CERKYEXI GLASMK
ZA TRŽIŠKO ŽUPIVIJO
Izhaja zadnjo soboto v mesecu za naslednji mesec. — Posamezna številka Г— Din
LETO 1939
NOVEMBER
ŠTEV. 11.
Mislimo na smrt!
Misel lui smrt je posebno živa v novembru. Prav je, da se pri tej misli po-mudimo tudi v svojo korist!
Poganski modrijan Zeiio je vprašal orakel v Delfili, kako bi mogel živeti (•ednostno življenje. Dobil je odgovor: »Vprašaj mrtve!«
Sv. Ambrozij, veliki škof iz Milana, opozarja: »Pojdi v duhu večkrat v svoj grob! Obrnil boš potem svoje misli in svojo oei od nečimrnosti sveta in varoval se boš greha. S tem si boš služil in pletel nebeško kmno!«
I omaža Kempčana »I loja za Kristusom« pravi: »Srečen, kdor ima svojo smrtno uro vedno pred očmi in se vsak dan pripravlja na smrt. Če si videl kdaj koga umirati, se spomni, da boš tudi ti šel po isti poti. Zjutraj misili, da morebiti večera ne doživiš. Na večer pa si jutra ne obetaj! Vodno bodi torej pripravljen in živi tako, da te smrt nikoli iiepripravl ienegu ne uaide. Veliko jih umrje naglo in neprevidoma; zakaj ob
uri, ol) kateri no mislimo, pride Sin človekov. Ko pride tista zadnja ura, boš začel mno^o drugače misliti o vsem svojem preteklem življenju in zelo ti bo žal, da si Jbil tako zanikrn in mlačen. Kako srečen in pameten je, kdor se sedaj v življenju prizadeva tak biti. kakršen želi biti ob zadnji uri!«
Svetega Vincent ija 1'avelskega so ^la smrtni postelji občudovali, ko je s takim mirom pričakoval smrti. »Hvala liogu,« je govoril, »že osemnajst let sem legel vsak večer k ix)čitku z mislijo, da morda zjutraj ne v si a nem več. Zato so daj tako lahko umiram!«
I udi Kristus opominja k čuječ-nosii: »Vaša ledja naj Ixxlo opasana in .svetilke prižgane, in vi bodite podobni ljudem. ki čakajo, kdaj se vrne njih gospod s -svaibe, da mu, ko pride in potrka, takoj od pro. Blagor tem služabnikom. ki jih gospod ob svojem prihodu najde čujeTe!«
I ujmo in molimo...!
V naše družine več kruha molitve!
Nekoč je vprašal župnik pri izpraševanju nekega moža: »Po čem st» loči pravi kristjan <и1 modernega pogana, po čeiin se spozna?« Mož je odgovoril pravilno in natančno: »Po tem, če moli in v cerkev hodi.« Naš Od rešen i k nam je |M)vedal z vso gotovostjo: »Prosite in dalo »e vam lx). iščite in lx>sle našli, trkajte in odprlo se vam bo... brez mene ne morete nič storiti.« Vsi vemo dobro: če smo |Kwlli v kake grehe, če se nam je slalx> godilo, je bilo v.se zato, ker nismo molili ali ne zadosti aLi pa slabo molili. Ae veČ-: ikar je pogubljenih, NO pogubljeni zalo, ker niso molili. V iii^ttli, kjer se ne moli, liira vera in za-
upanje v Boga, zato pa tudi ni nikjer nobenega pravega lx)žjega blagoslova za njih stanovalce.
Božji prijčitelji — svetniki — pa so se z molitvijo tako zelo navzeli božjega duha. da jih je Bog lolikokrait tudi čudežno u.slišal. Naravnost čudovito jc, kaj je n. pr. z molitvijo k Mariji, Pomočnici kristjanov, vse (losegel znani nam sv. Janez Bosko. Da, časih je bil po Mariji tako navdahnjen od zgoraj, da se še za-V 1x1 a I ni — kakor da je Marija sama govorila po njem —, kaj je v njenem imenu ljudem obljubil.
Avgusta IH()4 je šel sv. Janez Bosko v nciko župnijo na lridneviii<4). Z njim
sta bila še jiosfvod Rua (ki je bil za njim vrhovni predstojnik salezijanske družbe) in g. Kaljero (Caffiiero), poznejši škof in kardinal, ki je bil leta 1924. pri nas v Ljubljani ob Marijinem kongresu. Tridnevnica naj bi bila nekaka priprava za Veliki šmaren. Potovali so v grozni vročini: že tri mesece ni padlo ne kaplje dežja; polja vsa sežgana, ljudje zato vsi potrti in žalostni.
Bosko je tukaj pri prvi pridigi ljudem oznanil in obljuLil: »Če bo-ste te tri dni prihajali k pridigam, se z dobro spovedjo spravili z Bogom, tako da bomo imeli na Marijin praznik skupno obhajilo vse fare, v aim obljubim, da bo prišel dež in rešil vaša polja in vašo letino.«
Župniku se je zdela ta obljuba predrzna in je po pridigi rekel Bosku; »Že prav, ali za tak« obljid>o je treba imet i \ eliko korajže.« — »Kakšne korajže?« vpraša Bosko. — ».\li ni to velika ko-rajža. če obljubite, kar meni nič tebi nič s tako gotovostjo dež za Marijin praznik?« Osupnjen pravi Bosko: »Kaj sem to rekel?« Vsi potrdijo, da je to rekel, da so ga slišali in dobro razumeli.
Boskova svetniška oseba in njegova na videz drzna obljuba je na pravi bi na ljudi velikanski vtis. Daleč naokoli se je raznesla ta obljuba. Udeležba pri tri-duevnici pa je bila tako velika, da vSO spovedniki komaj zmogli svoje delo, četudi so spovedovali noč in dan. I ,judje so govorili: »Dež je bil obljubljen, zaupajmo! Govoril je po Mariji razsvetljen svetnik.« Če so se sešli z Boskom zunaj cerkve, so ga spraševali: »Kaj pa dež?« On je odgovarjal: »Samo z grehom proč pa boste videli.«
Na Marijin praznik je pristopila vsa fara k skupnemu obhajilu. Nebo je bilo ves dan popolnoma jasno, sonce je žga-lo in čisto nič ni kazalo na dež.
K popoldanski sklepni pobožnosti jo vse kar trumoma hitelo. Vročina je bila grozna. Ko pride Bosko v zakristi jo, mn reče neki grof, ki je stanoval v žiiijiniji: »Gospod Bosko, danes bo pa, smola: dež ste nam obljubili, pa ni o njem ne duha ne sluha.« Tik pred pridigo pošlje svetnik cerkovnika pogledat ali se kaj oblači. Kmalu pride nazaj: »Povsod popolnoma jasno, nikjer nobene meglice!« — »No, dobro, dajte mi štolo!« Prijatelji ga zaskrbljeni vprašajo: »Kaj, ako ne bo dežja?« Mirno odgovori: »Potem vemo. da ga ne zaslužimo.« Ko gre na prižni-co. moli v srcu: »Ne moja. ampak t vo j a čast je v nevarnosti, o Marija. Kaj poreko zasmehovalci Tvojega imena, če ne Imjš izpolnila obljube? Glej. ti ljudje so storili vse, kar so le mogli, <la jih uslišiš.«
Ko pogleda s prižnice — cerkev polna do zadnjega kotička! Vse gleda vanj in čaka. kaj lx) povedal o svoji obljid)i. Ali ko moli Zdravo Marijo, opazijo, da sončna's veti oba rahlo potemnjuje. Bosko začne pridigati in že po uvodnih besedah se zasliši v daljavi votlo grmenje. Še malo in se vlije močan dež, brez najmanjšega zrna loče. Ljudje ostrme in prevzame jih tako veliko gin j en je in veselje ob tem oičitnem čudežu, da joka vsa cerkev, posebno ko se po pridigi Bosko zalivali Mariji za tako vidno pomoč.
Porečeš: »Ali to je bil svetnik!« — Čuj! Ne samo svetnikoni, ampak vsakemu človeku velja Kristusova obljuba: »Prosite ill se vam bo dalo. iščite in boste našli, trkajte in se vam bo <и1-prlo.« Človek sne besedo, Bog je še moro lie. In za vse velja druga Kristusova beseda: »Iščite naiprej lx)žjega kraljestva in njegove pravice in vse to se vam bo navrglo.«
Viiiiko Zulotcl:
Versko žmvEgengc Turkov
v Skopljii živim med ljudmi raziiili ver. Nekaj besed o muslimanski veri du'nes. Ustanovil jo je Molianuxl in je zmes judovske, krščanske in poganskih ver. Priznava edinega boga Allaluj, Mo-liamtHl pa je njegov največji pi-erok. I uidi Kristus je prerok.
14. oktobra so nam lopovi oznanili pričelek >rajnazana«. Ilainazan je mu-sliinans^ki ik>s(. ki traja 10 dni. Od .sončnega vzli(«la do zahoda ne smejo Turki nič jasti, nič pili, t udi kaditi ne. Je torej od ). ure zjutraj (h) (). tire zvečer najstrožji post. V ramazanu so Turki
zelo pošteni: nihče ocl pravovernih ne bo sedaj tap,al, ne prevaril, ne ukradel, milijone bi jim lahko brez skrbi zaupal. Če se kdo rani, da kri priteče ali se sicer omadežuje, se mora ves okopati, sicer ta dan ni vštet v ramazanu. Vsak je dolžan, da prepreči vsako zlo ali po-luijšanje. Moralno življenje je zgledno.
Nekaj izrednega so v ramazanu »cler-viši . Nekaki turški menihi so to, ki versko gorečnost izražajo v divjih plesih. Ob posebnih večerih začno vrtoglavi ples, v katerem poistanejo fanatični. zamaknjeni, obraz jim je bled. oči izbuljene. Strah in začudenje pri gledalcih pa doseže višek, ko si z železom prebadajo lica in vendar kri ne priteče. Plešejo mnogi tako dolgo, da izčrpani popadajo na tla.
Trikrat na dan imajo javne molitve v džamiji. Radovednost me je prignala prav v džamijo. Pri vodnjaku pred džamijo si vsi umfjejo obraz, roke in noge, v džamijo gredo bosi, tam sede na preprogah. obrnjeni proti svetemu metstu Mekki. Ilodža poje iz korana (njihovo sveto pismo) in vsi se klanjajo Allahu z glavo do tal. Vsa džamija je polna moških, vsi so zbrani, pobožni. Ženske, ki j ill Turki ne priznavajo za vernike, smejo samo na kor.
Ilanuizan Tuiki zelo izpolnjujejo. Hes. (hi smejo jesti in piti vso noč. vendar je celodnevni iM>st za delavce in vojake velika žrtev. V tem oziru so nam katoličanom lahko za zgled. Mi še malega pritrgovanja v jedi in zdržka od mesa ne zmoremo! I urki tudi nikdar ne jedo svinjskega mesa, torej tudi ne uporabljajo nmsti. Vina ne pijejo. Musliman-vojak mi je zatrdil, da bi raje skočil pod vlak. kakoi' bi moral pokusiti svinjsko mast. Zgled so nam lahko tudi v tem, da ise nikdar ne sramujejo |>o-kazati svojo vetro in izpolnjevati verske dolžnosti.
(de<lal sem pravkar turški pogreb. Mrliča takoj po ugotovitvi, smrti, gotovo pa lekomi 24 ur pokopljejo. Ilodža ga po predpisu oko pije. Zavijejo ga v platno, (x)lože v krsto, in na krsto dajo fes ali (urban, ki pove njegovo sIužIm) ali čast. Vsi nogrelx'i — moški .se pri nošenju mrliču hitro menjavajo, kar iz rame ua ramo prehaja. Pri grobu ga, vzamejo iz krste in po lože v zelo nizek grob, v katerem je preproga" l^(dože gu
tako, da sedi in gleda proti domu. Vsak pogrehec pograbi pest zemlje, jo vrže v mrliča in zbeži. Grobar položi v trikotu čez truplo deske, nasuje zemlje in zasadi v zemljo koničast kamen. Samo bogatejši imajo izdelan nagrobnik in napis. Sicer pa kmalu poraste grob ple-vel in trnje in nihče več se ne zmeni za grob.
Tiir.ško |X)kopališče je na hribu Gazi Baba. Ime ima po znamenitem turškem vojskovodju, ki je v boju izgubil glavo in zato prišel v nebo. Legenda |)ravi, da je priletel z neba, v rokah držeč svojo glavo in je sedaj v grobnici na vrhu liriba. Časte ga kot svetnika. Tur kin je ]irihajajo na grob, mu darujejo denarja, jedila in blago in ga prosijo dobrot s tem, da z glavo butajo v grob. Pokopališče je na hribu zato, da morejo mrtvi gledati domov. Spozna se edino po belih kamnih, ki štrlijo iz zemlje, sicer pa je strašno zaipuščeno, žalostno. Po-mislim: kakšna razlika med tem in tr-ži.škim pokopališčem! Kakšna razlika med to in našo vero! Kako veličasten je naš praznik Vseh svetnikov! Kako neizrečno tolažilni naš jmiznik Vernih duš! Zakramenti za umirajoče, pogreli, pokojiališča, molitve za rajne, vse diha vero v večno posmrtno življenje in rajne odrešuje, nas žive pa tolaži.
Da, treba je spoznati druge \ ere, da i)omo spoznali in cenili leiix>to, moč in resnico naše katoliške vere!
To in ono
Najlepša knjiga je Sveto pismo. V
posebni knjigi so pravkar izšli Anostol-ski listi in Razodetje. Broširana knjiga stane 8 din, lepo vezana pa 12 din. ("ena jo ista kot za Evangelije in Ajwstolska dela. Piripoi4>čamo. Kupite lahko tudi v župnijski pisarni.
Darovanje na žegnansko nedeljo je
prineslo žuj)nijski cerkvi 4.689 din. Bog po v rni!
Naravnost naval doživlja letos siroti šče in zavetišče na Skali. Kosilo se kuha za najinanj 176 lačnih želodcev. Za številko se skriva velika }>otreba, skrb in prošnja — za naklonjenoust. Upravičeno molijo otroci pri vsaki iedi: »Sv. Jožef, daj nam vsakdanjega Kruha!«
Oznanila za november
1.	Praznik vseh svefnikov. Ob šestih in de-setih je sv. maša pred Najsvetejšim. Ob desetih je peta sv. maša. PoiK)ldne ob dveh je sveti rožni venec, litanije vseli svetnikov, pridiga, pete večernice za umrle in nato odhod na ]X)-kopališče, kjer je pred kapelico libera za nmrle in petje žailostink. Zvečer jk) Ave Mariji so v župnijski cerkvi vsi trije deli sv. rožnega venca za umrle, nato pa poje cerkveni moški zbor žalostinke pred vojnim s])omenikom in žalostinke igra tudi godba. Vesoljna odveza za III. red je pet minut pred drugo uro!
2.	Spomin vernih duš. Sv. maše se prično že ob pol peti uri zjutraj. Ob šestih je orglana sv. maša s slovenskim petjem. Okrog sedme ure se prično velike bilje z zvonenjem in nato je slovesna peta sv. maša z leviti za verne duše v vicah. Končno je odhod na iKjkopališče, kjer jo pred kapelico libera za nmrle. Zvečer ob sedmih je v župnijsiki cerkvi sv. rožni venec in litanije Matere božje.
Popolni odpustek za duše v vicah more dobiti oiK>ldne 1. novembra do o]X)Inoči na praznik vseh vernih duš vsak vsakokrat, kadar obišče cerkev ali napol javno kapelo. Pogoji: obisk cerkve, prejem sv. zakramentov in molitev šestih Očenašev in Zdravih Marij s Cast Ixxli v papežev namen. Kdor hodi vsak dan ali zelo iK)gosto k sv. obhajilu, temu ni treba za odpustke posebej k sv. sfxivedi. Odpustke je mogoče nakloniti le dušam v vicah.
3.	Prvi petek v mesecu. Ob šestih je sveta maša pred Najsvetejšim. Na predvečer je v župnijski cerkvi skupna molitev svete u re od osme do devete ure.
5. XXIII. nedelja bo Binkoštih, zahvalna in karitativna nedelja, obenem prva v mesecu. Službe božje so v navadnem redu. Pri šesti sv. maši je skupno mesečino sv. obhajilo za može in fante. Po šesti «v. maši, ki je z blagoslovom, je zahvalna pesem za vse pridelke letošnjega leta. V puš(4) so to nedeljo [Kjbira za domače reveže.
12. XXIV. nwlelja po Binkoštih. Službe lx)žje so v navadnem redu.
19. XXV. nedelja po Binkoštih. Vse kakor vsako nedeljo.
22. Sv. Cecilija, patron a cerkvenega petja.
26. XXVI. in zadnja ncMlelja po Binkoštih.
Službe lx)žje kot običajno.
30. Sv. Andrej, a|X)stoil. Ob šestih je v župnijski cerkvi orglana farna sv. maša, ob di^se-tih je «v. maša v cerkvi sv. Andreja.
Za pokojne tržiške dušne pastirje 1к) slovesna črna peta sv,« maša z leviti in libero v soboto 4. novembra ob šesti uri.
Za pokojne gg. duhovnike, gorenjske rojake, 1m) slovesna črna peta sv. maša z lovjti in libero v sredo, 8. novembra, ob 10. uri do]X)ldne.
Shodi cerkvenih organizacij:
III. red: shod 5., vesoljna <xlveza 1., 19., 21. in 25.
Dekliška Marijina družba: shod 12., skupno sv. obhajilo 26.
Marijina družba za žene: siiod 19., skupno sv. obhajilo 12.
Marijini vrtci: po naix)vedi gg. veroučite-Ijev.
Molitvena pomoč KA: vsak petek zvečer ob 8. uri.
Otroška nedelja: 26., ko je |X)|X)ldanska po-lx)žnost ]X)svečena predvsem otrokom.
Mesečna šolska sv. spoved: meščanska šola 4., dečki ljudske šole 18., deklice ljudske šole 25. Vedno po|x*ldne ob treh. Šentanski šolarji naj pridejo k sv. s|X)vedi in obhajilu 19. in dolinski 26. novembra zjutraj.
župnijska kronika za september
Septembra v naši župniji rojenih: 5. Septembra v naši župniji poročeni:
1.	Dobrin Janez, tovarniški (Ic.luvec, Tržič, Za Virjem 6 in Klofutar Marija, prwlilniska delavka, Tržič, Pred šol« 1, iH>ročena 5. septembra.
2.	Berčič Vladislav, krznarski pomočnik. Klanec 86 — župnija Kranj in Pavelek Jožefa, zasebna uradnica, Bistrica "6, poročena 24. septeml)ra.
Septembra v naši župniji umrli: nihče! Septembrska poročila od drugod:
1.	Bitenc Helena, hči ibaiiovinskega zdravniku Maksa in Helene iz Tržiča, Glavni trg 18, se je rodila v ljubljanski I bolnišnici 9. septembra 19)9.
2.	Costa Marko, sin strokovnega učitelja Antona in Stanislave iz Bistrice 76, se je rod i I v ljubljanski lx>ltiišnici 17. septembra 1939.
3.	Bergelj Marjeta, hči jwstnej;« pri|)ruvniku Leo|K)lda in Ane, Tržič, Dolinska cesta 9, so jo rodilu v ljubljanski bolnišnici 21. septembra 1939.
4.	Svegelj Edvard, sin deluvko Kristine, Tržič, Pot na pilarno II, se je rodil v ljubljanski lxilnišnici 27. septembra 1939.
5.	Roblek Mihael, sin čevljarskega mojstra in hišnega pos(wtnika Andreju in Antonije, se je rodil v ljubljanski lx)lnišnici 30. se|)tem-bru 1939.
Po d p i raj te Vi n cen c i j evo in Elizabefiio konferenco!
Za predstavnika in založnika: Anton Vovk, župnik v Tržiču. — Zn urednika v Ljubljani: Dr. P. G vido Rant, O. K. M. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejcc.