»mESSEDGER« GLASILO SLOVEDCEV V AUSTRALIJI
Nov prevod Biblije
Slovenci smo bili med redkimi 12 narodi, ki so imeli prevod svetega pisma na svojem jeziku že pred 400 leti. To je bilo takozvana Dalmatinova Biblija.
Ob proslavljanju 400 letnice pa je bil v Ljubljaninov prevod Svetega pisma nove zaveze, ki je bil tekom par dni že razprodan.
Ta najnovejši prevod je neposreden iz izvirnikov napisanih na grškem in hebrejskem jeziku. Pred tem se je največ uporabljal prevod iz izvirnika, katerega so pred 60 leti pripravili filologi in teologi Frančišek Jerek, Gregorij Pečjak in Anil itej Snoj. Ta prevod je bil večkrat potem ^natisnjen in popravljen, zadnjikrat leta 1974.
Ker se slovenščina, tako kakor tudi o-stali jeziki neprestano razvija je potrebno, da se knjiga , kot je sveto pismo, vsake toliko časa postavi v uporabljan jezik, katerega izrazi so pač najbolj prikladni.
Zato je bil tudi potreben nov sodoben prevod na slovenščino. Sledil bo tudi prevod stare zaveze.
Prvo slovensko sveto pismo "Dalmati-
nova Biblija" natisnjeno pod naslovom "Biblia, tv ie, vse svetv pisinv, stariga inv noviga testamenta" je zagledalo dan 1584 Bilo je delo Jurija Dalmatina, ki se je rodil okoli leta 1547 v Krškem.
Jurij se je najprej šolal v domačem kraju v Bohoričevi šoli, nato pa je dokončal latinsko šolo na Wurtterberškem v Nemčiji. Po priporočilu Primoža Trubaqa je bil sprejet na univerzo v Tiffernum. Ker je bil revnih staršev ga je gmotno podpiral Trubar ter ga uvajal v slovstveno delo.
Dalmatin je začel prevajati sveto pismo in s slovenskim prevodom začetka svetega pisma podprl svojo prošnjo za službovanje v domovini.
Leta 1572 je prišel za protestantskega pridigarja v Ljubljano. Umrl je leta 1589 v Ljubljani.
Prevod Biblije je bilo največje literarno delo, katerega je dokončal leta 1578. U-stanovitev tiskarne Janža Mandelca v Ljubljani, prve v Sloveniji, je olajšalo na-tisk te velike lepe knjige, okrašene z lesorezi, čeprav so zaradi ovir s strani oblasti knjigo potem natiskali v Wittenbergu.
Svečanost v Geelongu
V	domu Slovenske Zveze "Ivan Cankar" v Geelongu so v nedeljo 24. februarja z lepo svečanostjo odkrili spome-, nik Ivanu Cankaiju.
V	dvorani se je ob 5. uri popoldne zbralo kar lepo število ljudi ko je predsednik g. Jože Ramuta v nagovoru najpre-je pozdravil častne goste med katerimi so bili tudi g. Luka Novak, generalni konzul SFRJ s soprogo, g. Mate Kuvačič, vice-konzul s soprogo ter predsedniki sloven-
skih društev S.D.M., Jadrana, in pa zastopnik predsednika Planice ter predstavniki Slovenske radio ure ter Vestnika. Nato je orisal življenje Ivana Cankarja ter končno povabil nekdanjega predsednika g. Ivana Boleta, da bi odkril zaveso pred spomenikom, ki stoji na lepem vzidanem podstavku na levi strani odra.
Po nagovoru g. Luke Novaka ter so sledili, pomešani s kulturnim nastopom
"Registered by Australian Post — Publicationa No. VAW 1215" CATEGORY A
400 LET OD NAŠE PRVE BIBLIJE
Slovenians were among the first twelve nations to have the Bible printed in their own language.
This Bible - the New and the Old Testament — was translated into Slovenian language by protestant preacher Jurij DALMATIN and published in book form in 1584.
On the photo: First page of the Dal-matin's Bible.
KINČ NEBEŠKI -Blejsko jezero z otokom, je skupaj z ostalimi kraji Slovenije moralo prenašati muhavosti vremena letošnje zime. Najprej dolgo nič snega, potem pa zopet velik mraz in sneg, pa zopet odjuga in spet mraz.
Toda nič ne more zmanjšati privlačnosti tega bisera pokrajine pod Triglavom. Naj bo poletje, jesen, spomlad ali zima, na Bledu je vedno živahno.
Ko je sonce prijetno ogrevalo so se mnogi izletniki podali kar peš na Blejski otok, saj karakteristični blejski čolni so spali zimsko spanje v objemu debele ledene plošče.
govori zastopnikov naših društev, Radia in Vestnika.
Posebno zadovoljiv vtis je napravila folklorna skupina, v kateri je kakih 10 parov izvajalo slovenske narodne plese.
Ga. Štefica Matkovič, ki je bila odgovorna za folklorno grupo je gotovo vlo-
žila mnogo truda v to, da je njen nastop tako uspel.
Ob koncu formalnosti je sledila večerja s prosto zabavo.
Doprsni kip, delo kiparja Zdenka Kalina, je darilo SIM, prevoz pa je posredoval konzularni urad.
"MESSENGER" - Voice of Slovenians in Australia
LETNIK XXX, štev 2	FEBRUARY 1985
NOV MINISTER ZA 'ETNIKE' V CANBERRI
Po volitvah za federalni parlament v lanskem decembru so se zamenjali tudi ministrski položaji. Minister za Imigracijo in Etnične zadeve je postal Mr Cris Hurfard, bivši Minister for Hausing.
Prav tako je opozicija imenovala Phillip-a Ruddock kot svojega predstavnika, ki se bo bavil z imigracijo in etničnimi zadevami.
Oba ta gospoda sta že imela neformalne sestanek z zastopniki etničnega tiska in drugimi predstavniki multikulturnih organizacij.
G. Hurfard je v svojem nagovoru dne 22. januaija v Malteškem centru zastopnikom etničnega tiska dejal, da bo gledal na to, da se bodo sredstva pomoči delila pravično tako, da bodo najbolj potrebni dobili največ. Prav tako je izrazil mnenje, naj bi naseljenske etnične skupine živele tukaj v prijateljstvu in naj bi ne vnašale v Avstralijo medsebojne razprtije in probleme iz starih krajev..
Postavil se je ostro proti vsaki diskriminaciji in dejal, da bo trajalo kakih 6 mesecev, dokler se bo v svojem part-folju lahko opredelil za nove odločitve.
Novo luč na koncept multikultula-rizmo Avstralije je minister podal ko je rekel, da sicer podpira multikulturalizem, da pa je mnenja, da se v Avstraiji med staro in novonaseljenci razvija nova kultura,
Minister Hon. Cris Hurford M.P.
za katero je njemu bolj prikladen naslov "pluralistična".
Prosil je vse navzoče naj sporoče svojim skupnostim, da je njegova želja imeti čim boljše komunikacije z njimi. Zaprosil bo tudi svoje kolege, senatore in poslance, da mu bodo pomagali v tem prizadevanju in mu sporočali probleme etničnega značaja.
TV IE» VSE SVE
TV mMV, STARIGA
; ino Niwig»"l'dbii»»u,Sia. WX^fcwikwVU» ■
jv*u DALMATINA.
^K'ifl o», K. -Limili.
1 nondrt«!« W«UftA«m Jioc frit t» mttuupa
vestnfk
NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
P.O.Box S6,Rosanna,Vic.,3084, Tel.;459 8860
Lastnik — Published by SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185,Eltham, Vic.,3095. Tel. 437 1226
Predsednik - President: PETER MANDELJ Tajnica - Secretary: ANICA MARKIČ
Odgovorni urednik — Editor MARIJAN PERŠIĆ
_ Stalni sodelavci — Permanent contributors: CUK VASJA, LAVRIČ DUŠAN, LAVRIČ JANA,.LONČAR BOŽO, MANDELJ PETER, PERSIC KAREN, POSTRUŽIN LJUBICA, POSTRUŽIN J3ARKO, ŠPACAPAN SIMON. MARTA STRLE, STANKO PIBERNIK.
Tiska - Printed by CHAMPION PRESS
Cena - Price 85c Letno — Annual Subscription 10 dollars
Rokopisov ne vračamo Za podpisane članke odgovarja pisec.
SLOVENSKI DELEŽ NAJVEČJI
Za odpravo posledic potresa, ki je leta 1979 prizadel Črno Goro, bodo letos republike in pokrajini namenile 4.479 milijarde dinaijev. Tako je odločil ZIS (Zvezni izvršni svet).
Po republikah in pokrajinah bo ta obveznost razdeljena takole:
Slovenija Hrvaška Srbija BiH
Vojvodina Makedonija Kosovo Črna Gora
6.652.021.821 dinarjev 1.136.444.145 dinaijev 1.088.065.758 dinaijev 606.969.577 dinaijev 521.859.452 dinaijev 258.913.960 dinarjev 109.299.319 dinaijev 92.725.241 dinarjev
Te deleže so določili na podlagi deležev republik in pokrajin v družbenem proizvodu Jugoslavije v letu 1983. Brez da ocenjujemo vrednost tega pravila, iz gornjih številk jasno vidimo, da je delež slovenskega plačila po osebi mnogo večji od drugih. Istočasno pa kaže, da je tudi družbeni proizvod Slovenije daleč nad ostalimi.
LETOŠNJE PREDSEDSTVO SFRJ
Vrhunec vodstva SFR Jugoslavije ne predstavlja ena oseba kot skoraj v vseh državah, ampak Predsedništvo, ki je sestavljeno iz po enega predstavnika vsake republike in pokrajine, katerega izvoli skupščina republike ali pokrajine za dobo 5 let. Poleg teh pa tudi vsakokratni predsednik Zveze komunistov avtomatično postane član predsedstva.
To predsedstvo pa iz svoje srede izvoli predsednika in podpredsednika predsedstva za dobo enega leta. Ta pa mora biti vsako leto iz druge republike ali pokrajine.
V letošnjem predsedstvu, ki je bilo
nroglašeno 15. januarja, so: Predsednik Veselin Duranovič (star 69 let), novinar iz Črne Gore, podpredsednik je Radovan Vlajkovič (69 let) iz Vojvodine, administrator za Bosno in Hercegovino je v predsedstvu Branko Mikulič (56 let), ekonomistka Hrvaško Josip Vrhovec (53 let), ekonomistka Makedonijo Lazar Moj-sov (64 let), diplomat - za Slovenijo Stane Dolane (59 let), pravnik; za Srbijo Nikola" Ljubičič, general-, za Kosovo Si-nan Hasani (62 let) pisatelj, kot predsednik ZKJ je v predsedstvu Dragoslav Mar-kovič.
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020
Tel. 311 1040, 312 1533
Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv. 336 7171 Svoji k svojim !
DEJSTVA SO NESPREMENLJIVA
Pravijo, da noj, ptica ki šivi v južno-afriških pustinjah, vtakne glavo v kadar ji preti nevarnost, katere noče videti. Pa tudi ljudje včasih nismo prav nič bolj pametni. Mnogokrat se zgodi, da zavestno ali podzavestno nočemo videti, slišati ali priznati dejstev, čeprav vemo, da obstoje in jih s svojim zanikanjem ne bomo odstranili.
Posebno v zadevah politike se tako zanikanje ali preobračanje stvarnosti zavestno ustvarja. Vsi smo se verjetno velikokrat čudili kako le morejo nekatere države spreminjati verzije zgodovinskih dogodkov v smislu kot jim pač narekuje dnevno politično stanje. Pa naj se še tako čudimo tej brezsramni logiki in naivnosti, dejstvo je, da se to neredko dogaja in ne samo v drugih deželah, nego tudi pri nas in v naši sredi.
Resničnost dejstev, pa se navzlic vsem prizadevanjem ne more za vedno zanikati. Tudi če jih prekrijemo z najdebelejšo preprogo. Pride čas, ko bo nekdo odgrnil tudi najtežje pregrinjalo. Tudi če še tako zapiramo oči, prišel bo čas ko jih bomo morali odpreti ter priznati dejstva taka kakršna v resnici so.
Nedavno smo imeli sami priliko videti, da čas le prikaže dejstva v pravi luči. Tako smo mogli čitati besede, s katerimi so v domovini priznali umetniško vrednost Franceta Balantiča ob natisu njegovih zbranih pesmi: Ne moremo Balantičevo liriko kratkomalo zamolčati, ta lirika namreč eksistira. Če bi jo poskušali tajiti, bi ravnali predvsem zoper lastno kulturno vrednost.
Po štiridesetih letih se je prvikrat javno slišalo tudi drugačno mnenje o pokojnem nadškofu Rožmanu. Čeprav izraženo za zidovi ljubljanske stolnice, je vendar pokazalo tudi pozitivno stran tega tako obsojanega cerkvenega dostojanstvenika, ki se je znašel na odgovornem mestu v najtežji dobi našega naroda. Saj je bil postavljen pred dilemo, ki takrat ni izgledala tako enostavno kot danes, ko je stalinizem povsem zgubil svoj vplivni položaj, katerega je užival do preloma s Kominformom.
Ta razvoj v stari domovini je prav gotovo ohrabrujoč in obuja nado, da se bo tudi nadaljeval, čeprav primeri "Praške pomladi" in "Solidarnosti" zbujajo tudi dvome.
Dejstva se ne dajo zbrisati pa naj bo to na tej ali oni strani meje. Tudi tukaj na naši strani se dejstva mnogokrat nočejo priznati. Čeprav je jasno vsakomur, da obstoji mednarodno priznana država Jugoslavija, so mnogi med nami, ki ignorirajo uradni položaj njenih predstavnikov. So mnogi med med nami, ki še vedno nočejo uvideti, da je sedanja uradna slovenska državna zastava ona z zvezdo, medtem ko je slovenska narodna zastava ona brez zvezde, ki je bila simbol slovenskih narodnjakov pri njih prizadevanjih za našo samostojnost že davno pred drugo svetovno vojno. So mnogi, ki nočejo slišati o tem, da je edina možnost za blagostanje našega naroda dobronamerno sodelovanje vseh sil v našem narodnostnem prostoru, brez ozira na ideološke razlike, ki bi morale v odkritem dialogu le obogatiti pogoje slovenskega kulturnega in gospodarskega razvoja.
Zgornje vrstice bodo gotovo povzročile negodovanje z raznih strani. Toda vsi nepovoljni komentarji postavijo dejstva le v obarvano luč, spremeniti pa jih ne morejo.
ETNIC COMMUNITIES COUNCIL.
Za novega predsednika Etnie Communities Council v N.S.W, je bil v decembru izvoljen Carl Harbourti M.B.E., 1. podpredsednik je Eddie Raiss, 2. podpredsednica pa Nina Skoroszewski.
POUK ANGLEŠČINE ZA ODRASLE
Brezplačen pouk angleščine za začetnike in za one, ki hočejo še bolj izpopolniti svoje znanje, je na razpolago nad 16 let starim prebivalcem Avstralije različnih predmestij Melbourna in tudi na podeželju Viktorije.
Informacije o tem daje Adult Migrant Education Services, 25o Elizabeth Street, Melbourne., telefon 663 2781.
Za pomoč prevajalcev in tolmačev pa telefonirajte na 662 3000.
VOJAŠKI DELEČ SLOVENCEV OB KONCU AVSTRO-OGRSKE
Vojaški delež Slovencev ob razpadanju avstro-ogrske monarhije leta 1918 je bil vedno bolj malo publiciran. Kakor v prvi Jugoslaviji, tako tudi v sedanji o tem niso mnogo pisali. Vendar je dejstvo, da so slovenski vojaki in oficiiji, v kolikor jim je bilo to v danih razmerah mogoče, tudi prispevali svoj delež pri ustvaijanju skupne države Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Pred časom je o tem vprašanju bil v beograjski Politiki objavljen članek, ki napačno ocenjuje vojaški delež Slovencev. Janez J. Švajncer je nanj reagiral v Naših razgledih in po njem posnemamo:
"Od Majske deklaracije 1917 je tekla v Sloveniji velika propaganda za Jugoslavijo. Kot zaželena Jugoslavija je bilo takrat opredeljeno območje Avstro-O-grske z jugoslovanskim prebivalstvom. Dne 29. oktobra 1918 je bila v Zagrebu proglašena "Država SHS" (Država Slovencev, Hrvatov in Srbov). Ta država je bila brez mednarodnega priznanja in brez natanko določenih meja, vendar je formalno obstojala vse do združitve s Srbijo 1.12.1918, dejansko pa je svoje funkcije opravljala še dalj časa. Imela je tudi svojo vojsko. Vojska Države SHS je
bila, kot država sama, razdeljena in njen slovenski del je bil posebna celota. Hrvaška vojska je bila imenovana kot "Prvo vojno okrožje", slovenska vojska pa kot "drugo vojno okrožje". Zaradi visokega čina mu je poveljeval bivši avstro-ogrski podmaršal. Narodna vlada za Slovenijo, ki je bila imenovana 31. oktobra
1918,	je imela tudi odsek za narodno o-brambo. Vodil ga je dr. Lovro Pogačnik. Slovenska vojska je obstajala od novembra 1918 do začetka delovanja Dravske divizijske oblasti 1. februarja 1919 (piše se tudi o datumu 4. februar 1919), slovenski polki pa so ostali vse do julija
1919.	Takrat se je začel proces razslo-venjevanja, ki je bil v celoti končan šele leta 1920.
Polki nekdanje avstroogrske vojske so se dopolnjevali po teritorialnem načelu. Takrat so bili nekateri polki dejansko slovenski, saj je bilo moštvo regrutirano naslovenskem območju. Oficirji so bili Nemci ali naro-dno nezavedni (z izjemami), povelja nemška, podoficirji pa so izvajali pouk v slovenščini, saj vojaki toliko nemško niso razumeli, da bi lahko bilo drugače, patudi podoficirji so večinoma razumeli nemško samo toliko, kot je
bilo potrebno za opravljanje službe. Značilno je bilo, da ni bil niti eden izmed teh slovenskih polkov leta 1914 poslan na srbsko bojišče (razen enega bataljona 87. pehotnega celjskega polka, ki je bil žepred vojno poslan v Skadar in so v njem služili večinoma vojaki iz precej ponemčenega Ptuja in njegove okolice). Slovenski polki so bili poslani na rusko bojišče in od začetka vojne z Italijo maja 1915 na italijansko fronto. Tam so slovenski, hri>aški in bosenskohercegovs-ki polki nosili glavno breme obrambe na Soči. Vedeli so za londonski pakt, branili so svojo domovino in umirali zanjo, ne pa za Avstro-Ogrsko, poveljstvo pa je tak njihov odnos do vojne spretno izkoriščalo. Po uradnem avstroogrskem vojaškem pregledu, je bilo maja 1918 slovensko moštvo v večini v naslednjih polkih: v celjskem pehotnem polku št. 87 je bilo 84% Slovencev, v kranjskem 17. pehotnem polku 81.5% Slovencev, v 2. gorskem strelskem polku je bilo 51% Slovencev, v 26. mariborskem strelskem polku 51%> Slovencev in v lovskem bataljonu št. 7 52%> Slovencev. O narodnoza-vedni in protivojni revolucionarni nar-ravnanosti Slovencev v teh enotah govo-
TAJNI DOKUMENTI
Čeprav arhivska pravila za objavo tajnih dokumentov posameznih držav določajo, da naj bodo dostopna javnosti 25, 30 ali celo 50 let, kakor je pač v intere.})1 varnosti države, bi kazalo, da bodo se ko je minulo petdeset let od atentata na kralja Aleksandra v Marseillu vsi ti dokumenti objavljeni.Toda to ni tako.
SEKUNDE PO ATENTATU - Aleksander Ka-radjordjević je bil takoj mrtev.
Iz Italije je prišla novica, da se končna odprava embarga za nekatere izredyo pomembne dokumente preloži še zaf let.Gre za 20 dosjejev iz zapuščine policijskega generala dr. Ercola Contija, katere hranijo v državnem arhivu v Rimu. Conti je bil v času fašističnega režima v Italiji upravljal nastanitev in dejavnost članov ustaške organizacije v Italiji in dokumenti o tem obdobju se hranijo v teh dvajsetih dosjejih. Dva dosjeja so sicer dali javnosti na razpolago v preteklem letu, ostalih osemnajst pa bo ostalo v tajnosti do leta 2004. Takrat bo šele mogoče dokončno razmotati vprašanja, ki so še vedno odprta v zvezi z organizacijo tega atentata. Takrat pa že tudi nihče od prič ali organizatorjev ne bo več pri življenju.
re znani vojaški punti z ustreljenimi voditelji uporov (Judenburg, Radgona, Murau). Nekaj posebnega je bilo, kako je oktobra 1918 slovenski gorski polk št. 2 dobil odhod na bojišče. Vojake so razorožili, veliko zaprli, ko pa so vojakom orožje vrnili, so se spet uprli.
(Konec prihodnjič)
DRUŠTVENO ŽIVLJENJE
IZLET K SNEŽNIKU
V nedeljo, 17. februarja je S.D.M. organiziralo izlet - predvsem za upokojence—k bratskemu slovenskemu društvu "Snežnik", v Albury - Wodonga.
Upokojencem, članom upokojenske družine S.D.M. pa so se pridružili še številni člani in pa tudi nečlani S.D.M. tako, da se jih je skupaj nabralo kar za tri velike avtobuse. Med izletniki je bilo kar lepo videti tudi precejšnje število mladine. Pridružil se je tudi pevski zbor S.D.M., pa tudi urednica slovenske radijske ure gospa 'Helena Van de Laak je, kot ob vsaki prireditvi med tukajšnjimi rojaki uporabila priliko, da preko slovenske radijske oddaje prenese vzdušje tega izleta svojim poslušalcem.
Že pred 7. uro zjutraj je bilo živahno na parkirišču pred domom S.D.M. na "Hribu". Izletniki so bili, z ozirom na dobro organizacijo kar hitro razmeščeni v moderne avtobuse, ki so se brez zamude usmerili proti Hume Highway-u.
Vreme se je onkraj hriba Dividing Range razjasnilo in tako še povečalo dobro razpoloženje potnikov, ki so i-meli štiri ure vožnje, do svojega cilja onstran deželne meje pri Albury.
Iz avtobusa je zadonela slovenska pesem in se mešala z veselimi zvoki Viktor-jeve harmonike. Z dvema kratkima po-stankama med potjo so štiri in pol ure minile kar hitro in malo pred poldnem so se avtobusi ustavili na Oliva Street v Albury, kjer stoji dom tamkajšnjih naših rojakov.
Pred vhodom na slovensko zemljišče so izletnike pričakali predsednik "Snežnika" g. Branko Jerin s številom tamošnjih rojakov.
Kar kamlu so bile mize v "Snežnikovi" dvorani napolnjene s turisti in domačini in po kratki urici oddiha je g. Jerin z odra .fc^aželel vsem Melbournčanom dobrodošlico ter prijetno popoldne. V imenu S.D. M. se je za gostoljubnost zahvalil predsednik S.D.M. g. Peter Mandelj, gospa Kati Hartner pa je v imenu pokojenske družine S.D.M. predala "Snežniku" spominsko darilo v obliki koničastega dela smučke, v katero je bil vdelan termometer.
Sledil je nastop mešanega pevskega z-bora S.D.M. ki je ubrano podal nekaj pesmi. Vsak nastop tega zbora pokaže napredek, ki ga je pripisati predanosti in ljubezni do slovenske pesmi, ki jo s svojim rednim vežbanjem dokazujejo člani zbora in njihov pevovodja g. Branko So~ sič.
Po obilnem kosilu, kije sledilo petju in katerega so pripravile v glavnem pridne članice "Snežnika" so se izletniki ob kozarčku osvežilnih pijač poveselili z domačini, nekaj pa se jih je odpravilo v mesto, da poskusijo srečo v borbi z "enorokimi Spanditi" (pokermachines). Mladina pa se je podala v bližnji park, kjer so imeli priložnost uporabiti bazen.
Kar nič niso hoteli nazaj v Melbourne, ko je prišel čas zapustiti gostoljubne Slovence dvojnega mesta, saj je tudi sonce
S.D.M. YOUTH CLUB NEWS
sijalo tako prijetno, da se vročina ni zdela kar nič prehuda. Toda vsaka reč ima svoj konec. Za nedeljo pride ponedeljek in z njim vsakdanje delo za zaslužek. Pred ponedeljkom pa jih je čakalo spet 4 ure vožnje in ne preveč dolga noč za spanje.
Ko so se ob 6. uri zvečer avtobusi spet premaknili v smeri proti Melbournu je med potniki v njih najprej zavladalo malo utrujenosti toda ta se je kmalu umaknila veselemu prepevanju, ki je odmevalo vse tja do Elthama, kamor so dospeli po u-dobni vožnji okoli pol enajstih zvečer.
Izlet je bil odličen uspeh prav za vse. Za upokojence, kajti mnogi od njih imajo le redko priliko za izlete na deželo, za rojake v Albuiy—Wodonga, kajti vsak o-bisk iz Melbourna jim še bolj pokaže, da niso osamljeni, ampak tesno povezani z številčno močnejšimi društvi Slovencev v Melbournu, za člane S.D.M. pa je bil odličen prikaz, kako je tudi maloštevilna skupina rojakov znala s svojo pridnostjo in znanjem zgraditi svoje središče
Naj še dodamo, da je bila organizacija izleta prvovrstna, kar je seveda pomagalo k dobri volji udeležencev. Pa tudi slovenska radijska ura se je izkazala, saj je že naslednje jutro, komaj 7 ur po povratku že uspela posredovati poslušalcem reportažo iz tega izleta.
PIKNIK
na
VELIKONOČNI PONEDELJEK
8. aprila 1985
SLOVENSKO KULTURNO IN RAZVEDRILNO SREDIŠČE
82. Ingrams Rd, Research
Za zabavo bo igral ansambel
Imagination
I think everyone will agree that we started 1985 on a happy note at our New Year's Eve Disco. It was well attended and a big "Thanks" to all who helped in the organisation and preparation.
At our meeting on the 10th of February our two main topics of discussion were decorating the "Youth Shed" and our Senior Youth Disco. The decorating will have to be discussed more fully at our next meeting.
It was suggested that we have a "50's" theme for tha disco night and naturally there will be prizes awarded to the best dressed — so you will have to find your mum and dad's old pointy shoes, Bryl-
LETNI PLES
SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE
IZBIRA DEKLETA SLOVENSKE SKUPNOSTI 1985
Bo letos v soboto, 11. maja 1985
Za rezerviranje vstopnic telefonirajte:
Maks Hartman tel. 850 4090 Anica Markič tel. 870 9527 Peter Mandelj tel. 459 2163
KOLEDAR JADRANA
Primorski Socialni klub "Jadran" je letos pripravil in razdelil med svoje člane in prijatelje lep stenski koledar v barvah.
Stroške za koledar so podprli številni naši podjetniki, ki so tudi navedeni na ko-ledaiju.
Trije barvni posnetki na koledaiju prikazujejo okusno urejen vrtni prostor ob vhodu v dom, moško in žensko balinarsko ekipo Jadrana ter nogometno moštvo.
V koledarju so tudi navedeni datumi prireditev, ki jih imajo načrtovane v letošnjem letu.
Jadranov koledar je lepa predstavitev slovenskega društvenega življenja v Melbournu in bo gotovo dobil mesto v marsikaterem slovenskem domu. Če so kole-daiji še na razpolago, vam bodo povedali ako telefonirate na "Jadran", tel. štev. 740 1235, naslov klubskih prostorov pa je: 3 Duncans Lane, Diggers Rest 3427.
cream and bobby socks and come uj and make it a successful night. The dati for this Disco night has not yet been de fined.
Few days ago we had a long day trij to Albury and back and on behalf of th< Youth Club I would like to thank S.D.M for allowing the Youth to join in th< trip — it was enjoyed by all.
P.S. For more information on tin Disco, please ring me on 850 7345 after 1st March.
Thank you,
Sandra Krne
LOVSKO—RIBIŠKA DRUŽINA S. D. M. vabi na
OTVORITEV LOVSKE KOČ E
KI JO BO URADNO ODPRL G. JANEZ ZEMLJIČ
v nedeljo, 24. marca 1985 ob 11. uri dopoldne
Preko dneva tekmovanje v streljanju — proti večeru ples
v dvorani
Na ražnju pečeno meso in druge delikatese
VSI VABLJENI
SLOVENSKI TEDEN
S.I.M. iz Ljubljane je pričetkom let povabila slovenska društva v Melbourm na sodelovanje pri organiziranju slovenj kega tedna v Melbournu, ki naj bi pred vidoma bil že letos v marcu.
Ta slovenski festival naj bi obsegal mei drugim prikaxovanje slovenskih filmov razstavo grafike in turističnih ter gospo darskih možnosti, ki jih nudi Slovenija kulinarične zmožnosti Slovencev ter kon cert glasbenega ansambla. Pri organiza ciji so že obljubili pomoč razni vladni or gani za etnične zadeve.
Koordinacijski odbor je odgovoril, di se v načelu sklada s slovenskim tednom ne pa s tako kratkim terminom.
Pevski zbor S.D.M. se je poleg mnogo drugih pridružil upokojenski družini pri njenem uspešnem obisku pri gostoljubnih rojakih v Albury-Wodonga.
JOŽE URBANČIČ
Telefon: 465 1786 (Bus.) 850 7226 (a.h.)
KAL — CABINETS
STROKOVNJAKI ZA: kuhinjsko pohištvo - mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd.— vsakovrstne stenske omare in knjižne police.
SPECIALISTS FOR: Kitchens - Vanity Units - Wardrobes - Book shelves
Če gradite novo ali pa obnavljate staro, obrnite se z zaupanjem na nas! If you are building or renovating call on us with confidence!
15 COMMERCIAL DRIVE, THOMASTOWN , 3074
r
VICTORIA 150
POVEST VIKTORIJE OB JUBILEJU VIKTORIJE
Zgodovinski podatki posneti iz knjige Our Side of the Country od prof. Geoffrey Blainey-a.
EUREKA
Junija 1854 je Guvernera La Trohe zamenjal Governer Sir Charles Hothom, ki ni znal zholjšati napet odnos do hitrega priseljevanja rudaijev. Hotel je s silo uvesti predpise. Preko 77 000 rudarjev je iskalo zlato brez uradnega dovoljenja, kajti za tako dovoljenje so morali plačati kar visoko vsoto - približno eno tretjino mornarjeve ali pastirjeve plače. Governer je ukazal zato naj policija najmanj dvakrat na teden napravi pogon na rudaije, ki nimajo dovoljenja.
To je seveda rudaije zelo ogorčilo, tudi one rudarje, ki so posedovali dovoljenje. Posebni v Ballaratu, kjer so rudarji iskali zlato globoko pod zemljo in jim je vzelo po 9 mesecev predno so skopali dovolj globoke jaške in so bili vedeli ako so naleteli na zlato žilo. Na nek način so bili najbolj prizadeti z vladnimi uredbami," saj se niso mogli izogniti taksam, ker so živeli stalno na istem mestu. Tudi če so našli zlato jim je dobiček le redkokdaj bil odtehtal nevarnosti..
So tudi bili tarča kapric raznih nezmožnih administratoijev. » Na drugi strani pa so ti rudarji že tudi bili ustaljeni prebivalci, ki so že imeli gotovo premoženje in jim je bilo zato lažje organizirati proteste, kot onim rudarjem, ki so potovali iz kraja v kraj.
Governor Hothom se dolgo ni zavedal delikatnosti položaja. Na 8. oktobra 1854 je bil v Ballaratu umorjen rudar Scobie. Obtoženi umora so bili lastnik hotela "Eureka". Toda trije sodniki so ga oprostili.Rudarje je to tako razburilo, da so zažgali hotel. Policija je zaprla tri od poži-galcev. To je še bolj podžgalo nezadovoljstvo, ki se je vse bolj stopnjevalo in koncem novembra doseglo višek. Rudarji so pričeli javno zažigati rudarska dovoljenja in republikanska zastava je bila razobe-šena na visokem drogu. In Peter Lalor po rodu iz Irske, je postal vodja nezadovoljnih.
Oblasti so bile od početka skoraj brez moči. Vojaki in policija v Ballaratu je bila maloštevilna in njihova zveza z Mel-bournom zelo počasna in težavna. Kopači zlata so se utrdili na majhni vzpetini v
East Ballaratu, kjer so pod vodstvom Petra Lalorja nadaljevali z delom v rovih ter oboroženi pričakovali spopad z oblastmi.
Parlament Viktorije je v demokratičnem načinu volitev za tiste čase gotovo bil na prvem mestu. Prav vsak moški je i-mel pravico glasu. Leta 1857 so ukinili pogoj, da mora vsak član parlamenta biti zemljiški posestnik. Leta 1859 so sklenili, da bodo imeli volitve vsake tri leta namesto vsakih pet let kot v Angliji. Od leta 187o dalje pa so člani zakonodajne zbornice tudi plačani tako, da so na poslanska mesta prišli tudi taki, ki niso i— meli svojih dohodkov. Viktorija je postala najbolj demokratično upravljana kolonija Avstralije.
Bilo je zgodaj zjutraj v nedeljo, 3. de-cembra.Za lesenimi kladami, s katerimi so se zavarovali na griču, ki danes nosi ime Eureka Stockade je bilo le majhno število rudarjev. Mir zadnjih dni jim je dal nekak občutek varnosti in kar pozabili so, da so se uprli. Večina jih je šla domov k svojim družinam, oni pa, ki so ostali v utrdbi pa so malo preveč pogledali v kozarec, straže so dremale.
Policija je izrabila to nedeljsko jutro in se skupaj z vojaki potihoma približala utrdbi ter jo po kratkem boju zavzela. Pet tojakov in kakih trideset rudarjev je bilo ubitih, mnogo teh že po tem, kije bila u-trdba zavzeta.
Upor je bil zadušen, toda javno mnenje je bilo na strani rudarjev. Trinajst teh je bilo postavljeno pred sodišče v Melbour-nu in obtoženo izdajstva. Porotniki, izbrani izmed prebivalstva, pa jih niso hoteli spoznati za krive.
Peter Lalor, ki je v boju izgubil roko, se je nato vključil v politično življenje, ki se je prav v tej dobi prebujalo v mladi koloniji. Bil je izbran zakonodajni svet, ki je pripravil novo ustano za Viktorijo. Ta je bila odobrena v Londonu leta 1855 in od tega časa je v Viktoriji zakonodajno oblast sprejel parlament sestavljen iz zgornje in spodnje zbornice.
Legislative Council in Legislation assembly.
Prve volitve za Legislative assembly (zakonodajna zbornica), ki so bile tajne (tudi prve tajne volitve na celem svetu), so se vršile leta 1856. William Clarke Heines je postal prvi predsednik vlade Viktorije, a eden izvoljenih poslancev pa je bil Peter Lalor..
SMARNA GORA
Človek bi si brez Šmarne Gore in gradu Ljubljane skoro zamisliti ne mogel. Njena oblika, ki nas spominja na dvogr-bo kamelo je za Ljubljančane še prav posebnega pomena. Že od davnih časov jim je bila najbližja turistična točka iz katere jim je lahko oko zajelo vso ljubljansko dolino tja do Krima, pa kranjsko planjavo z mogočnim zastorom Kamniških planin, Karavane in Julijcev.
S katerekoli strani se bližamo Ljubljani, nas že od daleč pozdravljata njena vrhova Šmarne Gore (667 m) s Cerkvico in Grmado (676 m).
Smarna Gora je imela prvo človeško naselbino že pred 4000 leti. Zasledimo njen opis v analih starih Rimljanov. V srednjem veku pa je na njenem vrhu stal grad. Ostanke tega gradu je nabrže prekrila današnja cerkev zgrajena v gotskem slogu in katero je že opisal Valvasor. Ta prvotna cerkev se je sčasoma porušila, zato so leta 1711 začeli zidati sedanjo pod vodstvom gradbenika Gregorja Mačka, ki je gradil tudi ljubljansko stolnico. Posvečena je bila leta 1729.
Na Smarno Goro in Grmado danes vodi 14 markiranih poti, med njimi tudi z plezalnimi odseki.
Danes sta na vrhu kar dve gostišči. E-na na sedlu in druga pri sami cerkvi.
Marcela Bole
PUSTNA ZABAVA V CANBERRI
Iz Melbourna družba zbrana, v Canberro je odpeljana. "Večerni zvon'"je to srečo imel, tam na pustni zabavi je godei in pel.
V	Canberri drugačna je navada, tam pozno v noč mladina prihaja. Mladim se spat kar nič ne mudi, pred poker mašino vsak rad stoji.
Z ljudmi je bila nabita dvorana, raznih pustnih šem tudi vrsta zbrana. Dve črni mucki privlačnost sp dale, pod pajčevino nožice lepe kazale.
Čarovnica po dvorani je gibčno hodila, razne živalce po podu lovila. Havajki za par só Grdo babo dali, potem pa jo tudi za navado izbrali.
Pirat in še druge so šeme bile, slovenska navada v Canberri bo še! Za žival'cami pajac se je tudi podil, mali medvedek pa nagrado dobil.
Drugi danjjo Canberri smo pasli oči, je lepa in cista, bogata se zdi. Umetne lepote vse polno ima, za Avstralije glavno mesto velja.
V	Canberri živijo bistre glave, tudi Slovenec senator Avstralije je.
Ob lepem slovesu smo Canberro zapustili, Mnogo 'Kraških izlivov' so si tam kupili.
CVET LJUBEZNI
Kot smo omenili v prejšnji številki Vestnika je g. Ivan Lapuh izdal s sodelovanjem društva Planica Springvale, katerega član je, knjižico svojih pesmic pod naslovom Cvet Ljubezni.
Kake dva ducata pesmic v glavnem podajata v lepi obliki, vezani besedi ter slovnično in pravopisno skoraj brezhibni obliki, misli, a predvsem čustva, ki so avtorja navdajala ob raznih dogodkih, to bodisi v življenju svoje družine, bodisi dogodkov v tukajšnjem društvenem življenju.
Knjižica, ki jo je natisnila tiskarna Lojzeta Kovačiča — Bayside Printing ima 28 strani, je lepo oblikovana in med pesmicami vsebuje tudi lepe fotografije, večinoma iz Slovenije, njene folklore in društva Planica Springvale.
Avtor je napisal tudi lep predgovor terpojasnila k nekaterim dogodkom, ki so mu dali navdih za pesmi.
Ivan Lapuh:
MARCELI BOLE
ob izidu njene knjige
"KRAŠKI IZLIVU'
Kar znalo je življenje v srcu Vašem sled pustiti; od žalosti do sreče v pesem znali ste preliti.
Iz roda v rod naj se ohranja, kar Vaši so "izlivi" peli; a Vam Marcela mnogo zdravja, da novi bi izlivi vreli.
SVOBODNI RAZGOVORI
Pred letom dni je bil ustanovljen slo-vensko-avstralski literarno-umetniški krožek. Ustanovitelji so si na prvem sestanku dali nalogo delovati na literarnem polju s tem, da objavijo Zbornik književnih stvaritev avstralskih Slovencev ter izdajati literarno revijo "Svobodni razgovori".
Zal publiciranje te revije ni bilo zelo široko in tako nam je šele sedaj prišla v roke 3. številka te revije, ki naj bi izhajala četrtletno.
Ne, da bi se spuščali v podrobno ocenjevanje vsebine, lahko rečemo, da revija naredi lep splošen vtis in je vredna, da jo prečita vsak, ki mu je do poznavanja, kaj zmorejo na literarnem polju Slovenci iz Avstralije.
Sodeč po številki, ki jo imamo v bo verjetno ta revija izpolnila vrzel, ki je do sedaj obstajala; saj si je ubrala drugačno pot, kot dosedanje naše tukajšnje publikacije. Sam naslov "Svobodni razgovori" nam daje upanje, da bo odprta za raznolike poglede ter tudi polemik vkolikor se bodo vršile v dostojni, zmerni in tolerantni obliki. Nič bolj ne obogati kot svobodno izražanje misli, brez bo jazni zamere in v veri, da je vsaka trditev pa naj bo še tako nasprotujoča, izražena dobronamerno.
Ce se bodo "Svobodni razgovori" držali teh principov potem bodo zaslužili stalno in velikodušno podporo vse naše javnosti.
Revijo skupno urejujeta gospa Pavla Gruden in Jože Žohar. Naroči se lahko na Saluk, 19 A Hume Crescent, Werring-ton, N.S.W. 2760. Naročnina za eno leto je pet dolarjev, za eno številko pa 1.50 dolarja.
SLOVENSKA KNJIGA V ZAMEJSTVU

Založništvo tržaškega tiska je skupaj z Društvom športnih novinarjev Slovenije predstavilo knjigo Olimpijski ogenj in dim, delo tržaškega novinaija Saše Rudolfa, ki je z mikrofonom kot reporter slovenskega tržaškega radia spremljal olimpijsko obdobje od Munchena leta 1972 do Sarajeva ib Los Angelesa 1984.
Ob tej priložnosti je predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Odo Kalan povdaril prizadevanja zamejskih Slovencev za izdajanje- tovrstne literature, nasploh pa je bilo pri predstavitvi med celotnim zastopstvom iz Trsta čutiti ponos ob izidu knjige, saj je delo tudi potrjevanje nacionalne identitete, kakor je med drugim poudaril urednik tržaške založbe Marko Kravos.
Nedavno je založba Sava, skupaj z Založništvom Tržaškega tiska predstavila avstrijskemu knjižnemu trgu prevode Kardeljevih spominov, Cankaqevega Martina Kačuija, Kosmačevega Tantadruja. Na slovenski kulturni praznik Prešernov dan pa je zagledal dan prevod Vidmaijevega "Slovenskega pisma", ki je zbirka esejev.
Poleg tega so priobčili tudi študijo dveh celovških profesoijev, katero sta napisala pod naslovom "Dve kulturi, dva jezika, ena šola" in knjigo Kristjana Močilnika "In kri jim tekne kakor mali-novec".
ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA .
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 481 1777
Postrežem' boste v domačem jeziku
kaj, kje, kdo?
pzeseifi posja
V sredo 13. februarja je letalo JAT-a odpeljalo na smučanje v Evropo naše melbournške veterane v belem športu Werneija Remšnika in Pavla Česnika. Tam se jima bo pridružil še Marjan Potočnik, ki je šel naprej v izvidnico.
Nobena zabava pa seveda ni popolnoma brezplačna. V slučaju naših treh veteranov so morali poleg stroškov za potovanje trpeti še telesne muke v obliki posta . Saj je bilo treba zgubiti odvečne kilograme maščob pod kožo predno so se usodili pokazati pred verjetno mnogo vitkejšimi Evropejci.
Naša dolgoletna naročnica, gospa Vladislava Nikolič iz Moorabbina se je odločila zapustiti Avstralijo in se naseliti pri svojih sorodnikih v Ljubljani.
Ta odločitev, ki je posledica raznih nepredvidenih okoliščin, prav gotovo ni bila lahka po več kot 30 letih bivanja v Avstraliji. Koliko ji je k srcu prirasla naša skupnost v Melbournu je dokaz, da je podarila lepo število knjig knjižnici S.D.M. in da je naročila Vestnik kar za pet let naprej. Z njo naj polete naše tople želje za vse najboljše v rodnem kraju.
•
V zadnjih par mesecih so se iz stare domovine mudili v Melbournu, poslovno ali pa na obisku pri sorodnikih, med drugimi tudi g. Leopold SELCAN, župnik pri Sv. Juriju ob Taboru v Savinjski dolini; g. Bogdan SAKSIDA, župnik v Štjaku pri Štanjelu na Primorskem; g. Ivan STRETEL, eden urednikov programa na Radio—TV Ljubljana ter g. Janez RE-^NJŠEK, predstavnik potovalne agense Kompas iz Ljubljane.
V večnost so se preselili
Mario CERKVENIK iz Sunshine; rojen 16. septembra v Škocjanu pri rojen 16. septembra 1917 v Škocjanu pri Divači, umrl 11.decembra 1984.
Marija BREŠAN, roj.Obleščak v Tolminu 22. januarja 1891; umrla v domu za ostarele Wan tirna South na 13. decembra 1984.
Albin RAFOLT, rojen 2. januarja 1925 v Hočah pri Mariboru, umrl v Surfers Paradise 15.decembra 1984.
Franc GRČMAN iz Brisbane. Rojen je bil 30. januarja 1917 v Kočevju, umrl pa je 18. decembra 1984.
Kristina Roza GOLJA je umrla 27. decembra 1984 v bolnišnici Bowral, NSW; rojena je bila v družini Kogoj v vasi Loje pri Gorici na 15. julija 1935.
Edvard Henrik GOLJA je umrl dva dni za svojo soprogo na 29. decembra. Rojen je bil 1.julija 1927 v Ljubinju pri Tolminu.
Jožef JAKOB iz St. Albansa je umrl 5. januarja 1985. Rojen je bil 8.marca 1905 v Vitanjih.
Stanko PEVC, oskrbnik guvernerjeve hiše v Canberri je umrl 5. jänuaija 1985. Rojen je bil 13. novembra 1926 v vasi Hrib pri Lukovici.
Darinka URŠIČ iz Doncastra, rojena Pelikan v Mirnu pri Gorici 16. avguata 1929 je preminula 16. januarja 1985.
Ivan CERKVENIK iz Št Albansa.umrl na 17. januarja 1985. Rojen je bil 15. januarja 1915 v Škocjanu pri Divači.
Bruno UDOVIČ iz Altone, rojen 14. aprila 1934 v Kubedu, Istra je umrl na 27. januarja 1985.
Alojz TISLER iz Newtowna pri Geelongu, rojen 1.septembra 1932 v Oplot-nici na Štajerskem je umrl 27. ianuaria.
Antonija ROLIH, iz Endeavour Hills, rojena Ferrila v Senožečah na 5. feb-ruaija 1906 je umrla 28.januarja 1985.
Rafael KOSMINA iz Sunbury, rojen 14. avgusta 1906 na Gorjanskem je umrl na 6. februarja 1985.
CERKNICA PRED 300 LETI
Neverjetne lastnosti Cerkniškega jezera so bile razjasnjene že pred tristo leti. Janez Vajkard Valvasor je takrat o tem jezeru, ki vsako leto ob določenem času nastane in potem zopet zgine, v svojem velikem delu 'Slava Vojvodine Kranjske' o njem pisal sledeče:
Cerkniško jezero smemo z vso pravico imenovati redkost med jezeri in pravo čudo narave. Zato je teklo mnogim starejšim in novejšim piscem skozi pero, ki so ga uvrstili med najimenitnejše vodne ■ffidkosti...
mß Nekateri so ga imenovali Lugeam Paludem, nekateri pa, kakor na primer Strabo Lugeum Lacum, pri novejših piscih nosi ime Lacus Zirknicensis ali Cerkniško jezero, po trgu, ki je tam blizu. Čeprav je to čudovito jezero mnoge privlačevalo, ga vendarle doslej — res čudno — še nihče ni prav podrobno opisal, niti se potrudil, da bi si ga natanko ogledal in po preiskavi spravil na papir.Prenekaterega tujca je sicer radovednost gnala in napotila tja, kakor Jurija Werneija in Edwarda Browna, pred kratkim gospoda Vanderuza in gospoda Scutemayeija z Angleškega in še mnoge druge , vendar je bilo jezero, ko so prišli do njega, ali čisto polno ali popolnoma prazno in suho, zato niso utegnili bogve kaj videti.
Tujci tudi pri okoličanih malo temeljitega in gotovega zvedo, ker jim ti ne vedo veliko povedati, razen, da se jezero nenadoma napolni, vdoločenem času zopet odteče, da vsebuje mnogo rib in, da se da v enem letu na njegovem dnu ribariti, loviti in žeti; saj več ne vedo. Ta ali oni nekaj ve, nihče pa vsega, kar bi sicer dognal temeljit raziskovalec.
Če torej pride popotnik brez znanja kranjskega jezika, malo izve, zakaj eden ali trije ga ne bodo zadovoljili. Moral bi mnogo ljudi zaslišati in povpraševati po najrazličnejših okolnostih, da bi kaj pravega in popolnega izvabil iz njih. Ljudje se brigajo bolj za delo in hrano kakor za ustroj jezera, tako da se nihče zanj posebno ne zanima in torej le to ve, kar mu je mimogrede prišlo na uho ali kar mu pokažejo oči.
Jezero je šest milj oddaljeno od Ljubljane in obdano z oßtrimi, divjimi in skalnatimi gorami, med katerimi je najvišja tista, ki se dviga na jugu in ki je tudi videti bolj divja; to je tako imenovani Javornik. Na njem je mnogo strmih gričev in skal, poraslih z različnimi drevesi, najbolj s smrekami, jelkami in tisami. To da grozno divjino, ki sega mnogo milj daleč. Na drugi strani ni tako divje in temačno, ker so tu precej posekali gozd in je ta kraj obljuden; blizu jezera, na severni strani, je tudi dosti lepih vaei, hiš in cerkva, kakor kaže veliki bakrorez. Sam* sem napravil risbo in po naravi postavil radovednemu bralcu pred oči jezero z vsem, kar ee da videti v njem ali okoli njega, potem ko sem kolikor mogoče vse pregledal, najmarljiveje zabeležil in zazn amenoval.
(Več prihodnjič)
Ob sliki, ki nas spominja na obisk med rojaki S.D. Triglav v Canberri, bi le dodal nekaj skromnih besed.
V imenu vseh potnikov iz Melbourna in okolice, ki smo bili 2. in 3. februarja v Canberri, se želim prav lepo zahvaliti odboru S.D.Triglav za vso skrb in prijateljstvo, ki so nam jo nudili.
Slovo pred slovenskim domom pa je zgovorno dokazovalo, da smo bili med Slovenci - med prijatelji.
Ivan Lapuh.
Bolje preje, kakor pozneje, nakazujem za letošnjo naročnino "Vestnik-a". Prvič iz razloga, ker vaš mesečnik prinaša ne le domača, ampak sploh zanimiva poročila z vseh področij slovenskega družbenega področja in želim, da pri tem ostanete!
Zlasti mi je padel članek v oči v št. 10 pod naslovom: "Danes meni - jutri tebi", vendar se je vsaj en slovenski časopis spomnil za takrat tragičnega dneva, ki tudi po 50 letih ni in ne bo pozabljen.
V želji, da ostanete na doslej začrta-ni poti, pošilja pozdrave Pnmoiič Janez
ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI ZLATIBORU
Na progi Beograd-Bar se je v bližini Zlatibora v petek, 25. januarja ob 3.35 zjutraj brzi vlak zaletel v plaz kamenja na-progi tik pred enim številnih predorov.
V nesreči je umrlo 8 oseb, 30 ranjenih pa so prrpeljali v bolnišnico, od teh 5 v kritičnem stanju.
Progo Beograd-Bari so odprli 30. maja 1976. Dolga je 475 km in na njej je 254 predorov v skupni dolžini 114.437 metrov. Vzdolž proge je 206 betonskih in 28 jeklenih mostov, skupaj dolgih 10.760 m.
l'Vt* * K»!
♦ M.
M
i» ' Z.
(.:•> t » Vil
r.
Pustna zabava pri Slovenskemu društvu "Triglav" v Canberri je privabila tudi obisk rojakov iz Melbourna. Nastopil je tudi ansambel "Večerni zvon" " "
SLOVENSKI TEDEN V MUNCHENU
kom F .J. Strausšom in se pogovoril o go spodarskih vprašanjih, predvsem o dogra ditvi karavanškega predora ter nakup le tal Airlens za Inex Adria Avioproinet Slovensko kulturno in športno društvo Triglav iz Munchena je v tem tednu tud proslavljalo svojo desetletnico s slovesno sejo in s slovesno proslavo. Seje so se udeležili politični in kulturni predstavniki iz Slovenije, na akademiji pa so nastopali s petjem in folkloro gostje iz stare domovine, kakor tudi iz raznih slovenskih o-rganizacij v Nemčiji.
Vendar je iz poročila v "Delu" na 28. 1.1985 razvidno, da prireditelji, vsaj kar se kulturnih prireditev tiče, niso bili zadovoljni z reklamnimi pripravami zanje. Lepaki in brošurice so bile prepozno pripravljene in zato niso dosegle svojega ne-mena, posebno izven slovenskih krogov. Poročevalec Anton Rupnik zaključuje svoje poročilo takole: "Ze povedano navaja na misel, da znamo premalo zajeti vse slovenske slikarske, glasbene in druge umetnike, naše študente in ljubitelje umetnosti, ko nekje na tujem snujemo svoje prireditve."
Koncem januarja je bil prirejen v Mun-chenu, zapadna Nemčija, Slovenski teden. Poleg gospodarskih, turističnih, športnih in političnih srečanj in pogovorov, so imeli tudi kulturne prireditve.
Tako so slovensko glasbeno poustvarjanje predstavili Hubert Bergant z orgelskim koncertom, violinist Igor Ozim in pianist Aci Bertoncelj. Ves teden pa so kulturni porgram dopolnjevale tudi narodno zabavne in folklorne skupine iz vrst naših rojakov iz Munchena in okolice.
Iz Ljubljane je prišel pet mešani zbor Akord. Mladino pa so prišli zabavat Tomaž Domicelj, Andres Valdes in Maijan Smode.
Pred samo mestno hišo v Munchenu sta se v petek 25. januarja predstavila mladinski pevski zbor iz Trbovlja in vokalno instrumentalni ansambel Šok iz Ljubljane.
V novem kulturnem centru Munchena "Gasteig" so imeli razstavo slovenske grafike, na kateri je sodelovalo 14 slovenskih slikarjev grafikov.
Od slovenskih političnih predstavnikov je to priliko uporabil predsednik Izvršnega sveta Slovenije D. Šinigoj, da se je sestal z bavarskim ministrskim predsedni-
PROVINCIAL RESTAURANT
FULLY LICENSED AUSTRALIAN AND CONTINENTAL CUISINE
Open for lunch — Monday to Friday, for dinner — Tuesday to Saturday Sunday by arrangement — large bookings only
Alkoholne pijače v steklenicah - po trgovinskih cenah Glasba iz magnetofonskih trakov
GOVORIMO SLOVENSKO !
107 Johnston St.,Fitzroy, 3065 - Phone 417 2966
NA BELIH POLJANAH
TOKRAT ZADOVOLJEN — Miran Tepeš sicer ni skorp nrav do balona nad skakalnico, a je vendarle dosegel svoja največja uspeha.
ALPSKE DISCIPLINE
Zgodovina prvih svetovnih prvenstev v alpskih disciplinah je prepletena z nenehnim bojem za priznanje novih smučarskih disciplin — slaloma in smuka. Šele na kongresu Mednarodne smučarske zveze leta 1959 so uradno podelili naslove svetovnih prvakov v alpskih disciplinah.
Jugoslovanska reprezentanca se je udeležila petih svetovnih prvenstev pred vojno, prvikrat leta 1933 v Innsbrucku.
Največji uspeh je jugoslovansko zastopstvo doseglo leta 1939, na zadnjem prvenstvu pred vojno v Zakopanih, kjer se je najboljši tekmovalec Ciril Praček v slalomu uvrstil na sedmo mesto.
PLANINSKI VESTNIK
90 LET
SMUČARSKI REZULTATI.
V Planici in Zireh sta bili 2. in 3. februarja 40. jugoslovansko državni prvenstvi v smučarskih krogih.
Na srednji skakalnici v Zireh je zma-
gal od 39. skakalcev Vasja Baje s skoki 66.5 in 64.5 metrov. Na veliki Bloudko-vi skakalnici v Planici pa je bil najboljši Miran Tepeš, ki je skočil 123 in 113 metrov.
SMUČARJI
Prvenstvo v moškem slalomu "Valte-lina 85" se je končalo in Bojan Križaj je "zasedel peto mesto. Tokrat smo opazili med tekmovalci tudi tekmovalca iz Avstralije Guss-a, kije prišel na 21. mesto.
Na olimpijski skakalnici v Sapporu, kjer so se zbrali skoraj vsi najboljši skakači sveta v tekmah drugega dela svetovnega pokala, se je odlično odrezal Miran Tepeš, ki je bil na srednji skakalnici četrti, na veliki pa trinajsti.
SLALOM-BALKÀNSKO PRVENSTVO
V	Kranjski gori so se v petek, 25. januarja vršile tekme za balkanski pokal. V veleslalomu se je izkazal Rok Petrovič, ki je dosegel 1. mesto, na drugo mesto je prišel Stangassinger, tretje mesto Strel, olimpijski medalist Franko pa se je uvrstil na 7. mesto. Tekmovalo je 100 smučarjev iz enajstih držav.
V	soboto, 26. januarja je bilo tekmo' vanje v slalomu, kjer so zasedli vsa tri prva mesta Avstrijci, Bojan Križaj je prišel na četrto mesto. Proga je bila zelo zahtevna s 50 vratci. Startalo je 95 tekmovalcev, uvrstilo se jih je pa samo 28.
V	slalomu na tekmovanjih za svetovno prvenstvo v Barmio 10. februarja so Slovenke zaostale za pričakovanjem. Startalo je 54 tekmovalk in Andreja Leskošek je zasedla trinajsto mesto.
SANKE
Poleg smučanja postaja tudi sankanje vedno bolj zanimiv zimski šport v Slove-niji.
Iz sedmih držav se je zbralo v Planini pod Golico nad Jesenicami 114 tekmovalcev na sankaških tekmah za pokal mesta Jesenic. S temi tekmami so tudi počastili spomin Joža Jelovčana. To je bilo doslej po udeležbi najelitnejše tekmovanje v zgodovini sankanja na naravnih progah v Sloveniji.
V tekmah za memorial Jelovčana so se najbolj izkazali Italijani. Skupni vrstni red ekip za pokal Jesenic: 1. reprezentanca Koroške, 2. Iskra Železniki, 3. Idrija.
V smučarskih skokih za svetovno prvenstvo smučarskih skakalcev na 70 metrski skakalnici v Seefeldu je Tepeš zasedel 14. mesto, Ulaga 33., Dolar 41. in Baje 45. od skupno 65 uvrščenih tekmo-: valcev.
NARDIJSKO SMUČANJE.
V	avstrijskem Seefeldu se je v nedeljo, 27. januarja, končalo 35. svetovno prvenstvo v nardijskem smučanju, nakate-rem je deset dni tekmovalo več kot 300 športnikov in športnic iz 29. držav.
V	B disciplinah so največ uspehov po-želiNorvežani, ki so osvojili skupno 15 kolajn, po pet zlatih, srebrnih in bronastih.
Največji uspeh od naših ie dosegel skakalec Primož Ulaga. Njegovo 6. mesto pomeni doslej najboljšo uvrstitev kakega jugoslovanskega smučarskega skakalca na svetovnih prvenstvenih in olimpijskih igrah sploh.
V	teku na 20 km so Norvežankedose-gle kar četvorno zmago. V skokih na 70 metrski skakalnici je bil najboljši Jens Weissflog iz NDR, zaključni maratonski tek moških na 50 km je dobil Šved Gunde Svan.
Od Jugoslovanov se je z 32, mestom v teku na 50 km izkazal komaj 22 letni Jože Klemenčič, ki je dosegel 32. mesto.
CEZ 200 METROV.
Smučarska letalnika na Kulmu v Salz-kammergutu (Avstrija)č
Smučarsko letalnico na Kulmu v Salz-kammergutu (Avstrija) bodo za svetovno prvenstvo 1986 preuredili tako, da bo kritična točka po prenovi 183 m. Če bodo skakalci - letalci preskočili kritično točko za 10 odstotkov, kar je pogosten pojav pri mnogih skakalnicah, se bo lov na daljave približal do znamke 200 m ali pa jo celo presegel.
HOKEJ
Prvo tekmo za državno prvenstvo v slalomu so dobile Jesenice z zmago 9:6 nad Crveno zvezdo, Jesenice so že dvaj-setkratni državni prvak.
Planinski Vestnik je najstarejša obstoječa slovenskarevija. Letos, 8. februarja je poteklo 90 let, ko so si slovenski planinci ustanovili svoje glasilo, kije bilo ves čas svojega obstoja poleg planinske tudi glasnik slovenske narodne kulture.
Bil je močno orožje naših planincev v obrambi slovenskih gora proti potujče-vanju. Dvigal je narodni ponos naših hri-bolazcev in jim dajal strokovne nasvete in podatke, s katerimi so uspevali dosegati vse večje uspehe.
Vsi njegovi uredniki skozi 90 let so se še posebejposvečali čistoti jezika v objavljenih člankih.
Planinski Vestnik je še vedno kronika dogajanj v slovenskem planinskem svetu, čeprav obstoja potreba že tudi po bolj specializiranih glasilih.
STRELCI
Na jugoslovanskem državnem prvenstvu s standardnim zračnim orožjem v Nišu so se Slovenci dobro odrezali. Skupno so osvojili devet odličij, po 3 zlata, srebrna in bronasta.
PRIPRAVE ZA PLANICO.
Predvidevajo, da se bo 8. svetovnega prvenstva v smuških poletih pričetkom marca udeležilo 120 tisoč gledalcev. 13. marca se bodo tekmovanja pričela na prenovljeni velikanki in s tem se bo pričelo tudi uradno proslavljanje 50. letnice poletov v Planici.
Za prevoz tolikih ljubiteljev tega športa bo v času prvenstva na voljo vsak dan po pet posebnih vlakov in sicer iz Maribora, Reke, Nove Gorice, Zagreba in Ljubljane do Jesenic. Tam bodo morali potniki prestopiti v avtobuse, kijih bodo prepeljali prav pod skakalnico. Cena prevozu, vključno z vstopnico bo od 700 — 800 dinarjev.
ODLIKOVANJE CERARJU
V Beogradu se je na 8. februarja mudil predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora Juan Antonio Samaranch. Ob tej priliki je podelil odlikovanje Olimpijskega reda telovadnemu čampionu Miru Cerarju in pa predsedniku Mednarodne rokoborske zveze Milanu Erceganu.
Miro Cerar je v svoji odlični karieri kot telovadec osvojil 30 kolajn na največjih tekmovanjih, bil pa je tudi dvkrat olimpijski zmagovalec v vajah na konju.
Samaranchu pa so v Beogradu podelili naslov častnega predsednika Jugo-, slovanske olimpijske akademije. Samaranch si je tudi ogledal beograjske športne objekte in je izjavil, da bi glavno mesto Jugoslavije lahko bilo uspešen organizator olimpijskih iger leta 1992, ker ima že zdaj 80 odstotkov potrebnih objektov, tako, da morebitna organizacija ne bi mnogo stala.
ODBOJKA
Na finalnem turnirju Evropskega od""* jkarskega združenja so odbojkarice Palome Branika iz Maribora, zasedle četrto mesto.
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE!
POSEBNI POLET ZA VAS: 12. JUNIJA 1985 SYDNEY / MELBOURNE / LJUBLJANA
in tudi zelo ekonomska prilika
za obisk lepe Slovenije.
Iz Sydneya: 12/6/85 ob 14.35 Iz Melbourna: 12/6/85 ob 17.00
Prihod v Ljubljano: 13/6/1985 ób 05.40 zjutraj
Za vse potnike velja enaka ekonomska cena: polet iz drugih mest — iz Brisbana do Sydneya, iz Hobarta ali Adelaide do Melbourna - in nazaj je vključen v ceni celotnega poleta. Zaradi novih predpisov glede potnega/** lista Vam priporočamo: obrnite se na nas čim preje, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in jugoslovansko vizo.
ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM!
1042—1044 Doncaster Rwad, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure)
UMETNOSTNO DRSANJE
Reprezentanca Hrvaške je zmagovalec 6 pokalov republik in pokrajin v umetnostnem drsanju, ki se je vršilo v Zagrebu. Hrvaška je v vseh konkurencah zbrala 84 točk, sledijo ji Slovenija 54, Srbija 32, BiH 2o in Vojvodina 12.
NAMIZNI TENIS
V Novi Gorici so priredili tekmovanja za prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu. Nastopilo je 48 igralcev in 32 igralk iz 17 klubov. Pri moških je bil najboljši Štefan Kovač, pri ženskah pa V. Ojster-šek.
OJ, TRIGLAV MOJ DOM!
Na seji koordinacijskega odbora za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri predsedstvu RK SZDL Slovenije so začetkom februarja imeli živahno razpravo.
Posebno pozornost so posvetili delu duhovnikov z mladimi. Ugotavljali so, da se mnogi ne ukvarjajo zgolj z versko vzgojo, marveč tudi s prostočasnimi dejavnostmi v okviru katerih prirejajo plese, zabave, športne igre, izlete, itd. Vprašali so se, dali cerkev izrablja prazen prostor, ki ga puščajo neaktivne mladinske organizacije. Dejali pa so tudi, da bi bilo nevarno ako bi prišlo do tekmovanja med cerkvijo in drugimi organizacijami. Kritizirali so pa one organizacije, ki take prostočasne dejavnosti ne organizirajo
za vse mlade, ne glede na njihov svetovni nazor.
Govor je bil tudi o pogrebnih slovesnostih. Pogrebov ne bodo več delili na cerkvene in civilne, temveč so opredeljeni kot enotna javna pietetna manifestacija. Odločitev, če in kdaj naj bo pogrebna maša, bo odvisna od svojcev.
Ko so govorili o vernih in neverujočih je večina menila, da ne bi smeli delati razlik med njimi, kot da gre za dve kategoriji državljanov. Verni bi morali biti vključeni v vse aktivnosti socialistične zveze in namesto, da bi cenili posameznika po tem ali je veren ali ne, bi ga morali ceniti po tem, koliko je prispeval za blaginjo družbe.
POVPREČNI ZASLUŽEK V SLOVENIJI
V Sloveniji je povprečni zaslužek višji kot v ostalih republikah Jugoslavije. Tako je v lanskem oktobru bil povprečni zaslužek v Sloveniji 33.159 dinarjev, na Hrvaškem 29.235 dinaijev, v Vojvodini 28.469 din, v ožii Srbiji 25.726 in v BiH 24.490 din, v Črni Gori 20.816 din, na Kosovu 20.218 din in v Makedoniji ■20.o44 din.
Novemberski zaslužek pa je bil v Sloveniji še celo nekoliko večji 34.970, kar je za 57.7% več kot leta 1983.
Zanimiv je tudi pregled povprečnih dohodkov v raznih panogah dela.
Tako so lani v decembru zaposleni v družbenih organizacijah in skupnostih bili najbolje plačani, in sicer 43.701 din, zaposleni v financah in drugih poslovnih storitvah 41.196 din, v izobraževanju in kulturi 40.224 din, v gozdarstvu 38.894, v prometu in zvezah 37.613. v zdravstvu in socialnem varstvu 35.174, v družbeni obrti 34.456, v trgovini 34.34o, v industriji 33.920, v stanovanjsko komunalni dejavnosti 33.163, v družbenem kmetijstvu 33.121, v gostinstvu in turizmu 32.827, v vodnem gospodarstvu 30.940 in v gradbeništvu 29.919 dinaijev.
SKOK CEN V JANUARJU
Glede na januar v letu 1984 so cene v Sloveniji letos poskočila kar za 65.7 odstotkov.
V samem mesecu januaiju so se cene na drobno dvignile za 9.3 odstotka. Zlasti so se podražile stanarina, tobak, ^•razsvetljava, meso, stanovanjski obratovalni stroški, alkoholne pijače, tekoča goriva in maziva itd.
JADRNICA JADRAN' NI OD VČERAJ
"Jadran" je ime jadrnici na kateri se vežbajo gojenci jugoslovanske vojne mornarice že 52 let.
Zgrajena je bila leta 1933 v Hamburgu prav za mornarico kraljevine Jugoslavije. Tedaj je imela ime Galeb in na njej seje v pomorskih veščinah izgubilo že tudi veliko število Slovencev, bodisi že v času kraljevine pa tudi po drugi svetovni vojni.
"Jadran" je križaril že po mnogih tujih morjih, ter preplul več kot 300 000 morskih milj.
Seveda je bila v tem času ta jadrnica že velikokrat v popravilu. Posebno zahtev-
IT
«Sfa-
no je bilo popravilo po škodi, ki jo je prestala med drugo svetovnovojno, ko jo je v Benetkah prekrščena v "Marko Polo" nekaj časa celo nadomeščala porušeni most.
Jadrnica je dolga 60 metrov. Njena paluba je iz pedi debele tikovine, motor ima 353 kilovatov in doseže 9.5 v globino. Z jadri pa je lahko še celo hitrejša. Te, ki jih jadra nosijo 36 metrov visoki jambori, imajo skupno površje 933 m2. Na ladji pa imajo 14 km vrvi, ki jih v glavnem potrebujejo mornarji, ki navadno potrebujejo 7—15 minut za razvitje ali spravilo.
AVSTRALIJA JE PODARILA
Novi avstralski poslanik v SFRJ g. John Hayle je 24. januarja obiskal oddelek za germanske jezike in književnost na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer jim je poklonil obsežno zbirko knjig, predvsem slovarjev in bibliografskih del. Avstralija, kot je dejal, bo še naprej podpirala s knjižnimi deli oddelek ljubljanske germanistike, ki je v svoj študijski program, doslej edini v Jugoslaviji, uvedel že leta 1980 tudi pregled avstralske književnosti. Za darilo se je zahvalil predstojnik oddelka dr. Mirko Jurak.
NOVO LETALO JAT-a
Jatova flota je dobila tretje letalo DC-10. Letalo ima 16 sedežev v prvem in 259 sedežev v ekonomskem razredu. Medtem ko bo to letalo opravilo svoj prvi polet na progi Beograd-Montreal-To-ronto bo letelo tudi na progah v Avstralijo in ZDA. JAT si je letalo sposodil pri družbi Air Afric.
PROMETNA VARNOST
Na območju Ljubljane - mesto je lani v prometnih nesrečah urmlo 59 ljudi, šest manj kot v prejšnjem letu. Od teh jih je bilo 22 pešcev, 15 voznikov motornih vozil, 11 sopotnikov, 5 kolesarjev, trije vozniki kolesz motoijem, dva voznika traktoma in voznik motornega kolesa.
Dva otroka sta na posledicah teh nesreč umrla, 126 pa jih je bilo ranjenih.
Med ^vzroki za te prometne nesreče je na prvem mestu prehitra vožnja, na drugem alkohol, sledi neprevidnost pešcev in neprevidno prehitevanje.
PORTOROŽ - 100 LET TURIZMA
Že leta 1885 so na pobudo piranskega zdravnika dr. Giovannija Lugnianija preuredili del kemične tovarne (danes tu stoji hotel Palace) v poskusno zdravilišče z desetimi zdraviliškimi kadmi.
Letos, ob stoletnici tega dogodka bodo pridobili novo sodobno termalno kopa-lišže, tako da se bo za nekajkrat povečalo število zdraviliških storitev.
Hiše rušijo, gledališče raste
MARIBOR, 23. decembra - Kljub nekaterim nepredvidenim težavam obnova in gradnja Slover skega narodnega gledališča v Mariboru vidno napreduje. V okviru druge faze te dni delavci Gradiš rušijo dve enonadstropni hiši zahodno od dosedanjega vhoda. Tod bodo zgradili novo gledališk dvorano (zgradba odra novega gledališča že nekaj let stoji). Zaradi izrabljenosti bodo morali podre tudi zahodni del gledališke zgradbe v kateri je Kazinska dvorana, saj bi bila sanacija predraga. (F.otc Bogo Čerin)	.....'.
MRCVARJENJE NA CESTAH
V zadnjem letu so se najbolj podražila kmetijska kemična sredstva in sicer za 128 %, volna in pletenine za 112, usnjeni izdelki za 109, pohištvo za 95, alkoholne pijače za 90.8, stanarina za 76.4 odstotka itd.
Najmanj so se podražile kulturne storitve, poštnina, mleko in mlečni izdelki. Cena za kulturne prireditve je skočila samo za 30%.
Na hitri cesti Hoče—Leveč izven Slovenske Bistrice se je 24. januarja pripetila huda prometna nesreča, v kateri so umrli kar trije člani družine Berko-vič iz Zagreba,
Šoferja Zdravka Berkoviča je pri Slovenski Bistrici pričelo vozilo zanašati ter ga končno zaneslo čez cesto na nasproti prihajajoči pas ceste, po kateri je pripeljal nasproti tovornjak. Tčenje je bilo tako silovito, da so bili vsi trije potniki v osebnem avtomobilu na mestu mrtvi.
Isto noč pa je bila poledenela cesi in neizkušenost voznika kriva za sm Darka Potočaija in Alojza Skubica., ol iz Ljubljane.
Kot so ugotovili je Darko Potoči prejšnji večer kupil golfa in to kupčij s svojim prijateljem Alojzom tudi zali Pri Ivančni gorici je Darko Potočar z, peljal v nasprotno stran ceste ter trešč v avtobus Niš ekspresa. Oba prijatelj sta bila takoj mrtva.Darko Potočar ; bil brez vozniškega izpita in je voz šele nekaj začetniških ur.
POROČEN MOŽ - DIAKON
V Sloveniji so posvetili prvega poročenega moža, očeta dveh otrok v diakona.
Radi potrebe današnjega časa je v zvezi z navodili zadnjega koncila katoliška cerkev zopet uvaja službo stalnih diako-nov. Ti stalni pomočniki duhovnika, ki postajajo po svetu vedno številnejši z o-pravljanjem nekaterih duhovniških dolžnosti, lajšajo breme, ki je glede na manjšanje števila duhovnikov postalo pri pa-storski službi vse težje.
Danes je na svetu že preko 10.000 sta nih diakonov. Diakoni so opravljali zel važno delo v prvih stoletjih krščanstva, d nedavnega koncila pa so bili samo kc stopinja k duhovniškemu posvetilu.
Slovenska cerkvena skupnost pa jer posvećenjem geodeta Francija Kamilija kapiteljski cerkvi Novega mesta, dobil prvega stalnega diakona, ki je in bo tue ostal poročen mož in družinski oče.
FOTO/KINO SLOVENIJA
Ta organizacija na Slovenskem že 95 let igra pomembno vlogo na svojem kulturnem tehničnem področju. Navzlic težkemu finančnemu položaju v katerem se sedaj ta zveza nahaja, so delegati na letošnji redni skupščini sprejeli program, za leto 1985.
Ta program bo obsegal že več tradicionalnih prireditev med njimi republiško fotografsko razstavo, razstavo diapozitivov,, posvetovanje fotoamaterjev, filmski festival, medklubski festival dokumentarnega filma, medklubski festival amaterskega filma na temo obrti in tehnologije. Prav tako pa bodo obeležili 80. letnico prvih filmskih posnetkov dr. Karla Grosmana, prvega kinoamaterja- v Jugoslaviji.'
MRAZ ŠKODIL TRTI
Slovenski vinogradniki bo do najbrž utrpeli izgube zaradi letošnje zimske pozebe, ki je posebno v posavskem in podravskem vinorodnem okolišu povzročila nepočravljivo škodo. V nekaterih krajih je trta popolnoma uničena. Kaže, da je zimska pozeba najbolj prizadela vinograde v nekoliko nižjih legah, pri tem je razen šipona, žametovke, sauvignona in frankinje pozebel tudi laški rizling, ki j^£zamjjbolj_odpornega.
GLEDALIŠČE ALPE-JADRA
Vse večje sodelovanje dežel na podroi ju Aipe-Jadran se je pokazalo tudi v gl dališkem srečanju, ki seje zaključilo v n deljo, 26. januarja v Gorici.
To srečanje se je razvilo iz dosedanji goriških srečanj malih odrov.
V	proslavo zaključka tega desetdne nega srečanja gledališč Alpe-Jadran so Gorici priredili predstavo Narodnega gli dališča "Ivan Zaje" iz Reke ter s podeli vijo nagrad.
V	delovni skupnosti Alpe-Jadran s vključene Slovenija, Hrvatska, italijansl deželi Furlanija - Julijska krajina i Veneto, avstrijska Koroška in Štajersk ter kot opazovalka nemška Bavarski
TURIZEM V LJUBLJANI
Lani je obiskalo Ljubljano za 3% ve turistov kotv rekordnem turističnem k tu 1981. Imeli so 730 tisoč nočitei 77.500 več kot v letu 1983. Število ine zemskih gostov se je bolj povečalo ko domačih, j število nočitev pa je največ pc raslo v poletnih mesecih.
POMOČ LAČNIM
Študentje ljubljanske univerze so dc slej zbrali za lačne v Afriki že 2,047.50 dinaijev in ga predali Rdečemu križu Sle venije, ki bo za ta denar kupil obleko i zdravila.
JiazoMumik
65. Končno se je vrtiljak zavrtel. Toda Minki to ni bilo všeč. Ladjica, v kateri je sedela, se je sukala in se kar ni hotela ustaviti. Minka se je tako vrtela, da ni več vedela, kako ji je ime. "Pomagajte! Pomagajte!" je vpila ne-srečnica ter mahala z rokami okoli sebe.'
66. To je bilo od Minke zelo neprevidno. Pred njo je namreč sedela na konjičku gugač-ku gospa Repuncljeva. In preden se je ta gospa zavedla, kako in kaj, ie aobila od Minke klofuto. Niti ozreti se ni utegnila ko ji je Minka z drugo roko že zbila klobuk z glave. "Ajs!" je zavpila gospa Repuncljeva.
TONE ZAGORC
AVIATION MOTORS
»
(Next Door to Westgate Motor Inn)
9 Aviation Road, LAVERTON, 3028 Telefon: 369 1363
•	Splošna avtomehanika
FOR COMPLETE CAR CARE SERVICES
•	Dynamometer Tuning
•	Distributor Analysis and Modification
•	Computer Wheel Alignment and Front End Repairs
•	Electronic Wheel Balance
•	Discount Tyres
•	All Types of Repairs
FREE QUOTES
• Športna puškama
Prodaja Lovskega orožja in municije
VODORAVNO
1.	Praznik
6.	Poklic
7.	Mali rog
9.	Tiran
12.	Refren
15.	Del kolača
16.	Mraz
17.	Popust
NAVPIČNO
2.	Vodna celina
3.	Rezultat
4.	Bolezen
5.	Travnik
8.	Začimba
10.	Poklic
11.	Modrikast
13.	Mamilo
14.	Posvet
ZA BISTRE GLAVE - štev.2
67. Ko je stric vrtiljakar videl nesrečo, je .epun
zletelo v širokem loku preko gledalcev narav-
o ie stric vrnljal takoj ustavil vrtiljak. Pokrivalo Repuncljeve je zletelo v širokem lot nost k opici Ramoni.
68. Ramona je krasni klobuk spretno ujela in odhitela z njim na svetilko. Tam se je čutila varno. Klobuk je dala na glavo. Ponosno je gledala na začudeno občinstvo, kakor bi hotela reči: "Poglejte me, kako sem žavberna!"
RAZPORED NEDELJSKEGA DEŽURSTVA S.D.M.
za mesece maj, junij, julij, avgust in september 1985.
april 1985 14. april
Ludvik in Marta STERLE John in Anica ZEMLJIČ Renato in Anica SM RDEL J S. in gospa URŠULIČ
21. april
Stevo in Zvonka ČUČEK_ Mario in Kristina MARŠIČ Andrej in Tončka VUČKO Helena VUČKO 28. april
Alojz in Anica BRGOČ Anica MANDELJ Keven in Maria HERVATIN Peter in Iva MANDELJ
maj 1985 5. maj
materinski dan 12. maj
Jože in Stana HERVATIN Anton in Marija KRNEL Stanko in Marija PENCA Peter in Bety BELEC
19. maj
Karel in Lyn BEVC A. in gospa CHAMBERS Alojz in Anica MARKIČ Frank in gospa KRAVOS 26. maj
Alojz in Ivanka PENCA Slavko in Vera PODGORNIK Janez in Marija DOLENC Ivan in Milka SMRDEL
junij 1985
2. junij - srečanje upokojencev
Ivan in Janja SLUGA Marijan in Karen PERŠIČ Franc in Helen POZVEK Slavko in Marija JERNEJČIČ Marjan PRELOŽN1K Milan in Joan SEDMAK 9. junij
Jože in Danila ŠTOLFA Alojz in Miranda PAHOR T. in gospa ZRIMŠEK Ignac in Paula KALISTER
116. junij
Virgili in Dragica GOMIZEL Mario in Elda SVETINA J. in gospa SOK Vera KOROŠEC
23. junij
Štefan in Selma KULIČ Alojz in Heather KRAJNC Karel in gospa RAZBORŠEK Stojan in Vera MOŽE 30. junij
Drago in Kristina SLAVEC Franc in Maria GRIL Zvono in Marija ŠPILAR Paul VDOVIČ
MEDKLUBSKO TEKMOVANJE LOVSKIH DRUŽIN SLOVENSKIH DRUŠTEV.
Medklubski rezultati v naslonu:
S.D.M 439 točk, Veseli lovci St. Albans 487, Planica 486, Lovska družina Geelong 464, Mura 461, Matija Gubec (gostje) 421 točk.
Medklubski rezultati prosto:
S.D.M. 305 točk, Planica 298, Veseli lovci SiAlbans 268, Lovska družina Geelong 244, Mura 216, Matija Gubec (gostje) 175 točk.
Posamezniki z naslonom:
1. Slavko Čolnik (Veseli lovci), 2. Slavko Ličen (SDM), 3. Valentin Lenko (Planica), 3. S.Kon-telj (Geelong), 4. Hrstič (Matija Gubec) , 5. F.Robb ( Mura).
Posamezniki prosto:
1. Vulin (Matija Gubec), 2Jože Bard (SDM), 3. D. Repolust (Mura), 4. in 5. Dobrovšek ( Veseli lovci) in R. Bole ( Geelong), 6. D. Vlah (Planica).
julij 1985
7. julij - srečanje upokojencev Ivan in Karolina MOHAR Jože in Milena BRGOC Alojz in gospa BIRSA Branko in Berta ŽELE Jože in Mima ČELHAR
14. julij
Stevo in Zvonka ČUČEK John in Rezika SMOLIČ Albert HAVNIK Anton in Milka KNAP
21. julij
Aleks in Anica KODILA Peter in Marija BOLE J. in gospa BORAK Albert in PepcaNOVAK 28. julij
Miro in Neva KASTELIC Zdravko in Ivanka SPILAR Anton in Kristina SOREC Jože in Nada BOLE
avgust 1985
4. avgust - srečanje upokojenci
Ivan in Milena BARAT B. in gospa BRENČIČ Viktor in gospa FERFOLJA Franc in Gina SAKSIDA Toni in Lisa OBERSTAR 11. avgust
Ludvik in Marta STERLE Jože in Maria VOLČIČ Anton in Marija KRNEL Henry in gospa PROSENIK 18. avgust
Alojz in Anica BRGOČ Peter in Nadja TOMŠIČ Zdravko in Joža ŽELE Branko in Helena SOSIČ 25. avgust
Alojz in Ivanka PENCA Miro in Roza OGRIZEK Franc in Ivanka TOMAŽIČ Franc in Antonia PLESNIČAR
september 1985
1. september
očetovski dan 8. september
Jože in Danila ŠTOLFA Stan in Vera HARTMAN Zdravko in Ivanka ŠPILAR Mara ŠPILAR 15. september Miro in Neva KASTELIC Stanko in gospa DEBELAK Jože in Betty URBANČ1Č Kristina STRLE
22. september
Anton in Magdalena TOMŠIČ Slavko in Marija. JERNEJČIČ Janez in Anica ŠKRABA Mario in Elda SVETINA 29. september
Franc in Elza GOMIZEL Jože in Fanika BARAT Franc in Marija GRL Martin in Mima ADAMIČ

REŠITEV KRIŽANKE IZ JANUARSKE ŠTEVILKE VESTNIKA:
Vodoravno: 1. vesel; 6. nato; 7. zares; 9. jagoda, 12. srečen; 15. čajna; 16. dren; 17. važen.
Navpično: 2. enak; 3. esej; 4. narod; 5. Tolar; 8. samec; 10. usoda; 11. nered; 13. nada; 14. Inge.
Sestavil S.P.