Posamezna številka 10 vinarjev. Slev-l38> v mam, v Leto XLI!I. Velja po pošti: ~ Za oelo leto naprej . , K 26-— » en meseo „ . . „ 2-20 m Nemčijo oeloletno . „ 29--u ostalo Inozemstvo . „ 3S-— V Ljubljani na dom: Z« celo leto napre] . . K 24--" «n meseo „ . . „ 2-~ V opravi prejemati mesečno „ 1*70 s Sobotna izdaja: s ■a celo leto....... V— sa Nemčijo oeloletno . „ 9-— a ostalo Inozemstvo. „ 12'— Enostolpna petitvrsta (72 mm): za onkrat . ... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat...... 13 „ za večkrat primeren popust. Porotna oznanila, zahvale, osmrtnice lil: enostolpna peiltvrsta po 2;vtn. ■ Poslano: ™r-'-! -:■.■= enostolpna potltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, lsvzamšl nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop. Redna letna priloga Vozni red. uar Uredništvo je t Kopitarjevi nliol štev. 8/111. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo |e v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račnn poštne hranilnico avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškoga teleiona št. 188. Zmage zauezniških mi um in grodeku. - im na celi bolni črti. - Rusi izpraznili fužni breg Dnjestra. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. | ki Wereszyca, ki je že po svojem ozemlju Uspešni napadi ob Wereszyci. — Grodek m°čna in ki so jo dobro pripravili. Naskok in Komarno osvojena. — Južni bre<* Ta- 'u,naških "eznih čet je po ljutem boju tudi t?..™ m ^ zcta' Z0P2t omajal celo rusko bojno črto. newe ocscen Rusov, Ulanow vzet, - ; Sovražna postojanka v napEdaln,cm pr0. rllanzerjeva armada zopet krvavo odbila štoru armade generalnega polkovnika ruske napade, Mackensena je bila že v popoldanskih Dunaj, 19, junija 1915. Velika odločil- ur,ah pr[ Magiorowu prodrla. Sovražna bitka pri Lvovu se nadaljuje. Zvezne ?lk~se, ;e pncei ,umikail Protl Ruski čete povsod napadajo in so vzeie z nasko- i m Zolkle;<™; medtem ko se je ob Were- kom Grodek in Komarno. i.zy:,„3.e ''uto ?ramL Deh armade Boehm- Lrmolh fo vzeh ponoči z naskokom so- Dunaj, 19. junija. Uradno razglašajo: vražne postojanke na obeh straneh ivov- Gališka bitka traja dalje. V naskoku ces{-e- Ostali zbori te armade so isto- proti skupaj se držeči ruski obrambeni časno povsod vdrli v sovražno glavno po-poziciji ob in severno od Wereszyce so pri- stojanko. Rusi se cd 3. zjutraj na celi bojni borile čete zveznih armad pozicijo za "po- "ti umikajo tako v smeri proti Lvovu kakor tudi južno in severno od tam. Zvezne sijo za po zicijo. Grodek in Kcmarno smo vzeli. Na severni ironti je južni breg Tanewa oči- armade zasledujejo. V roke zmagoval-ščen sovražnika in IIl»nni/v nn tinrtcm cev je zopsi padlo na tiscče ujetnikov in veliko vojnega materijala. Ob zgornjem ščen sovražnika in UlanoW po hudem boju zaseden. Južno od zgornjega Dnjestra napreduje napad zveznih čet dalje. Vzhodna skupina Pilanzerjeve armade je nove težke napade Rusov zopet krvavo odbila. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer fm). Dunai, 20. junija 1915. Uradno razglašajo: Krepko napredovanje, ki sta je nadaljevali zvezni armadi, je dovedlo včeraj v biti pri Magierowu in pri Grodeku do zo-petne popolne zmage čez sovražne armade. Izsiljen prehod čez reko San in zopetna osvoboditev Przemysla je izsilila uspeh zveznih čet v prodiraini bitki med Luba-czewko in zgornjim Dnjestrom 15, junija in nadaljne umikanje sovražnika, ki je postal zopet sposoben za odpor, ker se je ojačii s številnimi močmi. Sovražnik se je takrat umaknil s težkimi izgubami v vzhodni, in v severovzhodni smeri nazaj. V bodočih dneh je zbralo rusko najvišje armadno vodstvo, da krije gališko glavno mesto, se enkrat ostanke poraženih armad, da končno ustavi naše prodiranje v postojanki ob re- Dniestru je pričel sovražnik izpraznjevati svoje postojanke. Napad n? bojno črto Pflanzerjeve armade sc na več mestih obnovili, a je bil odbit z zelo velikimi izgubami za sovražnika. Namestnik načelnika generalnega štaba pl, Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Rusi vrženi čez Tanev. — Uspešni napadi severno od Stryja. — Zavezniške čete napadajo ruske postojanke pri Grodeku. Berlin. 19. junija. Uradno razglašajo: Pr! Savlih na odseku Davdae ia Szlawaate smo odbili ruske napade. Jugozahodno od risiva-iie srno napredovali. Vas Wolko->vizna smo z naskokom vzeli. Ruse smo zah-dno od Sana vrgli do črte Zapuscie—Ulanov, vzhodno od tu pa čez črto Tanev/—Pauczka. Postojanke pri Grodeku napadamo, Ruse ki se še nahajajo južno od Dnjestra med Dn;3s'ier<;kim močvirjem in Stry- jem, srno napadli in potisnili proti severu. Napade nadaljujemo. Najvišje vojno vodstvo. Postojanke pri Grodeku vzete. — Rusi vrženi za cesto Rawa Ruska — Žolkiew. — Rusi izpraznili južni breg Dnjestra, Berlin, 20. junija 1915. Uradno razglašajo: Armade generalnega polkovnika Mackensena so vzele postojanke pri Grodeku. Nemške čete in zber podmaršala Arz je začetkom včerajšnjega dne pričel napadati močno utrjene sovražne črte. Po trdovratnem boju sc bili popoldne vzeti z naskokom sovražni jarki, ki so se razprostirali v več vrstah eno za drugo na 35 km dolgi črti severno od Jannowa do Huts-Obedynska južno zahodno od Rav»e Ruske. Sovražnik je bil zvečer vržen za veliko cesto Žoikiew-Rawa Ruska. Pod pritiskom tega poraza se je umaknil sovražnik danes ponoči tudi iz sosednje postojanke med Grodekom in močvirji ob Dnjestru, trdo so ga zasledevaie avstro-ogrske čete. Med močvirji ob Dnjestru in cb izlivu reke Stryj je sovražnik izpraznil južni breg Dnjestra. Ruski napadi proti Savlom in Avgu-stovu so bili odbiti. Lastni sunki manjših oddelkov so dcvedli, da smo vzeii sovražne prednje postojanke pri krajih Hudt. Pr-zvlki «'n Kales:e vzhodno ob cesti Praz-nysz—Myszynice, Južno od Pilice so vzele čete generalnega polkovnika Wcyrscha v zadnjih dneh več sovražnih predpostojank. Najvišje vojno vodst v o. XXX RUSKO URADNO POROČILO. ( Berliner Tagblatt«,) Petrograd, 17. junija. Generalni štab poroča: Zadnji tridnevni napadi Nemcev pri vasi Lacko-.v ob reki \ indavi niso uspeli. 15. junija se je boj končal za nas ugodno, Pri Pomliany so naše čete prekoračile Varto in pri zas^jdovanju umikajočega se sovražnika je naša konjenica posekala nekaj sto Nemcev in jih nekaj tucatov ujela. Boj pri Szav,iah se nadaljuje z menja-jcčim uspehom. Nekaj vasi prehaja iz rok v roke. Ob Dubisi trliljerijski boj. Zahod- no ocl srednjega Njemena jc sovražnik 14. in 15. junija napravil več brezuspešnih sunkov, da bi prešel v ofenzivo, toda dosegel jc resne izgube. S protinapadom smo vzhodno od Mariampola vzeli sovražniku več vasi. V noči na 15. junija je sovražnik zopet začel obstreljevati Osovjec, toda že ob drugi polnočni uri so prevladale trd-njavske baterije. Na narevvski fronti so se vršile majhne praske v dolini reke Omu-lew. V dolini Orczyca je sovražnik 15. junija ponoči i/, številnih baterij otvoril silen ogenj proti vasi Jednorozec, na katero je v kratkem zmetal 10.000 strelov. Naslednjega dne je večkrat poizkušal napasti našo postojanko, toda vzel je le del popolnoma razdrtega jarka nekega našega pol-| ka. Severno od Praszmysza smo s krep-[ kim protinapadom vzeli vse naše naprej J potisnjene jarke, kjer se je sovražnik držal od svojega napada z dne 12. junija. V Galiciji se vzhodno od Sana nada-' ljuje boj /. rastočo trdovratnosijo. Sovraž-' nik vodi vedno nove moči v boj. Ob Dnjestru so se na fronti Tysmenica—Bistrica j 14. in 15. junija boji nadaljevali, in sicer v našo korist. Južno od Zydaczowa pri i Beresnica — Krolewska smo zopet zajeli 1 500 Nemcev, 14 častnikov, 4 topove in 6 j strojnih pušk. RUSKA 3, IN 8. ARMADA DOBILA OB SANU POL MILIJONA OJAČENJ. Az hst poroča iz vojnega poročeval-I skega slana: Tretjo in osmo rusko ar-! rr.ado, ki sta bili poraženi ob Dunajcu in v Karpatih, so Rusi ob Sanu zopet lako cjačili. da sta Brusilov in Dimitrijev razpolagala s polnoštevilnimi armadami. Dobili sc pol milijona ojačenj. Napaka pa je bila, da so bili Rusi preslabo oboroženi. RUSKI ODPOR PRED LVOVOM. Budimpešta. Pester Lloyd- poroča: Naši so dosegli črto Grodek—San. Naši so opazovali, da tarn Rusi pripravljajo približno 15 do 20 kilometrov zahodno od Grodeka glavni odpor ruskih sii. NEVTRALCI CENIJIO RUSKE IZGUBE NA 800.000. Reichspost ima iz Kodanja 17. junija: Kakor poroča Tidendes, ceni nevtralno dansko časopisje, da imajo Rusi od začetka avstrijske ofenzive v začetku maja, vštevši ujetnike, 800.000 izgub. LISTEK. Slike i, južnega Bojišča, (Rač. podč, C. Prestor.) Le v hribovje. Od Črnebare se je oslabljena srbska armada vlekla v hribovje, v svoja že v naprej pripravljena utrjena mesta. Vkljub dobro utrjenim postojankam se je srbska armada, iz strahu menda, da ji ne pridemo v bok, umikala po malih praskah vedno bolj in bolj proti srcu Srbije, proti Kragujevcu. Ako samo malo pomislim nazaj na pota v teh nesrečnih krajih, mi postane naravnost slabo, ker to so bila druga pota kakor na Šmarno goro in sv. Katarino, kamor sem jo marsikatero nedeljo z veseiiem mahnil, Ravno v tem času, ko smo že mislili, da bomo lahko brez večjih bojev in zaprek prišli do Kragujevca, se je morala med Srbijo in Bolgarijo ugodno rešiti neka zadeva. Srbska armada se je ustavila v okolici Lajkovca ter trdovratno branila domovino. A tudi to ni veliko pomagalo, tudi tu so se morali bojeviti Srbi umakniti. Med srbsko vojsko, kakor tudi med ujetniki, pa je bilo že opaziti Grke in Srbe iz nove Srbije. Branilo je staro Srbsko vse. Srbi so se umaknili z velikimi žrtvami dalje proti Arangjelovcu, kjer po jim ;c prišla od bolgarske meje pomoč. Srbi so imeli namreč precej močno armado na meji proti Bolgarski. Ko se je napetost med Srbijo in Bolgarsko končala, so vzeli celo armado od bolgarske meje ter jo postavili proti nam, kar je bilo močno čutiti. Ker vsled slabih poti sploh ni bilo moči iii dalje, je dalo armadno vodstvo povelje, da se izven sovražnikove zemlje nanovo grupiramo. Srbska patrulja? Pri naši hitri ofenzivi nisem mogel z mojim trenom po teh strašnih restah in ob najslabšem vremenu dohitevati čet. Ustavil sem se torej nekega večera v vasi, ki so jo bili popolnoma razrušili Srbi sami, ter si med groznim viharjem, bliskom in treskom iskal prostorčka, kamor bi za par uric lahko položil trudno glavo. Kmalu sem našel še dokaj ohranjeno bajto ter se vlegel v kotiček male čumnate na gola razbita tla k počitku. Strašno hitro so pretekle počitku odmerjene ure. Prebudim se. v sobi je bilo že malo svetlo; ozrem se okoli sebe ter začudeno pogledam nepričakovane goste. V sobi je stalo pet od glave do nog oboroženih Srbov. Malo vroče mi je postalo, a kmalu vprašam poveljnika patrulje, kaj da hočejo. Sreča moja ie bila, da so me dobro razumeli slov ensko. Dobil sem malo črne kave ter črnega kruha od teh možakarjev, ter se informiral pri čem da sem. Po dolgem govorjenju sem šele zvedel, da je to naša patrui;a v srbskih uniformah. Ni čudo. ako Doslcne človeku A -, r, tm-: r r , * £» - ep m • i 71P75 z • p IJ'UiU tuuuv h"* .t. - ~ ..... —; - — - --- ako se zna 'de, na vse zgodaj meč ljjd~:. ki so oblečeni srbsko in ne govore dr.;gače nego srbsko. Dal sem vsakemu par ciga- J ret ter vzel to patruljo s seboj na pot proii Valjevu. Prve uši, Skoro smo stali ob reki Kolubari. Srbi so z vrhov neusmiljeno praših z granatami na nas. A to nas ni strašilo. Naše geslo je bilo vedno; le naprej! Ustavili smo se in utaborili v vasi Lajkovac. Hitro si je vsak poiskal kotiček v raztrganih bajtah, da je bil varen pred dežjem in da si je lahko odpočil irudne kosti. Ležali smo v tej vasi več dni. Že takoj prve dni bivanja v Lajkovcu je postal skoraj vsak živahnejši, hitreje je vsak gibal z udi, Nikdo si ni mogel predstavljati, da je kaj takega mogoče. Ker je pa vsakega grizlo bolj in bolj, je skoro vsak ves svoj prosti čas posvetil temu, da pride na sled novemu sovražniku — srbskim ušem. Obiskale pa niso samo priprostih vojakov, šle so brzo od prvega do zadnjega človeškega bitja. Tudi častnikom niso prizanesle. Dan na dan je bilo hujše v teh krajih, uši vedno več, lov na nje vedno hujši a uspeh vedno manjši. Kot huda bolezen je ležala ta nadloga nad celim moštvom. Nikdo si ni vedel pomoči, čimbolj se je kdo snaži!. tem slabše ie bilo. Imeli smo torej tu še drugega sovražnika, ki je bil za posameznika veliko hu:-;i kakor Srbi. O. te velike, podolgaste, sive srbske uši! Strašni dnevi ob Kolubari. .\akor v Črnibari tako so si utrdili S-bi postojanke tudi ob reki Kolubari. Na nasprotnem bregu Kolubare se dviga močno gričevje. Bilo je videti kot kaka trdnjava. V treh vrstah, druga vrh druge, so se vrstili strelski jarki, ki so bili močno zasedeni. Na obeh straneh se je bil ljut boj, boj na življenje in smrt. Že naše žrtve so bile občutne, a srbske brezštevilne. Topovi so gromeli par dni brez presledka, kot da bi se bližal sodni dan. Vse govorice, da Srbom manjka streliva, so bile brez podlage, Streljali so kot za stavo. Da so malo zadeli, se razume. Še en naskok naših in Srbi so bili prodrti ter so nam zopet ušli izpred oči. Pri tej priliki se je odigral zanimiv slučaj. Ravno je bil boj najljutejši, kar je skočilo iz srbskih strelskih jarkov večje število^ Srbov s poveljnikom majorjem. Ta je skočil k našemu stotniku, ter zahteval od njega naj se uda. Eden kakor drugi ni vedel, kdo naj se prvi uda. Okrog naših je bil že obroč Srbov, a naših to ni plašilo. Kar prihite naši iz strelskih jarkov na pomoč ter obkolijo celo gručo _ naše in Srbe. Začelo se je pravo ruvanje kot na kmetih, kadar je >žegnanje«. Ta je dobil s puškinim kopitom pod rebra, ta klofuto, tretji zopet brco in zanimivo je bilo gledati. kdo bo odjenjal. Srbi so uvideli, da so naši tudi v tem oziru pravi mojstri in so bih končno primorani, da so se udali. Tud: starega majorja so vzeli naši s seboj ter ga privedli z drugimi ujetniki do našega poveljstva, kjer je sam izjavil, da kaj ta. kega še ni doživel in da tako korajžnih fantov še nj videl. Kmalu nato so se Srbi zopet za nekaj kilometrov umaknili ter »e ustavili nedaleč od Arangjelovca. ANGLEŠKA TOLAŽBA. London, 17. junija. Vojaški sotrudnik »Times« piše o položaju v Galiciji: Rusi dosedaj niso spravili v boj niti petine svojega moštva. Četudi začasno izgube Galicijo, vendar armadi osrednjih sil ne bosta dovolj močni za krepak vpad v Rusijo, za kar je potrebno ogromne nadštevilne silo, ZaLo se. ne smemo preveč vznemirjati z mislijo o ruskem umikanju ali o ponesrečenem predoru sovražnih če i v Flandriji ali s poročili iz Galipolija. Naša naloga je, pobili Nemce. Končna zmaga nam je zagotovljena. KRAKOVSKI TRDNJAVSKI POVELJNIK NA DUNAJU. Dunaj. Krakovski trdnjavski poveljnik podmaršal Karel Kuk je došel 17. junija na Dunaj. ZAKAJ NASTOPAJO NEMCI V BALTIŠKIH DEŽELAH. Rotterdam. »Times« sodijo, da Nemci z boji v baltiških deželah zasledujejo le namen, da odvrnejo pozornost Rusov od osrednjega bojišča, kjer bi radi brez velikih naporov zadali Rusom smrtni udarec. Šavle obstreljujejo Nemci s težkimi topovi in zasledujejo očividno tisto taktiko, ki so jo zasledovali svoj čas ob reki San. RUSI ZBIRAJO VOJAKE OB ŠVEDSKI MEJI. Hamburg, 18. junija. Fremdenblatt« poroča iz Stockholma: Potniki iz Finske poročajo, da zbira Rusija velike čete na Finskem in na švedski meji. MOSKVA GORELA. Stockhoim. (Kor. urad.) »Socialdemokrat« poroča: Pogromi v Moskvi so bili resnejši, kakor se je poročalo in so bili podobni nemirom v revolucijskem letu v Rusiji, ko so vojaki in policisti s prekriža- AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Ob Soči in koroški meji mir. — Odbiti italijanski oddelki na tirolski meji. Dunaj, 19. junija. Na fronti ob Soči in ob koroški meji je nastal po zadnjih brezuspešnih, izgub polnih naskokih Italijanov mir, ki je prekinjen le s praskami in sem-tertja s topniškim ognjem. Včeraj popoldne pri Plaveh pcizkušeni sovražni napad je bil že v kali zadušen s topniškim ognjem. Na tirolskem obmejnem ozemlju so biii sovražni oddelki, ki so poizkušali priti preko gorskih prelazov vzhodno od doline Fassate, odbiti. Brezuspešne napade na planoti Folgarie in Lavarone je sovražnik ustavil. V onih maloštevilnih obmejnih krajih, katere so Italijani »osvobodili«, mučijo Italijani prebivalstvo s tem, da vodijo seboj talce, in z nasilnimi odredbami. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer fml. Odbiti napadi pri Plaveh, Ronkih in Tržiču. — Znatne italijanske izgube. Dunaj, 20. junija. Uradno razglašajo: Ko so se izlahka odbili slabotni italijanski napadi pri Plaveh, Ronkih in pri Tržiču, je ob bojni črti ob Soči bilo zopet mirno. Tu in ob koroški meji strelja sovražna artiljerija brez učinka na nase utrdbe, Pri svojih po najmanj en: brigadi izvedenih napadih, ki so bili, kakor znano, povsod odbiti, na naše postojanke vzhodno od doline Fassa, je ime! sovražnik izdatne izgube. Samo pred nekim opirališčem so našteli 175 italijanskih mrličev. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml. • Naše križarke zopet križarile ob italijanskem obrežju. Dunaj, 19, junija. (K. u.) Uradno razglašajo: Več naših križark in torpednih enot je 17. in 18. junija križarilo ob italijanskem obrežju od državne meje do Fidni, Postaje svetilnikov ob izlivu reke Tagliamento in pri Pesaro kakor tudi železniški most pri Rimini čez reki Manturo in Arzila je bii poškodovan z ognjem naših topov; potopili smo neki italijanski parnik, katerega moštvo je rešeno. Vse enote so se vrnile v dobrem stanju nazaj, F a n o leži ob stari flaminski cesti in je obdano z zidovjem in starim gradom, Šteje okoli 12.000 prebivalcev ter je važno pristanišče, Pesaro je glavno mesto italijanske province Pesaro e Urbino. Tudi to mesto je obdano z zidovjem. V mestu je zelo razvita industrija in trgovina, Rimini je bilo omenjeno že pri prvem uspešnem napadu naše mornarice. Mesto šteje 10.000 prebivalcev, ima veliko tovarn in pristanišče z dobro urejenimi morskimi kopelji. nimi rokami prisostvovali izgredom, Opu-stošili so tudi neko švedsko tvornico, Mesto so zažgali sna več krajih. Boje se novih izgredov. V MOSKVI PROGLAŠEN PREKI SOD, Petrograd. V Moskvi so radi zadnjih izgredov proglasili preki sod, ŠTIRJE RUSKI GENERALI MRTVI, Curih. »Novo Vreme« poroča: Umrli so ruski generali Saharov, Zajcev, Krat in Lopuhin. ŠKODA ZADNJIH NEMIROV V MOSKVI. Stockhoim, 18, junija. Škodo, ki jo je razsajajoča množica zadnjič napravila v Moskvi, cenijo na 305 milijonov rubljev, Vodilni ruski krogi sedaj obsojajo pasivno obnašanja ruske policije in vojaštva, in so strogo ukazali, da se v kali zaduši vsak poizkus pogrome nadaljevati. SLABA LETINA V RUSIJI. Kijev, »Dziennik Kijovski« poroča: Na Podolskem in v Volhiniji, žitnici Rusije, je letina nezadovoljiva. Cene žitu se hitro dvigajo. PREOSNOVA RUSKE INDUSTRIJE PO NEMŠKEM VZORCU. Petrograd. (Kor. urad.) »Riječ« pozdravlja sklep trgovskega shoda, na katerem so sklenili, da se vsa industrija pre-osnuje po nemškem vzorcu za voine namene. RUSKA PROSTOVOLJKA UJETA, Berlin, 20. junija. Ko je skupina generala Mackensena pred kratkim zopet ujela 40.000 Rusov, se je nahajala med temi zelo lepa deklica v popolni vojaški opravi. Prostovoljka je hči nekega ruskega polkovnika in je bila na bojišču od začetka vojske, Boji pri Plaveh, Dunaj, 21. junija. (Kor. urad.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: O zadnjih bojih za prehod pri Plaveh se objavljajo sledeč® podrobnosti: Italijani so obstreljevali več dni s 100 topovi naie postojanke. Tretja italijanska divizija je šla nato naprej. Naši pešci so pustili z neomajljmm mirom sovražnika, da se je približal blizu, nato so pa otvorili morilni ogenj, Italijani, v katerih vrstah se je nahajalo veliko borilcev iz Tripolisa, niso kljub velikim izgubam opustili prodiranja, V ijutem bojnem vnrenju, med katerim so se borili s puškinimi kopiti, z lopatami, s kamni, z nožmi in celo z zobmi, so se izjalovili trije sovražni napadalni naskoki. Po zlomljeni odporni sili so se Italijani umaknili in so pustili na bojišču veliko število mrtvih in ranjencev. Dunaj. Roda Roda poroča: Boji na bojni črti ob Soči na italijanskem bojišču postajajo vedno bolj krvavi. Na Krnu in v plavski okolici so pravi vrelci italijanske krvi. Italijani so poizkušali ponoči od 16. na 17. junij z ljutimi napadi v večjem obsegu, da bi se ustalili na levem bregu Soče, a so bili z uničevalnim ognjem naših Dalmatincev odbiti z zelo izdatnimi izgubami. Glavna zasluga ob tern junašekm činu gre več stotnijam drzn:!i borilcev pod poveljstvom majorja Stanislava Turnadija, ki je po dobro merjenem ognju že omajane Italijane s protinapadom potisnil nazaj in je zaplenil eno strojno puško. Naše postojanke nh Soči, Kodanj, (Kor. ur.) Politiken piše: Italijanom se le ni posrečilo, da bi bili prodrli ob Soči. Italijansko časopisje obširno popisuje moč avstrijskih betonskih postojank, ki so zavarovane z žičnimi ograjami, ponoči pa varajo Italijane zelo razvite brzojavne in optične naprave. Vse to se zelo zanimivo čila, a prav za prav to niso taka poročila, kakršnih iščemo v uradnih poročilih. Boji ob Soči. Curih, 18. junija. Švicarski listi poročajo z meje: Boj ob Soči se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo, Italijani so žrtvovali tisoče svojih ljudi, da bi si z vso silo priborili prvo veliko »zmago«. Vsi njihovi poizkusi pa so z groznimi izgubami odleteli na jeklenem jezu avstrijske armade. Dosedaj v bitki ob Soči Italijani niso ničesar dosegli; avstrijskih prelazov se ne da vzeti. Boji pri Tolminu in pri Gorici, Kodanj, Iz Pariza brzojavljajo o položaju na italijanskem bojišču: Pri Tolminu in pri Gorici se ljuto vojskujejo. Avstrijci so Tolmin zelo močno utrdili in trajno preprečujejo Italijanom prehod čez Sočo. Italijanski oddelki, ki so došli z juga, so napadli Avstrijce. Berlinska »Morgenpost« poroča iz Lugana: Končno je vendar smel nek poročevalec poročati o odporu pri Tolminu. >-Seco!o« piše, da Tolmin dobil obilo svežih, dobro opremljenih braniteljev. 30 tisoč mož nas j'e čakalo tamkaj v izvrstnih postojankah, ki so skoro še več vredne tiego čete. Utrdbe so čisto nove in zelo moderno zgrajene. Popolna izraba terena in razdalj, bogate železnobetonske stavbe, podminirani jarki, z elektriko napolnjena bodeča žica, vse to dela Tolmin za nov Przemysl, ki ima za branitelja stokratno vrednost. Mi pa moramo in bomo tudi vzeli Tolmin, 'ker z zavzetjem Tolmina padeta tudi Gorica in Gradiška in je to potrebno za nemoteno posest ozemlja cb Soči. Toda prebivalstvo naj vje, s kakšnimi težavami sc imamo boriti, ker sovražnik pripravlja zopet nove zavratne ovire. — (Zeit), Boji na koroški meji. »Grazer Volksblatt« piše: Istočasno z ogrozičvijo prelaza Plocken so pričeli Italijani napadati tudi zaporo pri Rablju. Tu kakor tam so bili napadi brezuspešni. Pred Rabljem so Italijani tako spoštljivo oddaljeni, cla njegove kroglie po večini padajo v jezero in so tako nevarne le ribam, Dolino potoka Anger, kamor so došli Italijani s Freikofla, je očistil ... lovski bataljon, ki je končno zasedel tudi Freikofel. Gb volajskem jezeru so se alpini ponoči po v r veli spustili čez skalovje ped jezerom in zjutraj napadli tamošnji naš oddelek. Glede obstreljevanja Naberjeta, katero omenja tudi Hofer v svojem poročilu, se je dognalo, da streljajo Italijani z 22 cm kalibrom, ne da bi doslej napravili kaj posebne škode. Sploh Italijani zelo razsipa-vajo municijo, prav po ruskem vzorcu. — Ujeti italijanski častniki se čudijo, kako da je mogla Avstrija postaviti proti Italijanom tako močne sile. Težka artiljerija ob koroški meji. Berlin, »Tageblatt« poroča iz Rotter-dama: Reuter poroča iz Vidma (Udine): Avstrijcem se ;e posrečilo, da so razvrstili v bojno črto težko artiljerijo proti tistim 'koroškim slemenom, ki so jih zasedli Italijani. Ponoči in podnevi se bijejo težki artiljerijski boji. Boji s?. Mali. Pal, »Karntner Tagblatt« poroča: Maše izgube pri osvojitvi Malega Paia so bile razmeroma zelo majhne. Maršbataljon (Štajerci) je imel 30 mrtvih in 40 do 50 ranjenih. Italijani so morali imeti velike izgube. Z ujetniki (okoli aOO), posebno s častniki se zelo dobro postopa. Ranjenim ujetim Italijanom posvečajo naši zdravniki največjo skrb. Da bi le Italijani tako lepo postopali z našimi! Uniforma Italijanov je zelo enostavna in praktična. Vendar naši Ogri s tem niso zadovoljni. Nek ranjen Oger je dejal: »Laška civilna mondura in puška — to naj bi bil vojak!« in zasmeh-ljivo zmajal z glavo. Strašne italijanske izgube na prelazu StHser, Lugano, Italijanski vojaki, ki so zbežali v Švico, poročajo o bojih na prelazu Stifser: Med 16. bataljoni, ki so izvedli naskok, je ostalo živih od vsakega bataljona le po 200 mož. Strojne puške avstrijskih čet so pokosile vse ostale. Izgube italijanskih čet so strašne. Izgovori Cadorne, Berlin, Poročila ilalij anskega vojnega vodstva 15, l. m. izvaja med drugim: Dognali smo pri nekaterih ranjencih, da se poslužuje sovražnik eksplozivnih snovij. Tudi na nekaterih mestih preizkušeni kosi krogelj dokazujejo, da sovražnik rabi po mednarodnih pogodbah prepovedana vojna sredstva. Cadorna toži o uporabi prepovedanih bomb in krogeij po Avstrijcih zato, ker mora sicer slavili obrambo Avstrijcev, da more prikriti počasnost svojega vojskovanja in svoje strašne izgube, Patalogične italijanske izmišljotine. Be 'in. O pustolovskih izmišljotinah italijanskega časopisja se poroča »Vossi- scher Ztg.« iz Lugana: Potem ko je prišel general Konrad pl. Hotzendorf in ko je bil odstavljen, sta bila odpoklicana tudi generala Danki in Rohr, »Tribuna« pa poroča iz najbolj tajnega vira, da pride v Trentino Hindenburg in prevzame poveljstvo proti »najnevarnejšemu sovražniku«, Bolcan ponoči zopet razsvetljen. Inomost. Bolcana radi nevarnosti pred letalci niso razsvetljevali. Od ponedeljka zvečer naprej so ulice zopet razsvetljene. Če se pojavijo sovrražni letalci, bolcanski elektrarni ugasneta vse luči v Bolcanu. Laški črnovojniki se tolažijo, da jih še ne bodo takoj odposlali v bojno črto. Frankobrod. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Italije: Večino čet so začetkom tedna (poročilo z 19, t. m.) odposlali na mejo. Vojaško življenje je zato v mestih skoraj popolnoma izginilo. Tretji poziv je z in do letnika 1876 vpoklican 15, junija. Bodoče dni bomo zato zopet okusili nekoliko vojaškega življenja. Vpoklicani črnovojniki se tolažijo, da ker niso še vojaško izurjeni, jih ne bodo še tako hitro poslali proti strašnemu sovražniku, ki ga zdaj več ne omalovažujejo, kakor ob časih hujskanja na vojsko. Predvsem Avstrija, potem Nemčija. Lugano, Vojaški kritik Barone piše*. Italija se mora zdaj omejiti na to, da zasede avstrijske italijanske pokrajine. Vržena mora biti zdaj Avstrija in potem šele Nemčija. Zakaj ne napove Nemčija Italiji vojne? Geni, 17. junija. (»Berliner Tagebl.«) »l emps« se huduje, zakaj Nemčija še ni napovedala Italiji vojne. Pravi, da je to »nemški manever«, V članku stoji, da s« da iz vodstva italijanskih operacij jasno spoznati voljo, da se osvoji zahtevana ozemlja in zraven še, da hoče Italija pri skupnem uspehu sporaztimnikov učinkovito, in sicer odločilno sodelovati. Italija še vedno pričakuje nemške vojne napovedi, Ker je trozveza odpovedana in je Italija Avstrijo napadla, tedaj bi bilo logično, da njena zaveznica sedaj napove Italiji vojno. V Rimu bi z zadoščenjem pozdravili prve z Bavarci ali Prusi izmenjane strele, ker bi se s tem končal položaj, na katerem nemška diplomacija vztraja vkljub vsemu pričakovanju latinskih zaveznikov. »Temps« misli, da je temu vzrok pogodba z Rumunijo, ki pa nima nobene veljave, kakor je zadnjič dokazal prof. Basilescu. Italijanska vlada je spoznala vzroke, zakaj ii Nemčija ne napove voine, in zato je prav verjetno, da se ravno zato hoče izogniti nastavljeni pasti. Sicer pa te formalnosti nimajo nobenega pomena in niso vznemirljive niti v Rumuniji niti kje dru-gje. Dogodki se bodo čisto logično razvijali. Italija ustavila poštni in brzojavni promet 7. Nemčijo. Rim, 18. junija. (K. u.) Italijansko pošt« no ministrstvo naznanja, da sc do nadaljne odredbe pisma in brzojavke iz Nemčije in v Nemčijo ne odpravljajo. Italija in Turčija. Roitenlam, »Daily Telegraph« poroča iz Rima: Tukajšnji politični krogi se posvetujejo, če ne kaže, da se napove Turčiji vojska, da se konča nevzdržno stanje. »Idca naziona!e« zahteva, naj se Italija udeleži vojske proti Dardanelam. Vojska se konča v treh mesecih. Genf, Socialistični minister Guesde je izjavil: Pričakujem, da se konča vojska v treh mesecih,« Demonstracija v Rimu. Lugaao, 19, junija. (Kor. urad.) Med demonstracijo, ki so jo priredili dijaki zvečer na Via Gregoriana v Rimu, je klicalo v hiši, kjer se je prej nahajal nemški konzulat, več oseb: »Živio Avstrija! Proč z Italijo!« Demonstranti in 70 policistov je izsililo, da so morali odpreti hišna vrata. Klicala sla avstrijska zakonska Bade-mann. Ženo so odvedli takoj v zapor, moža pa nekaj ur pozneje, Izprto dunajsko pecivo v Rimu. Lugano, V Rimu so sklenili, da izpre-mene označbo »dunajsko pecivo« in »dunajske žemlje« v »tržaško pecivo«. Politika italijanskih, pekov. Italijanska meja, 17. junija. (»Frankfurter Zeilung«.) Društvo italijanskih pekov je po poročilu »Giornale d Italia sklenilo, v bodoče dunajsko peciva imenovati tržaško pecivo. Italijanski alpski klub izključil avstrijske in nemške člane, Lugano, 19, junija. (Kor. urad.) Itali« janski alpski klub je črtal iz zapiska članov Avstrijce in Nemce, Nov italijanski podmorski čoln, ženeva, 19. junija. Rimski listi poročajo, da italijanska mornarica preizkuša tip novega podmorskega čolna, ki je tako majhen, da se ga lahko spravi na krov vojnih ladij in vsak čas spusti v morje, Čoln ;.c lahko potopi, ne da bi mu trebalo vode, za balast. Vsak čoln stane 75.000 lir. Italijanski orožniki zasedli vilo nemškega cesarja v Frascatih. Rim, 18. junija. (K. u.) Italijanski orožniki so zasedli vilo Falconieri v Frascatih pri Rimu ter se v njej nastanili. Vila je last HrvaŠki sabor. V sobotni seji je hrvaškemu saboru došel odgovor vladarja in nadvojvode Friderika. Brzojavna odgovora vladarja in nadvojvode Friderika. »Njegovo cesarsko in kraljevo Veličanstvo je blagovolilo poklon, doprinešen mu po predsedstvu sabora kraljevin Hrvaške, Slavonije in Dalmacije o priliki otvoritve saborovega zasedanja, z živim zadovoljstvom vzeti na znanje ter se prisrčno zahvaljuje za ponovna zagotovila neomaj-ljive zvestobe in vdanosti. Ta patriotična manifestacija sabora je Njegovo Veličanstvo tembolj razveselila, ker hrvaški narod tudi v sedanji veliki borbi dokazuje svojo požrtvovalnost in svoje tradicionalno junaštvo. Vsled premilostljivega naloga Njegovega Veličanstva mi je čast obvestiti o tem slavno predsedstvo sabora kraljevin Hrvaške, Slavonije in Dalmacije. V Zagrebu, dne 17. junija 1915. Skerlecz 1. r.« »Z iskrenim ganotjem sem prejel rodoljubno prisego sabora kraljevin Hrvaške, Slavonije in Dalmacije. Kakor so hrvaške čete s svojo nenadkriljivo hrabrostjo postale strah in trepet za sovražnike, tako bo tudi požrtvovalnost hrvaškega naroda za vse čase sijajen zgled zveste vdanosti prestolu in požrtvovalne ljubezni za domovino. — Feldmaršal nadvojvoda Friderik, vrhovni armadni poveljnik,« XXX Predlog, da se prekliče sklep sabora o izključenju pravaških zastopnikov, je bil izročen odboru za verifikacijo in imuniteto. Nato se je sabor pečal s podaljšanjem nagodbe s kraljevino Ogrsko do konca junija 1916. Radič je predlagal proti-predlog. Sličen protipredlog so stavili v ime Starčevičancev poslanec Ivan Peršič in tovariši. Ban je izjavil, če bi sabor ne sprejel predloge, bi se predloga uveljavila naredbenim potom. (Velik hrup.) Ban: ...Ko se sinovi krone sv, Ste- V saboru nastane velik vihar. Poslanci protestirajo. Ban nekaj časa ne more nadaljevati. Ban končno popravlja svoje besede, da ni mislil tako reči, kakor je to razumel poslanec Radič, marveč da je mislil sinove dežel krone sv. Štefana, t. j. Ogrske in Hrvaške. Ban se spominja hrvaških vojakov in njihovega junaštva, katero dokazujejo, prelivajoči svojo kri... Nato je govoril Peršič, ki je omenjal, da Mažari na papirje vojnega posojila niso postavili hrvaškega jezika. Poslanec Radič je interpeliral radi uradnih poročil iz hrvaškega sabora. Hrvaški sabor bo skoro gotovo zaključen že v sredo. Mičen položni na Grška po volitvah. Atene. Venizelosova stranka je osvojila med 316 mandati 186 mest. Venizelos zahteva, naj se takoj skliče zbornica in da naj takoj odstopi Gunarisova vlada. Vodstvo svoje stranke Venizelos zopet kmalu prevzame in sestavi pozneje ministrstvo. Ni znano, kako stališče da zavzame zdaj glede na udeležbo Grške v vojski, a sodijo, da hoče biti previden. Kodanj. »Politiken« poroča iz Aten: Venizelosa je kralj zaslišal v avdijenci. XXX Pri grških državnozborskih volitvah fe torej zmagal Venizelos s svojimi pristaši. Vsled tega vlada v ententnih deželah, posebno v Italiji, izredna radost. Menijo namreč, da je ljudstvo pri volitvah odločilo med vojno in mirom. Toda od Venizelosovega odstopa sem se je na Grškem v političnem oziru mnogokraj temeljito izpremenilo, kar nam pokaže kratek pregled na položaj v trenutku novih volitev. Ko je hotel svoj čas Venizelos meč Grčije vreči na tehtnico za koristi entente, ga je k temu nagibala namišljena avstrijska nevarnost za Solun, turška nevarnost v slučaju zmage centralnih velesil za grštvo v Carigradu in Mali Aziji, bolgarska nevarnost in nevarnost, ki bi pretila grški državni blagajni radi navala grških beguncev iz Turčije. Predvsem je torej odločevala bojazen pred posledicami, če bi ostala Grška prekrižanih rok, zraven pa seveda tudi optimistične nade na koristi, ki bi jih dosegla, če bi takoj posegla v boj. Medtem je pa novi kabinet, od katerega so od vseh strani zahtevali, da celo stvar pojasni, ugotovil, da ententa Grčije ni pozvala v boj zato, da bi Grčija kaj dobila, nemškega cesarja Viljema, ki jo je namenil za okrevališče nemškim umetnikom. Italijani so se vile polastili, kakor pravijo, da bi v njej ne našli Avstrijci skrivnega zavetja. marveč zato, da bi dala. Z odstopom vzhodne Macedonije Bolgariji naj bi se dobil temelj za novo zgradbo balkanske zveze, ne da bi se za to nudil varen ekvivalent. Ko je ententa nekako pred enim mesecem iznova pozvala Grško, da se udeleži vojne na njeni strani, je grška vlada zahtevala ne le, da se Venizelosu na nedoločen način obljubljene koncesije v Mali Aziji iznova ugotove, marveč da se integriteta Grške za sedaj in bodočnost zavaruje z vojaško konvencijo z entento, veljavno deset let, kar je ententa odklonila. Ko si je nato grška vlada za svojo vojaško pomoč izgovorila vsaj podporo entente za varstvo grške integritete, je ententa odgovorila, da bi se s to obljubo vzele nade drugim balkanskim činiteljem, ki bi se potem ne hoteli udeležiti vojne. To je grški vladi jasno pokazalo, da ententa nima odkritih namenov z Grško; pa tudi velik del grškega časopisja je neprikrito izražal svoje nezaupanje in nevoljo proti enteni. Pogajanja so se pretrgala. V ta politični položaj so padle zadnje zbornične volitve. Pri tem se ne sme pozabiti tudi na to-le: Kraljeva bolezen je dala Venizelosu priliko, da se spravi s krono. In kar se tiče Grkom tako neznosnih koncesij nasproti Bolgariji, so Venizelosova glasila krenila v drugo smer in razpršila vse pomisleke. Težko padajo na tehtnico, kakor je pred par dnevi pisal Venizelosov list »Estia«, tudi zadnji vojaški uspehi centralnih velesil v Galiciji in cel njihov vojaški položaj, kakor tudi vmešavanje Italije in njen albanski pohlep. Vse to so stvari, ki nanovo na krmilo prihajajočega Venizelosa postavljajo pred popolnoma izpremenjen položaj in ga pač ne bodo nagibale, da bi hitel ali bil tudi le naklonjen prelomu nevtralnosti v korist ententi. Kar se pa tiče kralja, je njegova bolezen, kakor priča časopisje in velikanske manifestacije, njegovo popularnost le še povečala. Posebno značilne so v tem oziru ovacije povodom imenovanja zdravnikov profesorjev Krausa in Eiselsberga za častna doktorja atenskega vseučilišča in ovacije tema zdravnikoma o priliki kraljevega godu, katerih se je udeležilo na tisoče dijakov in drugega občinstva. Iz teh izjav je bilo jasno razbrati tudi nezavidno občudovanje Nemčije in njenih silnih vojaških del v vojni. V luči teh dejstev Venizelosova zmaga pač ne pomenja zmage kake vojne stranke, marveč v prvi vrsti pač le neke vrste priznanje za doslej največjega in sedaj tudi s kraljem spravljenega grškega državnika, nasproti kateremu novinec Gunaris pač ni imel lahkega stališča. XXX BOLEZEN GRŠKEGA KRALJA. Atene, 19. junija. (Kor. ur.) Bulletin 16. junija 1915. Vročina 36'7, žila 102, dihanje 20. Kralj je bil cel dan miren. Bodoče gospodarsko razmerje med Avstrijo in Nemčijo. Pol leta je minilo, kar se je začelo o tej stvari razpravljati. Spoznanje, da bosta sedaj združeni državi, tudi v mirnem času obkoljeni od sovražnih sil, ki jih bodo vsaj gospodarsko hotele oslabiti ali celo uničiti, je najprvo v Nemčiji zopet spravilo na dan svoj čas avstrijsko misel, da se morata Nemčija in Avstrija gospodarsko zbližati. Našli so se ljudje, ki so govorili za čisto popolno carinsko skupnost obeh velesil, drugi so predlagali drugačne gospodarske obročie in poveže; bilo je dosti skritega nasprotovanja, posamezne obrti imele razne interese in tako je stvar zašla v čuden tir. Nemški centrum je rekel, da sedaj še ni čas govoriti o obliki te zveze; zaenkrat bi bilo le potrebno študirati, v koliko in kako je zveza obema državama potrebna. To proučevanje pa je nujno in naglo potrebno, kajti pri bodoči mirovni konferenci bosta Avstrija in Nemčija morali skupno in enotno urejati svoje svetovne gospodarske zveze. V obeh državah obstoji »Nemško - av-strijsko-ogrsko gospodarsko društvo«, ki se posebno peča s tem vprašanjem, in to društvo je zadnje dni razglasilo sledeče: »Nemško-avstrijsko-ogrsko gospodarsko društvo« v Berlinu je zadnje tedne zelo pridno razpravljalo o novi ureditvi našega trgovsko-političnega razmerja do sosednje monarhije. Pri teh razpravah se je dospelo že do stvarnega razmotrivanja m tako se je odstranilo neutemeljene pomisleke proti ožji gospodarski zvezi z Avstrijo, kakor se je tudi odstranilo mnogo fraz, ki so provzročile največ pomislekov, Dosedaj so imele industrijske družbe, vsaka po svoji sestavi, kakor tudi posamezni industrijci nekoliko različne nazore, kar naravno odgovarja temu, če so dotične industrije navezane na uvoz ali izvoz iz Avstrije. Dosedanje društveno delo, ki se opira na sodelovanje skoro vseh večjih nemških strokovnih društev in drugih osrednjih korporacij, smo pretežno mnenje interesentov giede nove ureditve naših tr-govskopolitičnih zveze z Avstrijo v glavnih obrisih tako-le izraziti: ustanovitev carinskega društva med Nemčijo in Avstrijo ali celo ustanovitev carinskega društva, ki bi obsegalo še druge države »srednjeevropskega gospodarskega društva«, kjer naj bi odpadle vse carinske meje, kakor se to od marsikatere strani priporoča, je docela neprimerno in tačas nedosežno. Pač pa obstoji mnenje, da bo mogoče in smo-treno, če si oba zaveznika medsebojno priznata in dajeta prednost, ki ne nasprotuje interesom nobene obeh držav, in zato se priporoča, da zaveznika pri vseh bodočih trgovskopolitičnih pogodbah s tretjimi državami postopata le v stalnem sporazumu. Nemško-avstrijsko-ogrsko gospodarsko društvo, ki je prevzelo osrednjo razpravo za ta vprašanja, bo v kratkem v sporazumu z odločujočimi faktorji posameznih strok v podrobnih posvetovanjih določilo one predpogoje in pogoje, ki jih bo treba pri določitvi novih carinskih postavk uveljaviti za posamezne stroke in bo kmalu nadaljevalo svoja pogajanja z avstrijskimi industrijci na Dunaju, da se doseže sporazum glede morebitnih nasprotij v tiem namenu, da politično tako tesno zvezani osrednji sili v bodoče tudi gospodarsko skupno nastopita proti sovražniku. Nepazljivega bralca opozarjamo, da v zgorajšnji izjavi ni niti z besedico omenjeno — kmetijstvo. Dosedaj se oglašajo šele industrijci. Drugi stanovi pridejo ludi k besedi. Srednjeevropsko gospodarsko društvo. Berlin, 19. junija. (K. u.) Pod predsedstvom pravega tajnega svetnika von Dir-ksena je danes zborovalo Srednjeevropsko gospodarsko društvo. Bile so zastopane skoro vse veleindustrijske in kmetijske zveze in mnogo trgovskih zbornic. Spre-' jeli so sledečo resolucijo: Zborovanje izraža prepričanje, da mora boj, ki ga vodijo združene nemške in avstrijske čete na bojiščih, kakor tudi na drugih poljih državnega delovanja, tudi na gospodarsko političnem polju imeti za posledico čim najbolj mogoče zbližanje zvezanih monarhij. Srednjeevropsko gospodarsko društvo v Nemčiji smatra za potrebno, da se ustanovi razsežno enotno gospodarsko ozemlje, pa naj si bo s skupnim carinskim varstvom in z ustanovitvijo, potrebam obeh gospodarstev odgovarjajoče, vmesne carinske črte, ki naj bi se v nekaj desetletjih odpravila. Ali pa na ta način, da si obe državi medsebojno dajeta prednost in pri tem pomnožita število carine prostega uvoznega blaga, ki bi se kasneje imelo še bolj razširiti. Srednjeevropsko gospodarsko društvo v Nemčiji bo stopilo v zvezo z gospodarskimi društvi v Avstriji kot zastopniki avstrijskega in ogrskega narodnega gospodarstva. Delavnost nemških podmorskih čolnov. (K sliki.) Nemški podmorski čolni delajo nasprotnim zaveznikom pa tudi nevtralcem velike skrbi. Navzočnost nemških podmorskih čolnov ob Dardanelah je sovražnike celo prisilila, da so se umaknili s ta-mošnjega bojišča. Delo podmorskega čolna nam kaže današnja slika. Št. 1.: Podmorski čoln se pripravlja, da se potopi pod morsko površje; hidroplani ali krmila delujejo, da se potapljanje vrši polagoma. Št. 2.: Površje podmorskega čolna že obliva voda; vse odprtine, okenca in ventili so zaprti, da ne more voda v čoln. Št, 3,: Boji pa zahodu. Nemško uradno poročilo. Odbiti napadi pri La Bassee in Arrasu. - Francozi obstreljujejo Munster. Berlin, 20, junija. Uradno razglašajoč Krvavo je bilo odbitih več sovražnih delnih napadov severno od prekopa La Bassee in severno ocl Arrasa. V Champagni jc bil postreljen neki francoski oddelek, ki je napadal pri Perthesu, ko je prej razstrelil mine. V Vogezih Francozi ljuto obstreljujejo Munster. Brezuspešni so ostali obnovljeni francoski napadi v dolini Fecht. Najvišje vojno vodstvo. Francozi in Angleži ne morejo nikamor naprej. Berlin, 19. junija. Uradno se poročal Nadaljevanje napadov na našo fronto severno od Arrasa je prineslo sovražniku nadaljnji neuspeh. Severno od prekopa La Bassee smo brez težav odbili angleški napad; več francoskih napadov na višino Loretto na obeh straneh Neuville in severno od Arrasa se je izjalovilo. Nekaj prej izgubljenih strelskih jarkov smo zopet očistili sovražnika. V Argonih smo krajevne napade sovražnika odbili v bajonetnem boju. Boji pri Vauquois-u niso imeli nobenega uspeha, Severovzhodno od Luneville smo napadli in vzeli ocl Francozov utrjeni in zasedeni kraj Embermenil. Ko so porušile vse francoske utrdbe, so šle naše čete nazaj v svoje postojanke in vzele seboj 50 ujetih francoskih lovcev. V Vogezih se vrše boji še na posameznih točkah doline Fecht. Ob Hilsenfirstu smo ujeli nad 200 Francozov. Najvišje vojno vodstvo. Francosko uradno poročilo. Pariz, 16. junija. Ob 3. uri popoldne: Angleške čete so včeraj vzele črto strelskih jarkov zahodno ocl La Bassee. Iz ostale fronte ni nič poročati. Severno od Fer-le-Milou smo prisilili nemško letalo, da se je spustilo na tla v naših črtah pri Norog sur Oureg. Letalce smo ujeli. Ponoči: Severno od Yperna so angleše četi vzele več vrst nemških jarkov. Dobičkov zahodno od La Bassee pa niso mogli vzdržati. V odseku severno od Arrasa smo na več mestih pridobili na ozemlju, posebno vzhodno ocl višine Loretto, južno in zahodno od Soucheza in v labirintu. Zajeli smo 300 mož in več strojnih pušk. Južno od Arrasa so Nemci silovito obstreljevali postojanke, ki so jih izgubili pri pristavi Tou-vent, vendar pa s pehoto niso napadli. Pri pristavi Quennevieres smo odbili več sovražnih protinapadov in smo razširili svoj dobiček severozahodno od že priborjenih postojank in smo poleg dveh častnikov ujeli 100 mož. Na Reims je sovražnik zagnal kakih 100 granat, med njimi več zažigalnih bomb. Okoli deset jih je padlo na katedralo. V Vogezih smo znatno napredovali na obeh Podmorski čoln pod morsko površino. (Na morju se pojavi ladja, ki jo je bil podmorski čoln zapazil in jo namerava napasti.) Št. 4.: Čoln sc je sedaj popolnoma potopil, le konca periskopov še molita iz vode. Gibanje hidroplanov drži čoln v željeni globini; kadar hidroplani nehajo delovati, se čoln zopet dvigne na površino. Št. 5.: Čoln je sedaj cel pod vodo ter ga vodijo s pomočjo kompasa. Št. 6.: Čoln počiva na neglobokem dnu. Predelki so nekoliko odprti, da prihaja v čoln toliko vode, da ga drži na dnu. Št. 7.: Pšica kaže na lansirno cev za torpedo. Torpedo gre svojo nn. gubonosno pot proti opaženi ladji. bregovih reke Fecht. Na severnem bregu smo vzeli Braunkopf. Zajeli smo 340 ne-ranjenih mož ,med njimi 4 častnike, mnogo materiala, obilo pušk in pol milijona patron. 15. so posamezna nemška letala zmetala nekaj bomb na Nancy, Saint Die in Belfort. Samo v Nancvju je bilo ranjenih nekaj civilnih oseb. Pariz, 17. junija popoldne: V Vogezih -Cir-colo di lettura« v Visnjanu in slednjič šolsko društvo Lega nazionale« in njene podružnice ob Primorju. Glede te poslednje družbe pravi odlok ministrstva za notranje stvari, na podlagi katerega je namestništvo ! odredilo razpust, da je družba razvijala i delovanje nevarno za državo in da torej 1 ni več odgovarjala zahtevam zakonitega I -i. , OuavaTirva . V nedeljo dne 27. junija na goro svetega Ahacija pri Turjaku. Koncem meseca junija to je 22. oziroma dne 27., v nedeljo, se praznuje spomin sv. Ahacija vojščaka. Kakor nam zgodovina pove, je bil vojaški poveljnik in poln zaupanja v Boga je slavno premagal močnega sovražnika. Naposled je za sv, katoliško vero umrl muče-niške smrti. Naši pradedi, posebno grofi Auerspergi, so postavili nedaleč od Turjaka na gori zgodovinsko znamenito cerkev na čast sv, Ahacija, katerega so posebno častili kot zaščitnika v vojski, S posebnim zaupanjem na sv. Ahacija so šli grofi Auerspergi v boj proti mnogoletnemu sovražniku Turku s svojo maloštevilno vojsko in ga neštetokrat premagali. Posebno sc je odlikoval grof Andrej Auersperg in mnogi drugi, ki so pri Sisku z maloštevilno močjo premagali v zaupanju na sv. Ahacija mnogo močnejšega sovražnika, ki se je valil proti naši domovini pod poveljstvom Ha-sana. V neminljiv spomin na slavno zmago so napravili iz vojnega plena mašni plašč, in sicer iz bogato v zlatu vezenega oblačila poveljnika Hasana. Plašč sc še dandanes hrani kot dragocen spomin in sc rabi na omenjeni dan pri slovesni službi božji v cerkvi sv. Ahacija na gori pri Turjaku, ob kateri priliki sc opravi tudi zahvalna pesem (Tedeum) v spomin na zmago pri Sisku. V sedanjih resnih časih svetovne vojne je želeli, da bi se letošnje Ahacijevc slovesnosti na gori pri Turjaku udeležilo mnogoštevilno pobožnega ljudstva iz bližnjih in dajnih krajev naše domovine, da sc združijo vsi sloji v goreči molitvi k Bogu in v zaupanju na sv. Ahacija prosijo za srečno zmago avstrijskega orožja in za skorajšnji mir. Torej vabimo vse prijatelje od blizu in daleč na dan 27. junija dopoldne na zgodovinsko pomenljivo goro sv. Ahacija pri Turjaku, naj nihče ne zamudi le prilike četudi je pot v sedanjih časih te-žavnejša, ker so prometne zveze omejene. Iz Ljubljane je 4 in pol ure pešpoti, zalo se pa romarjem nudi lep razgled z gore in ogleda si lahko zanimivosti na Turjaku, Na obilo svidenje. Novi reformirani brevir ima seda) Katoliška bukvama v Ljubljani na razpolago v vseh treh izdajah. Kljub velikim težkočam, ki so se vsled vojne pojavile, sc je knjigarni posrečilo preskrbeti vse tri izdaje vezane v najtrpežnejši fin šagrin po sledečih cenah: mali brevir v 48" K 45-16, srednji brevir v 18" K 54-40, veliki brevir v 12" K 71-80. — Ljubljanski proprij je tudi izšel za vse tri izdaje, in sicer v naši lastni zalogi. Zato smo pripravljeni pri nakupu brevirja proprij brezplačno privezati, — Prestavljen je major 87. pp. Novak Otmar k 27. pp. — Življenje v Pulju. Dne 16. junija so se pričele zapirati kavarne, gostilne in trgovine v Pulju ob 8. uri zvečer. Tudi civilno prebivalstvo mora hoditi zdaj z vojaki vred kmalu spat. Črešnje in sadje so branjevke pričele dražiti, ker ni konkurence. Cena kili črešenj znaša 80 vin. do 1 krone, le dobrim znancem jih prodajo po 60 vin. kilogram. — Smrtna kosa. Iz Ponikve ob južni železnici. Po dolgi, mučni bolezni je umrl dne 8. t. m, g. Jožef Zidanšek p. d. Knez, v 81, letu svoje starosti. Blagemu možu trajen spomin! — Na pisanem legarju je od 6. do 12, junija obolelo, kakor sc uradno razglaša, 218 oseb, v ostalih avstrijskih deželah pa 92 oseb. — Svinčniki podraženi. Iz Monakova se poroča, da so cene svinčnikom 18. junija povišali za dve marki. — Umrla je v Celju notarjeva vdova gospa Eliza Toplak. — Na severnem bojišču je padel Franc Buzina, tiskarniški korektor iz Gradca. — Utonil je v Zagrebu v Savi tiskar niški faktor Anton Culak. — Na kozah je, kakor se uradno po. roča, obolelo na Dunaju od 6. do 12. t. m., 13 oseb, v Galiciji in v Bukovini 588, v ostalih avstrijskih deželah pa 40 oseb. Kako je v srbskem ujetništvu. Neki češki vojak, ki se nahaja v srbskem ujetništvu, piše svoji materi na. Češko naslednjo dopisnico. Pisal sem Ti že eno dopisnico, a ker si nisem svest, da si jo prejela, danes ponavljam: Nahajam se v srbskem ujetništvu v Nišu. Ležim tu nag, lačen in bolan v hlevu med živino. Po noči se tre-sem od mraza, kajti noči so tu še mrzle. Prosim Te ponovno, pošlji mi kaj denarja, najmanj 90 K, p0 banki v Pragi, da si malo olajšam položaj. Te iskreno pozdravlja Tvoj Te ijubeči sin, — Vojaška nesreča v Novem mestu. 27. maja je 25 letnemu Niku Popoviču iz Popovičev padla vojaška čepica iz železniškega voza. Vlak se je že počasi pomikal, Popovič je skočil po kapo, pri tem pa je tako nesrečno padel, da mu je noga prišla pod kolo. Nogo je zdrobilo in so mu jo v novomeški bolnišnici amputirali pod kolenom. Novomeška občina bo za Popoviča nabirala prispevke za umetno nogo, Popovič se že sprehaja po vrtu bolnišnice in se uči pisati; je zelo spreten in dobrodušen. Naročajte »Slovenca"! — Prvi vojaški pogreb v Novem mestu. Prvi vojak, ki je umrl v novomeški bolnišnici »Rdečega križa«, je bil Dalma-tinec Begovič iz Kotara, Pokopan ie bil z vsemi častmi. — Procesijo na Turškogoro je vodil g. pater Pavel. Udeležilo se je je zelo mnogo ljudstva, — Prašič obgrizel otroka. Marija Re-telj iz Kostajnovca je pustila svojega letnega sinčka samega doma, ona pa se je podala na njivo. Po dolgem času je poslala svojo 6letno hčerko pogledati, kaj da dela sinček. Med tem časom pa je bil prišel prašič v sobo in na tleh ležečega Lojzka hudo poškodoval. Fantiček bi bil izkrvavel, ako ga ne bi bila rešila zdravniška roka. Mati bo morala odgovarjati na sod-niji. — Pomoč vojakov pri kmetskih delih. Blizu bojne črte in v etapnem prostoru bodo vojaki v svojem prostem Času od slučaja do slučaja gotovo radi pomagali kmetovalcem z delom in vprežno živino. Z lepo in primerno prošnjo pri poveljnikih posameznih krdel se bo gotovo dobila taka vojaška pomoč, za katero naj vojaki dobe primerno odškodnino, ki jo določi poveljnik, ali ki se na primeren način dogovori. Zlasti naj se daje poleg denarja tudi prostovoljno priboljšek na hrani ali na čem drugem. Pomislite, da so taki vojaški pomočniki večinoma kmetovalci, ki so morali zapustiti svoj dom in zamenjati plug s puško in da so tudi naši ljudje na oddaljenih bojiščih nadvse hvaležni tistim, ki jim olajšajo težak boj za našo slavno in lepo domovino, za katero tvegajo tisto, na čemer človek najbolj visi, t. j. svoje življenje. — Petdesetletnica dvojčkov. Dvojčka Anton in Alojzij Kozinec obhajata te dni zdrava in čvrsta svojo 501etnico, Rojena sta bila 1. 1865. na Studencu pri Krškem. — Vlom v planinsko kočo- Nedavno je bilo vlomljeno v Hubertovo kočo v Ši-peku, občina Špitalič. Tat je odnesel več posteljnega perila, kuhinjske posode itd. — Na grobu svoje žene zblaznel. Na Reki je 491etni kurjač Anton Bubič šel na pokopališče in je najprej molil na grobu svoje žene. Naenkrat se je do nagega sle-kel in je začel z rokama odkopavati zemljo, pod katero počiva njegova žena. Mož je bil pač nagloma zblaznel. Prepeljali so ga v blaznico. — Istrska posojilnica v P ulju se je začasno preselila v Pazin. — Podkonzulat Argentinije na Reki je za časa vojske ustavljen. — Prepovedano je zvoniti na Reki, v celem hrvatskem in istrskem primorju ter v krajih, ki se nahajajo za njimi. — Osumljen ia';. Minuli četrtek okolu l ure popoldne je bilo vlomljeno v hišo posestnika Lovrenca Šusteršiča v Mednu i pri Medvodah. Tat je odnesel iz zaprte I omare 980 'kron. Tatvine sumljiv je bii j neki 21 do 23letni mož v črnomodri obleki, z zelenim klobukom, dolgo ovratnico in s čižmi; ki so ga takrat videli pri Mednu. V petek so na ljubljanskem glavnem kolodvoru prijeli nekega 24 let starega, brezposelnega natakarja iz Železnikov, ki je osumljen tatvine, a noče o tatvini ničesar zna'i. Našli so pri njem večjo vsoto denarja, o kateri ne more dokazati, da jo jc pošteno zaslužil. Osumljenca so izročili deželnemu sodišču. — Srbski častnik v avstrijski uniior-mi. Iz Solnograda'se poroča 15. t. m.: Iz tabora vojnih ujetnikov v Grodigu je pobegnil v avstrijski častniški obleki srbski poročnik Miloševič Vataš. Ni znano, kako da si je uniformo preskrbel. Izginil je z njim tudi njegov sluga Ivan Hopic. Vataš je mal mož z malimi brkami, njegov sluga je precej velik sivih las in velikih skuštranih brk. — Za zavarovanje prihodnje žetve. Ena najvažnejših nalog naše vlade je sedaj ta, da zavaruje bodočo žetev pred brezvestno špekulacijo in zagotovi kruh za armado in prebivalstvo. Prvi korak v to svrho je bil storjen že meseca marca, ko je izšla naredba, da pred 1. julijem 1915 ne sme nihče ne prodajati, ne kupovati letošnjih poljskih pridelkov. Na Ogrskem so šli v tem oziru še korak dalje in so nedavno odredili zaporo za ogrščico. Sedaj se vlada posvetuje s kmetijskimi družbami, kulturnimi sveti in drugimi gospodarskimi oknporacijami, na kakšen način naj bi se letošnja žetev zavarovala pred špekulacijo in razdelila tako, da bi shajali z žitom do prihodnje žetve (1916). Vlada in zastopniki konsumentov so za to, da se uvede žitni monopol; temu pa se upirajo poljedelci in prizadeti trgovski krogi, ki se boje za svoj zaslužek. Doslej stvar še ni odločena, Vlada pravi, naj bi žitni monopol izvedel vojnoprometni žitni zavod s sodelovanjem gospodarskih korporacij. Treba se bo pa predvsem sporazumeti z ogrsko vlado, ker smo navezani na ogrsko tretjino prispevkov k naši žitni potrebščini, Naši ministri so bili v ta namen nedavno v Budimpešti na posvetu. Vsekakor se mora stvar urediti tako, da bo kmet imel primerno korist in zaslužek pri prodaji žita, mestno prebivalstvo in armada pa kruh zagotovljen. — Oklopne čepice proti strelom na glavo so uvedli v francoski armadi. Kakor znano, so rane kro^elj na glavi večinoma nevarne. Uvedene oklopne čepice, nekake železne čelade so se dobro izkazale in jih častniki in vojaki zelo hvalijo. Vojaki seveda novih čelad niso veseli, ker so težke a dokazano je že zdaj, da čelade znižajo nevarnost ran na glavi. — Plini omamili 70 rudarjev. Kladno, 13. junija. V predoru rova Mayran se je vsled strupenih premogovih plinov onesvestilo 70 rudarjev, ki so se pa na svežem zraku z zdravniško pomočjo kmalo zopet zavedli. Le rudar Venceslav Čech je bil že mrtev, — Brezžična postaja na Jamajki, Angleška vlada gradi na Jamajki brezžično postajo, ki se bo nahajala 3000 črevljev nad morjem. Grade jo, ker sodijo, da bi nemško brodovje ne bilo porazilo brodovja admirala Cradoksa, če bi bili imeli Angleži že brezžično postajo v zahodni Indiji. — Mala Belgija v Ameriki. V Karo-lini se namerava naseliti več belgijskih beguncev, ki nameravajo nazvati svojo naselbino »Mala Belgija« z dovoljenjem ameriškega poljedeljskega ministra. — Išče se družina Andreja Goljev-šek iz Gorenjegapolja, občina Anhovo pri Kanalu na Primorskem, in družina Josipa Bregantič, Gorenje Cerovo št. 15, občina Števerjan pri Gorici. — Komur je o teh dveh družinah kaj znanega, naj blagovoli sporočiti uredništvu »Slovenca«. Novi reformirani brevir ima sedaj Katoliška Bukvama v Ljubljani na razpolago v vseh treh izdajah .Kljub velikim težko-čam, ki so se vsled vojne pojavile, se je knjigarni posrečilo preskrbeti vse tri izdaje, vezane v najtrpežnejši fin šagrin po sledečih cenah: mali brevir v 48" 45 K 16 vin., srednji brevir v 18" 54 K 40 vin., veliki brevir v 12" 71 K 80 vin. — Ljubljanski proprij je tudi izšel za vse tri izdaje, in sicer v naši lastni zalogi. Zato smo pripravljeni pri nakupu brevirja proprij brezplačno privezati. Varčna kuharica. Zbirka navodil za pripravo okusnih in večnih jedil s skromnimi sredstvi. Za slabe in dobre čase sestavila v vojnem letu 1915 M. R. Cena 1 K 20 vin., v platno vezana 1 K 80 vin. Knjiga ima prav posebne vrline, ki so obrazložene v predgovoru in uči naše gospodinje, kako pripravijo z malimi sredstvi naj-okusnejša jedila, katera lahko postavijo na vsako imenitno mizo. Knjiga, po kateri naše gospodinje prav pridno segajo, bo veliko pripomogla k blagostanju slovenskega naroda. Zemljevidi avstrijsko-italijanskega bo-jišča se dobe v Katoliški Bukvami v raznih izvršitvah. Cena znaša 1 K 36 vin. za zemljevide, izdane v Nemčiji, oziroma 1 K 20 vin. za Freytagov zemljevid, ki je izšel na Dunaju. V istem založništvu je izšel tudi zemljevid avstro-ogrskega Primorja, ki služi v zasledovanje vojnih dogodkov na morju. Cena 1 K 20 vin. — Istočasno priporočamo tudi slovenski zemljevid Evrope, ki nudi zadosten pregled za vsa bojišča obenem. Katoliška Bukvama, v Ljubljani priporoča sledeče novosti: Prohaszka: Die Quelle iebendigen Was-sers. Gedanken iiber das gottliche Herz Jesu. Vez. K 2.04, s poštnino 10 vin. več. Hoftmann: Werde ein Mann! Aufklarun-gen und Belehrungen fiir die heran-wachsende mannliche Jugend. K 2,18, s poštnino 20 vin. več, Eberle: Sonn- und Festtagsklange aus dem Kirchenjahr. Ein Jahrgang Predigten in 2 Banden K 8,98, vezano K 11.42, s poštnino 50 vin. več. Hagenmaier: Zur neige des ersten Kriegs-jahres. 4 Heft K 1.64, s poštnino 10 vin. več. Briemle: Kinderkreuzzug in Deutschland und Oesterreich. Zur Erlangung von Sieg und Frieden. Zur Durchfiihrung des neuen Papstprogrammes. Zwolf Kriegspredigten an Eltern und Kinder nebst Anleitung zur Organisation des Kinderkreuzzuges. K 2.18, s poštnino 20 vin. več. Karte des Italienischen Kriegsschau-platzes K 1.36, s poštnino 50 vin. več. ISCe se stalno stanovanje 5 do 6 prostornih, svetlih sob v lepi legi na deželi ali na obrobju Ljubljane. — Ponudbe naj se pošljejo ekspresno (znamka 40 vin.) na upravništvo „Slovenca" pod: ,.Stanovanje št. 1260". 1260 ' VlliiiO BOLEZM^^ ij LtJUBLJANA-komenskega-ijuca^ II SEPmvmcFOtvRU-D^ FR. DERGANC 11 dne 4. junija v Radovljici majhen črnolisast psiček. Na vratu ima zvonček in kragulj ček. Sliši na ime „Piko". Dobra nagrada onemu, ki ga vrne. Fr. Ks. Steržaj, Koprivnik v Bohinju. Šftmmro mosmo Bkhnvifi PICCOU-Js ■ (Ljubljani ■BfriJU m&taVrm.ntnoB« Hitbujtnivtt/tna nnolma tthis. hrjtprl sfiinih rtiti maltkdai 1 steklenica 2 kroni. Ceniki zastonj in franko. Razpisana je služba ir ara m mm na Mirni, Dolenjsko. Plača po dogovoru. Nastopiti je takoj. t255 Popolnoma opremljeno 1252 stanovanje z 2 sobama, kuhinjo, 3 posteljami in spalnim prostorom za služkinjo s posteljnim perilom in kuhinjsko opravo vred se išče takoj v najem. Vrt pri hiši in bližina mesta se želi. Ponudbe pod »Opremljeno stanovanje 1252" na upravo »Slovenca1'. Vabilo 1261 V LBSKOVIGr registrovano zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 29. junija 1915 ob 2. uri popoldne v Leskovici št. 1 s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva, 2. Potrditev računov za leto 1914. 3. Volitev načelstva, računskega pregle-dovalca in njegovega namestnika. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. Sprejme se mestno naobražena g©5P©dicna vešča deželnih jezikov, k otrokom. Že službujoče imajo prednost. Kje, poizve se pri upravništvu tega lista. 1263 Išče se zanesljiv, vešč kraoar 1251 za zdravilišče Brestouac na Sljemenu ......mi" Poštena in pridna umnimi srednje starosti, vešča kuhanja, šivanja in sploh gospodinjstva, z dobrimi izpričevali, išče službe v kakem župnišču. Ponudbe na upravo „Slovenca". 1257 Blagajno dobro ohranjeno kupi Vnovčevalnica za živino v Ljubljani, Dunajska cesta 29. 1258 vešča kuhanja, pobožna, srednje starosti, varčna, za srednjo Istro. Gospodarstva nič. — Ponudbe na upravo „Slovenca" pod štev. 1262. 1262 zdravniško priporočeno kritvoreče vino daje moč in zdravje. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-80. Edina zaloga Br. Novakovič veletrgovina vina, vermoutha, Maršale, Malage, konjaka, žganja itd. « 2631 .....................................................II lili IIIIIIIIIIIII lllll IIIIII11! II1111111