Poštnina pavšalirana
L/)ržciz/n(z fzccjs/ra /?/7ji£j7iccc
arzz
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 6’50 mesečno.
četrtletno K 19‘50.
Če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6’—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik popoldne.
Posamezna številka stane 40 vin.
Uredništvo in uprava:
Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.)
Telelon uredništva St. 276, uprave št. 24.
Leto iti.
Maribor, sreda 31. marca 1920.
§t. 73.
Pričetek vojaških operacij proti komunistom v Nemčiji.
Republikanski pokret na Danskem- — Demisija dr. Ribarca sprejeta. — Pred prihodom Pasita
Organizacija produkcije.
Naša mlada država je stvorjena iz tako različnih ozemelj, kakor malokatera druga. Imamo ozemlja, ki so poljedelsko rodovitna, imamo dele, ki so pokriti z velikanskimi gozdovi, zopet' drugi so polni rud, tretji pa so samo golo in v vsakem oziru nerodovitno kameneno ozemlje. Radi te mnogoličnosti moramo, ako hočemo doseči zdravo in udobno bodočnost, organizirati našo produkcijo po celi državi tako, da bo zavzemala vsaka dežela v produkciji ono mesto in ono stroko, katero ji je že narava sama določila.
Z razpadom starih in utrjenih držav ter s formacijo novih, so vedno v zvezi več ali manj nevarne gospodarske in produkcijske težkoče in krize. Ta neizbežni pojav smo doživeli sedaj tudi mi, ko smo se odtrgali od velike, stare, organizirane in utrjene avstroogrske monarhije. Naše gospodarsko in produkcijsko življenje je imelo v razpadli državi popolnoma drug pravec, nego bo ta, ki si ga moramo sedaj šele ustvariti.
V	Avstroogrski je imela vsaka dežela svojo posebno nalogo. Tako sta bili n. pr-
Češka in Dolenja Avstrijska skoro izključno industrijski deželi, primorske dežele so imele v rokah tranzitno trgovino, Ogrska in nekatere druge dežele pa poljedelstvo. S to organizacijo produkcije so živele vse dokaj udobno. Kar je imela ena, je dala drugi, ki tega ni imela, druga pa je dala prvi, kar ta prva ni imela.
V	naši mladi državi te organizacije produkcije še ni in v tem tiči tudi eden poglavitnih vzrokov naše gospodarske, a pred vsem prehranjevalne krize. V^troki živilske produkcije imamo tako zvane pasivne in aktivne dežele. Pasivne so one, ki ne pro-s dučirajo niti toliko živil, kolikor jih potrebujejo za svojo lastno prehrano; aktivne pa one. ki producirajo toliko, da popolnoma krijejo lastno uporabo. Te aktivne dežele se dele v dve vrsti: v take, ki producirajo samo | toliko, kolikor same porabijo ter v take, ki ’ producirajo več nego same porabijo. Po produkciji živil so pasivne v Jugoslaviji: Slovenija, Bosna in Hercegovina, Dalmacija, Hrvatsko primorje ter Črna Gora. Aktivne pa so Hrvatska in Slavonija, Srbija ter Bačka-Od teh zadnjih pa sta nadaktivni doslej
Dr. Ivan Jančič':
Za javno moralo.
S 27. marcem so bile v Mariboru končane porotne razprave, ki so trajale od 8. marca, torej cele tri tedne. Vsega skupaj je bilo 30 razprav, tabo ogromno število, da je bilo sodišče primorano razpravljati tudi ob obeh praznikih (19: in 25. marca), da se je porotnikom omogočilo končati delo v treh tednih.
Povem že vnaprej/ da nimam povoda pritoževati se čez našo poroto, kakor ga ima žal moj tovariš, višji sodni svetnik dr. Dolenec, ki razpravlja v 69. številki „Slovenskega Naroda" pod naslovom: „Boj zoper tatove in enake zlo* čince" o izidu porotnih razprav v Ljubljani. Nasprotno, naši porotniki so opravljali svojo službo tako vestno, da jim mora vsak pravno čuteči človek, ki ima šele iskrico smisla za pravico, izreči odkritosrčno zahvalo. S teni pa nočem reči, da so porotniki izrekli v vseh slučajih obsodbo; izrekli so tudi oprostitev in sodili deloma mileje, kot se je glasila obtožba. Ravno oprostitev pa kaže, kako natačno so presojali porotniki slučaje, ki so se razpravljali pred njimi v razpravni dvorani, dasiravno se žal v tem slučaju ni radostilo pravici.
Dve tatici, precej sprideni deklini ste o-kradli nekega kmeta v mariborski okolici na
prav prefrigan način. Lastaiku in orožnikom se je posrečilo zajeti tatici v neki gostilni na Teznu in jima odvzeti večino denarja. Jasno je, da ste ravnale dogovorjeno in tako ste se tudi zagovarjale pri preiskovalnem sodniku. Pri porotni razpravi pa je starejša izjavila, da njena tovarišica ni vedela ničesar o tej tatvini in je preklicala svojo prejšnjo izpoved. Na podlagi tega spremenjenega zagovora je bila mlajša oproščena.
Vsak, ki ima nekaj sodne prakse, bo vedel, da se ta nov zagovor ni rodil v glavi tatice, marveč v drugi glavi.	,
Če pa so porotniki hoteli soditi na podlagi tega, kaj so slišali pri razpravi, niso mogli storiti drugega, kar so storili, dasiravno sem uve-rjen, da se je v duši marsikaterega teh 12 porajal dvom, ali je to res, kar je slišal pri razpravi, in ali se naj tega drži. In klonim glavo pred porotniki, ki so imeli pred očmi svojo prisego.
Dogodil se je pri tem sicer oni žalostni pojav, ki se dogaja pogosto y življenju, da je bila poštenost poražena od nepoštenosti in lažnjivosti brezvestne tatice, koje propalost se vidi najbolje v tem, da je nalagala sodnike v tistem odločilnem trenutku, ko bi se naj izrekla sodba in se niti v tem trenutku, ko ji je grozila kazen, ni kesala svojega dejanja. Ali mislite,
samo Slavonija ter Bačka, dočim sta Hrvatska in Srbija komaj aktivni.
Po tej kratki razvrstitvi nastane vprašanje, kaj storiti z deželami, ki so pasivne? Ali naj živijo stalno na račun nadaktivnih. To bi povzročilo jako nevaren gospodarski položaj, kajti nadaktivne dežele bi vedno bolj bogatele, dočim bi pasivne obuboževale. Da se to ne zgodi, je treba ravno organizirati produkcijo. Slavonijo in Bačko je treba dvigniti z vsemi sredstvi modernega poljedelstva tako visoko, kolikor je le mogoče, da bo nSdprodukcija živil še znatno nalrasla. Hrvatsko in Srbijo pa je treba dvigniti vsaj toliko da postanejo nadproduktivne. Da je Srbija^ samo aktivna so krive posledice vojne. Ko pa bodo te enkrat odstranjene bo tudi Srbija stopila v krog nadaktivnih dežel. Slavonija, Bačka in Srbija morajo v novi organizaciji produkcije prevzeti skoro izključno produkcijo živil.
Slovenija in del Hrvatske se morati industrializirati in to skoro izključno. Ti dve deželi morati prevzeti skrb za produkcijo in-dustrijelnih izdelkov. Dalmacija in del hr-vatskega Primorja se morata posvetiti skoro
da se bo ta ženska kedaj poboljšala? Po mojem mnenju ne. Za porotnike pa bo ta slučaj poučen, da bodo v bodoče še natančnejše presojali zagovore in trditve obtolžencev in marsikateri obtožencev bo dobil vsled tega zasluženo kazen.
Kazen irra sicer višji namen, namreč poboljšati; toda v današnjih dneh, ko je morala padla tako globoko, moramo poklicati na pomoč njeni nekdanji in prvoten namen, namreč da mora biti strah zločincem. Kazen mora biti v teh razmerah, v katerih živimo danes, tako stroga, da bo s svojo strogostjo' zamogla vplivati tudi na zakrknjeno dušo in kosmato vest hudodelca, da se bode dobro premislil, predno bode zagrešil kal^o kaznjivo dejanje.
Z zadovoljstvom sem čital v že navedenem članku dr. Dolenca, da zastopa tudi on to stališče, ke je še lansko leto se zavzemal za milopresojevanje kaznjivih dejanj in za mile kazni. Uvidel pa sem že takrat, da re ruši morala in red vedno bolj in bolj in zastopal sem že takrat mnenje, da se pri teh razmerah in s takim naziranjem hudodelcev, ki se dosledno ugibajo dela in se preživljajo izključno le na nepošten način, ne da doseči z dobrotljivostjo in popuščanjem zaželjeni uspeh, marveč, da se doseže z dobrotljivostjo ravno nasprotno, namreč, da taki ljudje, ker se jim ne zgodi nič ali pa
izključno pomorstvu in prekomorski trgovini. Bosna mora prevzeti produkcijo lesa in lesnih izdelkov. Hercegovina in Črna gora pa naj skrbita za meso — posvetiti se morata predvsem živinoreji.
Na ta način bo dobila v naši produkciji vsaka dežela svojo posebno nalogo, svojo posebno stroko. Ta specializacija pa mora iti še dalje. Organizirati se mora nadalje še produkcija vsake poedine skupine zase. Poljedelske deželp se morajo razdeliti po svoji proizvajalni sposobnosti še v posebne dele od katerih bo vsak prevzel produkcijo one vrste živil, katera na poedinem delu ozemlja najbolje obrode. Tako se morajo poedini deli Srbije razdeliti v dele, ki bodo producirali sadje, kron&pir, vino, tobak, lan, sladkorno peso itd. Isto velja za Bačko in tudi za Slavonijo. Istotako naj se razdeli Slovenija v različna industrijska okrožja. Eno naj se peča z železarstvom, drugo z lesnimi izdelki, tretje s kemičnimi produkti itd.
Komaj tedaj, ko bo vsa produkcija tako razdeljena po posameznih deželah in okrožjih ter organizirana do vseh podrobnosti, bo za-moglo nastopiti ono blagostanje, l^i bo odgovarjalo ugodni legi in naravnim sposobnostim naše mlade ujedinjene domovine.
Če pa se bo delalo še nadalje tako, kakor se dela sedaj, brez organizacije, brez razdelitve produktivnega dela, potem ne bo nikoli konec gospodarskih kriz. Ene dežele bodo bogatele, druge bodo obuboževale in naše ljudstvo bo prisiljeno se seliti ter iskati kruha drugod v tujem svetu ter s svojim delom bogatiti tuje narode in tuje države, na škodo našega naroda in naše države.
Lepe besede.
Italijanski min. preds. Nitti je govoril lepe besede: fraze in obljube. Rekel je med drugim ;
„Nobena pogodba, noben dogovor ne omejuje našega delovanja; mi hočemo biti svobodna si!a napredka in življen-ska energija. Italija vlaga sedaj vse svoje moči da ostane zvesta svoji demokratski zgodovin/. Italija mora po svoji zemljepisni legi, po svoji tradiciji, po svojih koristih predstavljati ne sami silo ravnotežja, marveč tudi element zmernosti in zaščitnico načel pravičnosti. V tekmi imperializmov, ki se skrhajo, v tekmi, v kateri se zde majhni narodi pohlepnejši, kakor veliki, v navzkrižju želja more Italija rešiti sama sebe in pomagati pri rešitvi drugih samo z dostojanstvenim vedenjem in poštenim
zelo malo, pri prvi priliki nadaljujejo svoje zločinsko pot.
Kako nizko je padla morala, kako zelo je zamrl v teh ljudeh čut za moje in tvoje, in kako malo notranje odporne sile najraje bi rekel nikake — imajo ti ljudje, je pokazal neki drugi slučaj, pri katerem je obtoženec mirnodušno pripovedoval, da je šel ponoči s svojim tovarišem mimo pašnika, v katerem so bili konji in eden izmed njiju je rekel „vzemima vsak enega," kar sta tudi štorija. Nista premišljala niti toliko, kolikor premišlja pošten človek, če pobere na cesti jaboiko, ali zlomi v gozdu šibo. In to je največje zlo, da se vest pri teh ljudeh sploh ne oglaša več. Kako globoko so že mo-, rali pasti! In kdo je ta človek? Sin posestnika iz mariborske okolice. Bil je 10 mesecev v vojni; ko se je vrnil, je začel barantati in danes je konjski barantač, pravilnejše pa bi bilo, če bi rekel, da jo konjski tat.
(Konec prih.)
p o m i r 1 j i m delom. Želimo delovati popolnoma sporazumno s Francijo in Anglijo; zveza, nastala iz boli in nevarnosti,'se mora utrditi v skupnih odgovornostih. Naši odnošaji so iskreni in prisrčni in noben oblak ne more zatemniti njih svetlobe. Po teh preprostih izvajanjih, ki imajo za nas programno veljavo, so odveč vsa podrobna razpravljanja o vprašanjih zunanje politike. Da pa more Italija svobodno delati, da more dobiti večjo pomembnost v javni politiki, je treba rešiti jadransko vprašanje. N hče ne more obenem braniti krivičnih obtožb imperializma ia pobijati imperialiste. Neskladno vedenje raznih skupin je poostrilo jadransko vprašanje, je razširilo napačne glasove, je prineslo seboj strup suma. Neodgovorne osebe so ludi doprinesle zmanjšanju državnega ugleda in povzročile nered v srcih. Dogodki najmanjše važnosti so se pretiravali in se pretiravajo tudi danes. Mi smo iskali in še iščemo pravične rešitve in mi imamo isti pojem o pravičnosti nasproti nam in nasproti drugim; nikdar ne bomo zahtevali, kar bi se moglo zdeti ali biti krivično za Jugoslavijo. V naši in naših sosedov koristi je, da živimo v prijateljskih odnošajih, in čim bodo vprašanja meja rešena, nameravamo pritegniti novi narod bližje k sebi s trgovinskimi dogovori in ustavitvijo prisrčnih kulturnih odnošajev. Vemo, da je mlad narod, ki je izšel iz dolgih bojev in dolgih zatiranj, večkrat nepotrpežljiv in svojiv. Toda naše pošteno vedenje, naša trdna volja, da nočemo sporov, naša želja po ustvaritvi prijateljskih odnošajev, bodo pripomogli k razpršenju vsakega dvoma."
Nitti govorrtako v Rimu, kaj se godi med tem v Primorju — za to se ne meni. Da znajo Italijani sladko govoriti je znano. Svet bo Nittiju verjel in bo mislil, da mi Jugoslovani delamo nepotreben prepir.
Te lepe besede kažejo, kako žele Italijani — stati čisti pred svetom. — Zanimivo pa je, da se ob enem razširja glas, da bo Italija v jadranskem vprašanju odnehala in sicer v smislu Falbovega govora tako, da Italija:
1. ne izvede londonskega dogovora.
2. da ne anektira Reke,
3. da nastane iz Reke vmesna država.
To bi bilo tudi v smislu Wi!soaovega predloga. Kaj bo sledilo tem kombinacijam, bomo videli.
Cenjeni naročniki
se opozarjajo, da plačajo naročnino, ako tega še niso storili, ker sicer se jim s 31. t. m. list ustavi. Naročnina se plačuje naprej'. Kdor lista ne vrne, ali ne naznani, da ni več naročnik, se smatra za naročnika, ter mora naročnino plačati!
Upravnlštvo „Mariborskega Delavca
Dnevne vesti.
Uredniška vest. Glavno uredništvo »Mariborskega delavca« prevzema s 1. aprilom g. Rado Rehar.
Važna izjava dr. Pavloviča, predsednika narodne skupščine. Na zadnji seji je dr. Pavlovič „z obžalovanjem konstatiral", da vlada v teh preko 20 dni trajajočih sejah Nar. predstavništva niti edenkrat ni imela kvoruma (sklepčnosti) in niti edenkrat zaupnice skupščine. Povdariti moramo, da dr. Pavlovič ne pripada nobeni stranki v parlamentu in da vodi težavne posle predsednika skiajno objektivno. Klerikalci
ga seveda zaradi gornje konstatacije napadajo ter ga imenujejo demokratskega eksponenta.
Nesramen katoliški duhovnik. »Riječ" poroča o dogodkih na zadnji seji parlamenta, ki ga je predsednik Pavlovič odgbdil na nedoločen čas, ne pa na 19. april, kakor je vlada hotela, da bi imela med tem časa za odstavljanje in prestavljanje uradnikov in za druge take čedne stvari. Med drugim pravi:	„Danes
je doživela Srbija to sramoto, da je eden avstrijski služnik, klerikalec in do nedavna srbo-žer, poslanec Stanko Banic (kat. duhovnik) zaklical poštenemu patrijotu, vseučiliškemu profesorju, književniku, učenjaku in staremu parlamentarcu, dru. Draži Pavloviču: „Marš ven, za te ni tu prostora in ti nimaš tukaj ničesar iskati!"
Veliki ljudski koncert Dijaške kuhinje,
ki ga prirede gojenci in gojenke drž. moškega učiteljišča v Mariboru sredi aprila pod vodstvom profesorjev Druzoviča in Berana, bo vele-zanimiv in opozarjamo občinstvo mesta in okolice že zdaj nanj. Spored bo obsegal več velikih opernih zborov s spremljevanjem divizijske godbe, dalje več mešanih zborov, med temi veličanstna Forsterjevo skladbo „Naše gore", ruske narodne pesmi ter več ženskih zborov s spremljevanjem vojaSke godDe. Pri koncertu bo sodelovalo 120 pevcev in pevk ter približno 50 godbenikov. Vstopnice za ta koncert se bodo pričele v kratkem prodajati. Kdor se hoče koncerta udeležiti, naj si pravočasno preskrbi vstopnico, ker bo naval h koncertu brezdvomno velik, zlasti ker se ga udeleži tudi mnogo po-setuikov iz mariborske okolice Odbor Dijaške kuhinje.
Darilo. Bivši mestni blagajnik g. Henrik Bankalari daruje namesto venca po umrlem svaku predsedniku okrožnega sodišča Robert-a Greistorfer 50 K v prid mestnih revežev mesta Maribor.
Velikonočni piruh „JugosIov. Matici". Te dni krožijo nabiralne pole za »Jugoslov. Matico«. Želeti bi bilo, da vsak izpolni svojo dolžnost. Priporoča pa se, da naj bi se ne plačala samo enomesečna članarina. Mesečno 1 dinar t. j. 48 K letno. Ali ne bi mogli dati to naenkrat, recimo kot velikonočni dar za ono našo zemljo, ki še trpi ... S tem bi bilo delo odbora olajšano. Z veliko svoto bi se dalo takoj s početka storili kaj velikega.
Sestanek članov. ,,Slovenskega trgovskega in obrtnega društva v Mariboru" je jutri dne 1. aprila t. 1. ob 20. (8.) uri v restavraciji Narodnega doma.
Športni kluh. „Maribor“ ima jutri v četrtek ob 20. zvečer svoj občni zbor v posebni sobi restavracije »Maribor«. Vabljeni so vsi člani in prijatelji kluba.
Trgovanje s poljsko repupliko. Trgovske tvrdke, ki nameravajo sklepati kupčije s poljskimi trgovskimi tvrdkami, naj predvsem povprašajo pri poljskih trgovskih zbornicah, je-li dotičua tvrdka protokolirana. Za izvoz blaga iz poljske republike veljajo posebni predpisi in si je treba pravočasno preskrbeti izvozno dovoljenje, ker bi kupec sicer imel sitnosti in škodo. Izvozna dovoljenja izdaja državna komisija za uvoz in izvoz v Varšavi (Panstwowa Komisija Przywozu — w Warsza-wie,) Bielanska ulica 10.
Poziv. Dne 7. t. m. je požar upepelil v Predtrgu pri Radovljici osmero posestnikom hiše, gospodarska poslopja, hleve, skoro vso hišno in gospodarsko opravo, poljedelske stroje, skoro vso obleko, perilo in obuvalo, nekaj živine in prešieev. Škoda znaša okoli 750.000 K. Zavarovalnina je le malenkostna. Vsled požara je prizadetih 8 rodbin z 51 rodbinskimi člani. Vsi ti so v skrajni bedi, po svoji lastni moči si ne morejo pomagati, treba jim je pomoči od drugod. Da se jim olajša beda, razpisuje se s tem nabiranje malih darov po vsej Sloveniji. Darovi se sprejemajo v Ljubljani pri poverjeništvu za notranje zadeve (ravnateljstvo pomožnih uradov) in pri mestnem magistratu, drugod pri vseh okrajnih glavarstvih pri mestnih magistratih v Celju, Mariboru in Ptuju in pri načelniku pomožnega odbora, županu Ivanu Va-
lantu v Predtrgu. Darovi se bodo razglasili v »Uradnem listu" in odkazali svojemu namenu. Deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za notranje zadeve.
Predavanje g. ravnateljice Štupica.
V	pondeljek zvečer ob 20. uri se je vršilo v mali dvorani Narodnega doma predavanje g. ravnateljice Štupica. Predmet predavanja, ki se je vršilo v okviru »Mariborskega ženskega društva« je tvoril odgovor na zadnje predavanje g. dr. F. Miillerja o našem, pred vsem koroškem ženstvu. G. ravnateljica je odgovarjala točko za točko g. predpredava-telju. Njen govor je bil jako zanimiv in mestoma precej oster. Razložila je predvsem vzroke, ki so dovedli ženo do pokreta za emancipacijo. Po končanem predavanju ji je odgovoril g. dr. Miiller na one točke predavanja ki jih je zgradila na napačnem razumevanju njegovega poprejšnjega predavanja. Končno se je ob veselem odobravanju navzočih izkazalo, da med obema pravzaprav ni bilo bistvenih diferenc. Obisk je bil sreden. Pogrešali smo. pred vsem možkih, kar je ob veliki važnosti perečih ženskih vprašanj ne-odpusiljiva ignoranca.
Švicarski vzorni sejem. 15. aprila se otvori v Baselu 4. švicarski vzorni sejem, ki traja do 29. aprila. Namen tega semnja, ki se prireja vsako leto v drugi polovici aprila, je spoznavanje pristnih švicarskih produktov in pospeševanje eksporta. Izmed skupin, ki so za to leto že določene, omenjamo sledeče oddelke : kemija in farmacija, hišna, kuhinjska, stanovanjska, ouratna, pisarniška oprava, razsvetljava in kurjava, tehnični izdelki iz kovine, lesa, stekla, probkovine, usnja, kavčuka itd., rišalske in slikarske potrebščine, godala, športni predmeti in igrače, predmeti umetne obrti, ure, tekstilno blago, oblačila, stroji in orodje, transportna sredstva, fina mehanika, stavbeni materjali itd. iZa obiskovalce se izdajejo nakupovalne karte, za katere je plačati 2 franka. Te karte veliaio za tri dni. Karte, ki naj veljajo /.a celo dobo semnja, stanejo 5 frankov. Kdor se zanima za ta sejem, naj si preskrbi čimprej potni list, ki ga mora vidirati švicarski konzulat. Radi stanovanja se je obrniti na naslov: „Direktion der Schweizer Muaermessetlerbergasse 30, Basel." Na lanskem semnju je bilo prijavljenih 45 000 nakupovalcev in sklenjenih kupčij za 50,000.000 frankov, sijem je obsegal prostor nad 17.000 m2. To leto se vrši sejem pod mnogo ugodnejšimi Pogoji in je pričakovati naravnost ogromno udeležbo.
Uporaba rešilnega oddelka. Da se
Pojasni v Mariboru novonastanjenim zdravnikom in občinstvu v kakih slučajih in pod kokfmi pogoji se lahko poslužuje rešilnega oddelka tukajšnje prostovoljne požarne brambe razglaša mestni magistrat sledeče: 1. Rešilni oddelek pomaga pri vsaki nezgodi v mestu na licu mesta, ako je tja poklicana, kar se lahko izvrši telefoničnim potom, ali pa v njenih lokalih. In to brezplačno. Ravno tako poskrbi tudi brezplačno za prevoz ponesrečencev bodisi v bolnico, ali pa privatno stanovanje. Prevoz iz okolice pa se izvrši le proti honorarju. 2. Preskrbi tudi prevoz bolnikov iz stanovanja v bolnico in to ne le v mestu ampak tudi v okoliških občinah ter iz postaj. V mestu se prevažajo premožnejši za 30 K, ubožni pa brezplačno. 3. Ker pa he sme prevažati nalezljivo bolnih oseb, je Pred vsem treba, da se predno se je po6luži Ppošteva sledeča modaliteta: Predno se po-zove rešilni oddelek, naj se preskrbi od zdravnika potrdilo, da sme prevoz izvršiti reŠilni oddelek. Pri prevozu nalezljivo bolnih J^ilni oddelek ne sme sodelovati. Take •cinike prepelje mestna občina v posebnem *°zu. Vtem slučaju je potrebno potrdilo . n®9a zdravnika, ki pacijenta zdravi ali pa akega uradnega zdravnika, katero se mora »	'	v	stražnico	na mestnem magistratu,
Pa» ako se to vrši tekom uradnega poslovanja mestnega zdravnika, zdravniku sa-nakar poskrbi magistratna oblast vse Potrebno sama.
Roparski vlom pri Št. liju. Po noči dne 28. t. m. so skušali vlomiti neznani roparji v hišo posestnika J. Standeggerja. Skozi streho so prišli v notranje prostore in so hoteli vdreti v sobo — tu pa jih je zadržal gospodar. Začel se je hud boj. Roparji so s sekirami razbili vrata in ranili gospodarja na roki in na glavi, enako tudi njegovo ženo. Neka tretja oseba se je skrila pod posteljo. Boi je bil zelo krvav, ker je vse stanovanje okrvavljeno. Roparji niso dobili posebnega plena, vzeli so nekaj stvari in 80 K, nato so v noči izginili Prvo pomoč ranjencem je dal zdravnik dr. K. Morakutti. Gospodarja so prepeljali v mariborsko bolnico. — To je zopet slučaj, ki kaže varnost naših severnih krajev. Pred par dnevi so tatovi vlomili v klet v Svečini in so odnesli več vina. Treba bo zbrati vse sile, da se te vrste tolpe po naših krajih zatro ker sicer ne bo več varno ne imetje ne življenje.
Kultura in umetnost
Kristova drama. Sinočna premijera pasijonske igre »Kristova drama« je privabila v gledališče obilico občinstva, ki si je hotelo ogledati, kako izgleda Kristovo trpljenje na odru. Igra, ki jo je spisal L. Detsch, za slovenske odre priredil pa naš pisatelj in znani dramatik F. S. Finžgar je razdeljena v slike, ki predstavljajo poedine važnejše momente iz onih dogodkov, ki so se godili pred skoro že dvatisočleti v Palestini, ki je bila tedaj okupirana po Rimljanih, dedih naših sosedov Italijanov. In ravno to dejstvo, daje celi stvari za nas še poseben pomen, ker kdor pazno zasleduje najde v tej Kristovi drami še drugo dramo. Dramo zasužnjenega naroda. Ko se pojavijo rimski vojaki s centurijem (stotnikom) in guvernerjem Pontiiem Pilatom občuti človek nehote isto igro, kakor se godi danes v našem Primorju, kajti potomci onih, ki so potrdili obsodbo Krista, niso prav nič drugačni, kakor njihovi pradedi. — Igra je dobra, ne drži pa se popolnoma zgodovinskih dejstev, ampak je tupatam simbolizirana. Tako n. pr. pri zadnji večerji, kjer je spremenjeno prvotno izpreminjanje kruha in vina v meso' in kri v današ. cerkveno. Uprizoritev ni lahka, od resnosti in svetosti do smešnosti je le en korak. Toda naši igralci so vkljub temu pogodili pravo pot. Častitati moramo pred vsem g. Gregorinu v ulogi Krista. Videlo se je, da se je v svojo ulogo popolnoma uživel in poglobil. Izmed apostolov so bili najboljši Janez (Železnik), Peter (Rasberger) ter Juda (Bratina). Judas, g. Bratina je bila tako globoko in resnično podana uloga, kakor smo jih doslej malo videli na naših odrih. Dober je bil tudi Simon iz Cirene (Janko). Pravi rimski tip je bil Nučičev Pon-cij Pilat, kakor tudi Gromov stotnik. Ugajal nam je ta večer tudi Strniša v ulogi velikega duhovna Kajfeža, poleg drugih duhovnov in ismarjev in farizejev Veluščka (Jakim), vaglja (Jonadab) in Gabriča (Obdija). Najbolj fanatičen je. bil Velušček, ki je ustvaril lepo figuro. Tudi ženske uloge so bile dobro razdeljene. Predvsem sta ugajali gospa Buk-šekova kot Kristova mati Marija ter gdčna Podgorska kot Veronika. Scenerija je bila mestoma pomanjkljiva, oziroma nepravilna. Na Golgati smo videli v ozadju mesto neba
—	sobo. Tudi oblekam bi se dalo tu in tam ugovarjati. Na naslov občinstva pa bodi povedano, da neprestano sikanje za zabavo pred predstavo jako kvari čut dostojnosti, -r.
»Ljubljanski Zvon". Izšla je druga številka te naše najboljše literarne revije ter prinaša sledečo vsebino: Vojeslav Mole: Pismo v domovino- — Rad. Peterlin-Petruška : Orel. — Ivo Šorli: Gospa Silvija. (Dalje). — Franjo Roš: Naše jutro. — Ivan Zorec: Peruzzi. — Janko Glaser: Iz cikla »Ti«. — Milan Fabjančič: Zlatniki. (Konec prih.) — Fran Tratnik: Aforizmi o umetnosti. — Janko Samec: Sfinga. — Marija Kmetova: Brez tal. (Dalje). — Miran Jarc: Drevo ob vodi. —
Fran Govekar: Žabota. (Konec). — Stano Kosovel: Sibiiski motiv. — Književna poročila: Ante Debeljak: Solnce in sence. (Miran Jarc). — Stritarjeva antologija. (J. A. G.) — Bežej: Viktor: Splošno ukoslovje z umoslov-nim uvodom. (J. K.) — Tagore Rabindranath : Rastoči mesec. (Marija Kmetova.) — Fran Erjavec: Za staro pravdo. (Vladimir Levstik.)
—	Kronika: Institut d’etudes Slaves. Naša literarna propaganda v inozemstvu- — Nove knjige.
Zadnje vesti.
Iz Nemčije.
DKU Berlin, 31. marca. Vojaške operacije državnih čet proti komunistom y ruhrskem ozemlju so se pričele. Včeraj opoldan so začele , prodirati državne čete vzhodno od upornega ozemlja. To pa radi tega, da se omogoči komunistom čas za sprejem ultimata, katerega je ge- • neral Watter podaljšal za 24 ur.
DKU. Berlin, 31. marca. Vojno poročilo komunistov iz Buera ugotavlja, da se južno od Lippe ne nahajajo še nikake vladne čete, pač pa so poskusile več izpadov čez Lippe pri Dorstenu, kjer so rdeče čete podrle prometni most. Ti izpadi in poskusi pa so bili s krvavimi izgubami za vladne čete odbiti in udušeni.
Dunaj, 31. marca, (izvirno.) Po poročilih iz Berlina ie položaj v Nemčiji zopet jako resen. Vsled odredbe vlade, da se mora komuniste pripravite z orožjem k udaji, se je polastil neodvisnih socialistov in drugih njim prijaznih elementov velik nemir. Od vlade zahtevajo da takoj odpotegne ultimat ter ustavi vojaške operacije, ker sicer proglasijo takoj zopet generalno stavko. Kako se bodo dogodki nadalje razvili še ni znano.
Republikansko gibanje na Danskem.
Dunaj, 31. marca. (Izvirno). Kakor poročajo iz Kopenhagena je na celem Danskem v teku močno socijalistično gibanje, ki stremi po odpravi kraljestva ter proglasitvi republike.
Dunaj, 31. marca. (Izvirno). Iz Kopenhagena poročajo da so izdali socijalisti na danski narod manifest ki pravi med drugim:
»V najkrajšem času se morajo izvesti volitve. Namen volitev bodi demokratizacija ustave, vzpostavitev republike ter uvedba samo ene enotne zbornice. Volilno pravico morajo dobiti vsi od 21. leta dalje. Doseči se mora enoinost ustave ter enkrat za vselej napraviti konec temu, da bi se kak kralj po svoji volji igral z narodom.	i
Ribarčeva demisija sprejeta.
LDU Beograd, 31. marca. »Politika« poroča: Minister za trgovino in industrijo Stojan Ribarac, ki je, kakor znano, takoj po sestanku narodnega predstavništva predložil ostavko kot minister, je sedaj ponovil svojo zahtevo, naj se sprejme njegova ostavka. Vlada je včeraj sklenila, da mu prošnjo izpolni. Na njegovo mesto kot minister za trgovino in industrijo bo prišel dr. Momčilo Ninčič, ki ga bo v pravosodstvu zamenjal član skupine Ribarca.
Pred Pasičevim prihodom.
LDU Beograd, 30. marca. »Politika« piše o notranjem položaju: Včeraj ni prišlo do nadaljnjih korakov za dosego sporazumaj
Splošno se pričakuje Pasičev prihod. Nade- '; jajo se, da bo Pasic prinesel v pogajanja j več pomirljivosti in popustljivosti. Vladne stranke stojijo še vedno na stališču, da mora biti ministrski predsednik radikalec, ftiesto notranjega ministra pa naj bi dobil demokrat-Kar se tiče vprašanja hrvatske pokrajinske vlade, sodijo vladne stranke, da bi bilo najbolje, ako bi hrvatski ban postal dosedanji podban dr. Potočnjak. Demokratje računajo s tem, da bo vlada gosp. Protiča po sobotni seji narodnega predstavništva odstopila iq mislijo, da se bo potem laglje dosegel sporazum. Mnogo poslancev je že odpotovalo domov. Obe skupini želita velikonočne praznike izkoristiti za svoje strankarske svrhe.
Iz prve seje novega zagrebškega občinskega sveta.
Zagreb, 30. marca. (Izvirno). Na včerajšnji prvi seji novega občinskega sveta je prišlo do burnih nastopov proti frankovcem. Najostreje so nastopili proti njim komunisti, ki so se združili z demokrati v skupen blok. Ko je hotel prečitati Prebeg izjavo, mu jo je neki komunist iztrgal iz rok ter raztrgal na drobne kosce.
Demobilizacije dopustnikov.
LDU Beograd, 30- marca. Vojni minister je izdal naredbo, da se onim vojnim ob-vezancem, ki se sedaj demobilizirajo in se nahajajo na dopustu ni treba vračati k svo-svojim poveljništvom, da se jim na eni strani prihrani nepotrebno potovanje in se na drugi strani olajša železniški promet.
Za ojačenje našega denarja.
LDU Beograd, 31. marca. Vsled sklepa min. sveta je finančno ministrstvo poslalo Narodni banki izpisek državnih domen, ki bodo poleg kovinske podlage, zahtev v tujini in aktiv Narodne banke služili kot supergarancija in zavarovanje novčanic, ki so bile izročene prometu. Na ta način bo izdatno ojačena podlaga naših novih novčanic. -
/
Razširjena novačenja.
LDU Beograd, 31-marca. Vojno ministrstvo je pozvalo k novačenju razen letnikov
98 in 99 tudi še dva letnika onih, ki so lani bili oproščeni vojaške službe kot začasno nesposobni, in sicer skupno z osebami, ki so stare nad 20 let.
Ustavitev delovanja porotnih sodišč v Dalmaciji.
LDU Split, 30. marca. Z naredbo dalmatinske pokrajinske vlade je ustavljeno delovanje porotnih sodišč do nadaljne odredbe v vsem nezasedenem ozemlju Dalmacije in sicer glede vseh kazenskih dejanj za katera so omenjena sodišča pristojna.
Odpotovanje velike kneginje Olge iz Beograda.
LDU Beograd, 31. marca. Včeraj je odpotovala v Kodanj velika kneginja Olga, sestra ruskega carja Nikolaja, ki je bivala nekoliko dni v Beogradu kot gost regenta Alexandra. Na kolodvor so spremili kneginjo številni ruski in naši višji častniki.
Slov- mestno gledališče.
Repertoar tekočega tedna:
V sredo 31.: »Kristova drama«. Ab. B—32.
V četrtek, petek in soboto zaprto.
V nedeljo 4. aprila popoldan ljudska predstava ob znižanih cenah »Kristova drama«. Zvečer: »Ha-sanaginica«. Ab. A—32.
V pondeljek 5. popoldan dijaška predstava ob znižanih (dijaških) cenah »Kristova drama«. Zvečer »Knjiga za pritožbe«. Izven abon.
V torek 6.: »Gospodje sinovi«. Ab. B—33.
Okrožni zdravnik
dr. Mie
bivši večletni sekundarni zdravnik na kliniki za notranje bolezni na ženski kliniki in na kirurgični kliniki v Gradcu
ordinira v Št. liju v Slov. gor.
vsaki dan od 8.—12. ure dopoldne.J 3—2
Prodam
enonadstropno hišo z velikim dvoriščem in velikim vrtom (14 jstrank) na prometni Tržaški cesti v Mariboru. Oblastveno koncesi-jonirana posredovalnica za obrat z zemljišči Karl Troha, Maribor, Aleksandrova ulica št. 30.	3—2
Razglas.
Izdaja: Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik: Fr. Voglar.
Tiska »Mariborska tiskarna d. d.«
Odda se
pod zelo ugodnimi pogoji v novoustanovljenem „Oficirskem domu“ v Mariboru
restavracija in kavarna
v najem. Pismene ponudbe do 10. aprila je poslati adjutanturi 45. pešpolka v Mariboru,
kjer ee tudi dobe potrebna pojasnila.
Vsled povišanja dnevnin in voznin, kakor	tudi	stroškov	za vzdrževanje	orodja,
smatra mestni magistrat potrebno, pobirati za izvoz fekalij s pneumatičnimi aparati od 1. aprila 1920 naprej za tono z eno cevjo znesek K 25’—.
Istočasno se zviša podjetniku ]. Nendlu v Pobrežju tarif za izvoz fekalij iz greznic kakor sledi: za	1	tono,	vsebina 100 litrov,	na K	8’—
>	1	»	»	200	»	» K	10 —
»	1	»	»	300	»	»K	12’—
Mestni magistrat Maribor, to 26. nam 1920
Vladni komisar:
Dr. Leskovar, s. r.
Inserati
v
»Mariborskem delavcu"
imajo vedno
S^velik uspeh! 'SZ
Ne zamudite torej ugodne prilike!
Mariborska eskompfna banka
v Mariboru, Aleksandrova cesta 11
Podružnice: Murska Sobota in Velikovec.
• ( Sprejema: Vloge na knjižice, na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Eskontira: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Daje kredite: Pod najugodrjejšemi pogoji.
Izdaja: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu-in inozemska mesta.
Daje predujme: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Prevzema: Borzna naročila in jih izvršuje najku-lantneje.
:®=
30=3 C