URN_NBN_SI_DOC-YSLQALKX

Biblioteki SSSR. Vyp. 45, 46 in 47. Moskva 1970. Od zadnjih v Ljubljani dostopnih zvezkov glasila Leninske knjižnice, ki je obenem edino strokovno gla­ silo sovjetskih knjižničarjev, posve­ čeno teoretičnim študijam, je 45. zvezek še v celoti v znamenju 100- letnice Leninovega rojstva. V raz­ pravah kot npr. »Knjižničarstvo v SSSR na leninski poti« (O. S. Cu- barjan), »Knjižnice — stebri komu­ nistične vzgoje delavcev v času iz­ gradnje sovjetske oblasti« (K. I. Abramov) ali »Iz zgodovine boljše­ vistične bibliografije« (S. S. Levi­ na) je prikazana velika skrb, ki jo je V. I. Lenin posvetil izgradnji sovjetskega knjižničarstva; v Jubi­ lejni kroniki so zbrana poročila o številnih prireditvah ob stoletnici. V 46. zvezku je na uvodnem me­ stu razprava že pokojnega I. P. Kondakova »Univerzalne znanstve­ ne knjižnice v zadnji četrtini 20. stoletja«. Avtor ugotavlja, da je pri prognoziranju razvoja knjižnic tre­ ba izhajati iz treh domnev: razvoj družbe določa spremembe v dejav­ nosti knjižnic; v času do konca 20. stoletja bo vloga tiskane besede ostala v načelu ista, kot je sedaj; kot vsak sistem — v kibernetičnem smislu besede — so knjižnice pod­ vržene določeni konservativnosti. O bodočnosti univerzalnih znan­ stvenih knjižnic razpravlja ob pri­ meru Leninske knjižnice, ki je ena največjih tovrstnih knjižnic na svetu. V dobi od 1952 do 1962 je število izdanih knjig na svetu na­ raslo za 40°/o in bo še dalje rastlo; 16 °/o vsega tiska izide v Sovjetski zvezi. Leninka zbira knjižno produkcijo Sovjetske zveze v celoti, odrekla pa se je zbiranju nekaterih vrst izdaj (lepaki, knjige za slepe itd.). Od inozemskih knjig bi morala kupovati 10—20°/o izdaj vsake države, vendar je ta naloga težko dosegljiva; prizadeva pa si čimbolj izpopolniti svoje fonde pri­ ročnikov. Kljub nagli rasti števila izdanih knjig po avtorjevem mne­ nju ne moremo govoriti o »krizi« ali celo »katastrofi« univerzalnih znanstvenih knjižnic. Te knjižnice tudi ob eksploziji literature v zad­ njih 20. letih uspešno delujejo; to dokazuje npr. tudi dejstvo, da v Leninki ne opažajo, da bi raslo število naslovov, s katerimi bral­ cem ne morejo postreči. Da bo lah­ ko Leninka v obravnavanem ob­ dobju še kos svojim nalogam, bo povečala število sedežev v čitalni­ cah na 4000 in bo tako lahko dnev­ no sprejela 9—10.000 bralcev; v predmestju bo zgradila novo skla­ Knjižnica 16/1972 175