DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo In vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni preda! 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vrača o. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socljalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 99. Sreda, 13. decembra 1933. Leto VIII. P Ivan Cankar Te dneve poteče že petnajsto leto, odkar je odšel za zmeraj od nas. Živel, delal in pisal je v tisti naši klavrni predvojni dobi, ki je bila radi ozkih malomeščanskih razmer in nazorov podobna osmrajeni mla-kuži. Naše javno življenje se je izčrpavalo tedaj v znameniti pro-tifarški gonji, v puhlem rodoljubar-stvu in hejslovanstvu na eni, na dru-£i strani pa v čednostni hinavščini in zatiranju vsakršne svobodne misli in besede. To mlakužo je imenoval Cankar »dolino Šentflorjansko« in proti njej je naperil ves svoj boj. V dramah je razkrinkaval naše hlapce, ki so se brez hrbtenic uklanjali oblasti še vse bolj, kakor je bilo potrebno, razkrinkal je vse fraze, kažoč, da se za njimi ne skriva nič drugega kakor osebna dobičkaželjnost. Cankar je bil vseskozi uporen duh, njegova beseda je bil;-, bič. Pri vsem tem pa se je Cankar zavedal poslanstva, ki je namenjen) elavskemu razredu, spoznal je, da 'u- raV ^c^avski razred tisti faktor, dočn0oS?PZatol °d!oči,e" sun,ck v bo' pokretu, sodelovat P”družl1 življenju delavstva ' rB predaval sodrugom'v Trti* ‘1 ^ god. Toda napravil feV*4" “ ‘t’-več: naš socialni problem u-i kakor nihče pred njiminY»* , ji i* ,. J - n n»m ga podal v zbirki novel »Za križem«, predvsem pa v Hlapcu Jerneju in njegovi pravici«; v slednjem delu nam je podal naš proletarski evangelij, pokazal nam je našo pravico, tisto pravico, ki ti daje v lastnino to, za kar si robotal vse življenie. V mraku današnjih dni ima delavstvo malo, ima pa ostro, uporno, zasmehujočo in korajžno Cankarjevo besedo. Ta Cankarjeva beseda je zapisana v njegovih delih, glasi se z odrov — in nihče se je ne upa vzeti, nihče se je ne upa poteptati. Zato Pa. sodrtig: Kadar čutiš v sebi gnev nad bedastočami sodobnega časa, kadar si mračen spričo mraku, ki je zagrnil Evropo, tedaj vzemi v roke |° ali ono Cankarjevo satirično delo ln zopet boš oživel, zopet dobil ko-rafžo. In takrat boš čutil, kako silno sodoben je Cankar, ki je pisal svoja ®ela za vse čase. Osemdeset francoskih poslancev študira Evropo. Večje število francoskih poslancev je sklenilo preštu- . r?ti srednjeevropske gospodarske 'n narodnostne razmere. V Budimpešto Pojde delegacija teh poslancev že te dni. K poteku prve skupščine Delav-ske zbornice v Ljubljani V soboto in nedeljo so se sestali novoizvoljeni delegati Delavske zbornice na svoji prvi skupščini. Na tej skupščini je dobila Delavska zbornica za razdobje naslednjih treh let svoje novo vodstvo. Ako bi ljubili velike besede, bi rekli, da je zboroval te dni v težkih borbah izvoljeni novi delavski parlament. Pravilneje pa je, če te besede ne rabimo. Ona bi utegnila vzbujati na naši in na drugih straneh napačne predstave. Delavska zbornica ni instrument kake posebne politične moči. Ona je ustanovljena zato, da bi bila verna slika vsega, kar delavstvo teži in za kar se delavstvo zavzema. Prej kakor parlament, naj bi bila Delavska zbornica toplomer, ki naj oznanja slopnio telesne gorkote, barometer, ki naj kaže na razpoloženja med delavci in nameščenci. Ne more iti zato, da bi lajšala Delavska zbornica skrbi in težave svojega članstva s svojimi lastnimi ukrepi in sredstvi. Gre zato, da dobimo Delavsko zbornico, ki bo svoje članstvo razumela in ki bo v javnem življenju in pred državnimi oblastmi glasnik njegovih teženj. Prav iz tega razloga moramo globoko obžalovati, da so pri zadnjih volitvah nekateri \ mi- slili, da je pred vsem važno, da se napravi iz Delavske zbornice toplomer, ki bo napačno kazal, barometer, ki razpoloženj, želj in teženj ne bo pravilno registriral, pr V »Pohodu« z dne 2. decembra čitamo na tretji strani poročilo o tem-le grehu, ki se očita neki tovarni: Kljub prošnjam od strani srezkega poglavarstva in narodnjakov ni hotela tovarna vplivati na s-voje delavstvo, da bi glasovalo za nacionalno državno listo, am-pak je pustila delavstvu popolnoma prosto pot. — — — Nešteta je vrsta pritožb, gorosta-sne so krivice, ki so se godile pri teh volitvah, globoka je zagrenjenost delegatov svobodnih delavskih organizacij, ki so prišli na prvo skupščino novoizvoljene Delavske zbornice. Nam bi se vsega tega niti ne verjelo "e, če bi vse to podrobno naštevali, /.ato citiramo po avtoritativnem vi-[u Pripombe, značilne za duha in en ence, ki so vstvarjale skupščino, 1 se je v nedeljo sestala. Jz, vtse tovarnarje se »Pohodu« ve , 1 ‘I® treba enako pritoževati, n I rCL° L' k” 'e zborovala prva .. /\vs .a zbornica, lomijo tovarnar-ki n,so ravnali tako, kot grajana tovarna, po svo,ih obratih neposlušne delavske zaupnike, ker brez zaupnikov n, delavskega pokrela in ne delavske zaščite — vstvarja vse to težko popravljivo škodo, ki gre daleč preko interesov raznih delavskih grup. Kranjski »Triglav« je v svoji po-volilni številki naravnost zapisal: Vse graje vredno je, da so poka-/nli v splošnem delodajalci, .podjetja in oibiinstvo za stanovske volitve svojih uslužbencev mnogo premalo interesa in zanimanja. Ne smelo bi biti delodajalcu vseeno, v katere skupine so razpre-deljeni njihovi uslužbenci. Glavna borba rdeče skupine je naperjena proti delo- dajalcem, ker zahteva znižanje delovnega časa in povišanje plač, kar pa je v današnjih razmerah neizvedljivo. Mi vsega tega ne navajamo zato, ker bi hoteli trditi, da bi se hotela spuščati bela ali plava delegacija v Delavski zbornici v resnici na opolzka pota, ki so tu s tako prostodu šnostjo popisana. Vse to pa navajamo zato, da se bodo razumela razpoloženja, s katerimi so prišli naši delegati k skupščinskemu zasedanju in da bodo tisti, ki se jih tiče, razumeli in čutili, kakšne duhove so tu priklicali. Vendar za pretiran pesimizem ni razloga. Te in take metode so delegacijo svobodnih organizacij sicer za par mandatov oslabile. Brezprimer-na požrtvovalnost naših zaupnikov pa je omogočila, da je prišla naša delegacija v novo skupščino kot sila, preko katere se ne bo šlo na dnevni red. Tem manj, ker je skovana ta sila v nevihti in viharju in mora vzbujati zato rešpekt. Vse to pa nam nalaga v naši nadaljnji taktiki tudi velike dolžnosti. Previdnost ni slabost in ni pomanjkanje čuta za čast. ' Vsi smo edini v tem, da je treba za bodoče neopravičeno istovetenje državnih interesov z interesi gotovih grup ali celo poslodavcev za vsako ceno preprečiti. To bi bil začetek fašizma. Tega cilja pa delavstvo ne bo doseglo, če ne bo nastopalo tako, i da bo našlo polno zaslombo v vsej naši demokratični javnosti, tudi pri onih meščanskih politikih, ki jim to, kar se dogaja na naših južnih in severnih mejah ni ideal in ki bi rajše videli, da krene naše javno življenje v varno valovje demokracije, kakor v bolestne trzavice fašizma. Ako bomo oprti na žive sile demokracije, bomo odigrali v borbi proti fašizmu svojo vlogo. Ako bi istovetili borbo s fašizmom z jakimi besedami in praznim kričanjem, bi odrekli. Iz teh razlogov smo odločeni voditi Delavsko zbornico tudi v bodoče tako, kakor smo jo vodili do sedaj, Tako, kakor se vodi javna institucija v demokratični državi. V prejšnji skupščini so imele svobodne strokovne organizacije večino. Vodile pa so zbornico tako, da so se videle v njej vse barve, ki se odražajo med našim delavstvom. To se nam je včasi zamerjalo, mi pa smo mislili, da bi pač Delavske zbornice ne bilo treba, če naj bi ne bila verna slika tega delavstva z vsemi njegovimi vrlinami in napakami. Isto pot hočemo iti tudi v bodoče, ne podajajoč se nikomur. Ako bomo našli isto razpoloženje tudi pri nasprotni-ških skupinah, bo delo v novi skuo-ščini zbornice vkljub težki atmosferi, osigurano. Ce ne — se nam ne bo moglo očitati, da smo v trenotku, ko jc bilo treba izmeriti daljo in nebeško stran in ojačiti demokratične sile v naši javnosti, kojih sestaven del je bila in mora biti tudi Delavska zbornica, odrekli. <• Znižanje cen premogu na Čeho- slovaškem. Čehoslovaška vlada sklepa te dni o znižanju cen premogu za 10%, in sicer od 15. decembra do konca aprila 1934 s pridržkom, da morajo ostati vse kolektivne pogodbe rudarjev neizpremenjeno v veljavi. Ali ustanovimo stranko? Eno najvažnejših vprašanj bo delavski tisk. Splošno delavsko mnenje je, da je ustanovitev delavske socialistične stranke potrebna. Opravičeno torej delavstvo vprašuje, kakšno bo bistvo stranke in kaj bo delala. O bistvu in namenu stranke smo pač vsi edini. Taka mora biti, kakršna odgovarja zmislu celotnega delavskega gibanja. Povdarimo naj danes le, da bo nova stranka, če se ustanovi, kar se bo najbrže zgodilo, predvsem podpirala socialnopolitične boje delavstva. To bo trenutno nje najvažnejša naloga, na kateri bo slonelo tudi ostalo delo, kakor je politična izobrazba in boj za politične svoboščine kakor tudi osebne. Socialistična stranka bo pa imela še drugo važno nalogo, ki jo vrši delavstvo prav ta mesec. Razviti bo morala najživahnejšo agitacijo z »Delavsko politiko«, zakaj socialistična stranka mora skrbeti, da svoja načela in svoje delovanje publicira v najširši javnosti ter s tem ustvarja javno mnenje, oziroma zbuja ljudske množice k političnemu udejstvovanju ter pridobiva za svoja načela. Danes ni več težko dopovedati človeku, da je današnji gospodarski sistem slab. To kmalu kdo razume, ker čuti zlo dobe sam na sebi. Varnejše je, to zavest, to spoznanje organizirati v močno politično silo. Temu namenu služi deloma strankina organizacija, še mnogo bolj pa tisk, svoboden tisk. Težke naloge nas torej čakajo; | pripravimo se nanje duhovno, zlasti pa z razširjenjem svojega tiska. Program vetine nove socialistične ženevske vlade Zadoščenje za žrtve V ženevski kantonalni vladi imajo po zadnjih volitvah večino. Ob veliki udeležbi prebivalstva so novi izvoljenci prisezali v ženevski katedrali. Voditelj socialistov Niccoli je v svoji vladni izjavi, ki so jo odobrili razen treh nesocialistov vsi člani vlade, povdarjal naslednje: povrnitev škode, ki so jo utrpele rodbine žrtev z dne 9. novembra 1932 (to je pokolj, v katerem je bilo ubitih 13 delavcev), reformo v finančni zakonodaji, podpiranje nezaposlenih in preskrba dela. Čimprej se uvede v kantonu tudi progresivno obdavčenje. Nadalje namerava vlada ustanoviti kantonsko banko, ki jo bo vlada nadzirala in garantirala zanjo. Litvinov v Berlinu. Litvinov bo bival štirinajst dni v Berlinu. Ni pa njegov namen, pogajati se s člani nemške vlade, marveč samo z ameri-kanskim poslanikom. Vesti o pogajanjih z Nemčijo niso resnične. Kršitev kolektivne pogodbe v Mežici Pri svinčenem rudniku v Mežici se v Žerjavu nahaja žična železnica po kateri se prevaža rudo. Tu so bile vedno zaposlene ženske s plačo 33 Din na storjeni šiht, glasom pogodbe z dne 4. aprila 1929. To pa družbi ni ugajalo, ker je računala, da bi moška delovna sila za to plačo vršila večjo storitev. Izrabljajoč gospodarsko krizo v prejšnjih letih, je družba večje število delavstva, reducirala. Ko je pa videla, da ima dovolj brezposelnih moških na razpolago, ki niso mogli nikjer dobiti dela, jih začela sprejemati nazaj v delo in ženske pa reducirati. Da se pa zavaruje, da ne bodo ti prejšnji njeni delavci zahtevali svoje prejšnje kategorijske mezde, oziroma da ne bodo zahtevali vsaj one mezdne kategorije pod katero spada delo moških pri tej žični železnici in sicer po pogodbi najmanj 45 Din na storjeni šiht — je dala vsakemu na novo sprejetemu delavcu v podpis pogodbo sledeče vsebine: Pogodba: Podpisani N. N. se zahvaljujem generalnemu ravnateljstvu rudnika za ponovni spr&jem v delo. Izjavljam pravno-veljavno, da odstopam od službene pogodbe, katera velja za drugo delavstvo v toliko, da se me bo sprejelo le za plačo 33 Din, kakor jo imajo ženske, ter da bom pri delu istotako nadomeščal eno žensko moč. Žerjav, dne..........(datum razli- čen). Podpis priče: Podpis delavca: Teh delavcev, ki so to sramotno pogodbo v svojem obupu za bori kruh podpisali, je do danes 12. Mi se za danes vzdržimo vsakega nadaljnjega komentarja, ker bomo poskrbeli, da se bo ta groba kršitev obstoječe pogodbe izravnala s čl. 209, odst. 3. obrtnega zakona. Če smo to javno pribili, smo to storili radi tega, da vsa naša javnost vidi visoko etično moralo kapitalizma, pa bilo kateregakoli narodnostnega izvora. Nemirna Španija Poizkus revolucije Anarhosindikalisti so z ozirom na napredek monarhističnih reakci-onarcev hoteli izvesti državni prevrat .V ta namen so izdali oklice, v katerih poživljajo prebivalstvo na oborožen upor. Neredi in poulični boji so bili zlasti v Barceloni, Hue-sci, Saragossi in Ligronu. Vlada je proglasila izjemno stanje za vso državo. Pričetek revolucijonarnega upora so bile bombe, ki so jih metali po mestih. Uporno gibanje je silno škodovalo anarhosindikalistom, ker so se mu pridružili razni temni elementi. K SMOTERNI PREHRANI spada dnevni užitek Kathreinerjeve-Kneippove sladne kave s pristnim .-Franck: pridatkom. Zborovanje nove skupščine Delavske zbornice V nedeljo, dne 10. t. m. se je prvič sestala novoizvoljena skupščina Delavske zbornice v Ljubljani. Skupščino je otvoril s. Čobal, nakar je bila izvoljena verifikacijska komisija, v katero sta bila izvoljena za marksistični klulb s. Jakomin in Bricelj, ter dva člana narodnega in en član kršč.-soc. kluba. Za začasnega predsednika skupščine je bil izvoljen s. Sedej z dvema prisedni-koma in zapisnikarjem. Skupščini je prisostvoval tudi zastopnik ministrstva socialne politike dr. Karlin. Med tem, ko se je verifikacijska komisija .podala na delo, je podal k 3. točki ‘dnevnega reda s. Uratnik poročilo o aktualnih socialno - političnih nalogah zbornice. V svojem referatu se je 'podrobno bavil z najbolj perečimi vprašanji, ki se tičejo delavstva. Govoril je o gospodarski krizi in njenih katastrofalnih posledicah za delavski razred, o brezposelnosti, o obupu in grozi, ki vladata v trboveljskih revirjih, kjer so tekom letošnjega leta padle n. pr. mezde za okrog 11 milijonov dinarjev itd. S. Uratnik se je dalje bavil z brezposelnimi podporami, gospodarstvom javne borze dela, ki zbira v času, ko strada ogromno brezposelnih, prihranke in rezerve. Četudi je javna borza dela dobila preodkazan pred kratkim večji znesek, se ta ne sme porabiti za podpore, ker ni za to potrebnega dovoljenja, Najhujše so radi tega postopka prizadeti sezonski delavci (stavbinci), od katerih javna borza dela pobira prispevke, ne da bi jim za to nudila pripadajočo podporo. »Strokovna komisija za Slovenijo« je dala »Delavski zbornici« na razpolago* obsežno statistično gradivo o razmerah v obra^ tih in tovarnah naše banovine, ki priča, da so delavske mezde v vseh strokah prav posebno pa še v tekstilni in gradbeni stroki padle tako nizko, da se s temi mezdami ne da več izhajati. Med tem, ko to stanje ruši kupno moč prebivalstva je ugotovljeno, da se je n. pr. v 24 anketiranih podjetjih vršilo nadurno delo. Ponekod se zaposluje na par pomočnikov do 20 vajencev, še vedno se krši 8-urni delovni čas, V nekaterih obratih, zlasti pa v pekarnah, se vrši nočno delo, ki se mora omejiti .in odpraviti in to z uredbo, ki bo enotna za vso banovino, Z vso vnemo se je treba lotiti vprašanja uvedbe zavarovanja za starost in onemoglost. Posebno pažnjo je treba posvetiti stremljenju, ki gre za tem, da bi se spremenil obrtni zakon, torej delovno pravo. Delavska zbornica je stavila tudi primerne predloge za zaščito nameščencev na gozdnih posestvih in veleposestvih. Taksni zakon se mor.a spremeniti v pogledu nobirania taks od nameščenja nameščencev. Takse se je pričelo pobirati za pet let nazaj. Mezdna posredovanja zavzamejo vedno večji obseg. Delavska zbornica ibo morala nuditi predvsem zaščito delavskim zaupnikom, ker brez dobrih zaupnikov ni socialne zaščite. Referat pravna zaščita narašča pri zbornici dan za dnem in je potreben izgraditve. Končno je referent izrazil željo, da bi nova zbornica postala s sodelovanjem to, kar mora biti: Izraz hotenja in stremljenja našega delavstva in nameščenstva. Referent je žel za svoja izvajanja dolgotrajno odobravanje, nakar se je razvila debata, v katero so posegli številni delegati. S. Petejan je opozarjal, da mora zbornica posvetiti posebno pažnjo vprašanju delovnega časa v trgovinah in pisarnah ter strogemu izvajanju obrtnega zakona, ki je doslej ostal samo na papirju. S. Arh je govoril o bednostnem fondu, ki ga morajo plačevati tudi rudarji, ki zaslužijo v najboljšem slučaju po odbitku Din 380.—. Ostro fe grajal nekatere rudnike, ki po pol leta dolgujejo mezdo svojim delavcem. Kolektivne pogodbe se izigravajo, zato se mora zbornica zavzeti za uvedbo zakona v zaščito minimalne mezde. V tem pogledu je govornik stavil v imenu marksističnega kluba konkretni predlog. Govorili so še s. Murn iz Trbovelj, dr. Bohinc, tajnik Rozman in drugi. O proračunu je podal poročilo s. če- lešnik, v imenu finančne kontrole pa s. Ošlak. Opoldne je bila seja prekinjena in se je nadaljevala ob pol 14. uri. Verifikacija mandatov. V imenu verifikacijskega odbora je podal poročilo s. Jakomin. Komisija je pregledala pritožbe in materijal zlasti iz Maribora in Trbovelj, kjer so se vršila nasilja pred volišči in nerednosti na voliščih. V imenu marksističnega kluba je govoril kot prvi s. Petejan, ki je naglašal, da so svobodne strokovne organizacije zahtevale tajne volitve v Delavsko zbornico, kjer bi naj prišla volja delavstva do svobodnega izraza. Toda to se ni zgodilo! Prečita! je poziv podjetnikom, ki ga je objavil »Mariborski Večemik«, dalje razne okrožnice delodajalcev, ki so bile nalepljene v nekaterih tovarniških obratih in v katerih se je grozilo, da bo vodstvo tovarne smatralo delavce, ki bodo volili rdeče, za protidržavne in da bodo odpuščeni iz službe, oziroma da se iim bo znižala plača itd. (s»laCufli ’ * iff* er?sčssačs •~ ’p "" - rzcV- .'V sShdf 1 Govor s. Petejana je bil spremljan z burnim pritrjevanjem, v vrstah nacionalnih pa je bilo opažati nervoznost in pobitost. Ko je s. Petejan končal svoj govor, v dvorani ni hotelo pojenjati odobravanje. Nato je govoril s. Murn iz Trbovelj, ki je stavil vprašanje, zakaj so se volitve v Trbovljah opoldne prekinile, vrata pa ne zaklenile, dočim je orožnik pred vrati izjavil, da ima nalog vzdrževati mir in red, ne pa tudi na to, kaj se dogaja v volilnih lokalih. Za klub krščanskih socialcev je govoril delegat Žužek, ki je istotako grajal postopanje »plavih« pri teh volitvah. Za narodni klub je nato govoril dr. Bohinc, kateremu pa se ni posrečilo, da bi omilil očitke, ki so padli na račun »plavih«. S. Arh je v imenu marksističnih rudarskih delegatov izjavil, da ne moTe glasovati za overovljenje mandatov, Kot poslednji govornik je skušal v imenu kluba »narodnih« delegat Kosem omiliti očitke, ki so bili izneseni na račun plavih. Kakor že poprej, so se tudi med govorom Kosma medklici stopnjevali in so kakor bič padali po »plavih«. Val ogor Čanja pa je govornik izzval z izjavo, da je ponosen, da je »plave« podpirala v volilnem boju vsa nacionalna javnost. Slišali so se medklici: Ta nacionalna javnost so delodajalci. Izvolili so vas delodajalci, tudi nemški delodajalci so vam pomagali. Ako ne verjamete, vprašajte vaše,ga ‘L. ‘ -i rji ' if' '■ Delegat Kosem je govoril še nekaj časa, nihče pa ni več razumel njegovega izvajanja. Končno je izjavil zastopnik marksističnega kluba, da bo njeigov klub pristal na overovljenje mandatov, ker hoče s tem omogočiti, da pride zbornica čim^ prej^ do dela in da se ne bo potrošilo težBo prislu-ženega delavskega denarja za nove volitve. Ob vzdržan ju rudarske delegacije so vsem svojem bistvu, J*> svojem) značaju in svojem ravnanju tipičen žirondist. čutno opaža povsem pravilno, toda manjka mu spoznanje cilja in poti in zato zapada zopet in zopet libe-ralno-reakcionarnim vplivom. Vojna Pod Hitlerjevim vodstvom bi že v prvih mesecih doživela polom. Abesinija proti Nemčiji. Abesinska vlada je sklenila izgnati vse Nemce, dokler Hitler ne prekliče manjvrednosti drugih narodov. V Abesiniji je zlasti mnogo belih nemških trgovcev, ki jih bo vlada izgnala, ker ne mara priznati, da bi bilo črno pleme manj vreden narod. Prohibicije v Zedinjenih državah ni več. Dne 6. t. m. je Roosevelt izdal proglas, v katerem sporoča, da so vse Zedinjene države odpravile prohibicijo. Amerikanci so priredili ob tej priliki velike slavnosti in se pošteno opili. — Malo je še smisla za boj proti temu strupu. Po poročilu, predloženem XVII. rednemu strankinemu zboru, ki se je nedavno vršil v Pragi, je imela ta stranka skupno 194.857 politično organiziranih pripadnikov, med katerimi je bila 36.501 žena. Po deželah je pripadlo na Češko 114.144 pripadnikov, na Moravsko 54.024 pripadnikov', na Slovaško 22.893 in na Podkarpatsko Rusijo 3796 članov. V tem’ celotnem številu je bilo Novi obrtni zakon, ki bo že skoraj dve leti v veljavi, je v §-ti 128 uvedel tudi strogi predpis, da morajo biti obrtni lokali na vnanji strani glavnega vhoda vidno in razločno označeni z napisom rodbinskega an rojstnega imena imetnika tfbrta. Napis tudi ne sme biti označen tako, da bi mogle nastati zmote. Če v trgovski firmi ni imena imetnika obrta, se mora postaviti v napis poleg firme tudi njegovo rojstno in rodbinsko ime. Zakon vsebuje v tem §-u še druga podrobnejša poročila označenja obrti in lastnika. Kmalu po izidu zakona so vsled tega obrtne oblasti pozvale lastnike obrti, da v določenem roku v tem smislu spopolnijo svoje napise. Kdor tega ni izvršil, je bil kazno- Predavanje »Svobode«, V sredo, dne 13. decembra se bo vršilo v dvorani Delavske zbornice predavanje o proletarskem pisatelju Ivanu Cankarju. Da dostojno proslavimo njegov spomin, vabimo k polnoštevilni udeležbi. Predaval bo s. prof. Teply. Češke filme bomo dobili? »Pra-ger Presse« poroča, da so češka filmska podjetja pravkar odstopila v Jugoslavijo šest novih čeških filmov, h katerim napravljajo sedaj srbske tekste. V kratkem bodo že predvajali prvi tak češki film v Beogradu. Radovedni smo, kdaj bodo prišli ti filmi v Dravsko banovino, kjer so vsa filmska podjetja v nacionalističnih rokah in nas neprestano zalagajo s hitlerjevskimi »Ufa« kiči in nemško propagandnimi filmi. »Jutro« je že celo pisalo, da bodo dobili tudi ruske filme. Bojimo se zelo, da bo ostalo le pri obljubah in da bo eks-port hitlerjevskih filmov v Dravsko banovino ostal še naprej neokrnjen. Božične počitnice na učnih zavodih (šolah). Društvo »Šola in dlom« v Mariboru je naprosilo svojo zvezo, naj posreduje, da se božične počitnice določijo za Dravsko banovino o,d 24. decembra 1933 do vštetega 2. januarja 1934. O uspehu sporočimo pozneje. Važno za službodajalce. Davčna uprava v Mariboru ponotvno opozarja na dolžnost službodajalcev, da morajo od 1. julija 1933 naprej za vse svoje nameščene«, delavce, domače služabništvo (služkinje, kuharice, sobarice, vzgojiteljice itd.), ki so zavezani socijalncmu zavarovanju, odvajati davščino za kritje izrednih izdatkov proračuna »Red-nostnega sklada« Dravske banovine. Ta davščina znaša za nameščenca 'A% od brut-to zaslužka, mezde, odnosno plače, če od teh svojih prejemkov plačuje uslužbenskii davek, dočim znaša delež službodajalca 1% od vsakega zaslužka, ne oziraje se na to, če je isti zavezan uslužbensiketnu davku ali ne. Naturalni prejemki se pa ne vzamejo v podlago za odmero te davščine. Oni delo- 10.706 članov ali 5.5 odst. mJajših od 21 let. Po socialni razporeditvi je pripadalo: na delavce in delavke 115.719 članov, na javne nameščence 22.236, na zasebne nameščence 8479, na samostojne poklice oz. osebe 14.246, na intelektualce 4676 in na ostale poklice 29.499 članov. Na 100 organiziral ril v članov je pripadlo 47 strokovno organiziranih in 33 zadružno organiziranih. van. Obrtni zakon velja seveda tudi za Maribor in je gornje zakonito določilo izdano v interesu ugleda reelnih obrtnikov, kot tudi kupovalcev, da vedo, s kom imajo opraviti, če gredo k obrtniku ali trgovcu v lokal. Kljub temu pa je v mestu še ne-broj obrti brez napisov, po obrtnem zakonu iz prejšnjih časov, a povrh tega se otvar-jajo še celo novi lokali s skritimi napisi, v katerih zaman iščeš ime lastnika. Podobno novost smo dobili v najnovejšem času celo v Gosiposko ulico. Se menda res mora povsod čutiti, da je pri mestni občini že dolge mesece brezuspešno razpisano mesto obrtnega referenta. dajalci, ki so še vedno v zaostanku s plačilom te davščine, se v lastnem interesu opozarjajo, da takoj plačajo zapadle obroke pri davčni upravi, ker imajo sicer nepotrebne stroške za opomin in event, prisilno izterjanje. Del. turistično društvo »Prijatelj Prirode« priredi v pondeljek, dne 18. t. m. v svojem novem društvenem prostoru, Ruška cesta 7, dvorišče, božičnico, na katero prav prisrčno vabi vse sodružice in sodruge. Studenci pri Mariboru Za nabiralno akcijo so do sedaj darovali v prid revnim in brezposelnim sledeči gg.: Kumperščak Anton 100 Din, Kosi Viktor 100 Din, Blaževič Ivanka 100 Din, Pušnik Franc 60 Din, Blažič Andrej 50 Din, Fa-lež Franc 50 Din. Prvim darovalcem bodi izrečena iskrena zahvala s prošnjo vrlim Studenčanom, da darovalce čim lepše posnemajo! Jesenice Splošna hranilnica in posojilnica za Jesenice in okolico, r. z. z o. z. na Jesenicah sporoča vsemu svojemu članstvu, vlagateljem in strankam, da so njene uradne ure od 10. decembra t. 1. dalje redno v®ak pondeljek, petek in soboto od 16. do pol 19. ure. Tedaj uraduje načelnik z, Ivan Šega. Iste dni od pol 19. do pol 20. ure pa uraduje tudi blagajnik z. Karl Ažman. Z. Šega uraduje v pisarni hranilnice, z. Ažman pa v pisarni SMRJ, oboje v Delavskem domu na Savi. Vsakdo naj se zglasi samo ob uradnih dneih in urah! Zahvala. Ob nenadni izgubi našega dragega Vikota se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ali pa nam drugače olajšali te težke trenutke. Posebej se zahvaljujemo še godbi SMRJ, pevcem »Svobode« z Javornika, celotnemu Članstvu »Enakosti« z Jesenic in vsem ostalim pokojnikovim znancem in .prijateljem, ki so ga v tako lepem številu spremili na zadnji poti. — Rodbina Korenova. O denuncijantih Zanimivo konstatacijo priobčuje tednik »Slovenija« z dne 8. decembra 1933. Ponatiskujemo jo dobesedno, ker potrjuje to, kar smo že poudarjali, tudi v našem listu. List piše: O denuncijantih piše »Borba«, glasilo Ju^osloivenov sploh in »plavih« posebej. In sicer tako-le piše; ... Na žalost opažamo1, .da tse danes uporablja bolj kot kedaj poprej. Čuli smo celo že očitke, da ije denuncijantstvo postalo povsem svojstveno današnjemu človeštvu ... Pri nas je dejansko stanje danes takšno, da postaja zadeva že nekam splošna in značilna za vse naše žitje in bitje. Naj bo zadevščina samo slučajna in trenutna, vzlic temu je treba v interesu poštenosti to lastnost odstraniti in odpraviti tudi pri nas. Gnoječi se del je treba odrezati prej, preden zastrupi vse telo! Začeti bo treba pri poedincu, pa tudi v krogih, kjer so se de-nuncijanti pričeli pojavljati že v zelo vidni meri! ... moramo resnici na ljubo priznati, da so v zadnjem času pričeli vstajati nevredni, neznačajni in nepošteni ovaduhi pod plaščem nacionalne ideje!... ... Torej je ta lastnost po domače — samo hinavščina in zahrbtnost! S pismi anonimne vsebine se vrši posel še mnogo bolj rafinirano. Take umazanosti dandanes žal podpirajo razne instance! Z ovadbami se nekim osebam dobrikajo, da bi imeli od tega kako korist, da bi se ravnalo z njimi »izjemno« in bi si pridobili »dobro mnenje« ali pa vsaj — pohvalo. Včasih morda celo — službo! Da se vse to danes vrši celo pod firmo »tovarištva in bratstva«, je samoumevno! . . . Najlaže je danes označiti svojega bližnjega kot politično sumljivega človeka, ki je nevaren vsej človeški družbi. Na domnevah sloneči »dokazi« so plod denunciantove fantazije, ki prav hitro najdejo »podlago« za — persekucije. Nacionalistom predvojne in povojne dobe se nenadoma pritisne pečat anacionalno-sti. Nacionalni ljudje se proglašajo za revo-lucioniste, samo ker ljubijo svoj narod in pravo delo za narod nad vse . . . Še enkrat povejmo tako piše jugoslo-vensko in »plavo« glasilo. Toda, ali se miu ni prav nič zaletelo, ko je tako pisal. J . & v — i ; rrr-- JT'- r! gtf. M r-*- ' - I f 's ofc- *- ’ 1 ^ - t. !. K - p?" (ftrrtfn ' Trbovlje Pavovo perje, V sobotni številki »Jutra« z dne 9. t. m. je javnost obveščena pod rubriko »Iz Trbovelj«, da je Narodno strokovna zveza »krepko« podprta intervenirala in da je generalno ravnateljstvo TPD odobrilo, da se v bodoče izplačuje onim delavcem, katerih dolg n« presega 1000 Din, 20 odst. kosmatega zaslužka, onim, katerih dolg presega 1000 Din, pa le 10 odst. Kolektivna pogodba z dne 27. julija 1931 vsebuje v členu 14 besedilo, ki osigura izplačilo 20 odstotnega zaslužka vsem delavcem, ki so zadolženi v rudniškem konzumu čn so delavski zaupniki že neštetokrat tozadevno intervenirali za celokupno rudarsko delavstvo in tudi za posameznike. Na podlagi kolektivne pogodbe ima delavstvo pravico do 20 odstotnega izplačila v vsakem slučaju, naj bo potem delavec dolžan 1000 dinarjev ali pa več. Zato se nam čudno zdi, da se pri tako »krepko« podprti intervenciji, ki jo je izvedla Narodno strokovna zveza, dopusti, da se kolektivna pogodba rudarjev tako očitno krši. Mi vemo, da so bile vse tiste rodoljubarske intervencije tudi »krepko« podprte, na katerih so rodoliu-barji zahtevali, da se naj reducirajo vsi tisti, ki slepo ne trobijo v rodoljubarski rog in vemo t^di to, da se Narodno strokovna zveza rada »krepko« šopiri s pavovim perjem. Lesce »Svoboda« v Lescah je danes najde-lavnejša delavska organizacija v Lescah. Živahno in hvalevredno je njeno delovanje in vrvenje. V kratkem času svojega poživ-ljenja je dosegla že 40 rednih članov in to število raste še kar naprej. Tudi prireditve se nadaljujejo. Na praznik, dne 8. decembra se je dopoldne vršil zelo dobro obiskan članski sestanek »Svobodašev« z glavnim namenom ustanovitve dramskega odseka. Na mesto obolelega s. Vehovca iz Kranja se je sestanka udeležil s. Kerč iz Kranja, ki je poročal o razvoju delavskega gibanja v Kranju. Zatem je bil ustanovljen dramski odsek in se je priglasilo takoj 28 članov. Prva igra, iki jo bodo Leščani naštudirali, bo morda drama »Rdeče rože« sodr. Moškriča. Med člani dramskega odseka »Svobode« je tudi več starih igralcev. — Prav tako lepo deluje tamburški zbor, čigar kvartet je nastopil zvečer med odmori, oziroma pred in po predavanju. Igra prav lepo. Ob 6. uri zvečer se je vršilo preda-vanjie s skioptičnimi slikami. Predavaj je o Španiji s. Cvetko Kristan z Jesenic, ki je uvodoma očrtal zgodovinski in politični razvoj Španiie, pokozal Španijo iz leta |931 in Španijo danes, nakar je sledil zemljepisni opis. Navzočih je bilo preko osemdeset hvaležnih poslušateljev. V nedelto, dne 10. decembra se ie vršila lepo obiskana ^ Cankarjeva s