192. številka. Ljubljana, v četrtek 23. avgusta XXVII. leto, 1894 iffh»j* vsak dan sveder, isimai nedelja in premike, ter Telia po poiti prajeman aa svatio-ogeiske dežele sa ne leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., sa jedea aster L gld, 40 ki. — Za Ljnbljano bres pofiiljanja na dom aa vse leto 18 gld., sa Četrt leta 3 gld. 30 ki., ca jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa «■ po 10 ki. na meaec, po 80 ki. sa Četrt leta. — Za tata delele toliko vefi, kolikoi poštnina anala. Za oana ni 1 a plačuje se od cetiriatopne petit-vrste po 6 ki., 6e se oznanilo jedeakrat tiska, po 5 ki., će se dvakrat, in po 4 ki., te bo trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se iavole frankirati, — Rokopisi aa ne vračajo. — Oiedniltvo in upravniltvoie na Kongresnem trgn ftt. 18. Opravniitvn naj sa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne stvari. , . I 1 1 Cigaletova slavnost. Prihodnjo nedeljo, 26. t. m., ne odkrije v Črnem Vrhu nad Idrijo Cigaletov spomenik in spominska plošča na njegovi rojstni hifli. Oboje se bode vrSilo • primerno alavnostjo, kakor je občinstvu že snsno is priobčenega vabila. M. Cigale ni bil toliko velik učenjak, da bi bil kanal snaoosti nova pota in smeri in bi bil tako proslavil nad narod; tudi ni bil umetni pesnik, ki bi M bil ovekovečil s nesmrtnimi pesniškimi umotvori; s delal in trudil ne je toliko na književnem polji, da ga Šteje njegov življenjepisec, Ivan Navratil, .mej poglavitne stebre mili slovenščini in največje dobrotnike slovenskemu ljudstvu". In to po pravici! M. Cigsle je v dobi nagega narodnega preporoda, v viharnih letih 1848 in 1849, urejeval prvi večji politični nlovesaki čssnik .Slovenijo", ki je tednj budila in drnmila Slovence k narodnemu delu ii ki ima aa preporod naše narodne zavesti neven-Ijivib ssslug. V osi dobi je bil M Cigale is golega rodoljubja tedanjemu .Slovenskemu društvu", ki je imelo namen piliti in bogatiti slovenski jesik, delaven tajnik in duša društvu. M. Cigale ima glavno zaslugo, da je izfila „iu-ridiČno-politicna terminologija" sa jugoslovanska narečja (hrvatsko, srbsko in slovensko) I. 1853., pregledal je in za tisek pripravil občni državljanski zakonik in je bil blizu štirideset let urednik slovenskemu državnemu zakoniku in vladnemu listu. Skoraj štirideset let torej je do mslega sam slovenil vse zakone in ukaze. Naše pravniško imenstvo je v veliki večini njegovo delo. Vsi pisatelji, ki pišejo o prsvdo-snanstvu, se okoriščajo s Cigaletovim trudom, in prezaslužno društvo »Pravnik" zida na temelju, ki ga je postavil rajni M C gsle. Pa še z druge strani je bilo važno ravnokar opisano delovanje. S tem svojim delovanjem je on gladil pot slovenščini v ursde. On ni samo prevajal zakonov, poskrbel za potrebno imenstvo, ampak je tudi slovenil vse potrebne tiskovine za slovensko ursdovanje, kot sodna vabila, odloke itd. Ia ker je oa na tem polji oral ledino, zasluži posebno naSo hvaležnost. Vender bi se motil, kdor bi menil, da ima pi- sstelj, ki gs boče v nedeljo slaviti omikani del slo-venskega naroda, zaslug ssmo sa pravniško imenstvo, on je tudi najbolj pomnožil slovenski besedni zaklad sploh; njegovo delo je .Nemško slovenski slovar" izdan ob troških škofa Wolfa, ki je neprecenljivega pomena za razvoj našega slovstva. Poleg tega slo-vsrja zložil je pozneje še nemško-slovensko in slovensko nemško .znanstveno terminologijo s posebnim ozirom na srednja učilišča." Kakor je preje s slovarjem zdatno koristil vsem pisateljem slovenskim, tako jo s terminologijo naredil pot na poprejšnji pusti ledini slovenskega snsnstvenega slovstvs. Leta 1880. je izšla terminologija in takoj je v treh letih (od I. 1881.—1884.) prišlo na svitlo več znanstvenih del ia zlasti učnih knjig sa srednje šole, kot preje v desetletjih. Našteli smo nekaj zaslug za rsjnega Cigaleta. Nikakor pa ne mislimo danes ocenjevati dolge vrste njegovih jezikoslovnih spisov, priobčenih v .Bčeli", .Glasniku" in .Novicah", tudi ne naštevati njegovih šolskih knjig. Ocenili so njegova dela in podali dobro pisane življenjepise: L Navratil v koledarji družbe sv. Mohorja sa I. 1894, dr. D. Majsron v Slovanu 1. 1887., Mam v BJezičniku" (1. 1890) itd. Iz črtic, ki smo jih podali, bode vsakemu jasno, da je rajni Cigale s svojim slovstvenim delovanjem res jeden izmej stebrov, ki nosijo duševni hram slovenskega naroda, hram omike in prosvete. Zato je bila srečna misel, proslaviti zaslužnega pisatelje, ssj slava velja štiridesetletnemu neumornemu književnemu delovanju in neomsdeževanemu rodo-Ijubjul Takih vedno delavnih rodoljubov potrebuje domovina; taki naj bodo uzor naši nadebudni mladini. Zato kličemo: Slava Cigaletovemu spominu! Politični razgled. IVasiraiiJe dežele. V Ljubljani, 23. avgusta. „Čehi in Bol jaki". Pod tem zaglavjem je ruski liberalni tednik .NčJe.ja" priobčil zanimiv dopis o poljsko češkem razmerju. Pisatelj govori najprej o dvojni meri Dunajske vlade sploh in potem s posebnim ozirom na Cehe. Karakteristično je, kako je vlada postopala nspram češki deželni razstavi I. 1891. in kako po- stopa napram letošnji Lvovski. V Pragi ni vlada na razstavi napravila nobenega eraričnega poslopja, in delovala, da bi prišlo tja čim manj goetov, zlasti slovanskih. Vsak slovanski vlak jo je jezil, najbolj pa so jo jezile tiste nekatere ruske Čepic, ki so ne pojavile oa razstavi. V Lvovu je pa vse drugsče. Tam je vlada postavila na državne stroške nekaj jako lepih paviljonov, da bi s to dekoracijo prikrila nedostajao je industrije v Gališki. več: na deželni razstavi v Lvovu je najti tudi razstavljalcev s Po-znnnjskega in z ruske Polivke, kakor tudi Ogerskega, v Pragi pa še moravski Č-bi nim) smeli razstaviti. Vlsdno stališče napram LvovBki razstavi je povsem drugačno, nego je bilo napram Praški razstavi in tudi slovanski vlaki bi jej ne bili zoperni, da bi le prišli; ali ni jib! Tem čudnim razmeram bo pa ni čuditi. Cehi so že davno vajeni, da ovira vlada vsa njih podjetja kjer le more. Bolj zanimivo je pogledati, kako stališče so gospodje Poljaki zavzeli napram Bvojim sodeželanom in bratom, gališkim Ma-IcruBom. Polovica prebivalstva Gališke je ruske na« rodnosti. Lvov je središče vzhodne Gališke, nekdanje Rodeče Rusije, v kateri prebivajo skoro izključno Malorusi. Razstava je deželna in bi torej morala biti jednako pristopna vsemu prebivalstvu, poljskemu in ruskemu. A bo li Poljski vsaj tu na deželni razstavi priznali Ruse kot svoje jednakopravne sode-želane in pustili doma svoje tradicijonalno sovrsštvo proti njim ? Kaj še! Rusi so na razstavi povsem prezrti. Ursdni jezik je samo poljščina, vsi napisi so ssmo poljski, a Rusom je odkazan samo ponižen kotiček v narodopisnem oddelku, kateri kotiček je vzlic temu najbolj zanimivi del razBtave. Vse slav-nosti so samopoljske in očitno protiruske, atrakcija pa je panorama, predstavljajoča zmago Kopč uskega nad Rusi. Vse to se godi pod protektoratom vladajoče koalicije. Vse to je razumevuo. Poljaki se ne čutijo Slovane, pričakujejo spasa od historičnih nasprotnikov vseh Slovanov in so zato postali njih zavezniki. Čudno pa je, da se Se vedno najdejo Cehi, ki od Poljakov kaj dobrega pričakujejo in se udeležujejo poljskih slavnostij. To so pa le ostanki nekdanje staročeške stranke, ki se obupno trudijo, dati s- neka znamenja, da še žive. Tako sta bivša voditelja Staročehov Rieger in Mattuš mislila, da zaoja ni ponižujoče, biti v Lvovu takrat, ko so razstavo obiskali nemški in madjarski poslanci. Na sbodu poljskih pisateljev in žuroaliBtov pa je češki pesnik Vrcblick^ mislil, da je bilo umestno, čitati svojo pesem na slavo Poljske. Staročehi so celo sestavili poseb« n komite kateri bi imel uprizoriti številen obisk C hov, priprave so se dognale, a oglasilo se je tako malo udeležoikov, da se je izlet odlagal od di.6 do due\ dokler Be ni povsem opustil. LISTEK. Lady Hilda. (Roman, angleški spisala Ouida.) V. (Dalje) Drugi dan je vojvoda deli a Rocca pustil svojo karto pri lady Hildi in grofici Caviare, potem *e pa celih štirinajst dnij ni pri njiju oglasil. Ako ju je v kaki znani hiši videl, spregovoril je ž njima le nekoliko besed in se jima umaknil. St. Louis, ki se je bil v svoj načrt zaljubil, Be je jezil in jel zdvajati. — Vi se ustavljate svoji usodi, reče nestrpljivo. — U«*odi! odgovori, smeje* se, della Rocca. Ni je več, davno smo je vrgli v ropotarnico, Izginila je z drugimi poganskimi bitji, ko se je prižgala prva plinova svetilka. — Vi ste grozen realist, vzdihne St. Louis, tako iskreno, kakor da je na .favorit-konju* zapazil kskn napako. Z romantičnega BtališČa sodeč, je priznati, da ima Hilda marsikako napako. Prehladna je, preveč brezčustvena, kar ne kaie, da je kdaj koga ljubila. To otežkuje vaš položaj, to je resnica. Taka „mala slabota", .petite faiblesse", ima v sebi o ki posebni čar. — Pri svoji ženi človek lahko potrpi tako .malo Blaboto" za druzega, reče z usmevom della Rocca, kakor da bi se mu tska slabota ne videla kot poseben greh. — To je romantičen nazor, reče St. Louis malo prezirljivo Res, da je laglje ravnati ženo, ki ima neko preteklost. Ta ve, česa se jej je nsdejati. Morda je častno, biti predmet prve ljubezni kake žene, ali ugodno to nikakor ni — žena v tem s u-čaju preveč zahteva. — Če nisem pri Ženi bil prvi, katerega je ljubila, nisem še hotel b ti drugi, odgovori della Rocca. — To je italijanski fanatični nazor. Romeo in Otelo sta uzor italijanskih ljubovnikov. Ne morem razumeti, kako je Shakespeare, Anglež, mogel popisati ta značsja. 1 ta I jam ste prav pogOBtoma nezvesti, ali kadar ste zvaBti, ste ognjeviti, takrat vam je ljubljena žena vse. Ia to je jeden razlogov, zakaj ima Italijan pri ženah toliko sreče, kakor nibče drugi. Kraj vas so možje drugih narodov pravi otroci. — To pa zategadelj, ker je pri nas ljubezen vse predirajoča strast, globlje vsajena v srce, kakor pri drugih narodih. Kako naj ima ljubezen kako moč, ko je podrejena lovu na lisice in sme vzplam-teti, kadar ni druge zabave ali sporta. — Pri nas Francozih je ljubezen samo lastnemu drsgemu .jaz" podrejena, reče St. Louis smeje bo na labko. Tako vsaj trde moji rojaki. Ali ne ljubi vsak človek nsjprej samega sebe, potem šele koga drugega? če kdo ni zadovoljen sam s soboj, kako naj bo zsdovoljen s kom drugim? Dom šljav človek ima pri ženah malokdaj srečo. — Res je, ali le če svojo domišljavost javno izraža, to pa ne spada sem. — — — — Našega vojvodo bi bil skoro povozil voz, ko je mej stoječimi in vozečimi kočijami hitel tja, kjer je videl črno belo livrejo Ilildinih lakajev. Kočija lady Hilde je stala na trati, kjer se jn odlični FlorentiuBki svet na sprehodu pred obedom navadno ustavljal. .Piazza" je najdolgočasnejši del parka. Tam stoji dvoje ali troje dreves in mej njimi kukavna kavarna, a vzlic temu ali morda prav zato, ker je to zadnje mesto na svetu, kjer bi noben pameten človek ne ustavil svojega voza — se zbira tukaj novodobno oašareno florentinsko društvo. Tisti ljudje, ki so bo že pri dopoludanskih obiskih obre-kovali, in zopet na večernih veselicah in ki drug Poljaki imajo poseben dar, nakopavati si neprijatelje?. Tudi vsa Češka je proti njim razdražena, namreč proti njih politiškim kolovodjam, kajti za poljski narod imajo Cehi iskrene simpatije, s poljskimi magnati pa ni porazumljeoja, in ker ia Lvovska razstava delo magnatov, zato ne morejo Crhi imeli zanjo simpatije. Viiaiije države. Cankov, Bivši bolgarski ministerski predsednik Dragan Cankov je prišel v soboto iz Peterburga oa Dunaj, kjer misli počakati, da se mu dovoli vrnitev na BJgarako. Prosil ie avdijence pri Koburžanu, a ni je dobit, pač pa mu je vlada naznanila, da ga zmatra še vedno za puntarja in da mu je zategadelj po vratek v domovino prepovedan. Cankov je izdal oklic na narod, v katerem oklicu razvija svoj program tako glede razmerja mej Rusijo in Bolgarsko, kakor glede Koburžana. Povdarjajoč, da je za vedno konec osemletnemu paševanju Stambulova, pravi, da so on in somišljeniki njegovi pripravljeni priznati Koburžana vladarjem, daui se njegove volitve niso udeležili. Za srečo Bolgarske pa je treba, da hodi po naravnem potu, kakor ga je določil Sanštefanski mir. Porazumno z Rusijo je treba delovati. Rusija ne želi od Bolgarske drugega nič, nego da dinastija bolgarska ne bodi zavetišče sovražnikov Slovanstva, pra-voBlavja in Rusije. V novo sobranje naj se torej volijo možje, ki Btoje na BtališČi liberalne strsnke in prizaavajo nje vodilna načela: I. Mir in pora zumljeuje z Rusijo; II Obnovitev § 38 ustave (določujočega, da mora biti drugi knez pravoslavne vere in takisto vsi njegovi nasledniki); III. Uvođenje zakonov, primernih demokratičuim navadam Bo'gan>v. — Sobranje, v katerem bodo taki za-btopniki naroda, bo lahko izvedlo naslednje reforme: 1 i Zmanjšanje upravnih troškov; 2) Zagotovljenje ravnovesja v državnem gospodarstvu, ne da bi se davčna bremena povečala; 3) Neodvisnost bolgarske trgovine in obrtnosti, nroJvisnost pravosodja in pospeševanje ugleda dinastije. Napati na C r Ispija. Po raznih mestih se je raznesla vest o novem napadu na italijanskega miuisterskega predsednika Crispijs. Govorilo se je celo, da je obležal mrtev na lici mesta. Pozneje se je zopet javljalo, da je Ofiapi samo ran;en. V Berolinu je ta vest prouzročila velik strah zlasti na borzi. Kura italijanske rente je v Berolinu padel za |>oldrugi frank, pa se u* zopet ojačil, ker se ta vest ni uradno potrdila. Prav verojetno je, da je to le borzni manever. Horba mej poslansko in persko zbornico angleško. Ker je fćrska zbornica zavrgla vladno predlogo o najemnikih na Irskem, sa je zopet s podvojeno silo obudilo staro nasprotstvo proti tej korporaciji. V poslanski zbornici so je celo predlagalo, naj se ne dovolijo plače za uradnike pevske zbor-i ice, oziroma prikrajšajo. Vsled vladnega posredovanja se to sicer ni zgodilo, a vlada bo po počitnicah precizovala svoje stališče, to je napovedala peraki zbornici boj. Korejska vojna. Londonski .Times" se brzojavlja iz Shangaja: Kitajski general Tio javlja, da je v petek s svojo vojsko naskočil Japonce pri Pinjanga in je premagal. Izgubili bo mnogo mož. V soboto jih je zopet pobil in je pregnal iz Chimgboa. Kitajsko brodovje je iz zaliva Pečili pregnalo japonske vojne ladje. Dopisi. Iz metlike, 19 avgusta. [Izv. dop.] (Praznovanje rojstnega dne Niega Veličanstva.) Kakor vsako leto, je tudi letos naša belokranjska drugemu takoj čast s živega teleBa trgajo, tisti ljudje bi te ceremonije za nobeno ceno ne opustili — k večjemu da dežuje. Lady Hilda, ki se navadno ni nikdar tukaj ustavljala, ukazala je danes svoji se-stričini Mili na ljubav kočijo tod ustaviti, ker je Mila hotela pokazati bvoj inerovablo-klobuk. Znanci in prijatelji bo se hitro zbrali okoli kočije, a lady llilda se zanje ni doBti menila; imela je posla s kupovanjem celih košaric cvetk od siromašnih žen in z njih nameščeujem v kočiji. Madaroe Mila je brbljala kakor papga in Be ni mogla naslušati pikantnih novic. .Kaj je novega" to je v Florenci splošno vprašanje od zore do mraka, prav kakor v Atenah. Najbolj priljubljen je tisti, ki si zna take „oovice* Bam izmisliti, kadar ui izvirnih. Za politične vesti ne vpraša v Fioreuci nihče, tudi fiaancijelue vesti ne zanimajo nikogar, ker ima vsakdo svoj denar varno naložen, ali vse se zanima za „novice" in se bavi z „uie.iiNiaic. -u". O drugo, sladko, vedno blagoslovljeno ugibanje, kako je bil ujet .hišni prijatelj", kako je bil tekmec v nevarnosti, kako gospa Boseda ni nič bulj&a od njenega glatiu in kako so tega ali onega zasačili, ko je pri kartanju skril kralja v rokav. (Da)jo pr]lu) Metlika kar na jslo verne jše prašno vala god našega vladarja Franca Jožefa I. V petek večer je bil mirozov mestne godbe, katera je pred mestno hišo, pred županovim stanovanjem ter pred stanovanji drugih dostojanstvenikov igrala cesarsko himno. V soboto zjutraj je bila budnica, katero je spremljalo pokanje topičev. Ob 8. uri je daroval veleč. g. prost slovesno sv. mašo, katere so se udeleiili vsi uradniki c. kr. sodišča, davčnega urada, notarijats, občinski zastop, c. kr. žandarmerija, velika množica meščanov in okoličanov ter Metliško prostovoljno gasilno društvo. Glavne dele sv. maše je naznanjalo slovesno zvonjenje ter streljanje topičev. Po končani maši je vrlo gasilno društvo defiliralo v svoji lepi in čisti opravi pod poveljstvom svojega kapitana gospoda Leopolda Gsn g la z vihrajočo zastavo uprav vojaški korakajoč na slovenski komando po veselih zvokih lepe sokolske koračnica pred gospodo, katera se je zbrala pred mestno hišo. S tem bi bilo oficijelno praznovanje končano. Toda da se svečanost poveča, je priredilo gasilno društvo v nedeljo popoludne izlet v mestni log. Ob 3. uri po-poludne so odšli gasilci z godbo na Čelu v log, za njimi pa meščanstvo — nekateri peš, drugi na vozeh. In tam, v osem košatem logu, pod stoletnimi hrasti, na mehki travi ob bregovih šumeče Kolpe so je razvilo živo življenje, katero je spremljala godba, petje, ples, igra, govor — radostni pojavi zložnih, navdušenih Brc slovenskih na meji zemlje slovenske 1 Ko je bil obširui prostor, kateri je bil veselici odmenjen, prenapolnjen, je dvignil prvo kupo gasilnega društva poveljnik g. L. Gangl ter v krepki besedi razložil pomen današnjemu izletu ter napil Njega Veličanstvu Francu Jožefu I. — In zazvenel je tedaj glasen Živin, ki je sto- in stokrat odmeval po temni 16ai, ter pričal, da sleherni Belokranjec ljubi svojega carja! Godba pa je ob stoječe poslušajočemu občinstvu svirala cesarsko pes< m. Ko se je poleglo viharno navdušenje, se je zopet dvignil g. poveljnik ter v drugo izpraznil cašo na čast in slavo zaveduemu meščanstvu, katero ni gasilnemu društvu nikdar odreklo svoje pomoči, marveč je vedno podpiralo ter mu dalo tudi krepke svoje sinove, ki čuvajo nad blagostanjem očetov svojih! To mu je sigurno v spodbudo in podporo ter v čast, ker je baš njegovo povabilo združilo v vzajemnem razveseljevauji vse od g. prosta in najvišjega uradnika do onega moža, ki je saj zadnji prisegel na zastavo gasilnega društva 1 Tako meščanstvo, ki nastopa ukupni', kadar je treba pokazati, da niso Belokranjcem zamrla živa srca, lepim, plemenitim čutom — naj živi! Navdušenje je bilo tudi ob tej napitnici veliko. — Za tem je nastopil kvartet Gregorač Weis Guštin-Peče, ter zapel živo Volaričevo „Za dom!" In resnično so lepo peli ti mladi možje, katere je združilo vabilo poveljn^štva gasilnega društva in pa nada, da bode slovmaka pesem veselo podžgala Metličane, kateri pač redko pojo, odkar je gola vsaka vinska gorica! Vzbudilo se nam je upanje, da bi se morda ravnu v gasilnem društvu vzdržal pevski zbor, da bi še kdaj vsplaval »Oblaček" tam pod nebom nad veselo družbo in .Pri zibeli" razvnela čut sleharnemu za lepo pesem sloveoeko! V imeni gasilnega društva in meščanstva izrekamo vrlim pevcem gorko zahvalo ter prošnjo, da bi nam še privoščili izreden in pri nas zelo redek glasbeni užitek. Potem je spregovoril g. poveljnik zdravico prisotnemu g. proštu Fr. Dov-ganu in veleč, duhovščini, katero je občinstvo ži vahno vzprejelo. Za to napituico jo vstal g. Anton Prosenik ter je zahvalil gauilno društvo za lepo svečanoat, katero je priredilo. Ono bo VBekdar druži pod svojim gealoui: V nevarnosti ne omahuj, — Za blagor bratov bb žrtvuj, — Daruj življenje v sili vask, — Naprej pogumno, roj krepak I — Pod vrlim poveljstvom g. L. Gangla, brata dičuega našega kiparja g. Alojzija Gangla, krepko napreduje in je vselej ua mestu, kadar pride nevarnost. Zatorej mu nazdravlja. Tudi ta napitnica je bila viharno vzpre-jeta. Mej petjem in godbo so se prodajale srečke za loterijo, končno pa se je mladina še zavrtela v vesel ples. I a ko se je začela razvijati čimdalje veselejša zabava ob čaši dobrega vina, takrat je tam od Gorjancev priplaval teman oblak, ter s seboj prinesel dežja, kateri je živahno družbo pregnal prej, kakor jej je bil namen. No doBti ni škodoval ta dež, zakaj ljudje so se potem v Metliki še zbrali v razne gostilne ter bo veselo peli in nadaljevali v logu začeto zabavo. Bodi že kakorkoli, resnično je, da jo naše gasilno društvo Metličanom priredilo lep popoldan in mnogo pripomoglo, da se je število njegovih častilcev ia prijateljev povečalo in — rekli bi — tudi družabno življenje meščanstva vzdra-milo Is dolgega spanja. Tudi čut ljubezni do cesarja se je krepkeje polival in nemogoča ni, ds ne bi še večkrat preživeli tsk lep popoldan tam čisto na meji domovine našel Zato pa želimo gasilnemu društvu, da naj krepko napreduje in druli, kar M čas, ta ostri vladar, lahko s brzim svojim tekom rasdružil. Tako bodi! x I je Iti bii ice, 21. avgusta. [Izviren dopis]. (Lovski klub.) Deželna vlada je potrdila pravila .Lovskega kluba v Ribnici". Vsled tega vršil se je prvi občni zbor tega društva, pri katerem se je sklenilo delovati z vsakovrstnimi sredstvi v prospeh lovstva in loviti lovsko-pravilno. Do zdaj se je oglasilo okoli 20 udov. V odbor so bili za I. 1894/95 voljeni: načelnikom: gosp. Ivan Rus, trgovec is Brež; njega namestnikom: gosp. Janez Kosler, grajščak v Ortneku; blagajnikom: g. Janez Pauser, trgovec v R'bnici in tajnikom gosp. Franc Leiler, notarski uradnik v R'bnici. — Da se je to v Ribniški dolini za lovstvo jako koristno društvo ustanovilo, zahvaliti se je v prvi vrsti gosp. Ignacu Gruntarju, c. kr. notarju v R'bnici. Zahvala gre pa tudi imenovanim, za pravo lovstvo čez vse vnetim gg. odbornikom, ki so gosp. ustanovitelja krepko podpirali. — Ker so tudi vsi udje vneti le za pravo lovstvo, je upati, da bo to mlado društvo postalo vreden sodrug jednakim lovskim društvom, ter da ne bode prištevalo zajcev In srn k .ropni divjačini", kakor bo to delali nekateri poprejšnji lovski zakupniki v Rbniški dolini. Saj tako je bilo brsti pred ne dolgim časom v blaženem .Slovencu". — Gosp. urednik, kadar vzredimo kaj dosti te .roparske zverjadi", povabimo tudi Vas, da ee boste zamogli vsaj osebno prepričati, kako grozno krvoločna je ta .zverjad" v Ribniški dolini. Gotovo boste podpirali potem tudi v deželnem zboru pre-ponižno prošnjo bivših „Aasjagrov" za proglasitev/ omenjene divjačine v .kategorijo roparske zverjadi". Torej na svidenje!" —k.— Domače stvari. — (Slovenščina pri deželnih uradih.) Pogosto se je že v deželnem zboru in v domačih časopisih naglašalo, da slovenščina pri uradih slovenske dežele kranjske ne zavzema onega mesta, katero jej po vsej pravici gre, da se marveč nemščins, kjer le mogoče, šopiri in da se prvi deželni jezik le prerad v kot potiska. V tem ozira ri veda tudi ravnateljstvo in upraviteljstvo deželnih dobrodelnih zavodov ne zaostajata in še le zadnje dni razpošiljalo je omenjeno upraviteljstvo tukajšnjim čisto slovenskim zadrugam izključno nemške okrožnice. Kam, za Boga, pridemo, ako niti deželni uradi ne spoštujejo prvega deželnega jezika? — (Osobne vesti.) Glavne davkarije kontrolor g. E-gen J u h je imenovan glavnim dav-karjem pri finančnem vodstvu v Trstu. — V Gorici je umrl odvetnik dr. Jožef Jakopič v 53. letu svoje dobe. — (Nov odvetnik.) Gospod dr. Franc Preveč otvori te dni svojo odvetniško pisarno v/ Krauji. — (Volilo mestnim ubogim.) Nedavno v Ljubljani umrli zasebnik g Ignacij Trau n volil je mestnemu ubožnemu zakladu znatni znesek 500 gld. —(Na naslov mestnega olepševalnega odseka.) Piše Be nam: Basin vulgo .klobasa" s tistim imaginarnim vodometom na cesarja Jožefa trgu je v tako škandaloznem stanju, da se skoro ne razlikuje več od navadne vaške luže. Na raznih krajih rase iz vode nad meter visoka trava, v vodi plava vse polno različne nesnage, voda sama pa je že skoro temno-zelena. Tudi že na Bebi skrajno neukusna ograja je hudo zanemarjena. Prosimo torej! — (Otvoritev II. koče .Slovenskega planinskega društva" na Molički planini pod Ojstrico.) Ni še dolgo temu, odkar se je ustanovila Savinjska podružnica .Slovenskega planinskega društva" in že je najti v Savinjskih planinah obilo sadu njenega delovanja. Zaznameuovala je pota po dolinah in planinah in v zadnjem časa si je postavila na Molički planini lep spomenik — lepo zidano kočo, ki bo zavetje na OJBtrico potujočim turistom. Slovesna otvoritev in blagoslovljenje to koče se je vršilo pretekli četrtek ob navzočnosti mnogih turistov — bilo jih je okoli 50 — iz vseh I vetrov naše domovine. Ko je Solčavski župnik č. g. jiiMist-iii^TimfTnusiBim uteh.11 ji Miloš S m i d blagoslovil kočo ter izpregovoril vspod-bujajoče besede .Slovenskemu planinskemu društvu*, je v kratkih a iedernatih besedah poudarjal zaslužni načelnik Savinjske podružnice gosp. Fran Kocbek važnost te koče, katere zgradbo je v prvi vrsti omogočil posestnik Moličke planine, Moli čnik, odstopivši brezplačno svet za kočo, pre-vzvišeni knezoškof Ljubljanski, ki je podaril les, kolikor se ga je rabilo za zgradbo in je zahvalil tudi druge dobrotnike, ki so kolikor toliko prispevali k zgradbi. Načelnik osrednjega odbora g. prof. Orožeu je v lepem govoru opisal zasluge načel nika Savinjske podružnice za „Slov. plan. društvo" ter krstil kočo po njem .Kocbekova koča". Živio-klici in streljanje s topiči je odmevalo od golih ■kalin ter naznanjalo veselje, ki je vladalo v celi družbi. Pozneje se je napivalo odličnim gostom, ki ao počastili s svojo navzočnostjo to slavnost: dež. poslancu dr. Srncu, notarju dr. Vršcu, trem zastopnikom duhovščine, članom osrednjega odbora Ljubljanskega, zastopnikom Kamniške podružnice, g. prof. Borštnarju in njegovi gdč. hčerki kot jedini zastopnici nežnega spola itd. Ko je bil pre-čital podnačelnik osrednjega odbora gosp. Kruleč vse došle brzojave, se je zaključila slovesnost. Drugi dan so se vračali izletniki na svoje domove pose* tivSi Ojstrico, čez Škarje v Logarjevo dolino, kjer jim je slabo vreme zagrenilo nekaj njihovo prejšnje veselje. Omeniti nam je de prijaznih in sijajnih vzprejemov v Gornjem Gradu in v LuČah, s katerimi so bili izletniki potujoči na Moličko planino uprav presenečeni. Za to naj bode uprizoriteljem izrečena tu iskrena zahvala. Otvorjenje koče na Molički planini, poset kamenite Ojstrice skalnate Škarje In divna Logarjeva dolina so za pravega turista pravi užitek. Za vse to se je zahvaliti načelniku Savinjske podružnice gosp. Kocbeku, ki je ves vzpored uredil ter vodil vao družbo po planinah in ji razkazoval njihove krasote. — (Ubegli prisiljene i.) Kakor poroča uradni list, so zadnjič ubegli trije prisiljenci izvršili ■voj beg na ta način, da sta bb dva oblekla v civilno obleko, kakoršni Be izdeluje v prisilni delavnici, tretji pa je oblekel munturo paznika in tako spremil prva dva iz delavnice. — (Cirkus Henry v Ljubljani.) Na svojem potovanji v Trst in Italijo ustavil se bode za nekoliko časa tudi v Ljubljani sloviti cirkus H e n r y. V ta namen začelo se je včeraj poleg Voll-heimovo vile ob Tivolskem drevoredu graditi obširno dirkališče. Cirkus Henry, ki je jeden največjih in najboljih v Avstriji, ter šteje čez 80 oseb in 45 konj, pričel bode s predstavami v Ljubljani prve dni meseca septembra. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske) od 12. do 18. avgusta. Novorojencev je bilo 14, umrlih 5, mej njimi so umrli za grižo 1, za vnetjem sopilnih organov 4, za želodčnim katarom 6, vsled mrtvo-ada 1, vsled starostne oslabelosti 1, za različnimi boleznimi 7. Mej umrlimi bilo je tujcev 8 (=42 1 %), iz zavodov 11 (= 57 8 %). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: za tifuzom 1, za grižo 3, za vrstico 2, za grižo z bljuvanjem 2. — (Ljudska kuhinja v Kranju) se ustanovi takoj s početkom šolskega leta. S tem bode ubogim učencem gimnazije podana izdatna olajšava, ki se je ob svojem času pogrešala. Tudi na drug način se bode skrbelo, da bodo gimnazijski učenci dobro preskrbljeni s stanovanji in s hrsno in da ne bode nobenega povoda pritožbam. — (Slavnostna otvoritev mostu čez Savo pri Radečah) se vrši v nedeljo 26. avgusta. Vzpored: Dne 25. zvečer razsvetljava trga ia mostu, ter sviranje godbe po trgu Dne 26. zjutraj budnica. Ob 8. uri vzprejem došlih gostov. Ob 10. uri slavnostna sveta maša in blagoslovljenje mostu z zahvalno ]>esmijo. Popoludue ob 3. uri veselica na prostem z loterijo itd., zvečer umetalui ogenj in ples. Pri veselici sodelujejo iz prijaznoBti pevci iz Ljubljane, c. in kr. vojaška in domača Ra-deška godba. — (Telovadno društvo »Zagorski Sokol") je predložilo deželni vladi pre narejen a pravila v potrjenje. Deželna vlada je vsela prenaredbo pravil na znanje in potrdila obstanek društva na podlagi novih pravil. — (Nova brzojavna posta j a.) Danes se je v Sv. Ani na Gorenjskem odprla brzojavna postaja z omejeno službo, zvezana s tamošnjim poštnim ur.»dom. — (Nova pošta.) Dne 1 septembra t. 1. odpre se v Gorenjih Gorjah pri Bledu nov poštni urad. ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob jednem služboval kot nabiralnica poštno hra-nilničnfga urada. S poštaim uradom na Bledu imel bode vsakdanjo poštohodno zvezo. — (G. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic) javlja, da se je z veljavnostjo od dneva otvorjenja lokalne proge Podklošter-St. Mohor izdal dodatek VIII. k tarifam veljavnim od dne 1. decembra 1891 in tarifnim določilom za prevažanje oseb in njih prtljage, na lokalnih Železnicah v področji c. kr. avstr. drž. železnic, Da katera se ne razteza pojasna tari*. Ta dodatek obseza določila glede prometa oseb in prtljage, kakor tudi daljave v kilometrih na tej železnici, in se dobiva za 10 kr. pri gornjem glavnem ravnateljstvu in pri c. kr. železnično prometnem ravnateljstvu. — (Obletnica blagoslovljenjaza-Btave „D e 1 a v. podpornega društva v T r s t u) se je izvršila ob obilni udeležbi prav sijajno. Zjutraj je bila slovesna sv. maša v cerkvi sv. Antona novega, do katere se je pomikal impozanten sprevud. Pri maši je pel močan pevski zbor. Po sv. maši odkorakali si društveniki zopet do društvenih prostorov, kjer je godba svirala cesarsko pesem in so zaorili trikratni Žvio-kliti, Popoludne je bila veselica na krasno nakičenem vrtu „Mondo nuovo". VrstiL so sa petje, godba, telovadba, slavnostni govor, umetaljni ogeuj in keglanje na dobitke. Predsednik g. Mandić je v lepem govovu pojasnjeval namen dtufitva; govor je bil navdušeno sprejet. Odlikovali bo se poleg pevcev posebno fie telovadci .Sokola" z jako dobro izvedenimi vajami in skupinami. Vsa veselica Be je izvršila v najlepšem redu in še le pozno v noč se je razšlo zadovoljno občinstvo. — (V banji utonil.) V Skednju poleg Trsta igral se je petletni dečko Andrej Saocin na dvorišči domače hiše. Mej igranjem Be je prevrnil v veliko banjo, ki je bila vsled deževja polna vode, in je utonil. Pozvani zdravnik rešilne postaje našel je dečka že mrtvega. — (Rusko sredozemsko brodovje) pod poveljništvom admirala Avelana pride koncem septembra ali početkom oktobra meseca tudi v Pulj in v Trst. — (Ljubovnadrama.) V Zagrebu našli so farmacevta Anicinija iz Zadra in njcgjvo 15letno ljubico, hčer Zagrebškega meščana, mrtva v sobi. V zapuščenem pismu pravita oba, da umrjeta radu.oljno in srečno. Iz druzih pisem je razvideti, da sta oba izpila najprej ojankali, na to pa je ustrelil Anicini ljubico v srce in potem samega sebe. — (Skladišča ?a silo.) Namestu zgorelih dveh skladišč se zgradijo na Reškem kolodvoru dve ali tudi ti i kolibe, ki bodo začasno nadomesto-vale BkladišČa. Tehniški oddelek pomorske oblasti je dobil nalog, da nemudoma izdela načrte in preudarek stroškov. — (Neprijetna dogodba) se je pripetila nedavno neki iz Srbije došli učiteljici na Reki. Mlada dama je imela precej znatne — brkice in vsled prestane bolezni lase kratko pristrižene. To je vzbudilo sum necega redarja, ki je res branečo se učiteljico odvedel do stražnice, misleč, da je zasačil — preoblečenega moškega. Policijski komisar je spoznal pomoto in je takoj izpustil učiteljico, prav uljudno proseč jo oproščenja. Učiteljica se je baje pritožila posredovanjem srbskega konsula. Skoro bolje bi pa storila, da naprosi pomoč kakega — brivca, ako se hoče izogniti jednakim neprilikam. — (Iz domačih toplic.) V Rogatec Slatino je prišlo do dne 18. t. m. 1541 strank z 2422 osebami. — (Razpisani službi) Pri finančni pro-kuraturi v Ljubljani mesto koncipijenta z adjutom letnih 500 gld. Prošnje v štirih tednih predsedstvu fin. vodstva v L;ubljani. — Na trorazredni ljudski šoli v Ivskovcu tretje učiteljsko mesto z letno plačo 450 gld. Prošnje do dne 15. septembra okr. šolskemu svetu v Krškem. — (Popravek.) V včerajšnjem popisu Idrijske Blavnosti naj se v telegramu iz Ljubljane čita namesto besede „tujci" ime: A Tujec. i_.__l 1----- | Slovenci ln Slovenke! ne zabite i družbe sv. Cirila ln Metoda I ^_---------------- 4 i r Razne vesti. * (General Gurko. ) Generalnemu guvernerju Gurku se je zdravje toliko zboljšalo, da se bodu na poseben poziv carjev udeležil letošnjih velikih ruskih manevrov. * (Salomonov vodovod v Jeruzalemu) Turško miniBterstvo za javna dela je sklenilo, da se zopet popravi starodavni Salomonov vodovod v Jeruzalemu. V tem vodovodu so so dovajali v sveto) mesto 22 kilometrov oddaljeni studenci Arroubak«. Stari vodovod je bil napeljan okolu hriba, novi bode pa prerezal brib s prerovom, dolgim 3750 metrov. Stroški so proračujeni na dva milijoni frankov. Stari vodovod je bil Še popolnoma v rabi za časov Poncija Pilata. * (Kalifornijsko sadje v Evropi.) Kakor noročajo angleški listi, bode odplula v kratkem v Evropo velika ladija polna kalifornijskega sadja. To ie prvi jednaki poskus; ako se bode sadje dobro obdržalo in ugodno prodalo, utegne se začeti redno izvažanje sadja iz Kalifornije v Evropo. * (Samomor v sodni dvorani.) Grozen prizor se je pripetil nedavno pred porotnim sodiščem v Katauiji na Stctlmkem otoku. Neki Scbsstijan D1 Agata je bil zaradi roparskega umora obsojen na 30 let ječe. Ko je čul strogo obsodbo, zaletel se j* kričaje, da je nedolžen, bliskoma parkrat tako silno ob železno ograjo, za katero sede zatoženci, da si je razbil črepinjo. Stvar « kr., oja vsota se je nabrala pri društvenem zborovanji; g. Jože Barle, naducitelj v Slovenjem gradoi, izrodil je 8 gld. nO kr., in sicer od SlovenjegraSkega učiteljskega društva 6 gld., od g. Ivana Rogina, lupana v Podgorji, 2 gld. in od g J. Sujeta 1 krono; čisti dohodek gledališke igre „06e so rekli, da Is", ki se je v ta namen vriila v Ljutomeru dne 25. junija t. 1, znala 8 gld. 6 kr.; g. Anton Haj h, uradnik pri finančnem deželnem ravnateljstvu v Gradci, 5 gld ; gospa Koza Spindler v Brežicah je nabrala mej ondotnitui rodoljubi in rodoljubkinjami lepo vsoto 15 gld., in sicer so darovali: g. Ivau Balon, vinorejaki komisar, 2 gld.; gospa Olga Balon, njegova soproga, 1 gld.; gospa Alojzija Rae-'MK> posestnica, 1 gld.; g. Fr. Firbas, u. kr. notar, 1 gld.; g. Iv. Munda, c. kr. iivinozdravnik, 1 gld.; g. Jože Elgrei, zasebni uradnik, 1 gld.; g. Leo Schwentner, knjigotrtec, 1 t>ld i **• *r* Planino, postni načelnik, g. Andrej Levak, veleposestnik, g. Josip Mešiček, proviior, g. Josip Šetinc, odvetnilki koncipijent, g. Josip Stanič, notarski koncipijent, g Anton Spindler, c. kr. zemljiški knjigovodja, g. Andrej Kaztag, uradnik, g. Emer. Morio, naduoitelj, g. Fr. Kramar, učitelj, g. Josip Pečnik, učitelj, g. Fr. Čemele, učitelj iu g. Vekoslav Pečnik, učitelj, po 1 krono, skupaj 12 kron sli 6 gld., in g. J. Supan, učitelj, l gld., torej skupaj 15 gld.; g Flor. Rosman v Krškem do poslal je 10 kron 32 kr., nabranih pri občnem zboru „Peđagogiskega društva", in sicer so darovali: g. Saje, g. Jezernik, g. pl. Raucber, g. Ravnikar, g. Sonc, g. Pavčič, g. dr. Glasar in g. Gabrsek po 1 krono, g. Lunder 25 kr., g. Gantsr 25 kr. iu g. Pretnar 82 kr.; — v Ljutomeru seje do t>edsj nabralo 34 gld- 20 kr., in sicer so darovali: g. Fran Serien 5 gld., g. Anton Slam-bi-rger, g. Josip Ivančič iu 6. g. Matija Vaupotič, kaplan, po 2 gld., £. g. Ivan Skuhala, č. g. Jože Uzmec, g. Jakob Volovec, g. Alojzij Vršič, g Ivan Kukovec, g. Anton Mišja, g. Gabrijel Postružnik, g. dr. Far kas, g. Ljndevit Babnik, g. Ivan Vaupotič, g. Ferdinand Herzog, g. Janko Erjavec, g. Anton Zargsj, gspdč. A. Maver, g. Fr. Kepic, g. Martin Csgran, g. Martin Karba, g. Jole Vol nar io gspdč. Erna Razlag po 1 gld., g. Čebii, g. Viljem Scbneider, g. Vatro-slav Mohorič, g. Ivan Bratusa in g. Fran Zacherl, učitelj pri Mali nedelji, po 1 krono, g. M. Viher 40 kr., g. Fran Stanjko 30 kr., g. Fr. Gotlib, g. Steiner, g. Alojzij Cimerman, g. Anton Lafiic in g. J. SirniBa, učitelj v Cezanjevcih, po 20 kr. Vsem p. n. darovalcem in darovalkam izreka podpisano društvo najtoplejšo zahvalo. Bog povrni s.otero! Za učiteljsko drnitvo v Ljutomeru: France Č7elit tajnik. V Ljutomeru, dne 20. avgusta 1894. Tujci: 22. avgusta. Pri Slonu : M.b-k, Adam, Bilowizky, Contadi, Gellis * Dnaja. — Kogall iz Berolina. — Bereani is Keke. — Moasev iz Gradcu. — Uofutano iz Rudolfovega. — Riudl, Wihiral, Heiiner, iz Brna. — Q*ny U Budimpeete. — Boncel iz Železnikov. Pri Mali«! s s. liun.it iz Celja. — Schmid, Kaffay, Gangl, Feda, K- il, HiiBchoiihauser, Maudl, Rotheuberg, Adler iz Pizna. — Kohleger h Inomosta. — Marketi iz Budimpešte. Pri bavarskem dvoru t Sterinar, Geuuai, Neti-uiann >z Reke. — Rost z Dunaja. Metcorologično poročilo. 9 - Ca« opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatur« Vetrovi Nebo Mokri na n mm. cS oi "M 7. zjutraj 'i. po pol. J), zvečer ..'{"-'»i nt-. 187 5 787-1 na. 8 8° C 20 2' C 14 0* C si szh. brezv. si. zah. megla jasno jaano * 000 ac. Srednja temperatura M-3", za 419 pod normaloui. XD\a.3^.a.3©icsL "borza. dot* 23 a*i;u-ita t. 1. Kkupni državni dolg v notah..... HH gld. 5fi kr Skupni driavnJ dolg v srebrn .... 08 , A .-strijkkji zlatu rt-nt a....... 1*22 , Avutrijska kronbka renta 4°/...... 97 „ Ogernka zlata renta 4°,',...... 121 , Ogerska kronska renta 4' , ..... 95 „ Avstro-ngerBko bančne delnice .... 1008 „ Kreditne delnice........ . 'dtii a I,on(io!i vista........... 124 , Nemfiki drž. bankovci 7.a 100 mark . 61. 20 mark............ 12 , 20 frankov........... 9 „ Italijanski bankovci........ 44 B C. kr. cekini . . ........ h , 55 5*> 96 85 70 85 PO 45 02'/, 20 89'/, 45 9C Dne 22. avgusta t. I. 4'/. drlavae srečke ia L. 1854 po 250 gld. Drtavns srečke ia I. 1864 po 100 gld.. . Dunava rsg. srečke 5'/« po 100 gld. . . Zeralj. obe. svstr. VffK slati sast listi Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečke........ Rodolfovs srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. . Tramvrav druat. velj. 170 gld. s. v. . . . Papirnati rnbelj......... 196 ■ — 127 — 124 ■ — 197 70 24 a 50 23 50 170 • 75 310 * — 1 m 33 slovesno otvoritev mostu čez Savo pri Radečah katera se vrli v nedeljo, dnć 26. avgusta 1894. "Vzpored: Dnć 25. avgusta zvečer razsvetljava trga in mostu ter sviranje godbe po trgu. Dnć 26. avgusta zjutraj budnica. Ob 8. uri zjutraj vzprejem došlih gostov. Ob 10. uri slavnostna sveta masa in blago- slovljenje mostu z zahvalno pesmijo. Popoludne ob 3. uri veselica na prostem z loterijo itd., zvečer umetalni ogenj ia ples. Pri veselici sodelujejo Iz prijaznosti pevci Iz Ljubil ane, c. In kr. vojaika In domaČa Radeika godba. K obilni udeležbi vabi najuljudneje (9i4) slavnostni odbor. Nisko kolo ™ je na prodaj po nenavadno nizki ceni. Naslov se i*ve pri uprsvniitvn „Slovenskoga Naroda". Ženitna ponudba. (910-1) Trgovec v 80. letih, s dobro situvirsno trgovino v večjem industrijelnem kraji ns Štajerskem, se ieli zbog pomanjkanja ionskih znanstev seznaniti v svrho poroke s brhko gospodičino, ki je domsče vzgojena. Ima veselje za trgovino in je vešča slovenščine in nemičine. Zeli se nekoliko premoženja. Besne ponudbe s fotografijo in natančnimi podatki blagovolijo naj se poslati pod „A. A. IOO'* upravnistvu „Slov. Naroda". Diskrecija ob sebi umevna. Štajersko falio zdravilišče Rogatec-Slatina. Postaja Policama jui. iel. Sezona: 1~ x».slJs. dLo 30. septembra. Pivno in kopelno zdravljenje in zdravi-tev z mrzlo vodo in sirotko itd. Brosurice in prospekti zastonj pri ravnateljstvu. Tempeljski- ln Styria-vrelec vselej svata polnitve NlnvnoiiiniiH Glauberjevo sol sodrzujoča slatina proti boleznim prebavnih erganov, tudi ugoflno esve- fta|oca i»f|ncM. Dobiva se: pri oskrhuifitvu kopelji v Rogatec-Slatini. Jedino in glavno islox» sat Kranj m ko ima: J. Lininger v Ljubljani. (526—6) C. h. jlaTBt raTialtljitn avitr. drž, teltnlc Izvod iz voznega reda -*re>11«wxLe>tr«a odL 3.. 3xL3&11sa 1894. IfMtopno om«nJ«Bl prihajal 11 Ia *«haf*UU te« oam*4«nl m « ■Hx Iot.o, rrmn»eo»f..t., Ljubno, Salsthal v Aihm, Itohl, Oman. d.n, So)n.«r«d, L«nd-Oaitaia. Zali aa jaaarn, Inomoit, Rr.gnnt, Onrthk G«nay», Pariš, Slajr, Lina, Bh4«J«tIm, Pl.anj, Marijina vara, BNf, Karlora vara, VrmasOT« vara, Prago, Mpiijo. Dunaj vik Amatattab. OS Oltari 7 «sU«a. «J«*ra/ aaaiani vlak v Noto naaato. Kočarje Ob 7. •se* IO tM, Salsthala« H.ljaka, Oslo ves, Vranasnafsats, PonUbls, Trblta. Ob 8. mri 34 ntin. *Sf«W masaai vlak Is Noraga Metla, Koosvja. Ob 8. mri 81 min oosese oaabal vlak ■ Dunaja preko Am.uuena lat LJnbassa, Helj.k.. Oalovea, Pontabla, Trbiia. Odhod ls lajabljsne (dr*, kol.;. Ob 7. mri 88 mUn. srfvrenj v Kamnik. 8. m OS , por>ol« J t L' 88 J sSaT ; " (alodnjl vlak Is ob -daljah ta prnanlklh.) Maturant slovenskega in nemškega jezika popolnoma veM, l*«5e-slnžbe kot cliurnlnt ali v taki odvetniški pisarni. — Natančneje se isve v jLJufclJaal, Kl|a«av> nlsSarske ullee it. 5, I. nadstropje. (911) Sposobnega zastopnika ki ima mnogo znanstev, In bi imel tudi tukaj oskrbovati pobiranje novcev, vsprejme neka prva tuzemska životna zavarovalna družba proti stalni proviziji. — Ponudbe pođ ,,A. P.*« 8119" anouenl ekepetlleljl E.|. pl. SehOit-hoterja v Oradel, Sporsasee *(. 5. (901—3) v bližini železniftko postaje odda se na raćini z dobrimi pogoji. — Ye6 ae izve v upravnistvu s Slovenskega Naroda". (892—3) Trgovski pomočnik in učenec se rsprejincta v prodajalaleo b meŠaalm blagom. — Kje? pove upravnistvo „Slov. Naroda". (915-1) Namizni raki. Najisbornejie oplemenjene vrste, lovijo se vsak dan, da bo vedno sveti, razpošilja pod jamstvom, sla dospe se ftlvl, v poitnih košaricah poštnine in eolnine prosto pu postnem povzetju: 110 kom. rskov za juho gld. 2-SO, H> kom. srednje namiznih rakov gld. U*—, «>0 kom. velikanov z dubelimi škarjami gld. 8'f)0, 40 kom. solo-velika-ii o v gld. i !>0 in Ri kom. solo-velikunov, jsko finih, čudo-vite živali, gld. fV2.r>. (864—7) F. Scliapipa, Stanislav št. 274. Galicija. •m« »■■« »ln. »na. «w« »na. »ar. .nT. Vizitnice priporoča v Ljubljani. •JS» «ja* .JS> *jsr* »Jn. .W. »Jn. .jBJ. Velika Levovska loterija, 2024-dobitkov. Glavni dobitki (847—8) 60.000 o|d< 5.000 o"*- v gotovini Niiuio s lO°/0 odbitka. Levovske srečke po 1 gld« priporočata: Menjalnica J. C. Mayer in glavna tabadna prodajalnica A. Gruber. se nalagajo glavnice će se kupujejo 4°|o založnice galiskega zemljiško-kreditnega društva. Iste donv Sajo dobička več ko 4 odstotke ter uživajo pravo pupilame varnosti, se ne smejo obdačiti in niso fatiranju podvržene, se lahko vlože kot kavcija in kot vojaika ionitna kavolja; razen tega je vBakih K)0 gld. zaloinic zavarovanih po hipotekami vrednosti 253 gld. 83 kr. Založnice se dobivHJo po vsakokratnem dnevnom kurzu pri O9« O. MATBB« JTI banka in menjalnica v Ljubljani. Izdajatelj is odgovorni urednik: Josip Nolli. Laetoius in tibk „Narodue Tiakaiue". AJ 01