31. številka.
Ljubljana, v sredo 8. febrnvarja.
XXVI. leto, 1893.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan mveier« izimši nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avstro-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj no blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
„Vzajemno podporno društvo v Ljubljani".
Na stvarno kritiku, katero Brno priobčili v sobotni Številki o zadrugi, ki jo je pod gorenjim naslovom ustanovila ultra-klerikalna gospoda, odgovarja nam predvčerajšnji „Slovenec". Prečitavši ta odgovor, prišli smo do prepričanja, da bi muosignor Luka Jerau storil prav zaslužno delo, ko bi začel nabirati milodarov za sestavo miHijona, ki naj bi se odposlal učit olike domače divjake, ki semtertja izza plota „Slovenčevega" s krepelci in koli napadajo vse tiste, ki hi predrznejo imeti lastno prepričanje. „Laž, neumnost in norost" očita nam resnicoljubni, pametni in skrajno modri člankar .Slovencev".
Odgovarjati na take izbruhe divje strasti je jako nehvaležno delo. Mi bi jih tudi zares prav lahko čisto iguorovali, ker vsi oni, ki so naš Članek čitali z razumom, vedo, da so naše številke in naše konkluzije povsem točne in neovržne in ker vemo, da nad odgovor brez tega ne bode prišel pred oči onim .SlovenČevim" naročnikom, katerim je bil pisan fini odgovor naši razpravi in katerim je sub obedientia canonica prepovedano Čitati naš list LjH-ti bodo tedaj predvčerajšnje „Slovenceveu besede jemali za čisto zlato in obsojali nas — „ brez verske framazone" — ki se drznemo Ljubljanski ultra-klerikalni gospodi motiti kroge njihove ne samo in po-liticis, temveč tudi in oeconomicis. Ako smo se kljubu temu odločili za odgovor, storili smo ti le zato, da dokažemo duševno omejenost ljudij, ki očitajo nam neumnost in norost; ljudij, ki se čutijo poklicane ustanovljati in voditi denarne zavode. Pri tem sledili bodemo mislim „Slovenčevega" člankarja — v kolikor je to pri brezmiseluosti, katero razodeva, sploh mogoče.
Pred vsem očita se nam laž, češ, da smo trdili, da mora član „vzaiemnega podpornega društva" plačevati obresti tudi tedaj, če posojilo vrne. Kdor je čital našo kritično razpravo, ve dobro, da mi kuj tacega nikdar trdili nismo. Opozarjali smo le, da član, ki je vzel posojilo, mora od istega plačevati obresti, kljubu temu, da z vlaganjem 50 krajcarskih tedenskih doneskov prav za prav to posojilo vrača in kljubu temu, da  mu  zadruga od teh  vlog ne
LISTEK.
Marija.
Izvirna uovclota. Spisal Lajoš. (Daljo.)
„In to imenujete vi meBtni ljudje zadoščenje! To je zadoščenje, ko je vse od spretnosti i slučaja odvisno.   Gospod Lajoš, to so vender krivi i ne krščanski nazori o zadoščenji."
„Gospodična, svet tirja to,u odvrnem malo v zadregi.
„Svet tirja to od vas! To je vedni izgovor, s tem hi- opravičujejo vsi, ki radi majhne razžaljive besede tirjajo kri razžaljivea. Za majhen pregrešek, ki se čestokrat nehote izvrši, za jedno nepremišljeno l>esedo, pa — človeško kri. Prosim Vas, gospod Lajoš, jp I i to pravično? Ali je tako dejanje od-pu8tljivo?"
Jaz sem bil vedno bolj v zadregi — a priznati tega nisem hotel.
»Vsaj no teče vedno kri.u
„Ne vedno, ne, a to ni zasluga tacih junakov, to je zasluga sluenja in spretnosti. Ali ne pomislite, daje vsak dvoboj poskusen samomor in poskusen umor."
garantuje nikacih obresti, temveč obeta le jako problematično dividendo. Ako smo dejali, da ostanejo obresti sedem in pol leta jednake, sledili smo le duhu in jasnim določbam §§ 11. in 12. pravil .vzajemnega podpornega društva", v katerih — kakor sploh v pravilih — ni nikjer govora o odplačilu posojila pred dokončano odsekovo dobo. Mi trdimo celo, da pravila ultra-klerikalue zadruge poznamo natančneje, ko .Slovencev" člankar, pa naj bi isti
— kakor smo upravičeni soditi — sedel tudi v ravnateljstvu njenem. Po teh pravilih je vsakemu članu očividno jako problematična stvar vrniti dobljeno posolilo pred koncem odsekove dobe. Snova-telji zavoda na kaj tacega sploh niso mislili; le tako se da razkladati, da v pravila niso vzeli ni-kake določbe o predčasnem vračilu posojila. „Slovence vo" zavijanje našega izvajanja ni torej nič druzega, ko dokaz njegove najivnosti in pa — žalibog tudi
— zlobnosti.
Ako „Slovence" dalje trdi, da „ vzajemno podporno društvo" nikjer ne obeča 5%ne dividende, v isti sapi pa priznava, da je o tem pač govorav njegovem vabilu k pristopu, obsoja se tako polemizovanje samo po sebi. če se tam govori, da se na 5°/0uo obrestovanje sme računati po človeški previdnosti, je to obečanju podobno kakor jajce jajcu. Vsaj se nekdaj tudi delničarjem „Slovenije" niso garantovale obresti, temveč le v izgled stavile visoke dividende. Naj vender „Slovenec" povpraša pri možeh, ki so takrat kupovali delnice te družbe, če niso vse to zmatrali za obečanju. Vabila k pristopu sifler v trenotku nimamo pred seboj; vender, ako je res, da se govori tam o 5%nem obrestovanji vlog in ne le o petih odstotkih izplačila, radi priznavamo, da smo se pri svojem kalkulu zmotili za okroglih 32 gld. in bi po tem takem član „vzajem-nega podpornega društva" bil v poluosmem letu pri 195 gld. prihranka na izgubi le za okroglih 66 gld., mesto 98 gld. 17 kr., kakor smo mi izračunih.
Kar odgovarja „Slovenec" pod „tretjim vzgledom", je le obžalovauja vredna nevednost, kakoršna bi bila na sramoto vsakemu četrtošolcu, tudi ko bi bil iz matematike imel dvojko v svojem Bpričevalu. Njegovemu matematičnemu znanju hočemo priskočiti nekoliko v pomoč, pri čemer pa izrecno naglašamo,
„ Poskusen samomor?" vprašam začuden.
„Da, vsaj stavi slednji, ki se poda v dvoboj, svoje življenje v nevarnost, in to brez vsake pravice, ker življenje ni njegovo, je od Boga In le oni sme življenje tirjati, ki ga je dal in le la ga sme vzeti. Kdor kaj vzame, kar ni njegovega, je — oprostite — tat."
„Oprostite, gospodična, to je prestrogo sklepano. "
„Ne, gospod Lajoš! Zdrav razum Vam pravi, da je tako. Ne sklicujte se vedno na svet, na običaj. Svet krivično sodi. Glejte! Človeka, ki ukrade bleb kruha, da uteši glad lačne svoje dece, imenuie svet tatu in se zanicljivo od njega obrača."
DVsaj je tudi tat," opazim jaz.
„A človeka pa," nadaljuje Marija, ne oziraje bo na mojo opazko, „človeka pa, ki svojega bližnjega v krvavem dvoboji usmrti, tacega imenuje svet — junaka, ifičeč njegovega znanjs, njegove družbe, lu kdo je večji tat, kdo večjega zaničevanja vreden? Oni, ki je kradel kruh, da nasiti lačno deco, ali oni, ki radi malenkosti vzame druzemu življenje ter strmoglavi s tem morda v nesrečo nedolžno obitelj? Sodite, gospod Lajoš."
Bil sem poražen, a odjenjati nisem hotel.
da se držimo 7 28°/0ne obrestne mere, katera jedina Kloni na določbah pravil „vzajemnega podpornega društva". Poluletne anuitete za posojilnično posojilo 200 gld., ki bi se imelo na gorenji način obrestovati in vrniti v 71/« letih, iznašale bi pa 22 gld. 30 kr. Dolžnik plačal bi torej v tej dobi 334 gld. 50 kr., od česar bi na obresti pripadlo 134 gld. 50 kr. Nasprotno pa pri isti obrestni meri narastejo tedenska uplačila po 28 kr., ako se obrestujejo v 15 poluletnih obrokih na 200 gld in 2 kr. Banalna „Slovenčeva" primera, da je 15 x 7*28 bm 390 x 0 28, s katero nas je pobiti botel, v tem slučaji prav ničesar ne dokazuje. On je namreč pozabil, da so anuiiete pri posojilnicah urejene tako, da se pri obrestih, ki so v njih obsežene, jemlje ozir na sproti amortizovani kapital, da se morajo pa pri „vzajemnem podpornem društvu" celo odsekovo dobo plačevati obresti po 28 k r. na teden.
Vrhunec nevednosti pa dokazuje „Slovenec" pri „četrtem izgledu". Da se naši čitatelji prepričajo o tem, podajamo jim še jedenkrat od besede do besede tekst §. 10., ki se glasi: „0lan, ki ne plačuje redno tedenskih obrokov, mora za vsak zaostali teden od vsakega obroka plačati jeden krajcar kazni; če pa zaostane s plačilom več, nego štiri tedne, dva krajcarja, in tako po preteku vsakih daljnih štirih tednov en krajcar več od vsakega zaostalega obroka, tako dolgo, dokler ne spolni popolnoma svoje dolžnosti " Kdor zna čitati in logično misliti, bodo mu takoj jasne vse posledice skrajno trdih teh do-ločeb. Le „Slovenec" in z njim vred menda snmo ravnateljstvo „vzajemuega podpornega društva" ne umejo tega paragrafa, dasi so ga vender menda nekateri izmed članov ravnateljstva skovali ali pa vsaj prepisali. Drugače vsaj ne bi mogli razumeti, kako prihaja „Slovenec" do sklepa, da bi v slučaji, ko bi imel kdo doplačati 48 zamujenih obrokov, bilo mu treba plačati samo 3 gld. in 12 kr. zamudnih krajcarjev, dočiin bi ta z n e se k p I ača t i moral že samo od prvega 50 k r. iznašajo čega obroka. Ker bi „Slovencu" gotovo kaka matematična formula umljiva ne bila, podajamo mu tukaj prav poljudno izračunjen denarni efekt zamudnih krajcarjev za 48 tednov.
„Gospodična," dejal setu, „svet onega, ki raz-žaljenje ne maščuje, imenuje bojazljivca, očita mu, da nima poguma, in kaj tacega si pač nihče ne želi."
Marija je za trenutek molčala, menil sem, da je premagana.
„Vi menite, da bi Vas v tacem slučaji imenovali bojazljivca, ki nima poguma?"
„Da, da, gospodična."
„Pa bi bili Vi v istini bojazljivec?"
»Menim, da," odvrnem tiho.
„Ne, gospod," reče Marija ter vstane. „V tem slučaji bi bili Vi res junak. Večjega junaštva je treba, ako se brez meča borimo s celim svetom in njegovim krivim nazorom, nego z mečem v roki proti pojedincu. In če je razžaljenje istinito in veliko — potem je večjega poguma treba, da je odpustimo, nego da je maščujemo."
Bil sem premagan. Kmalu sva z Evgenom odšla. Mej putio nisem govoril, tudi Evgen ne, a videl sem, da se jo Bkrivoma z nekako zadovoljnostjo smehljal. Domu prišedši odšel sem v svojo sobo, rekSi Evgenu „Lahko noč". Vzel sem svoj dnevnik in zapisal:
„Večjega poguma je treba, da razžaljenje odpustimo, nego da je mafičujemo."
Stev. 37.
* Nova opera! "W Deželno gledališče v Ljubljani.  Dr. pr.5U.
V sredo, dne 8. febrnvarja 1893.
Prvikrat:
Cavalleria msticana.
(Kmet s ko viteštvo.)
Opera t jednem dejanju, uglasbil Pietro Mascagni. Besede spisala G. Targioni-Tozzetti in O. Menasci.   Kapelnik gosp. Fr. Gerbič. Režiser g. J. Nolli.
osobe:
Santuzza —-----gospa Milka Gerbieeva.
Lola    — — — — — — — goBpica Lujiza DaneSeva.
Turiddn   —---— — gospod Josip PavSek.
Alfio    —------gospod Marcel Fedyczkowski.
Lucia — —----— gospica Gizela Nigrinova.
Kmetje, kmetice, otroci.   Godi se v neki sicilijanski vasi. V cerkvenem zbora  poje is prl|«snosti oddelek pevskega iborn „tilsHbene Jlatlce*'. !\<»vl kostumi.
UPrecL opero:
Ni moj ukus!
Dramatična Sala. — Spisal Ig. Borštnik. — Režiser gospod Ignacij Borštnik.
os obe:
Jaroslav Pokornv   — — — — gospod BorStnik.
Ljudmila Maliuova — — — — gospa Borfittiik-Zvonarjeva.
Natakar  — — — — — — — gospod Danilo.
Dejanje se vrSi na Dunaju. Začetek točno ob »/,8  uri, konec ob 10. uri zvečer.
1 >i-:iiiiii i i«*ii<» društvo.
Pri predstavi svira godba slavnega domačega pespolka baron Kuhn fit. 17.
TJa topirilria,: Parterni sedeži I. do III. vrste 1 gld. 20 kr. Parterni sedeži IV. do XI. vrste 1 gld. — Balkonski sedeži I. vrste 1 gld.. Balkonski sedeži II. in III. vrste 70 kr. — Galerijski sedeži I. vrste 60 kr. — Ostale vrste 40 kr. — Dstopnina v lože 70 kr. —   Parterna stojišča 60 kr.  —  Dijaške ustopnice
40 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki, Šelenburgove ulice,
in na večer predstave pri blagajnici.
Prihodnja predstava bodo v soboto, dne 11. februvarja 1M93. Blagajnica     odpre ob 7. url sveder.
Tujci:
6. fobruvarija. Pri  Malici t  Buchtel,  Kohner,   Hsrtman,  Ficht z Dunaja. — Flirst iz Budimpešte.  — Suna, Perko iz Celja. — Lang iz Beljak«.  — Peber iz  Trsta. —  Zynin  iz Št. Martina. — Linosai iz Kočevju.
Pri Nlonu:  Maver,   Tauber z Dunaja.  — Aussetz s Krškega. — Forberger iz Berolina. — Rizzotto iz Trstu. Kambelli iz S t. Pt-trn.__
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
4	7. zjutraj 'J. popoi. 9. zvečer	747<i mm. 746 0 mm. 745 2 am	—20 2 C —10 0 C — 140 C	al. svz. si. szh. brezv.	megla jasno jasno	000 mm
	Srednja temperatura —147 ,			za 14 2	" pod normalom.	
□3*u-3^.a,js3s3. borza
line 7 februvarja t. I.
včeraj
1 .tj.ti m«, renta.....gld.    98 70
brebrna renta..... ,      ii8 3'>
/.lat u renta...... ,     117 lO
6°/0 marčna renta ... „ 101*80 Akcije narodne banke . . , 1000 — Kreditne akcije   ....     ,     >23 30
London.......t 120^0
Srebro....... ,
Napol........„
C. kr. cekini.....(
Nemške marke .... , 4 ,. državne srečke \/. 1. I8f>4 , Državne srečke iz I. 1H(>4 . . Ogerska zlata renta 41-/,, . . . Ogerska papirna renta 5°',, . . Dunava reg. srečke 6°/,, . . . Zemlj. ohč. avstr, 4'/," zlati utrni Kreditne srečko......
(: lli i. .11. i Vi-   HIT, k C......
Akcije anglo-avbtr. banke .   . . Tramway-druAt. vel|. 170 «ld. b. v,
9*1«/. :>68
frSttiVs 850 gid. 100 .
danes gld. 98-75
n *«« 40
. 117 2.1 „ 101-80 ■    993 —
b2fl 60
12090
9-61'/,
n 69
100 gld. libti . 100 gld.
10 „ 120 .
147 «ld
194 ,
114 ,
101 „
130 ,
118 ,
193 ,
25 ,
152 ,
VJ43 «
60 90
60
K0 50
60
Tnžnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nafta iskreno ljubljena mati, stara mati in teta
včeraj ob 7. nri zjutraj, po dolgi bolezni, v 76. letu svoje starosti, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bode jutri, 8. t. m., ob 5. uri popolu-dne iz deželne bolnice na mirodvor pri sv. Krištofu.
Nepozabno ranjco priporočamo v blag spomin. V Ljubljani, dne 7. februvarja 1893.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Potrt od ialosti vsled prerane smrti svojega iskreno ljubljenega, nepozabnega brata, gospoda
Karola Vončine
v Idriji
izrekam v lastnem kakor tudi v imenu moje toli težko prizadete svakinje — s 6 nedoletnimi in nepreskrbljenimi otroci — vsem njegovim gospodom predstojnikom in kolegom, kakor tudi vsem prijateljem, znancem in sorodnikom za izkazano Sočutje in toli častno, mnogobrojno ir ginljivo spremstvo do zadnjega počivališča najtoplejšo in nuj prisrčne.jfio zahvalo.
Rabe I (Koroško), dne 5. februvarja 1893.
(137)
Žalujoči brat
Anton Vončina,
c. kr. rudniški nadtopilničar.
(133—1)
pošteno in izobraženo, IŠee ee as gostilno In proda« (aJnleo. — Več se izve v upravništvu „Slov. Naroda".
Notarskega kancelista
vz|»re|nae a 1. marcem notar v LJubljani. Prosilci morajo se izkazati, da so Že bili v jednaki službi, da so trezni, popolnoma sposobni, zanesljivi in da imajo lepo in hitro pisavo.
Ponudbe naj se dopoSljejo upravuištvu „Slov. Naroda" do 155. fenrii« ar ju. (94—5)
z dobrimi spričevali, slovenskega in nemškega jezika zmožen, vojaščine prost, kateri ima tudi znožnost kupčijo samostojno voditi, ite takoj vsprejme. — Kje? pove upravništvo „Slovenskega Naroda". (138—11
^        Čast mi je s tem naznaniti, da sem ^
$j vinsko trgovino &
M v Kolizeiu
3
±9 z današnjim dnem odstopil gospodu
Petru Rambelli-ju.
(112—2) Spoštovanjem
Ljudevit Fantini.
Tj V L j ub 1 j a u i, dne 4. februvarja 1893. ^
Josip Medved Judita Medved roj: Schuha
poročena.
d«)
Brez vsac»ga druzega naznanila.
C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic.
Izvod iz voznega reda
-v-e)l?evrrxxegra, od 1. ©IctoToia. 1892.
Nastopno omenjeni pribajalni in odhajalni Časi ozna coni so v srednjeevropskem času.
Odhod Iz IJubijane (juz. kol.).
Ob 6. uri 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž. Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfoste, Ljubno, Dunaj.
Ob XI. url 56 min. predpoldne osebni vlak na Trbiž, !'ontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. url 21 min. popoldan osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomoat Pariz, Line, Uchl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Prago, Karlove vare, Draždane, Dunaj  via Amstetten.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.).
Ob 7. url 10 min. zjutraj osebni vlak iz Dunaja via Amstetten, Draždanj, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Eger, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Is. hI j a, Ljubna, Celovcu, Franzensfeste, Trbiža.
Ob 4. url 56 min. popoludne osebni vlak iz Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontablja, Tibiža.
Ob 9. url 27 min. zvečer osebni vlak iz Dunaja, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža.
Odhod lz LJubljane (drž. kol.).
Ob 7. url 16 min. zjutraj v Kamnik. „  2.    „  10   „    popoldne v Kamnik. ,,  7.    ,, 00   „    zvećer v Kamnik.
Prihod v LJubljano (drž. kol.)
Ob   6. url 35 min. zjutraj iz Kamnika.
„   11.   „   00   „    dopoldne iz Kamnika.
„   O.   m   20   „    zvečer iz Kamnika.
Sreduje-evropejski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minute naprej. (12—26)
MAG G S
^fPVsffl zabela --        za j u lic
pri «Jo|ffIlč-u *V JLrMliovif.ii. (21)
pri (139—1)
Antonu Cerarju, Šelenburgove ulice.
Podpisancu je r;iHt naznanjati, da bode tri <lni o«l « I«11 v h nn|»re|
14 garantirano pristnih
starih italijanskih
vse od glasovitih mojstrov, kakor:
Stradivari-ja, Guarneri-ja, Amati-ja iz Kremone, 2 od Guadagnini-ja itd.
po ceni prodajal
Dubiti »a jo moći v hotelu Slonu"
ni. 2tt od 10. —12. ure dopoludne m od 3—6 ure popoludne.
U36_i} Griovanni Rizzato.
Štev. 2293.
Razglas.
(113—3)
Ker je urailno dokazuuo, da se je unela v jednciu tukajšnjem hlevu pri goveji živini
kužna bolezen na gobcih in parkijih
se lastnikom goveje živine in prašičev naroča, da nai natančno opazuiejo svojo živino, in če bi za i azdi znamenja bo le/, ni, kakor: unetie žletnnate kože v gobcu, mule mehurčke ali ugnide v čeljuntih, ali če živina težko je" iu prežvekuje, ali da ima jednako unetje iu ruue na parkijih, da to takoj naznanijo podpisanemu magistratu.
Kdor bi to razuanilo opustil, kaznoval bi se z zaporom  do dveh mesecev ali t ploho do 300 f>ld
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 1, lebruvaria 1893.
Podpisani občinski urad v Šmartinu pri Litiji naznanja, da je c. kr. deželna vlada dovolila
dva živinska semnja
in sicer:
v torek po 14. februvarju, t. j. po sv. Valentinu,
v torek po 8. septembru, t. j. po Mali maši.
Oba letošnja semnja bode prignana živina mitnine (cola) prosta.
Občinski urad v Šmartinu pri Litiji
dne 31. januvarja IN93. (140-1) Ig- Zore, župan.
Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lustuiua iu tisk „Narodno Tiskarne*,
Obroki
Znesek obroka
1. obrok —
2. „
3. 4.
5.
6.
7.
8.
9. 10 11. 12. 13. 14. 15 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24.
•50 —•50 —•50 -•50
— •50 —•50
— ■50 —•50 —•50 —•50 —•50 —•50 —•50 —•50
— 50 —•50 —•50
— 50
— •50 —•50 —•50 —•50 —•50
— 50
Znesek zamudnih kraje.
312
3 —
2 88
2 76
2 64
2 53
242
2 31
2-20
210
2 —
1 90
1-80
1-71
1 62
1 53
1 44
1-36
1 28
1-20
112
105
—•97
—•90
Obroki
Znesek
obroka 25. obrok —50
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46
47.
48.
50 50 50 •50
•50 •50 •50 50 •50
-50 •50
-•50 •50 •50
-■50
-•50
- 50 -50 -•50
•50 -50 •50
- 50
Znesek
zamudnih kraje.
— 84 —•78 —■72
— 66
— 60
— •55 —•50 —•45
— •40
— 36 —■32
— 28
— 24 —-2L
— •18
— 15
— 12
— 10
— 08
— 06
— 04
— 03
— 02
— 01
vkup
24 —   53 54
Ali naj „Slovencu" vračamo nemilo za uedrago? Ne maramo storiti tega, kajti njegovi strastni izbruhi ne dosegajo našega zaničevanja. Zares, za tako zadrugo, kakorSna je .vzajemno podporno društvo" ne zavidamo gospodov iz šenklavžkega farovža. Če trdi „Slovenec", da j« čul pred kratkim iz popolnoma zanesljivega vira, .da je bila pri naših na predojakih že julija lanskega leta sklenjena stvar zasnovati popolnoma slično društvo" in „da ho imeli v ta namen že Bestavljeu osnovalni odbor", mogli in smeli bi ga sicer pozvati, naj nam imenuje oni npopolnoma zanesljivi vir", ko bi ne vedeli, da mu nikdar ni bilo veliko za resnico.
Za nas in za vse razsodne ljudi je s tem pravda končana. Obsodba nada pa se slej ko prej glasi, da je „vzajem.no podporno društvo" izkoriščevalna naprava v pravem pomenu besede in da u Itra-kle rika I na stranka ne bode žela lovorik zaradi nje ustanovitve.
Državni zbor.
Na Dunaji, 7. februvarija.
Zbornica končala je v današnji seji razpravo o proračunu za obrtna učilišea in se lotila točke o ljudskih šolah. Splošno se pričakuje, da pride pri tej točki do velike in pomembue šolske debate in na to kaže tudi današnji govor nemško-uacijonal-uega poslanca dra. Krausa, ki je levičarje malo zbadal. Slovanski post. Robič je govoril o slovenskih šolskih težnjah s posebnim ozirom na Koroško.
Začetkom seje odgovarja ministerski predsednik groiTaafts na nekatere interpelacije, potem pa začne zbornica debato o uaučuega ministerstva proračunu, in sicer o točki „obrtno šolstvo".
PobI. Schwarz toži, da je po zakonu obrtno
šolstvo sicer deželna zadeva, da pa je vender strogo centralizovano. Uzrok je ta, da si lasti država neomejeno ingerenco na vse institucije, katere finau-cijelno podpira, v.rh tega pa deluje de naredbenim potem tako, da so sedaj zakoni že popolnoma iluzorni. Vlada skrbi kakor pri vseh drugih rečeh tudi pri obrtnem šolstvu samo za Nemce, kakor da hoče sarno Nemca izobrazit', druge narode pa obraniti v takem stanju, da bi Nemcem ne mogli delati konkurence.
Posl. Sthier predlaga resolucijo o obrtnem muzeju v Budejevicab; posl. Kramar zahteva razne pomoćne naredbe za izdelovalce steklenih biserjev na Češkem, sicer bo narod moral misliti, da nima država zanj nič, kakor vojake in žandarje; posl. Fanderlik govori o obrtnih Šolah na Moravi.
Vladni zastopnik grof Lato ur pojasnjuje razmere na obrtnih šolah v čeških deželah, povdarjajoč, da vlada z največjo naklonjenostjo skrbi za to stroko šolstva, da pa ustanavlja nove zavode le tam, kjer je potrebno, ker se boji, da bi postale razmere za učence obrtnih šol jako slabe, ako bi se njih število preveč pomnožilo.
Posl. Kindermann govori o učnih zavodih za babice na Češkem; posl. Hauck o neki obrtni šoli Dunajski; posl. Morre nasvetuje, naj se ustanovi strokovna šola za mlinarje in peke; kdor je kdaj pokusil komi«, ta ve\ da pekarska umetnost še ui na vrhuncu svojega razvoja; posl. dr. Krona-wetter govori o razmerah Dunajskih pekov; posl. Pergelt zahteva zvišanja subvencije obrtni šoli v Warnsdorfu.
Ko je še poročevalec posl. Beer na kratko odgovarjal na razne opazke in nasvete, vzprejme zbornica to točko in začne razpravo o proračunski točki „ljudske šole".
Posl. dr. Kraus govori ugodno o dijaških igrah, ker se na ta način varujejo dijaki slabe družbe ter zahteva, naj vlada simpatično podpira teženje žensk po izobrazbi, uzrši se pri tem v vzgled drugih modernih držav. Govornik se bavi na to z razmerami nemških šol na južnem Tirolskem in na Češkem ter pravi, da se morajo Nemci s pomočjo „Schulvereina" braniti slovanske poplave. (Posl. dr. Dyk: V Bchulvereinskih šolah so večinoma slovanski otroci!) Nemške levice popularnost trpela bi veliko škodo, če bi se ne upirala klerikalcem od vlade danim obljubam, katere napovedujejo, da se bodo eskamotirale vse svobodomiselne pridobitve. Na shodih katoliške Šolske družbe se govori vedno le o bojih in o orožju, kar je v Čudnem protislovji z duhovniškim poklicem.
Posl. Robič govori o slovenskih tirjatvah glede ljudskih šol. Goriški iu Tržaški Slovenci pro-bijo že več let slovenskih Šol, a zaman. Jako žalostne so razmere na slovenskih ljudskih šotah na Koroškem; Slovenci nikakor ne gonijo nemščine iz ljudskih šol na Koroškem, ampak sami zahtevajo, da se uči, kjer je to potrebno, kjer to zahtevajo roditelji, a le na podlagi materinega jeziva. Govornik izjavlja, da bodo slovenski poslanci vedno odločno zagovarjali interese svojih koroških rojakov.
Razprava ae na to zaustavi,
Prihodnja teja jutri.
Ostal sem še nekaj dni pri Evgeuu. Slednji dan pohajala sva pri Kosovih, ostajala sva čestokrat pozno v noč, razgovarjajoč se o vsem, kar zanima izobraženega človeka. Ti pohodi so mi izredno uga jali. Priznati sem moral, da je malo Žensk napravilo tak vtis na-me, kakor Marija. Ž nju se raz-govarjati bilo mi je |»ravo veselje. Njeni nazori so bili nekako vzvišeni. Ugovarjata je tako, da človek ni čutil ugovora, klanjal sem se njenemu bistremu umu, občudoval njen fin takt, s katerim je napačne in krive nazore pobijala. V njeui bližini so molčale strasti. V tacib trenutkih spoznal sem moč blagega ženskega srca, spoznal mogočen vpliv plemenite ženske — iu nehote so mi prišle na misi'1 pesnikove besede:
VVillst du erfahren was Bich ziomt, Su frage mir bei cd len Fraucn an.
A pri vsem svojeni občudovauji, katero sem gojil do Marije, opazil sem nekaj, kar mi ni ugajalo, kar me je vznemirjalo. Opazil sem, da je Marija v go tovih trenutkih sredi najživahnejšega razgovora umolknila in nemo zrla v tla. Ta malenkost obudila je mojo pozornost. Sklenil sem ji priti na sled. Kmalu sem našel vzrok, vzrok, katerega sem se silno prestrašil, ako bi ga bil moral kot medicinec, katerega je na prvi hip osupnilo belo rudeče lice
Marijino, že davno slutiti. Dolžnost bi mi bila, moja opazovanja razodeti Evgenu, a počakati sem hotel, prepričati se do dobrega, da se ne motim. Želel sem, da bi se, pa se nisem: po Mariji je trgala bela žena, bleda smrt svojo koščeno roko — v njenem telesu je razsajala jetika, tiho, brez znatnih zunanjih znakov, liki črvu v zdravem, rudečem jabolku, zunaj je lep, a znotraj razjeden, gnjil. Tudi Mariji Be ni pozualo, da nosi smrt v svojem telesu, a nosila jo je, in vedela, da jo nosi, iu to je bil vzrok njenega čudnega vedenja. „Ubogi Evgen," vzdihnil sem, .veseliš se, ko bode najblažje bitje, kolikor jih je videlo tvoje oko — na veke tvoje, veseliš se trenotka, ko bodeš radostnega srca dejal: moja, a mej tem pa snubi bleda smrt tvojo zaročenko. Ubogi Evgen.u
Necega lepega jutra suidem se z Marijo na vrtu. Evgeuu ni bilo doma, odšel je po opravilih v bližnje mesto. — Bilo je še zgodaj; po cvetlicah so trepetale rosne kapljice, bliščeče se v solnčnih Žarkih, kakor tisoče biserov. Marija je hodila z upognjeno glavo in križem sklenjenima rokama na prBih mej gredicami. Včasih je krčevito stisnila pest: smrt m črv zasajal je strupene svoje zobe v mlado življenje. (Daljo prib.)
Politični razgled.
Not rat it Je «t«*/«*iV.
V Ljubljani, 8 februvarja. Usoda vladnega programa. Vsi trije veliki: parlamentarni klubi, katere je hotela vlada zvabiti v avoj tabor, odklonili, se predloženi jim program s kolikor tolfko rezkimi resolucijami. Najnovejša vladna akcija, začeta in izveddna s tako velikim aparatom, se je torej izjalovila, program, izdelan zi kartelne stranke, jq ostal samo vladni program. Parlamentarnega programa torej u i, parlameutarne večine tudi n i , n ti kartelne, niti koalične, niti trozvezoe; vlada je dosegla samo to, da bodo veliki klubi glasovali za državni proračuu in za druge vladne predloge, in več grof Taall-j uiti ne potrebuje. Vladne stranke se bodo pogajale samo od slučaja do slučaja z vlado, ne pa med soboj. Splošno se sodi, da je postala parlamentarna situvacija slabša, kakor je bila zaduji čhh, predno je poslanska zbornica zavrgla dispozicijski fond. Zlasti p r o g r a m s k a t. o č k a ocerkveno-političnih inšolskihvprašanjihje svobodomiselne stranke neprijetno iznenadila in Čim pride v parlamentu v razpravo proračun o ljudskih šolah, provocirali bodo levičarji veliko šolsko debato. Bujni prapor bo razvil poslanec El. Sdss Tudi mladočeški poslanci so se že odločili, da se izrečejo zoper vladne obljube gle d 6 šole in določili za govornike v tej debi 11 poslance: Adamka, Seicherta, Sokola iu H er o I da
Novinarski glasi o vladnem programu.
V popolnitev včerajšnjega našega članka navedimo še, kar pišeta dva sicer si nasprotna lista, mladočeški „Narodni Listy" in konservativni „Czas", glasdo poljskega kluba. „Narodni Listy* prinašajo članek „FiaBCo Taaffeovega programa in blamaža zmernih strank* ter pravijo: Navzlic temu, da so vse stranke zavrgle vladni program, navzlic temu ne bo grof Taaffe odstopil. In zakaj ? Ker živimo v Avstriji, kjer ni niti sledu pravemu parlamentarizmu, kjer večina poslancev ne sestavlja iniuisterstva, ampak ministerstva večino in to na podlagi programa, ali pa brez programa. Prepričani smo, da grof Taafte svojega poraza ne sodi tragičuo, iu tako je prav, saj druga konservativna in liberalua ministerstva tudi tega niso storila, kadar so doživela jeduak poraz". — „Czas" piše: Vsak stavek v tem programu je tako zavarovan z ugovori in klavzulami, da je težko uganiti, ali je vodilno misel iskati v trditvi ali v zavarovanjih. Prepričani smo, da hoče nemška levica delovati državi v korist, obsojamo pa njena načela in sredstva, katerih se poslužuje. Pri stvarjaoju vkupnega parlamentarnega programa ne sme iti za borbo z interesi strank, ampak osvedočiti ae je, če je v programih posamoih stra k dovoli toček, katere so vsem strankam pnlagodne. Sedanje posestno stanje je šimera, fantastična ovira naravnemu razvoju narodnostij. Določba vladnega programa o uredbi jezikovnega vprašaoja je kompliment levičarjem, kateri ostane brez praktičnih konsekvencij. Program, katerega je izdelala vlada, ne more vzpodbuditi poljskih poslancev, da bi sodelovali pri stvar-janju konatantue parlameutarne večine. — Praška „Politik" prinaša zanimiv dopis z Dunaja, v kate rem čitamo, da je program vzbudil velik smeh pri vseh strankah; neki levičar je rekel: to je kemično očiščeni nič, jeden najodhčnejših članov H »henvrar-tovega kluba pa |e rekel: program je jako prime ren sedanji dobi; vprašan, zakaj prav sedanji dobi, je odgovoril: ker je uedaj predpust. — Levica je še najbolj zato zudovoljua, ker ji ni treba izpolniti svoje grožnje in prestopiti v opoz'cijo, zato ker ho je rešila iz zagate, v katero je bila prišla o Kuen-burgovi krizi.
Najboljši naši prijatelji*
Nemški konservativci, ti proslavljani najboljši naši prijatelji, razkrijejo časih seveda nehote svoje pravo mišljenje glede* jezikovoih naših tirjatev. .Grazer Volksblatt", pišočo vladnem programu, zapisal je glede" točke, s katero se napoveduje nemški državni jezik seveda pod imenom „sredstvo za splošno porazumevanje" nastopne besede: Das all-gemeine Verstandigungsmittel der deutsehen Spracbe gefalltunsuicbtiibel. — Verujemo! Mi to že davno vemo, le drugi rojaki tega uočejo veduti!
Ogerska kviza Madjarski Usti, služeči narodni ali Apponyijevi stranki, pišejo zopet neuavadoo mnogo o novi ministerski krizi iu sicer na takov način, da vsa poročila gotovo niso popolnoma utemeljena. Tenor tem člankom je, da je W"kerle na Dunaji s svojimi predlogi popolnoma propadel. Lajoš Tisza, madjarski minister pri cesarskem dvoru, dobil je od svoje vlade nalog, naj izposluje, da bi cesar se za nekaj časa preselil v Budimpešto ter tam pokazal ua dvornih p'u'H'li iu pri drugih takih prilikah, da odobrava program vladne Btrauke in sicer zato, da se zapreci razpad te stranke. Vzlic temu, da je tudi ministerski predt»eduik VVekerle, mudivši ae te dni na Dunaji, skušal vplivati v tem zm<slu, je ceBar vender odklonil ta nasvet. V zvezi s tem poročilom se pripoveduje, da hočejo dvorni  krogi spraviti na krmilo
avtoritativno ministarstvo z Benjaminom Kallayem, sedanjim državnim finančnim ministrom, na čelu. iz vsega tega če ne popolnoma, pa vsa) deloma resničnega pisanja te razvidno, zakaj je poatalo razmerje mej vlado in Apponyijevo stranko tako slabo.
T iia ■■ Jr ilriare.
Natalija in Milan. Ruski listi pozdravili so iz začetka porazum-ljenje mej Milanom in Natalijo jako simpatično, sedaj pa pišejo nekam previdno. „Novoe Vremja" pnobčuje dopis iz Belega Grada, v katerem pravi, da je veselje, nastalo valed porazumljeuja, umaknilo se strahu, da bi Milan mogel zopet pridobiti kaj upliva v Srbiji ter pomagati na krmilo naprednjakom Garašautnove barve. To bi se utegnilo pokazati pri volitvi tretjega regenta. — .Novosti" naznanijo, da so govorice o Milanovi vrnitvi popolnoma neosnovane. Skupščina bo razveljavila ukrep, g katerim je bila iztiraua kral|ica Natalija tako da se bo ta mogla vrniti, a M lan sam ne pride več v Srbijo, ker se je formelno in pravo vel javno odpovedal vsem svojim pravicam kot oče, kot bivši kralj in kot srbski državljan. — Tega mnenja so tudi srbski listi. Vrh tega je veseli Milan jako kompromitiran, ker ga tožan bivša njegova maitressa, neka Pariška balerina, zahtevajoč od njega pol milijona frankov.
Rusija in Nemčija, V nemških listih je zlasti zadnje dni mnogo čitati o približevanju Nemčije in Rusije. Govori bo, da je to približevanje dobilo konkretnejšo obliko pri posetu ruskega careviča v Berolinu. Carevič je potoval baje vsled izrecne Želje careve v Berolin in s cer v namen, da zagotovi nemškega cesarja o miroljubnih namenih ruske politike. I/javil je baje tudi, i?a mej Rusijo in Fraucijo ni nikake formeloe zveze. Vse to je carevič sporočil nemškemu cesarju koj v prvi dan njegovega prihoda in to v navzočnosti ruskega poslanika Šuvalova. Vsled teh pojasnil se je nemški cesar zopet približal staremu pru skemu stališču, da je za vsako ceno ohraniti prijateljstvo z Rusijo, posledica pa bo, da se v kratkem snideta ruski car in nemški cesar.
Domače stvari.
— (Osebne vesti.) Višji štabni zdravnik in načelnik sanitetskemu oddelku 14. voja, gospod dr. Valentin Janežič, najstarejši brat pokojnega prof. Antona Janežiča in nadporočnika Simona Ja-nežića je na lastno željo umirovljen. Za njega izborno službovanje tako za časa vojne kakor v miru sporočilo se mu je Najvišje priznanje.
— (Slovensko gledališče.) Današnja piva predstava Mascagnijeve opere .Ca vali eri a rusticaua" je muzikaleu dogodek za Ljubljano in smemo le hvaležni biti .Dram. društvu" in vsem udeleženim močem, da se je to slavno delo uprizorilo prvikrat v Ljubljani na našem slovenskem gledališkem odru. Gledališče bode brez dvoma natlačeno polno.
— (Vabila na Sokolovo inaskarado) pričela so se že razpjšiljati in se naprosijo vsi oni, kateri želijo obiskati maskarado, a niso dobili nobenega povabila, da se obrnejo do Sokolovega od bora. Vstopnice dobivajo se le na ime vabljene osebe dne 9., 10. in 11. svečana 1893 v prodajal-niči gosji. F. S os s a v Špitalskih ulicah iu dne 12. svečana 1893 dopoludne od 10. do 12. ure in popoludne od 2. do 5. ure v Ljubljanski čitalnici na Turjaškem trgu hiš. štev. 4.
— (Maškara d a Ljubljuuskega „Sokola11.) Kakor se nam poroča, bode tudi letos tamburaški zbor imprezarija Nemoj a iz Babine grede obiskal maskarado „Sokola"', ker je bil lani tako prijazno vzjirejet. Namenjena je bila tudi priti skupina afriških tatuburaŠev ali grozni mraz zadnjih dni jo je uničil in je zmrznila. Nadejamo se, da kritični dau 10. februvarja mine srečno, to da ne zmrzne mej potom še Nemojeva družba. Tega se ne bojimo sicer, ker vemo, da so Nemojevi tam buraši čvrsti junaki in da ne bo Jo oni obračali — vremenski prerok Falb pa obrnil. Torej na veselo svidenje pustuo nedeljo v dvoranah starega strelišča!
— (Za kolesarje.) Trguvinsko ministerstvo odredilo je z ozirom na varnost železniškega prometa, da se kolesarji, ki vozijo po cestah vodečih ob železnicah po noč>, ne smejo posluževati svetilk z barvanimi stekli.
— (Starinske najdbe) V centralni komisiji za umetniške iu zgodovinske spomenike predaval je g Jaruej PeČuik iz Krškega o starinskih najdbah pri izkopavanjih v gozdu na Sv. Magdalenski gori pri Smanji in o drugih najdbah.
— (Vinoreja.) Ob desnem iu levem bregu Save, v Krškem in Breškem okraji se kmetje počenjajo živo zanimati za viuorejo z ameriškimi trtami
ter že pridno prekopavajo vinograde in išfejo trt. Kmetijska družba kranjska podpira to prizadevanje na Krškem vinorejsko društvo pa na Vidmu. Zasadili so že več vinogradov z ameriškimi trtami nekatere občiue Kostanjeviškega okraja in pa razne graščine in posamični posestniki. Tako se utegne vender zopet nekoliko opomoči vinoreja, ki je bila nekdaj cvetoča v teh krajih.
— (Zdravstveno stanje.) V Litijskem okraji razširja se že nekaj mesecev epidemična škar latica v nekaterih občinah. Zbolelo je dozdaj 77 otrok, izmej katTih jih je 25 umrlo, 52 pa ozdravelo. Zdaj je epidemija ponehala. — V nekaterih občinah na Dolenjskem pokazala se je po novem letu davica epidemično. Tako v Mokronogu, Tržišči in pri sv. Križu. Zbolelo je dozdaj 36 otrok, izmej katerih jih je umrlo 16, ozdravelo 8, 12 pa je še bolnih. — V Idriji ponehuje bripa in novi slučaji niso več tako hudi, kakor to potrjujejo vsi zdravniki.
— („Slovenski obrtnik',) priloga Celjski „Domovini", prinaša v svoji 2. številki pravila obČeslovenskega obrtnega društva, katero ima svoj sedež v Celji in razteza svoje delovanje po vseb slovenskih pokrajinah. Opozarjamo vse slo venske obrtnike, ki se zanimajo za to društvo, ua imenovano številko .Slov. Obrtnika".
— (Teharska podružnica sv. Cirila in Metoda) ki je zadnje do i roinolega meseca slovesno praznovala svoj prvi občni zbor jšteje /■* nad 70 članov, namreč 4 pokrovitelje, 4 ustanovnike, nad 30 letnikov in nad 30 podpornikov. Zabava pri prvem občnem zboru je bila prav živahaa m je bilo navzočih moogo odličnih gostov iz, raznih slovenskih krajev.
— (Ljutomerska podružnica sv. Cirila in Metoda,) ki se je osnovala lansko jesen, napreduje prav lepo. Predsednik ji je gusp. dr. Jožef R a k e Ž, podpredsednik pa dekan g. Ivan Skuhala. Podružnica šteje Že nad 100 udov in se posebno tudi zavedno kraetsko prebivalstvo zanima zanjo in se bode število članov s runom gotovo še bolj pomnožilo, ker ljudstvo spoznava čim dalje bolj korist družbe sv. C rila in Metoda, ki braui slovensko deco ponemčevanja.
— (Novo bralno društvo) se ustaoovlja v Veliki Nedelji na spodnjem Štajerskem. Pravila predložila se bodo bodoči teden v potrjenje. Gotovo bode tudi to društvo delovalo prav koristno za raz-širjevanje narodnega duha po vsej okolici.
— (Slovenski klub na Dunaj i) priredi v soboto dne 11. svečana t. I. četrti svoj večer v tej sezoni v restavraciji „Zu m a I te D Sc h o 11« n-thor" I. S ch o t te u g a s se 7. Berilo ima g. Jos. Man t ua ni, redni Član c. kr. zavoda za raziska-vanje avstrijske zgodovine na vseučilišču Dunajskem. Berilu je naslov: „Tri dni ob S previ". Na tem večeru bodo prvič igrali gg. tamburaši slav. akad. društva .Slovenije". Na duevnem redu je tudi petje. Zičetek točno ob 8 uri zvečer. Nasiedoji večeri slovenskega kluba bodo: 11. marca, 8. aprila, 13. maja in 10 junija. Berilu so obljubili : Gosp. prof. J. Stritar za 11. marec, dalje gej.: prof dr. J. Pajk, dr. K. Štrekelj, dr. P. Turner, dr. Fr. Simoni č, dr. M. Murko, dr. A. Ho man, Fr. Svetič, J. Houigman in A. Va vpotič.
— (Slovenci v Egiptu.) Naši rojaki se že zdavna radi selijo v Ejipt. Avstro-ogerski konzulat je prestol, koliko naših državljauov se je nahajalo dne 31. decembra 1890 v Egiptu ter našel, da je bivalo omenjenega dne samo s Primorskega 1509 osob obojega spola in sicer iz okraj nega glavarstva Goriškega 774, iz Trsta in okolice 465, iz druge Goriške 206 in iz Istre 64 Zanimiva je razmera teb naših sodržavljanov po spolu, ker je med njimi 1184 žensk: iz Goriške okolice 737, (428 neomoženib), iz Trsta in okolice 276, 157 iz ostalega Goriškega in 14 iz Istre. Kranjcev je v Egiptu 121 (96 žensk), iz Štajerske 47 (43 žensk) in iz Koroške 46 (43 žensk.) Najmanj Avstrijcev v Egiptu je iz Moravske, t. j. 9. Iz slovenskih dežela biva največ državljanov (1923) v Aleksaudriji (iz Goriške okolice vsi, razveo jeduega), potem v Port Saidu (289) in v Iamaili (70.) Vseb Avstriicev v Egiptu je 6118 in sicer v Aleksaudriji 3245, v Kairi 1500, v Port-Saidu 835, v Suecu 249, V Ismaiii 227 itd.
— ( ,A m e r i k a n s k i SI o v e n e c".) Po mnogih nepnhkuh na novo zopet izhajajoči »Amerikanski S'oveuee", ki se je lansko leto preselil iz
Čikaga v Tower in tam v mesecu marcu začel romati mej slovenske rojake v Ameriki, „prerojen, ves nov", praznoval je koncem minulega leta s svojo 52. številko prvo obletnico. V uvodnem Članku po-vdarja, da zdaj stoji na trdnih nogab ter se a&hva-ljuje vsem podpornikom in sotrudnikom, proseč jih, da mu ostanejo verni tudi nadalje, časnik, pisan v domačem alovenskem jeziku, je amerikanskim Slovencem jako potreben. S svojim domačim časnikom kažejo pa tudi S ovenci drugim narodom, da so mej njimi tudi oni in da se čutijo sposobne korakati ž njimi v jedni vrsti.   Bog daj srečo tudi za naprej!
— (Predsednik po komandi) V Zagrebu bil je voljen predsednikom „Glasbenega zavoda" od uradnikov in železničarjev, ki so bili kar komandu ani, KriŽevački škof D r o h o b e t z k y, rojen Rusin iz Ogerske, po svojem političnem prepričanji pa pristen Madjar. Opozicijonalni listi poudarjajo, da je sramotuo za Hrvate, da se na mesto pokojnega zaslužnega viteza Cuculiča ni postavil domačin. S škofom Drobobetzkim — pravi „Obzor" — ulazi v glasbeni zavod madjarska državna ideja! Res tužna majka!
llazne vesti,
* (Dijaški izgredi v Lvovu.) Ker je letos sto let, odkar se je razkrojila poljska država, sklenili so poljski rodoljubi žalovati ta predpust ia ne prirejati uikakoršaih hrupnih veselic. V Lvovu im so nekatera društva vender ravuala proti temu in to je prouzročilo hude izgrede. Dijaki napadli so omenjenih društev prostore in prišlo je do boja h polcjo. Zaprtih je bilo 54 dijakov, katere pa je policija večinoma zojiet izpustila. Pričela se je kazenska preiskava.
* f Za v g ta vijena disciplinarna preiskava) Disciplinami senat kurije v Budimpešti zavstavtl je disc plinarno preiskavo, katero je pričela Aradika odvetniška /noro ca proti trem rumun-skim odvetnikom, ki so bili Člaui rutnunske deputacije na Dunaj. S tem je torej ta stvar madjarskih šovinistov v Aradu rešena.
* (Odredbe proti koleri.) Po inicijativi avstro ogerske vlade bode morda že tekom tega meseca zboroval v Drazdanah tnejnarodni sanitarni kongres, da določi kako n vi postopajo vse države skupno v obrambo proti koleri.
* (Volkovi raztrgali so) nedavno, kakor se poroča iz Lvova, vojaka, ki je stal na atraži v nekem oddaljenem tortu v trdnjavi v Przemvslu.
* (P r v i meščanski ples v Sarajevu) bil je sijajen in so se ga vdeletili zastopniki vseh narodnosti) in veroizpovedanj. Tudi dobrodelni namen dosegel je popolnoma, kajti donesel je dobrotvornim z<ivolom Sarajevskim lepo vsoto nad 1600 goldinarjev.
*(Boj mej orožniki i ti p o t e p u h i) Blizu Milana prijela sta dva karabiuijerja štiri potepuhe, ki so se pa obupno branili in se je pričel pravi boj mej orožniki in potepuhi. Jeden karabinijerjev in jeden potepuhov ostala sta mrtva.
* (Viharji v Črnem morji.) Pri viharjih, ki so bdi poslednje dni posebno silni v Črnem morji, potojiilo se je sedemnajst jadrenih ladij. Francoska ladijti .Teodora" razbila se je pri Galtipoli. Kapitan in trinaist mornarjev našlo je smrt v razburkanih valovih.
Telegrami ..Slovenskemu Narodu":
Dunaj    8. februvarja.    Cesar vzprejel včeraj v avdijenci princa Danila črnogorskega. LVOV 8. februvarja. Knez Lev Sapieha
umrl.
Atene 8. februvarja. Na otoku Zauti bil zopet močan potres, katerega je bilo čutiti tudi v Patrasu in v Kefaloniji.
Pariz 8. februvarja. „Petit Parisien" naznanja, da se v Marzilji razširja kolera. V ponedeljek obolelo 12, umrlo 7 osob; včeraj obolelo 37, umrlo 12 osob.
Madrid 8. februvarja. Na volilskeni shodu rekel Salmeron, da je Špansko rešiti le če se prelevi v republiko ter očital Sagasti, da je njegov liberalizem še dosti manj vreden, kakor Canovin klerikalizem. Salmeron končal s pozivom na portugeške republičane, naj odpravijo monarhijo in pomagajo s španskimi somišljeniki ustanoviti združeno iberiško republiko. V vsi Španski začeli so se repubiičani živahno gibati.
London 8. februvarja. Poslanska zbornica je z 276 proti 109 glasom zavrgla adresni amendement vodje delavske stranke Keir-Hardisa, kateri je nasvetoval, naj se izreče obžalovanje, da v prestolnem nagovoru ni bilo uiti besedice o položaju dilavcev.
Avstrijska specijaliteta. Na želodcu bolehajočim ljudem priporočati je porabo priHtnega „Mollovega Seidlitz-praska", ki fs preskuSeno domače zdravilo in upliva na želodec krepilno ter pnspesiluo na prebavljenje in sicer t rastočim uspehom. Škatljica 1 gld. Po poAtnero povzetji razpošilja ti» zdravilo vsnk dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalHgHtelj, DUNAJ. Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. Manj nego 2 fikatljici 83 ne razpošilja. 5 (18—2)
aiustiiiniiiiiiais!..............ss
„LJUBLJANSKI ZVON"
sa V86 leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tujci:
7. februvarija.
Pri HnlU-i t Scbniidt, vVeiss, Gcbh&rdt, Kollerman z Dunaja. — 1'ittner iz Urna. — Kaplja iz Litije.
Pri Slonu: Sucro, Reiner z Dunaja. — Fslkensu iz Prage. — Kastner ti Celovca. — Enh iz Trata. — Pollak iz Tržiča.
Pri   bavarskem   dvora:   Abratn,   Ortolaoi is
Trsta. — Neuinan i/. Maribora.
Umrli so v IJul>I jani:
f>. februvarija: Jer-t Petać, mestna uboga, 76 let, KarlovBka cesta St. 7, inaranums senilis. — Marija Jalen, krojačeva žena. i-ti let, Poljanska cesta št. 27, jetika. — Ana Obar, poštnega sprevodnika vdova, 70 let, ulice ua Urad st. f>, inarasmus senilis.
6 februvarija: Viljeltnin* LUIsdorf, učiteljica na glasovir, f>2 let, Gospodske ulice ftt. 9, pleurit exudat. — Apolonija Jerina, posestnica, 77 let, Žabjak it. 13, ma-rasojus senilis. — Helena Tekavc, delavčeva žena, 59 let, Žabjuk fit. 12, plačnica. —Mari|a Peternel, delavčeva žena, 64 let, Poljske ulice št. 11, jetika. — Franc Aužlč, kajžar, 40 let, Ilovca št. 40, meningitis.
V deželni bolnici:
5. februvarija: Gregor Candido, goatač, 75 let, plučnica.
»5. februvarija : Marija Semen, gostija, 75 let, osta-relosti._
Meteorologično poročilo.
a 91 Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
7. febr.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7463 iin:. 743 9 mm. 742 1 mu	— 180 C — 3 M C — 8*8 C	si. sev. si. j zli. al. szh.	d. jas. obl. obl.	0-00 m.
Srednja temperatura —10 2 , za 9"8° pod normalom.
IDuLz^aosl^GL "borza,
dne 8 februvarja t. 1.
»čeraj —
Papirua renta .        ...    gld«     tftt'76 — gld
Srebrna renta.....,      !)K 40 — „
Pilata renta......B     117 2") — „
5°/„ mar ona rent«   ...    „    101*80 — ,
Akcije narodne banke . , . 993 — — „ Kreditne akcije   ....     ,       22 80     — .
London....... ,    120-90    — „
Srebro....... ,       —'—     — „
Napol......... 9-rtl'/, — „
C. kr. cekini.....,        fv«i9     — ,
Nomfike marke .... , 5922•/» — . 4l/„ državne irsAk« is 1. 1H54 . 250 gld. 147 Državne srečke iz I. 1864    .   .     100   „ 194
Ojjerska zlata renta 4k/,i.......114
Ogeraka papirna renta 5u/„......101
Dunava rog srečke f>7„ . . . 100 gld. 130 Zemlj. obč. avstr. 4' „''/u zlati zast. listi .   . 118
Kreditne srečke......100 gld. 193
Kudolfove srečke...... 10   „ 25
Akcije auglo-avst r. banke. . . 120 , 151 Traraway-druAt. velj. 17>» gld. a. v.....',{43
danes
.    98 80 98 40 117 35
998 — 32250 120-75
9*1 »/i 5-70 59 22' , gld. - k.. . »O . .  65 . .   »O , .   60 , .   »O „ .   50 .
BO
AGGB
— za juhe
pomnoži izredno ukus juhe. Dobiva se v bteklenicab po 45 kr. pri J. Iliizzoliiil-ju. (21)
HSH5H5H5H5H5H5H5H5H5H5HS2SH5ESH5
Za meni povodom Najvišjega odlikovanja izražena laskava voščila usojam si izrekati globoko čuteno zahvalo.
Dr. Jarnej Suppanz
vitez Franc Jožefovega reda, c. kr. boležnik in predsednik beležniške komore za Kranjsko.
□ 5H5H5H5H5HSHSH5H5ESH5ESE5H57£5HSH □
Gostilnica
v i ajboljšem stann
o<l«Ia nc  ttakoj   v Niiiarliicm  pri   I.Kiji.
Več iz prijaznosti pri vratarju hotela „pri Slonu" ▼ Ljubljani. (129—2)
Izvežbanega, obeh jezikov popolnem zmožnega
iš6e za svojo pisarnico (134—8) T>i". Frane .Im-lrla, Odvetnik v Smariji (S t. Mare in bei Erlaehstein).
80
talj za ples
pri (139—2)
Antonu Cerarju, Selenburgove ulice.
♦ ♦
♦ ♦ ♦ ♦
Gostilnica „Pri ifinoorafln"
Sv. Florijana ulice št. 10. Toči se er italijansko i
vmo
Kudečl CaMtellatuare .   .   .   . 28 kr. liter.
Bell Negesta....... SZ „
Bell Maršala....... 86
Belo rioleujako...... to   M M
Pri točenji čez ulico dajem, ako se vzame najmanj 5 litrov, 5°/a rabat. ~W
(153-1)
Josipina Kotnik.
KARL TILL
Ljubljana, Špitalske ulice 10.
Potezna peresa, tuš, plovcc, svinčniki, v«ro-vavec za svinčnike, naprave za spičenje svinčnikov, papir za pisma, bronove barve, bronov prašek, usnje in jermeni za knjige, kar-minova tinta, papir od lepenke, kemična tinta, kineski tuš, kompendije, zavitki, kri-vuljna črtala, trikoti, poštevanke, gladila, barvne skrinjice, barvni klinčići, peresnice, držala za peresa, peresni nožki, peresni tuli, inolitveniki, zlatoskoljke in srebroškoljke, zlata in srebrna tinta, pisala, naprave za špi-!l024)    čenje pisal, zeleni volk tekoč,   u (22)
C. \\. fllavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic.
Izvod iz voznega reda
veljavnega od X- oktobra 1892.
Nastopno omenjeni pribajalni in odhajalni časi ozna čeni so v srednjeevropskem easu.
Odhod iz IJubijane (jaž. kol.).
Ob 6. url 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž. Poti-tabel, Beljak, Celovec, Frsnzensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob XI. vrl 55 min. predpoldno osebni vlak na Trbiž, Fonfsbel, Poljak, Celovec, Frsnzensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob A. url 21 min. popoldan osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost. PariE, Lino, lichl, Budeje.vice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Prago, Karlove vare, Draždane, Dunaj via Amstetten.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.).
Ob 7. url lO min. zjutraj osebni vlak iz Dunaja via Amstetten, Draždauj, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Eifer, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Is hI ju, Ljubna, Celovcu, Franzens-feste, Trbiža.
Ob 4. url 55 min. popoludne osebni vlak iz Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franseuafeste, Pontablja, Tkbiža.
Ob 9. url 27 min. zvečer osebni vlak iz Dunaja, Ljubna. Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.).
Ob 7. ari 15 min. zjutraj v Kamnik. „   2.    ,, 10 popoldne v Kamnik.
ii   7.    „ OO   „     zvečer v Kamnik.
Prihod v Ljubljano (drž. kol.)
Ob   6. url 35 min. zjutraj i/. Kamnika. „   11.   „   06   ,,     dopoldni! iz Kammka. „    6.   ||   20   ,|    zvečer iz Kamnika.
Sreduje-evropejski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minute naprej. (12—27)
Notarskega kancelista
vz prejme m 1. marcem notar v )ubij it n i. Prosilci morajo se izkazati, da ho že bili v jednaki službi, da ho trezni, popolnoma sposobni, zanesljivi in da imajo lepo in hitro pisavo.
Ponudbe naj se dopošljejo upravništvu „Slov. Nanula14 «lo IS. fVttruvarja. (94—ti)
Mlin in žaga
v trgu in ob reki Vipava ležeči, h graščini Vipava pjipadajočf, o«ldnata i»e proti <lol»riiui po* goji tsskoj v nujeni. (116—2) Več se poizve pri oskrbništvu graščine Vipava.
Podpisnnt'ti je* čast naznanjati, da bode tri <liii o«l ilanen nnprej
14 garantirano pristnih
starih italijanskih
VBe od glasovitih mojstrov, kakor:
Stradivari-ja, Guarneri-ja, Amati-ja iz Kremone, 2 od Guadagnini-ja itd.
po ceni prodajal.
Dobiti ea je moči v hotelu ..pri Slami"
nI. '2*» ud 10. —12. ure dopoludne in ud 3.—6 ure
popoludne.
(136-2)
Gfiovanni Rizzato.
^i ■■■■■mii m :^aMmmwiiMM»MmwM»iiawmroron^,
Oskrbništvo .fosi|»<i l>ekleve v ftlalcm Otoku
ž>ii l*4»slo|ini oddaje /a bodočo spomlad sledeča ž»o/daa dreTeSeca« in sicer:
200.000 dveletnih mecesnov, tisoč po 2 ^ld. 40 kr.
1,500.000 „ ^00.000 triletnih
smerecic,
9}
n
i
2
>9
so
?5
Oglasila, katerim je dotirni znesek priložiti, Bprejema
(41_;i) oslrrTorxIšt"^o,
■■ I      illli IT— --------" '
& Hišne telegrafe,
telefone I in strelovode
napeljuje po najnovejši, zanesljivo delujoči metodi in po najnižji ceni        (92 4)
Josip Rebek §
ključavničar v Ljubljani. XX
Vsa posamična dela so «> vedno v zalogi. ffi
Poslovno naznanilo.
Ćnat mi Je  spoštovanim p. n. naručiteljem  najuljudneje  nahvaliti na KJ^J zauptuiji, ki gn. ,je toliko lut izkazovalo uioieuiu ran j čemu očetu, tor Hi usojam ^ nasnaniti, da sem sedaj
kamnoseško obrt
v lastni hiAi
JPai-romliii^lic^  nli<*o  fkt,. O >r  I \jml ► 3 j a a 11 i
^ sanioBtalno prevzel in da bodcin lato nadaljeval nespremenjeno. OH judneiu hu priporočam BS izvraovanjo vseli
i  umetnijskih in kamnoseških del na zgradbah
•>£.;  kuti-ir izvršujem naJHolidneje in nujiinneje.
(jV • Tudi je pri n:eni « vsakem času bogato aklađilie gotovih nuj lepših ter iz
jTC? iiiijrazličncJHih uaranmrjevili vrBt po najnovejših artiitektonskili načrtih izdelanih
p       nagrobnih spomenikov
y^v  po najnižjih cenah.
$1 Ceniki, obrisi in uzorci pošiljajo se na zalite vanje. £
Z velespoStovJUijoui
Vinko Čamcrnik
(189—1)1
Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip Nolli.
Liisliiiua in tiuk .Narodne Ti»kuruutt.
145039