Štev. 28.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
15. julija 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popust od 5% do 40%.
Govor poslanca Vlado Pušenjaka v parlamenti.
Naši slovenski i horvatski kraji majo pravico, pritožüvati se, da se vláda premalo briga za šole, ceste, železnice, bolnice, za zadrüžništvo, da premalo skrbi za napredek obrti, trgovine itd. Zahteva po avtonomni je pravična že zavolo toga, ar bi posamezne pokrajine skrbelo za te namene v vnogo vekšoj meri, kak pa to dela držáva, kak tüdi zavolo Prevelke obreme-nitve slovenskih krajov.
Dohodki države se delijo v splošne i špecijelne dohodke. Splošni dohodki v zneski 2 milijardi ,488 milijonov dinarov so ne razdeljeni po pokrajinah i zato je nemogoče povedati; kelko teh dohodkov odpadne na vsakšo pokrajino. Što pa pozna razmere v Sloveniji t zna, da mamo v Sloveniji nekaj industrije, tisti tüdi zna, da potrebüjemo na Slovenskom vnogo več, kak indri, da so dohodki države iz carine i trošarine vnogo vékši kak v drügih pokrajinah. Mi znamo, da plačüjemo vnogo več kak nam ide po števili lüdi.
Špecijalni dohodki iz neposrednih dač, špecijalne trošarine i taks, so v proračuni določen! za Srbijo z 263 milijoni dinarov, za Slovensko pa. štero ma komaj 1 milijono prebivalcov, z 92 milijoni dinarov. Že tű vidimo, dá plačüjemo y vekšoj meri, kak nám ide po števili prebivalcov. Ešče bole pasé tou vidi; či igračo nama,; kelko je plačala teh dohodkov v 6 mesecih Srbija i kelko Slovenija. Srbija je plačala 141 milijonov dinarov, Slovenija pa 79 milijonov. Či to zračunana v procent!!, vidimo, da je Srbija plačala v O mesecih 53. procente, Slovenija pa 95 procentov, to je za 32 procenta več kak Srbija.
Ka se pa tiče neposrednih dač, vidimo, da je za Srbijo določenih 158 milijonov dinarov,, plačala pa je Srbija v 6 mesecih 72 milijona dinarov, to je nekaj menje kak odpadne na polovico leta, Za Slovensko pa je določenih 44 milijone dinarov: plačalo pa se je v 6 mesecih 42 milijoni dinarov, skoro telko kak odpadne na celo leto.
Špecijalna trošarina se je v proračuni določila za Srbijo v 1 milijono dinarov.
Plačalo se je pa v 6 mesecih 943 milijone dinarov, za Slovenijo jé pa določeno 2 i pol milijonov dinarov,j plačalo se je pa v 6 mesecih 6 milijonov 100 jezer dinarov, to je skoro trikrat telko kak določa proračun.
Iz toga se vidi, da so ne prazni guči, či se pritožüjemo, da več plačüjemo, kak nam ide v proračuni.
Kak pa odpadnejo ta plačüvanja na vsakšega človeka? V Srbiji odpadne na ednoga človeka 63 dinare, v Sloveniji pa 88 dinarov, to se pravi, ka na Slovenskom pride na vsakšega človeka na leto za 26 dinarov več dače kak v Srbiji.
Zdaj pa pogledajmo, kak so plačali lüdje v Srbiji v teh 6 mesecih špecijalne dače. Na Srbskom pride na glavo 34 dinare, v Sloveniji pa 75 i pol dinara. Na Slovenskom zato plačamo več kak dvakrat telko na glavo. Mislim, da je bilo zadosta, da smo v 4 letih več plačüva li, kak nam je šlo. Zadnji čas je, da se nam dajo iz državnih penez krediti za naše gospodárstvo.
V zvezi z avtonomijov zahtevamo tüdi samostojnost v penezah. Vsakša pokrajina naj telko da za državo, kelko na njo odpadne po števili prebivalstva, drüge dohodke pa naj porabi Ža svoje potrebe. Vsakša pokrajina bo plačüvala telko dače, kelko , bo mela Potreb. Vsakša pokrajina bo mela telko i takše šole, telko i takše ceste I železnice, telko i takše bolnice, telko i takše gospodarske naprave, kelko de jih sama vzdržavao. Vsakša pokrajina bo zvršila telko i takša pobogšanja zemle i regulacijo vdd, kelko de za to plačala.
Prava bratska lübezen zahtevle, da se že ednok konča Zapostávlanje edne pokrajine za drügo, da bo že ednok konec Prevelke obremenitve edne pokrajine na hasek drüge, da se že ednok dokonča ona neednakost, štera je glavni vzrok nezadovolna, Či bo mogla vsakša pokrajina sama skrbeti za svoje potrebščine, se bodo pokrajine med seboj* vganjale, štera bi mela lepše življenje za lüdi i to bo samo v hasek državi.
Strašni terhi legli na naše ljüdstvo.
Glavni krivci prejšnja vlada i pred vsem Radič.
Prejšnja radikalno-demokratska samostojna vláda je tak slabo gospodarila, ka na vnoge vnoge stomilijone je dtf čita v državnom proračuni za mesece junij—julij—august. Zavozili so popolnoma vladna kočija, a po pravici povedano kor-tešacije so Požrle tisto, ka nam zdaj fali. Naši Volilci se moro spominali, ka samo njim pravili. Pravli smo njim, ka tisto vino, piva, tiste kolbase i pečenke, ka so radikali-samostojni i demokratje plačüvali pri kortešaciji, pravili smo vam, da v kakšoj drügoj priliki mi to vse krvavo nazaj plačamo. I ta prilika je prišla. Vlada je stavlja predlog, ka na to celo leto nazaj se more eta dača plačüvati. Ne zosagajte se, eta: dača od grünta je povékšana za 500% to je šestkrat tak velika kak dozdáj. To teliko pomeni, ka če
si ti, dragi Radičov volilec, dozdáj plačüvao sto koron dače od grünta, boš zdaj mogo plačati šeststo koron. Pa to ešče nej zadosta. Od haskov boš mogo plačati to leto 30®/o več. To je če si meo dače od haskov dvejezero koron dozdáj na leto, boš odsegamao mogo plačati dvejezero šeststo koron. — Pa razveseli se, ki si nebesa čakao od Radiča, dobo si ešče tretja nebesa. Ta nebesa se zovejo: kuluk. Ne kukuk, nego kumk, štera sirska reč slovenski pomeni: gospočino. Nekda si hodo po 2-3 vöre daleč kšenki gospočino slüžit grofom, zdaj boš mogo na leto dvakrat vsele sedem dni na lastne stroške, z svojov márof hoditi državne ceste popravlat. Milione dače plačaš naravnost na ceste, milijonarje ti pokvarijo z svojimi automobili ceste, i
zdaj ti Siromaški človek boš je mogo popravlati na lastne stroške, z lastnimi rokami i penezi. Bogataš se lejko odküpi, ar dohodke-dohodke, štere si slüži pri tvojoj živini, tvojoj pšenici, tvojoj stvari, ti boš pa roboto kak negda.
Ne pitaš po čidoj dobroti? Ne pozabil Radič ne je prišo z svojimi 68 poslanci, ka bi te krivice zabrano, Radikali (Benkova stranka) i Nemci so pa vse to zglasali. Demokratje (Küharva stranka) i Samostojni (Hartnerva) so pa k tomi pripomogli, gda so bili na vladi — a naša mala stranka se je borila proti vsem tem krivicam do zadnje kaple krvi i proti njim glasala, a preglasana je bila, ar je več strank želelo, ljüdstvo tvoje terhe, kak pa tvoje olejšave. — Gda te dragi Volilci globoko mögli v žep ségati, zmislite si na Radičovo vilo, gde se je on V mehkoj posteli kobacao i fino jo pa pio, gda bi lejko zabrano té krivice, a ne je je šteo. —
Slovenski narod.
Nega menda naroda, Šteri bi bio tak duga leta pod tüjim gospodstvom kak je to ravno se godilo nam Slovencom. Nekda pred jezero leti so meli naši očaki svojo zemljo, štera je bila svobodna, štero so si oni z veseljem cbdelovali. Imeli so oni vojevode iz svoje, Slovenske krvi, bili so resan gospodari svoje proste zemlje. Potem pa duga leta, štera so bila kak oblaki nad našov zemljov, šteroj so ne püstili miloga sunca, da bi nam zasijalo inam razvedrilo naša mračna čela, leta sužnost! so uničiivala naš slovenski rod. Zgübiti smo vnogo, naša domovina se nam je vedno krmila, naši bratje so se potüjčevali, sovražnik je prihajao vedno globje i globje v naše narodno telo. Itak se je pa zadnji čas vzdigno slovenski narod, začno se je zavedati svojega življenja i si je potu? gao na noge. Delo je bilo blagoslovleno i Slovenci smo si v kratkom vremeni spravili spoštüvanje pred celim Svetom. Prišlo je k nam novo življenje v vseh pogledih. Začnoli smo se razvijati z neverjetnov hitrostjov v kulturnih, gospodarskih i tüdi v pol tičnih razmerah, da smo bili trctji narod v bivšoj Austriji. Imeli smo izvrstne može, šteri so tak spretno znali voditi slovenski narod, da je naravnost čüda kak se je naš narod pospeo v kratkoj dobi v vrsto najkulturnejša naradov.
Čakali smo i se radüvali, da pride za nas svoboda i te bo prilika, da Šče več včinimo, da Slovenec s svojim bistrim umora hitro Stepe iz sebe ostanke potüjčevanja i bo napredevao, da bo si s tem tüdi življenje napravo mnogo bolj prijetno. Istina prva leta oslobojenje so obe-čavala nekaj. Ali zdaj pa so naši načrti v nevarnosti, da se nam ne posreči jih izpuniti. Prle nas je ovirao sovražnik i tüjce, a tem bolj žalostno je, da nam zdaj brani naš napredek lasten brat. Ešče hüjše, slovensko ljüdstvo ma samo med seboj takše ljüdi, šteri so proti njegovomi napredüvanja šteri aldüjejo njegove pravice, samo da se s tem priküpijo »velkim gospodom.*
Den za dnevom opazüjemo kak se nam jemlejo pravice i se nam nakladajo terhi. Belgrad, tisti ne nasiten kraj nam šče požreti vse. Gotovi gospodje mislijo uporabiti priliko; iz prečansklh krajov potegnoti kak nájveč, samo da bo se njim dobro godilo. Hüdo more biti Slovenci, kda šte po novinah kak se je delao s proraču-nom i z davkami. Slovencom ne trebe nikaj za šole, ne za ceste, ne za bolnišnice itd. Slovencom trebe vzeti i uničiti njihovo gospodárstvo, njihovo industrijo, zato zapelajo tobačno tovarno v Ljubljani, zato delajo neprilike vsem Slovenskim podjetjam, da se vse centralizma. Slovenci Živijo dobro? zato naj plačajo davke. Vse ga toga pa nemajo Srbi, zato trebe vse spraviti ta, da se potli ednok že vse zvednači.
Tak si mislijo i delajo gospodje radikali v Beogradi, ravnotak demokratarji. Istina za nje to ne bi bilo ravnotak slabo, celo ešče preveč
2
NOVINE
15. julija 1923.
dobro, eli ka pravi na to slovensko ljüdstvo, to je drügo pitanje. Slovenski narod pa zahtevle svojo ne odvisnost, svojo prostost. Slovenci pa toga nemremo trpeti. Mi se ščemo naprej razvijati, neščemo zaostanoti. Ne püstimo pa tüdi iz sebe vleči kože. Mi, ka mamo, smo si to pripravUi z žüli i zdaj nam naše trüde naj drügi vživlejo v to privoliti mi neščemo ! Slovenski narod je prestao vnogo, v trplenji i po-menjkanji je živo eli ne je obvüpao, borio se je vsigdar za svoje pravice. Tak se šče tüdi naprej, dokeč ne dosegne svoje želje, svoje avtonomne Slovenije. Znamo, da je samo tű naša rešitev, da se ne pogübimo. Pometmo s centralizmom i z vsemi tistimi, Šteri ga podpe-rajo. Samo, Slovenci, med nami mora biti složnost, moramo vküpdržati i potem nega tiste sile, da je mi ne bi mogli premagati. Či ščemo ednok boljše živeti, bojüjmo se do zadnjega za autonomijo Slovenije.
Domača politika.
Seja vodstva Slovenske lüdske stranke ali Kmečke zveze v Celji. V nedelo, dne 8. julija Preminoči tjeden so sé zbrali iz vseh krajov Slovenije zavüpniki, poslanci i drügi možje naše stranke, šteri so zastopali celi Slovanski edenmilijonski narod. Pogučavali so se tű v imeni celoga slovenskoga naroda, ka i kak delati doma, najbole pa v parlamenti, da bo na najvekši hasek slovenskoga lüdstva. Pogovarjali i posvetovali so se na stotine tistih, ki poznajo slovenski narod, kakšo politiko naj vodijo naši poslanci', da od edne strani zabranijo strašne krivice, štere so se delale našemi narodi že štiri leta, od drüge strani pa, da pripomorejo kak nájveč pravicam, ja vsem pravicam našega lüstva do zmage..	/
Najprle je gučao na spravišči načelnik stranke i Jugoslovanskoga kluba, dr. Korošec. Podao je poročilo, kakša je politika naše države na zvünaj, do sosidov i kakše na znotraj do državlanov. Ka se-zvünešnje naše politike tiče, je omeno samo naše odnošaje s sosidi. — Z Bolgarijov smo prle ne bili zdobra, čiravno so Bolgari tüdi Slovani. Komaj v zadnjem časi smo se bole sprijaznili z njov, ali te je pa nastanola v Bolgariji revolucija, štera je mela najvekšo škodo i sramoto za našo državo. Tü se vidi, kak slabe politike mamo mi. Dosta držav se imenüje za naše prijatele, gda pa trbej pomagati, te nam hrbet pokažejo. — Z Madjarskov smo izda ne z dobra, to pa zavolo madjarske krivde. Komaj zdaj se Madjari nekaj malo spametüjejo i ščejo stopiti v prijatelstvo s sosidnimi državami, posebno z nami, ar bodo tak prek naše države meli pot do morja, ka bo jako dobro za obe državi, posebno pasa Madjarsko. — Albanija je mala naša sosidna držáva, s šterov smo tüdi ne, v najbogšem prijatelstvi, to pa zavolo toga, ar nas Italijani jako sovražijo i zato hujštijo na nas vse države, štere li morejo, tak posebno malo Albanijo. — Z Italijov smo bili dozdáj bar na zvünaj preci zdobra, ar ltalijani bole Skrivoma delajo proti nam, ka pa naši politiki ne vidijo ali neščejo viditi. V zadnjem časi pb se je naše že itak malo prijatelstvo do Italije poslabšalo. To pa zavolo Reke, štera je prle spadala k Madjarskoj i v šteroj živi vnogo Jugoslovanov. Ar bi Italija strašno rada mela sama te lepi varaš, naši ga pa ne bi radi püstili, se Italijani pripravlajo cilo na vojsko
proti nam. Drügi sosidje so zdaj z nami zdobra, ali samo gledajo bole ne svoj hasek. Tak nemamo mi na zvünaj niti ednoga pravoga prijatela, na znotraj pa tüdi nega mira, ar samo Srbi ščejo vladali i v istini vladajo tüdi samo oni, za Slovence pa le žmetno kaj dobijo edino naši poslanci, šteri se morejo z vsemi močmi boriti za pravice slovenskoga lüstva; za Horvate pa ne skrbi níšče, oni so dani na milost i nemilost vlade, štera ravna z njimi kak šče.
Zato šče naš narod meti avtonomijo, da bb vednaki v vseh pravicah Srbom, da bo sam vladao sebe i ne da bi drügi z njim ravnali. I te misli, te želje, te njegov pravičen boj slovenski narod nikdar nede zapüsto, čiravno bodo strelali njegove voditele. Zato bomo gotovo prišli do lepše slobode, do avtonomije. Samo dugo dugo de se šče trbelo boriti. Zmagali pa bomo ne s pomočjov zvünešnih držav, ar te se ne mešajo v našo notranjo politiko i gledajo samo za svoj hasek, nego zmagao bo slovenski narod zato, ar ma sam moč v sebi, ar lübi slobodo, ar je te naš boj z.a avtonomijo pravičen, ar nam bodo pomagali Horvatje, šteri pa morejo voditi bole pametno politiko, kak jo vodijo dozdáj, ar Radičova politika škodi nam, najbole pa škodi Horvatskomi narodi. Samo, gda bo Radič inači, bole pametno delao, ali pa horvatski, narod spozna slabo politiko Radiča i ga zato zapüsti i si zberé novoga voditela, komaj te bomo zadosta močni za našo zmago. 1 kak nam bodo te v pomoč Horvatje, tak nam že zdaj pomagajo tisti poslanci drügih strank, šteri so tüdi za avtonomijo. Tak posebno Muslimani, Bunjevci i Črnogorci.
Ar se zato Srbi ešče" neščejo sporazmiti z nami i s Horvati, smo se itak malo bole približali horvatskomi národ! i tak k Radiči, šteri zdaj čiravno nesrečno, pa itak zastopa horvatski narod. Približali smo se pa Radiči samo zato, da njemi raztomačimo svoje stališče, mogoče se bo spametjávao i bo začno z nam* vküp inači delati za avtonomijo.
Zato smo šli mi v Beograd, ar tak itak preci pomagamo slovenskomi lüstvi, Tü v Beogradi smo najprle napravili i dősegnoli to, da so ne prišli na vlado demokratje, ar či bi se to zgodilo, bi bila pot do avtonomije najmenje ešče ednok tak duga S tem. da smo šli v parlament, smo dosegnoli od edne strani vse tiste pravice, štere ma zdaj' slovenski narod, horvatski jih pa nema i zato je pri nas dosta bogše kak na Horvatskom, pd drüge strani pa so naši poslanci tak dosta i tak pametno delali, gučali i kritizirati v vladi, da se'je mišeo’ za avtonomijo dosta bole razširila. Cilo radikalni poslanci so Vnogi za avtonomijo i cilo krao sam je bole za njo, kak ne. Že iz toga sledi, da bomo zmagali mi, samo dugoga boja šče bo trbelo.
Predsednik Jugoslovanskoga kluba je je povedao, kak se bomo vojsküvali šče naprej za avtonomijo. Slovenci smo narod i ščemo ostati narod, sloboden. narod. Povedao je, da Slovenija nikdar ne zapüsti naše krajine, nego da hüde Slovenci vsigdar vküp delali eden za drügoga; naši prijateli pa bodo Horvatje i Srbi, a ne drügo kak samoj prijatelje, ne bodo nam gospodarje. Što inači, misli, je ne dober Slovenec.
Po tom poročili dr. Korošca so se dugo tanačüvali najvučenejši,možje slovenskoga naroda, kak se naj dela v bodoče za naše lüstvo.- Nazadnje so sklenoli i razglasili sledeče: V jesen se ešče ednok zberejo vsi zavüpniki celoga slovenskoga naroda, do toga časa pa se bodo
vršili shodi na vseh krajih Slovenije, da se tak ešče bole spozna volja slovenskoga lüstva. Zdaj itak pridejo počitnice v parlamenti, gda se v Beogradi itak nede delalo do jeseni. Naši poslanci bodo se šče naprej nevstrašeno vojsküvali na vseh straneh za pravice slovenskoga lüstva, v jeseni bi se pa potem, prle kak se opet vküp spravi parlament, lejko začnolo z novim delom, takšim, kakšega žele slovensko lüstvo.
Vsi navzoči na tom spravišči so bili popolnoma zadovolni z našimi poslanci i so se v imeni slovenskoga lüstva zahvalili za njüvo delo i ešče nadele zavüpali celi slovenski narod na njih. Posebno so se zahvalili g. dr. Korošci, ki je gotovo zdaj najvekši Slovenec, ki se telko bori i vojsküje pa tüdi trpi za slovenski narod kak ešče níšče v zgodovini slovenskoga naroda.
Svetovna politika.
V Lozani so se komaj nekaj pogodili s Törki. Tak je nazaj postavleni red i mir na vzhodi. — Za mir i sporazum z Nemčijov se tüdi jako dosta dela, ar je to na škodo celogo sveta, ka zdaj delajo Francozi z Nemci. Tüdi rimski oča papa so se oglasili za to i so pozvali vekše države na sveti, posebno Francosko i Angleško,. da se naj pravično pomirijo z Nemci. Tüdi tanače so dali, kak se to lejko napravi. Gotovo je, da se bodo vršila pogajanja, ka nede dugo i tak bo pomali postavleni nazaj svetovni mir i red.
Glasi.
Slovenska Krajina.
G. Bistrica: Za prekmurske dijake so darüvali v kronah: nabirale so: Plej Magda, Kelenc Marija i Ütroša Bara. Jožef Ritlop 6, Küzma Treza 8, Küzma Matjaš 5, Vučko Pavel 10, Jakšič Matjaš 20, Vučko Antonia 8, Kolenko Franc 4, Tivadar Marija 4, Domjan Jožef 20, Vučko Ivan 8, Lebar Martin 10, Vučko Štefan 25, Smodič Gizela 5, Smodič Martin 9, Vučko Jožef 8, Tkalec Kata 10, Vučko Martin 5, Balažič Štefan 20, Frank Géza 4, Gjörek Jožef 6, Vučko Martin 40, Kreslin Ana 20, Mataj Magda 20, Balažic Ivan 12, Marič Štefan 16, Ütroša Bara 6, Jakšič Marta 10, Jakšič Janoš 8, Herman Ivan 4, Čizmazija Verona 4, Vučko Kata 8, Vinčec Martin 4, Hozjan Martin 8, Gjura Jožef 6. Spiclin Ana 4, Gjura Marija 3, Vučko Matjaš 16, Balažic Ana 10, Rovrenčec Marija 4, Ciglar Ivan 6, Vučko Treza 4, Copot Magda 4, Balažic Orša 20, Klajderman Stefan 12, Kelenc Štefan 8, Smej Jožef 4. Balažic Marija 4, Dunko Jožef 3, Tkalec Ana 8, Horvat-Sabo Ignac 24, Ütroša Štefan 4, Gjörek Marija 10, Žižek Kata 4, Perša Anton 4, Copot Štefan 4, Kuštec Stefan 6, Gjura Ana 4, Gábor Ignac 4, Copot Ana 4, Kuštec Matjaš 6, Kuštec Matjaš 6, Kuštec Ivan 4, Raj Ivan 12, Ifko Jožefa 5, Vuk Jožef 3, Magdič Matjaš 10, Kohek Ana 4, Kelenc Pavel 4, Vučko Martin 8, Vučko Ivan 4, Cigan Jožef 4, Glavač Ivan 10, Glavač Marija 4, Tkalec Marija 10, Žalig Štefan 4, Balažic Ivan 5, Lebar Regula 4, Krampač Štefan 20, Vučko Magda 4
Fabijola
ali
Cerkev v katakombaj.
I. Mir.
Krščanska hiša.
Fabijola je zapazila tö; pravila: »nepremišleno sem gučala. Bojim se, da ne bi zbüdila neltibih bridkih spominov vašemi dobrotlivomi srci. Prosim, odpüstite mi, dragi Kromacij, le gučiva od koga drügoga. — V istini sem dnes prišla k vam, da bi zvedila za kakšega Človeka, ki bo šo v Rim. Prle ste mi povedali, da šče iti moj öča v Azijo; od toga sem tüdi že od drüg h strani čüla nekaj, zato bi njemi rada poslala pismo*) i ga prosila, da se naj oglasi pri meni prle' kak odide, da ne odide mogoče brez vsakše šlo ve."
,,Kak nalašč 1 Pri meni je mladi Človik, ki šče iti zajtra v mesto. Hodte z menoj v knjižnico i napišite tam pismo; mogoče nejdeva tam tüdi toga poslanika."
Kromacij pela Fabijolo v knjižnico. Pri stoli je sedo‘mladenec iprepisüvao iz velkoga zvezka. Gda zagléda tüjinko, Zapre knigo i jo položi na stran.
*) Te je šče ne bilo post, kak dnes I pisma so pošilali po plačanih poslancih ali stik.
„Torkvat," njemi pravi Kromacij, »eta gospodične bi rada poslala pismo svojemi oči v Rim.”
,,Jako veselilo nje bo, či morem podvoriti gospodični Fabijoli ali njenomi blagom! oči.
„Ka jo poznaš?“
„V svojih mladih -letah sem slüžo blagoga Fabija v Aziji, kak tüdi že moj oča pred menoj, sledkar sem pa zavolo betega zapüsto njegovo slüžbo.”
Na stoli je ležalo nekaj falatov tenkoga pergamena papira vednake velikosti, pripravle-noga mogoče za kakšo knigo. Starček dene eden falat pred Fabijolo s pripravöv za pisanje. Ona napiše nekaj vrstic, zidi! vküp, poveže z nitjov, potrdi z voskom i pritisne svoj pečatnik na to. Ar je zdaj šče ne znala, kak bi plačala poslanca, Vzeme ešče drügi falaček pergamena, napiše si nanjega ime i stanüvanje mladenca, i ga dene k sebi. Zaistino po očetovsko je bio genjen Kromacij i Fabijoli se, je tak vidilo, da jo pogledne tak milo, kak, či bi zadnjikrat gučao z njov. Ali Starčeki je nekaj drügoga težilo srce. ,,Kak blaga düša," si misli; .ali naj pogane v tmici poganstva ? Kelko sadü]' bi prinašala, či bi joj posvetila svetloba svete resnice; ne sme več ostati taki" — Pa itak ge je zadržavam sto i sto reči, da bí se joj razodeó.
Zdrava, draga Fabijola, Zdrava," so bile zadnje reči ganjenöga starčka, stokrat boj blagoslovlena z blagoslovom, šteroga zdaj ešče ne Poznaš I"
Tüdi Rimlanko so genole te skrovnosti reči prefekta, gučane s tak milim glasom.
Pred vratami jo Stavi Torkvat : „Ne zamerite draga gospodična, da vas zadržavlem, ví bi gotovo radi, da pride pismo kak najprle v Rim-?”
Seveda. Dosta mi je na tom, da ga dobijo oča prle kak je mogoče.*
či je tak, vam mogoče non mogeo toga včiniti; jaz nemrem inači potüvati." — Pri teh rečeh njemi ponüdi puno žačko. Friško i smejoč se, jo zgrabi mladenec i hitro odide. Nikaj se je ne dopadno te Človik Fabijoli j, Čüdila se je, kak je prišeo v drüžino blagovolnoga človeka.
Veselilo pa jo je tüdi, da se ga je lejko rešila z zlatom i se jetakznebila vseh nadalnih dužnostij do njega. Zato vzeme listek, na šteroga si je zapisala poslancovo ime, da ga raztrga, — ali naednok zapazi tüdi na drügoj strani nekaj zapisanoga. Čte i čte, ali teh reči je ešče ne naišla .zapisani!! v niedni knigi: Jaz pa vam povem: »Lübite svoje sovražnike, dobro napravile tiste, ki vas preganjajo i obreküjejo, da te deca svojega očo, ki je v nebesah, šteri dajá svojemi sunci vzhajati nad dobrimi i hüdobnimi i dežüvati na pravične i krivične 1“ _
Što more popisati Fabijolina čütila, gda premislo je te reči ? Čide so te reči ? Kakšega grškoga ali rimskoga modrijana so ne!
Ali so samo domišiija, ali so istina? Ali majo v sebi najvekše Ponižanje, ali so samo
15. julija 1923.
NOVINE
3
zlata pena? Ščem — li pitati Siro, njoj pokazati? Pa itak, zakaj? Vej ne razmim njenih misli, nemogoče se mi vidijo njeni navuki. Naj jih veter odnese, da si nišče več nade belo glave ž njimi !“
I zafrfrao je listič po vetri; ali včasi zatira zakriči: „Förmijo, Formijo, poberi mi listič, ki je vujšeo l"
Kočijaž joj ga prinese, i djala ga je opet notri, tak so ležale zdaj zlate reči v njenom srci, štero je bilo zdaj mirno i pokojno do domi.
Prestrašena ovca.
Drügo zajtro je stala jako rano pred Kro-macijovim poslopjom mula pripravlena za Toikvata i na njoj mali pak z vsem njegovim imanjom. Prišlo je dosta prijatelov, da od njega slove vzemejo; edni ga opominjajo, da naj ne pozabi na velke milosti, štere je prijao od Boga, i na svoje pozvanje, ka je tüdi v istini oblübo; drügi so ga prosili, da naj püsti vse prejšnje navade i znance, ali so njemi pa kaj maloga darüvali za pot, ar je bio sirmak.
Nazadnje je prišeo dühovnik Polikarp i ga opominjao z živov rečjov, naj se varje svojih čiravno malih, pa itak nevarnih hib, da odloži lahkomišelnőst, štera se je večkrat prikazala na njem; i da se naj bole vadi v krščanskih jakosti. Torkvat je oblübo vse, küšno dühovnik! roko, poklekno i prijao njegov blagoslov. Dale.
Darovniki iz Sr. Bistrice: Kohek Matjaš 8, Györek Emilija 2, Balažic Verona 20, Rebrica Štefan 20, ,Gyura Ana 6, Hren Ivan 40, Tratnjek Marija 6, Stro. Marija 20, Vučko Magda 4, Kohek Katá 6, Žalig Treza 4, Kustec Marko 4. Darüvali so v kronah. Ivko Ana 3 K. Nabralo se je tüdi lVa kg. zabele, graha 14 kg. Belic 72 kom.
Pesja besnost v Prekmurji. Dne 24. VI. se je priklato nekši dozdáj nepoznani pes najbrž iz Vogrskoga, šteri je bio besen i je zgrizeo okrog 30 psov v okolici Gornje Lendave. Potem je zbežao na austrijsko. — Dne 28. VI. pa je bila ugotovljena pesja steklina pri ednom psi v Moravci. Dozdaj je že tak bilo v Prekmurji 12 slučajov zbesnelosti psov.
Velka tolvajija v Črensovci pri Kolenko Ivani trgovci so neznani tolvaje 6. jul. noč vdrli skoz okna v trgovino i odnesli večfele plačene robe, robce i drüge drobne stvari do 15.000 Dinarov vrednosti..
Bratonci. Redko mine nedela, ka ne bi krv tekla v krčmi pri ,,Sraki* v Bratoncih. Tak je tüdi 1-ga julija prišlo do krvavoga bitja med Horvatovlmi dečki i med Matjašom Üllen. Matjaš Üllen je štirikrat smekno Pavla Horvata bivšega občinskoga tajnika, ki se zdaj s smrtjov vojüje, a njegoviva brata pa Üllena take z bila, ka je dugo časa v mrtvo ime ležao. Beltinski Zdravnik je imeo celo noč delo, dokeč je težke .rane vküper zašiö. — Opozarjamo višje kroge, da naj majo več skrbi na to krčmo. Celi doködki so se godili po policijskoj vüri.
Slabo so naleteli. V nedelo noč so vdrli tolvaje v Črensovcih v klet dve arendaškinj. Ka sirote nemajo kaj meti v kleti to bi tüdi tolvaje lehko znali, tak so pa našli samo kmico v kleti, za odnesti pa nič.
Popravek. V zadnji štev. Novin smo pisali od nikšega šikaniranja na Austrijski meji od strani stražnikov. Od dotične stranke smo se informirali i zvedili, da je dotični Stražnik po-' polnoma po Predpisi postopao, ar sta dečka preci pozno okoli 10. vüre prišla k granice i zato jiva Stražnik zavrno i ne püsto prek. Popolnoma prav je meo. Prek granice se püšča samo od sunčnoga izhoda do zahoda, či glih, ka što ma legitimacijo. To v vednost.
Zakoj so „Novine“ pozvane. Socialistični list „Naš Dom“ piše, ka so Novine bole pozvane kak on, da bi pisale ..od falinga kat. dühovnikov. I to potom piše, gda je že Zgrizo kat. dühovnike. Naš list ne se je i ne bo se bojao poveüátí pravice- tüdi proti kat ‘dühovnikom, a samo iz ljübezni, to je samo te, gda to slüži düšam na hasek. Nikdar se pa ne bo držao metode veri sovražnih listov, šterih namen je vdariti po pastiraj ešče nedužno, ka bi njuve ovce prešle v nekrščanski tábor se zna z vunov i mlekom.
Pertoča. Sv. Helena. Dne 8 julija 1923. po svetoj meši se je vršo zaupni shod Slovenke lüdske stranke (Kmetske zveze). Poročao je g. Švikaršič o političnom i gospodarskom položaji. Govornik je ponosno povdarja!, s kakšov borbov se morejo boriti naši gospodje poslanci za našo Prekmursko pokrajino, ki nam Čüdno nasprotujejo cela Benkotova, Hartnerova i Küharova stranka, ki se vse te stranke iižejo Srbom, da bi te stranke prišle na vlado (kormany)! Največ kvara nam pa dela Radičova stranka, ka nejde v parlament, da bi z nami delala. On doma sedi i si hiše zida i Srbi delajo, ka sami
ščejo, ka naših poslancov je premalo. Či bi šo Radič v parlament, bi lahko cügle vzeli iz rok Srbom i bi mi komandirali. Kriv je tüdi Radič, da naši vojaki morejo slüžiti v Makedoniji i da se je porcija pozdignola na 6 krat, ar je ne prišeo v Belgrad pri sejah proti glasüvat. Konečno so zaupniki sv. Helenske fare izrazili, zaupanje našim gg. poslancom in so se zahvalili, za ves trüd, ki ga imajo v Beogradi. — Nato se je ustanovila Kmečka zveza za celo faro in so bili sledeči izvoljeni v odbor: za Okrajnega predsednika Kolmanko Jožef, župan v Venčeslava, podpredsednika Šadl Janoš, posestnik iz Pertoč, tajnika Kolmanko Ivan, županov sin v Veščeslavci, blagajnika: Ivan Grlec, posestnik v Veščeslavci 19., za občine Veščeslavci, Pertoča, Grlinci, Krašče i Ropoče pridejo po 2 odbornika. Kmečka zveza za Veščeslavce: Za predsednika Reček Jožef posestnik 29, za podpredsednika: Ficko Jožef, posestnik 39, za tajnika: Nemec Anton, posestnik 43, za blagajnika: Ficko Mihael, posestnik 52, in 12 odbornikov. Nazadnje so se vsi zavüpniki zahvalili našim poslancom za njüvo delo i so dali zavüpnico kmečkoj zvezi i njenim poslancom. — Vstanovila se je tüdi kmečka zveza za celo faro. Za predsednika je zvolen Jožef Kolmanko, župan v Večeslavci!!, podpredsednika Janoš Šadl iz Pertoče; za tajnika Ivan Kolmanko, županov sin; za blagajnika Ivan Grlec v Večeslavcih; iz občin Večeslavci, Pertoča, Grlinci, Krašič i Ropoče po dva odbornika.
Kmečka zveza za VeČeslavce: predsednik Jožef Recek, podpredsednik Jožef Ficko, tajnik Anton Nemec, blagajnik Mihael Ficko in 12 odbornikov.
Cerkvene vesti. Vlč g. August Kreps novomešnik je nastavljen za kaplana k Sv. Jürji (SzentgyörgyvÖlgy) na Vogrsko. Jožef Tivadar z Hoszuperesztega v D. Lendavo za kaplana.
Ka je mogoče v Lendavi ? Dén za dnevom čüjemo pritožbe proti Lendavskim trgovcom i krčmárom, a za Čüdo niti v trafikah so ne vednake cene cigaretom. Krčmari i trgovci navi-jajo cene eden nad drügim tak na priliko gost. Ritoper Prodaja za 25% vse dragše kak gost. Deutsch, a kavarnar Vukan davle tisti čas šalico mleka po 12 koron, gda jo dobimo v Zagrebi po 8 koron s tov razlikov, ka je tisti v Zagrebi küpo mleko po 12 koron liter i g. Vukan po 8 koron liter. Ešče nekaj, eden kavarnar je v Zagrebi bio kaštigan za 10.000 dinarov i 8 dni voze, zato ka je odavao šalico mleka po 12 koron, g. Vukan pa se njemi je smijao. Izda nekaj, Lendavski trgovci majo napisane cene po izložbah, samo ka to ostane,v okni, a inači se Odavle. Tak je eden bliži sosid kavarnar Vukana meo napisano ceno 300 K. a odao je po 360 K, a drügi sosid odavle petrolej po 32 50 koron, a indri ga dobimo po 30 koron. Ka je tomi zrok? Jeli mogoče nega v Lendavi žandarov, okrajnoga glavarstva (expozihrre), policije, sodnije, detek-tivov, financov? O ja — pa drügo niti ne vidiš v Lendavi! Lepo je pravo; eden domačin, da Žandari tistoga zgrabijo, šteri sam povej, ka je kradne, finance to ne briga*, Sodnija sodi, koga žandarje ta doiirajo, indri se pa sodijo bábe, štere prinesejo bilice z Madjarskoga. Gostilničar pa pravi: Jaz vse držim za traki O blažena Lendava! Naskori postanejo kavarnarje trgovci s kaputami, a krčmarje s črevlami, trgovci posta-tanejo bankirje, uradniki i obrtniki pa — goli i bosi štercil Oblastni organi pa bodo spali sen Pravičnoga. — Mi pa prosimo, da.nam Bog dá večno leto, šalato, zelje, krumple, i tak níšče ne merjé od gladi, niti ne zmrzne od zime. — Telko za dnes, ali vűpamo, da pridejo drügoč nove senzacije i reklama za vsakše vrste podjetja, za trgovce, švercare, kramare, gostilne, peke, mlinare, pa tüdi za — kupinar. — R-s.
Za Krašče: predsednik Jožef Hari, župan, podpredsednik Franc Vogrinčič, gostilničar, tajnik Štefan Vogrinčič, blagajnik Franc Vogrinčič in 12 odbornikov.
Sobota Dne 8. julija so meli Sokoli brez-vörno veselico, ki so celo noč razbijali po Soboti i kalili mir nad lüstvom, kak po navadi.
Pertoča: Kmetska zveza za Pertočo (Sv. Helena) so bili izvoljeni: Za Predsednika: Čontala Ivano župan, za podpredsednika : Mencinger Jožef, za tajnika: Rozef Štefan, za blagajnika: Nemec Ivan in 12 odbornikov.
Grlinci: Kmetska zveza za Grlinci so bili izvoljeni: Za Predsednika:; Čerpnjak Franc, za podpredsednika: Gomboc Jožef 39, za tajnika: Hanser Jožef 55, za blagajnika: Pasle Jožef in 12 odbornikov.
Ropoča: Kmetska zveza za Ropoče so bili izvoljeni: Za Predsednika: Horvath Imre župan, ■ za podpredsednika: Šörc Ivan gostilničar, za tajnika: Lenarčič Štefan, posestnik, za blagajnika: Lenarčič Štefan očé, sin in 16 odbornikov.
Zdrüženje protestanskih občin. Dneva 3. toga meseca za meli spravišče v Novom Sadi senijorati jugoslovanskih protestantov. Sklenoli
so, da se zdrüžijo v evangelsko cerkveno okrožje augsburškc veroizpovidi. Načelüvala sta po eden dühovni i eden svetni predsednik. Za za-časniva predsednika sta bila zvoleniva Gustav Adolf Vagner iz Novoga Vrbasa i Karol Weiss iz Pančove. Ustavotvorna splošna cerkvena sinoda se pozove najkesneje v dveh letih.
Država.
Zakon je zakon. Nekši naš poslanec je stopo v parlamenti pred finančnoga ministra i ga je pitao, kak bo po novom zakoni s hižnimi Posestniki. Što dobi na leto 10 jezero koron arende, more dati 5 jezero koron pa bo neseo v banko, da reši intereše. Zdaj bo pa mogeo 6 krat telko dače plačati. Ar njemi sfalijo penezi, ga bo banka prijela i njemi vse odala. Ka bo z njim ? — I minister je odgovoro: Pa ka Ščete ? Takši je zakon. Či nema, nemre plačati, či pa ma, njemi ne trbej plačati.
Svet.
Carigrad: vojaško sodišče je obsodilo 17 oseb na smrt, ar so pri zadnjoj vojni podpirali Grke.
Na Rusoskom je pravoslavna vöra jako v nevarnosti. Nega nikoga, što bi se za njo brigao. Patriarh Tihon se je odpovedao vsemi vekšemi deli, ar je slab i betežen zavolo trplenja, šteroga je mogeo prestati v vozi.
Naša država i Anglija. Naša država je dužna Angležom 4 milijarde dinarov.
Cena v Maribori: prasci 5 do 6 tjednov stari 800 do 1000 koron, 7 do 8 tjednov stari 1400 do 2000 koron, 3 do 4 mesece stari 2800 do 3400 koron, 1 leto stari 6500 do 7500 koron; na pou debele svinje 95 do 100 koron kilo žive vage, na mrtvo vago pa 110 do 125 koron.
V Zagrebi: svinjsko meso 90 koron kila, goveje meso 45 do 48 koron kila, telečje meso 60 koron kila, mast 140 koron kila, amerikanska mast 116 koron kila; cuker v kockah 95 koron, kristalni cuker 89 koron, kava od 160 do 200 koron, riž od 32 do 44 korone kila, olje 118 koron liter.
Cene silja: pšenica 1680 koron meter, kukorca 1100 koron meter, mela O 2610 koron meter, ječmen 880 koron meter, oves 1280 koron meter,
Cene penezom: 100 vogrskih koron naših 4 korone 50 filerov; 100 nemških mark 12 naših filerov; 1 lira 16 naših koron, 1 dolar 380 koron, 1 češka korona 12 naših koron, 100 avstrijskih koron 52 našiva filera.
NEMECZ JANOŠ
BAUTOŠ
v MURSKOJ SOBOTI
odáva
vsefelé železo, obijanje za rame, glažojno.
Mašine
za šivanje, sejanje, slamorezanje pa tüdi
za mlatiti po niskoj cejni.
Naznanje
vsem onim, šteri se spravlajo k zidi, prle kak bi si prskrbeli, Cement, Vapno, Železne nosilce, (Traverse) Okove (Spolarijo) in Štedilnike (Sparherde) naj se obrnejo k meni, nadale priporačam: Dobropoznate moje specijalne Garantierane kose, vsakovrstno orodje škér) za les pa za železo obdelavati. Jako točna in poštena podvorba.
Trgovina z železom
Jožef Toplak prle Marton Kálmán Dolnja Lendava, Glavna ulica 67.
Podpirajte Novine!
4
NOVINE
15. julija 1923.
Reč obrtnikom.
O priliki „Industrijsko-obrtne vzorčne izložbe“ v Maribori.
Posledice svetovnoga preobrata leta 1918 čütimo bole kak vsešerom indri, na gospodarskom poli. Prejšnje gospodarske celote so razpadnole, i so nastale popunoma različne skupine v gospodarskom življenji. Prle smo teiazlike ne čütili, ar smo to ka nam je menjkalo tű, dobili iz drügoga kraja i naopak. Dnes pa je to več ne mogoče, ar so vmes državne i carinske meje. I tak smo se znajšli v popunoma drügom položaji. Stare trgovske zveze so prekinjene, zato je trbej iskati novih doma, v lastnoj državi. To pa je ne tak lejko, ar eden drűgoga premalo ali pa sploh ne poznamo. Nastalo je zato pitanje, kak tomi odpőmoči ? Kak je veleindustrija, to je fabrikan-tje, segnola po velkih sejnjih, tak je tüdi obrtniško prisiljeno, da si pomaga z vednakimi sredstvi i to so obrtne razstave.
Kakši pomen ma razstava? — Glavni nam en vsake obrtne razstave je, da pokažejo obrtniki občinstvi svoje izdelke, da pokažejo, ka znajo, da občinstvo spozna tak, ka vse napravimo doma, ka nam je nepotrebno več uvažati iz ino-, zemstva iz tüjinskih držav, — na drügoj strani pa da dobi obrtnik odjemalce, naročila za delo I zaslüžek.
Iz toga se vidi, da razstave hasnijö vsem; obrtniki, ki razstavi i občinstvi, ki si razstavo ogleda. Ali ne je tak lejko prirejati razstave. Vse to je zdrüženo z velkimi stroški i delom. Nejde se za to, da razstavimo nevem kelko vagonov blaga, nego predvsem zato, da vsi razstavimo, da s tem pokažemo, da nas je zadosta, da krijemo s svojimi izdelki vse domače potrebe i šče mogoče za izvoz v inozemstvo. Ar čim več pridelamo doma, tem leži i bogše bomo izhajali.
Iz vseh teh vzrokov bi bilo želeti,, da se obrtniki iz cele države punoštevilno vdeležijo' »industiljsko-obrtne vzorčne izložbe," ki se vrši letos od 15 do 26 avgusta v Maribori. Razstave
se lejko vdeleži vsak obrtnik, ki ma svoj Sedež v naši državi.
Kaj naj razstavimo? — Na to pitanje, štero si nešterni stavijo, je lejko odgovoriti: razstavi to, ka znaš sam s svojimi rokami i s svojov glavov napraviti. Ne delajmo za razstavo Bog zna kak velkih na prav, nego samo edno ali dve stvari, ali tevi naj bodeta lepívi, dobrivi i finivi. Priporočati bi bilo, da bi vsak obrtnik v svojoj stroki napravo kaj novoga, ne po starih modlah, nego kaj takšega, ka je sam iznajšeo, ka se njemi vidi za moderne časi najpri-mernejše. Na lanski raztavi v Maribori je bilo viditi, posebno v tišlarskoj meštriji preci takših stvari, na priliko omar, šteri je meo tri oddelke i je slüžo za dva. Glavno načelo naj bo: malo, ali to dobro.
Kak se vdeležimo razstave ? Vsakši obrtnik« ki se želi vdeležiti razstave, naj si prečté razstavni red i izpolni priloženo prijavnico. Blago, Štero je namenjeno za razstavo, naj se pravočasno i tak pošle, da bo najkesneje do 10. avgusta prišlo v Maribor. Na vseh železnicah v našoj državi je dovolen 50% popüsfa za prevoz toga blaga. Tüdi óbiskovalci razstave plačalo samo polovično vozno ceno, či se izkažejo z legiti-macijov, štera košta 20 Din., s šterov majo vstop celi čas razstave.
Posebno važno za vskoga obrtnika je tüdi to, da se bodo vsa bógšadela odlikovan, ka je vsakomi obrtniki, ki dobi takše Odlikovanje, vsigdar v čast i trajno priporočilo.
Zato pa: Vsi obrtniki na razstavo 1 Nobeden naj ne ostane doma 1 sto sedi za pečjov, ne vidi nikaj, ne zna nikaj i ostane vsigdar staroko-piten. Obrtniki pa moremo gledati vsigdar za napredkom. Več oči več vidi, več glav več zna! Zato pa níšče naj ne ostane doma 1 Vsi na mariborsko Obrtno razstavo, da pokažemo sveti, Što smo, ka smo, i ka Znamo!
Objave.
Dijaški Vesnik.
V pondeljek, dne 16. julija predpoldan Ob 8 vöri se vrši v Beltincih sestanek (občni zbor) prekmurskih dijakov.
Na občnem zboru bo odstopi! stari in se zvoli! nov odbor, ki bo pcsloval od tedaj naprej. Razpravljali bomo tudi cr programa za sedanje velike počitnice.
Občni zbor je (največja) najmočnejša vez vsake organizacije, take tüdi naše. Tukaj pridejo člani skupaj, sé pogovarjajo.in se spoznavajo. Dolžnost vsakega Člana (članice) je, da se občnega zbora udeleži. Vsak naj razume, ali ki se tiča oiganizacije, in če ima kaj, naj to pove. , Tovariši, tovarišice pridite vsil — Tajnik.
Vabilo.
O rednom občnom zbori »Hranilnice i posojilnice v Črensovcih" r, z. z. n. z. se vrši dne 22 julija predpoldne ob */,12 uri v šoli,!s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2. Poročilo načelstva i nadzorstva.
3. Odobritev računskoga zaključka za leto 1922.
4. Volitev načelstva.
5. Volitev nadzorstva.
6. Slučajnosti.
Či bi te občni zbor ob navedenom časi ne bio sklepčen, se vrši pou vüre kesneje na istom mestni pri istom dnevnom redi drügi občni zbor, ki bo veljavno sklepao ne glede na število navzočih članov. — Načelstvo.
Premovanje konjov.
Konjerejski odsek kmetijske drüžbe za Slovenijo priredi Premovanje konjov za Prekmurje dne 25. julija t. 1. v Beltincih. Premovani bodo samo konji tnrzlckrvnih pasem in to kobile z žrebeti, triletrie pripüščena i nepripüšéene in štirileta stare pripüščena žrebice, eno i dvoletni žrebčki i žrebičke, šteri obetajo biti dobri plemenski. Tej morajo biti opremljeni z ^vinskimi potnim! listi i legalniml spüščalnimi listi. Ostali pogoji so razvidni iz razglasov prešnjih let. Da se more óbdarüvati kak nájveč konjov, zovemo vse prijatele konjereje, da pošiljajo denar za premije. Te se naj pošlje ali zroči na okr. glavarstvo v Soboti ali na den Premovanje komisiji.
Katoličanom v Prekmurji.
Od 25. do 28. avgusta letos bo v Ljubljani peti velki katoliški shod, na šterom bomo častno zastopani katoličani Slov. Krajine. — Od zdaj bomo stalno poročali od- dela pripravlalnöga odbora za peti katoliški shod v Ljubljani.
To bo nekše takše romanje kak Maiijacel, z nami bodo Šli v lepom števili gg. dühovnike, Dijaška zveza, Orli, Tretjeredniki, Kmečka zveza, sploh vsa drüštva i korporal je našega kraja.
Da bo delo leži Šlo, smo v vsakšoj fari oprosili gg. dühovnike ali diüge može, pri šterih se lejko priglasijo tisti, ki se mislijo vdeležiti velke man festacije krščanskoga katoličanskoga lüstva.	.
Napnjeni so za to, za faro Nidrla g. Alojzij Kühar, v Dolencih g. župnik Jožef Klekl, v Markovcih g. Karol F cko, pri Gradi (Gor. Lenda a) g. župnik l kaplan, pri Sv. Jürji g. kaplan Štefan Varga i osmošolec Karol Kornhauser, pri Sv. Jeleni g. Jožef Kolomanko! v Večeslavci!] g. župan (št. 16), v Cankovi g. župnik V. Kensttni, v Soboti tajništvo Slov. lüdske stranke, v Kr' gi g. Štefan Bejek.
Vsi, šterim je na si čí blagor i dobrobit našega lüstva! se ščejo vdeležiti Petoga katoliškega shoda v Ljubljani, se naj.zglasijodo zed-; njega toga meseca pri ednom 'zgoraj imenüvanih. Vse se pa lejko opita ali Pozvedi ustmeno ali pismeno pri pripravlalnom odbori za peti katoliški shod v Bogojini.
Gospodarstvo.
Ka naj delamo v juliji?
Doma na dvorišči i okolik hiše se pripravlamo na mlatitev. Pogledamo, či so cipe v redi, ali mamo cepiče, ročnik, srdovozen i remenje. Eden mlatec lejko zidati na den okoli dva hektolitra zrnja. Či mamo mlatelnice, to je mašine, pa delo dosta hitreje i bole falo opravimo. Ar je zdaj jako vroče, nešterni radi preveč vživlejo alkohol. Či se ga pa Človik preveč napije, jelo v toj velkoj vročini, lejko smrtnonevarno, naj-bogša jestvina v tem časi je testo i zelenjava (salata, zelje, ogorke itd) Jako dobro za naše zdravje i za močno telo je. kopati se večkrat v čistoj tekočoj vodi. — Živine ne smemo goniti v prevélkoj vročini preveč, i večkrat jih koplimo, či je za to mesto. - Svinje i perotnina morejo meti vsigdar zadosta pitne friške vode. Mladih živali! ne ods'avimo naednok i jim ne pclagajmo včasi takše krme, kak jejo stare, nego pomali jim davlimo žmetnejše hrano. Zelene detelce le malo polagajmo mladim prascom.
V goricah vežemo trte i špricamo v tretjič. Na 100 litrov vode vzememo I i pou kg modrega galica i ravnotelko pogašenoga vapna! Gda je potrebno, se naj šprica tüdi z žvepleni prahom (ne z žvepleni«! cvetom), šteromi prime-šajmo 3 Odstotke zmenjenoga modroga galica. Vničüjmo vsakšefele gosanice í žlvahce v gori-
cah. Tüdi tretjikrat trbej kopati gorice, ar nam tak nede grozdje pisnivílo.
V sadovnjaka speirežimo mlade pöganke na drevji ali štere poganjajo s korenja. Skopaj-mo malo okoli drevja zemlo. Posebno m'adomi drevji je to jako dobro. Mlado drevje naj ma samo po 5-6 vrbov, divjake odrežemo do 15 em. na dugo komaj na konci toga meseca, gda jih je trbej cepiti. Pobirajmo vküp vse sadje i je küjiajmo Svinjam.
Na polji je žetev. Žejmo, gda v zrni več nega soka. Či se preveč dozori, nam preveč najlepših zrn odpadne, či pa prerano ž njem o, dobimo slabo zrnje. Stališče se plitvo podorje l postarno hajdino ali repo. — Što ešče v julij} kosi na travniki, je slab gospodar, či smo pokosili, je dobro poškropiti z gnojšnicov pomešanov vodov.
V gredah Sejamo lentibo, okopavamo zelje, kolarabo, ugorke, tikvi itd. za 14 dni po prvom okopavanji, okopavamo drtigoč. Posipa-vamo do prvoga lista. Od šaláte, Česnjeka i lüka ne smemo vkrej trgati trave (listja), ráj jih samo malo dolvügnemo, ar se tak gonu Ij dobeli.
V kleti odpirajmo okna samo po noči, da bo v kleti vsigdar Vednaka toplota. Lagvi naj bodo vsigdar napunjeni, ar se ovak v njih rado kvari vino. Pazimo, da obroči ne zarjavijo. Šefe tibej vsigdar po rabi slavili sčistov vodov. Sploh naj bo vsešerom najlepša čistoča v vročem poletji. .
Včele ne smejo koncem meseca več rojiti, zato vničüjmo mlade matice. Késni roji ne na-nosijo zadosta meda za zimo. .Slabi roji se naj zdrüžijo, preveč botov vničüjmo. jemlemo med, gde ga je dosta, ar Včele zdaj najdejo preci cvetja, posebno na lipah i na hajdini.
Pošta.
Kolenc Fr. Gomilica. Naj mi pošlje številko, pod šterov je akt iz M. Sobote poslan na min. socialne politike. Hari G. Križovci. Idite v mojem imeni na državno borzo dela pa mi te odpišite, ka ste napravili. A. Kerčmar. Sv. Sebeščan. Dajte nam glas, kam ste prošnjo poslali.
Prvovrstna vina
se dobijo po najfalejši
ceni pri rankovskom poštari JANEZ TITANI v Črnelavcih, hiš. štev. 33.
Kraleski notar
Ferdo Križan v M. Soboti
ma svojo notarsko kancelarijo od 13. julija naprej v občinskoj (varaškoj) hiši.
14 dnevni
tečaji za vezenje (Stickkurs)
se bo obdržaval v Murski Soboti, kak hitro se priglasi dovolj udeleženk. Osebe, ki so kupile Singerjev šivalni stroj, imajo pouk brezplačen, one pa, ki imajo stari singerjev stroj, bodo plačale mali prispevek. Tečaj posečajo lahko tudi osebe, ki nimajo ravno Singerjevega stroja. Pojasnila se daje v trgovini
BRATA BRUMEN
v Murski Soboti,
kjer se tudi sprejema priglase in kjer je zaloga naših strojev.
SINGER šivalni stroji BOURNE & Co. NEW-JORK.
JOŽEF ŠKERLEC
iz GORNJE RADGONE
má svojo zálogo najbolšega
portlandcementa
v Rankovcih pri Maican Leopoldi hšt. 11. gde se tüdi lejko naroči vapno.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava