137-10902. Moški čevlll li najboljšega angleškega platna, sivi ali beli
Din 129
Vrsta: 4155-12202. Čevlji iz lanenega platna, braz okrasa, samo sive barve	j
Vrsta: 4155-10226. ženski levili iz najboljšega lanenega platna « barvah, »Ivi, beli ali drap
Te ievtle dobite
razen v naših podružnicah tudi pri sledečih tvrdkah:
JULIUS HAUS, ODŽACI MILIVOJ RADIN, VEL. KIKINDA BOGDAN MIŠKOVIC, BANJALUKA SMAIL RAPIC, PRIJEDOR MIHAJLO VIRETA, BITOLJ S. MIŠKOVIČ, ZAJECAR N. SPASIČ, KNJAŽEVAC A. RICHTMANN, SISAK MATE ŽUPAN, CRIKVENICA ANTE KOLACEVIC, GOSPIC CURKO I NOVAK, VINK0VCI JEFTIČ I TODOROVIČ, VALJEVO MILOVAN RISTIČ, SIN, CUPRIJA SAMUEL KLIMPEL, BRČKO BRAČA RAJKOVIČ, KRUSEVAC BORISLAV ANTONIČ, SABAC BRAČA GJURIC, CETINJE JOVIČA ŠUBIC, SRBOBRAN ALOJZ "DROFENIK, CELJE VILIM K0HN, NAŠICE ZLATKO STEINER, PETRINJA A. M. ALTARAC, JAJCE STIPAN DELIČ, MAKARSKA A. ARBANAS, VIROVITICA MAVRO HAAS, S. POŽEGA.
R. JEZDOVIC. UŽICE JOSIP MILLER, NOVA GRADIŠKA LAZAR BAL0BAN0VIČ, ŠTIP C1RA KALKASLIJEVIC, STRUMICA ANDRIJA MADOKIČ, STARI BAR.
Vrsta:	5155-10435.	Elegantni
čevlji iz lanenega platna v barvali, sivi, beli, drap aii beš
Vrsta: 6145-10635. Zenski čevlji iz lanenega platna z nižjo podpetnlco, sivi, beli ali beš
Vrsta:	6145-60702.	Praktični
čevlji iz lanenega platna z mijo peto, brez okrasa v barvah, črni in sivi l>ln
Vrsta: 3135-80702. Zenski čevlji z nizko podpetnioo, za starejše dame, črni ati »Ivi
Vrsta:	4138-20079.	Čevlji za
vsakega, za udobnost, za šport, za izlet In dnevno uporabo. V vseh velikostih In barvah, beli, sivi In črni.	»in
Moški In lenskl 69*— za dtco . . • 49*—
Vrsta: 4138-10076. čevlji za tenis z vulkaniziranlmi podplati Iz sive gume	Oin
za gospode
9141-10708. Elegantni platneni ievljl za deške la deklice.
št. 26 - ao ...... . Oin 59
Maribor, Aleksandrova ceshi 19
trgovina z galanterijo, drobnarijo, nogavicami vaeh vrst, pleteninami, vezeninami ter raznimi potrebščinami.
Posebni oddelek n I * r » C •«
Na drobno l	Na debelo 1
Za konzorcij lista »Orjiune« odgovarja Rado Prosenc.
i
Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odgovarja France štrukelj.
Ureja in odgovarja Miroslav Matelič.