"oSfntna plačane v gotovfnL
Leto XVI., st. 242
^iuavuxsivo. ujuoijana. ttnafljeva Uüca % — reieiou fit. ai 22, 8123.
3X24, 3125, 812b.
tnaeratiu Jüaeien; Ljubljana, Selen-Durgova UL а. — Tei. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
«- IL — reielOD fit. 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica SC
I — Telefon fit. 190. RaCuni pn poŠt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga člslo 78Л80. V»'ion s» 10*241
Ljubljana, petek, 18. oktobra I935
Cena 2 Din
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Dio 40.—
Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica fitev. Д, Telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
Sorememba režima v Grčiji
Ne more se trditi, da bi bila borba med monarhizmom in republikanstvom danes v ospredju aktualnega zanimanja v Evropi. Politična javnost jo premo-triva kot nekaj nesodobnega. Le redke so države na svetu, kjer to vprašanje še razburja duhove, in še pri teh gre po večini bolj za mednarodne kakor pa za notranje momente. Vse druge države so ustaljene v vladavinah, ki so najbolj v skladu z njihovim zgodovinskim razvojem ter z nazori in z razmerami med prebivalstvom. Lahko pa se reče, da те zlasti v današnjih časih neprestanih perinetij za marsikak narod ravno mo-narhistična vladavina pravi blagoslov.
Med onimi redkimi državami, kjer se je bila srdita borba med republiko in monarhijo zgolj iz notranjepolitičn;h momentov in izključno na domačem teranu ie naša soseda in zaveznica Grčija. Razvoj te borbe je naši javnosti vsaj v glavnih obrisih že znan. Trajala je s kratkimi presledki ves čas po vojni in je zavzela oblike, katerih srditost se zdi v dvajsetem stoletju že kar neumev-na. Bila je tem bolj ostra, kor ni šlo samo za načelno vprašanje, ali naj bo Grčija republika ali monarhija, marveč v enaki ali celo v še večji meri za vprašanje prevlade rojalistične ljudske ali republikanske liberalne stranko. Borba se je zaradi tega vodila z vso apriori-stično strastnostjo, ki je značilna za strankarske borbe pri temperamentnih južnjaških narodih. Previdni Tsaldaris se je sicer na moč trudil, da bi vprašanje, ali republika ali monarhija, enkrat za vselej ločil od partizanskega življenja, ga s tem dvignil iz nizkega nivoja dnevnih razprtij ter njegovo rešitev pripravil na način, ki bi ob enem prinesel notranjo konsolidacijo. Narod naj bi se o tem usodnem vprašanju izrekel mirno in brez strasti, po treznem preudarku in brez strankarskih predsodkov.
Pri vsem tem je bil Tsaldaris sam odločen rojaliet, trdno prepričen. da je republikanska vladavina za grški narod nesrača. Njegova ljudska stranka ie bila že ves čas pobornica za топах, j-iio. Morda bi p>e mu bilo njegovo stremljenje, izločiti vprašanje vladavine iz politične borbe, tudi res posrečilo, я ko ne bi republikanci pod Venizeloso-vim vodstvom vprizorili letošnje marčne revolucije, ki je grozila pahniti Grčijo v državljansko voino, in s tem v nepregledno katastrofo. Revolucija .ie bila, kakor znano, kmalu zadušena. N;"ena posledica je bila na eni strani, kakor zatrjujejo poznavalci razmer, da se je misel monarhije silno okrepila anr^kimi masami prebivalstva, ki so bile že do .grla site neprestanih prevratnih poizkusov zdaj s te zdaj z one strani. Na drugi strani pa je bila enako odločilna posledica ponesrečene revolucije, da je silno narasel vpliv generala j Kondilis*» in njeeovih zaveznikov. Ti so se poprej le neradi uklonili Kondili. sovi taktiki postopnega izvajanja mo. ra.rh» stičnega pro srama, venizelistični puč pa jim je služil kot prepričevalen argument, da je treba negotovosti čim prej narediti konec.
I Kondilis i Tsaldaris sta se strinjala v prepričanju, da je v danih razmerah mogoče zagotoviti Grčiji notranji mir ter možnost vsestranskesa napredka le z obnovo monarhije. Kondilis pa je bil rn.nen.fa. da Tsaldaris s svojo taktiko mirne evolucije obnovo monarhije ogra. ža. V svoj prilog те lahko navajal tudi ojačeno propagando republikancev, ki se je zopet kazala od poletja sem, ker so republikanci spretno izrabljali nesoglasja v roTalističnem taboru in Tsal-
risovo taktiko tolmačili kot slabost vi^o iri ro^listov «sploh. Ko je prišlo še do znanih nedavnih izgredov v So-• nn. je očividno dozorela Kondilisova odločitev. Njegovi generali so. sklicujoč se na slično zahtevo večine poslancev, zahtevali od Tsald&risa kot ministrskega predsednika, naj takoi oibnovi monarhijo in pozove kralja Jurija, da se še pred plebiscitom vrne v Grčijo. KI тцЪ svojemu monarhističnemu prepričanju ie Tsaldaris. zvest gvoii dose, danii taktiki in svojim demokratrčm^m načelom, to zahtevo odločno zavrnil. Da pa prer>reči nove pretreslTaje, je zapustil obla=t M je n*>to, kakor те bilo naravno, prešla v roke generala Kondi. lira.
Kondilis je s pomočjo parlamenta takoj izvršil prvi del programa. Ukinil je republikansko vladavino in zopet proglasi! monarhijo. Toda tudi on je odklonil zahtevo skrajnih ekst.remistov, naj se kralj Jurii takoj pokliče nazaj. Očividno je pri tem ravnal v soglasju z nazori in željami bivšega in bodočega kralja, ki je že ponovno izjavil, da bo zopet sprejel grško krono le, ako bo to volja večine grškega naroda.
Rekli smo že, da je vprašanje vladavine v Grčiji izključno notranja zadeva, grškega naroda. V tem pogledu se ta prob^m bistveno razlikuj od restavracijskih teženj v nekaterih drugih državah- Zato nimamo povoda in se tudi no-čamo vmešavati v grške notranje zadeve.
ko1 i Vor sp tiče zveze med spremembo režima in grško zunanjo politiko, smemo
London sili k odločitvi
Vedno hujši pritisk Anglije na Francijo, da bi jasno precizirala svoje stališče do abesinskega problema in angleško-italijanskega
spora
Pariz, 17. oktobra, o. O pogajanjih, ki jih je znova začel Laval za sporazum med Italijo m Anglijo, se je zvedelo naslednje:
Vse dosedanje Lavalove posredovalne predloge so Angleži sprejeli vedno znova z vprašanjem ali pristanejo Francozi na sodelovanje z Anglijo in ali so pripravljeni izpolnjevati obveznosti, ki jih nalaga pakt Društva narodov glede na italijansko-abesinsko vojno, ter podpirati Anglijo, če bi jo na Sredozemskem morju pri izvajanju sankcij napadla kaka tretja sila. Laval je na ta vprašanja vselej le splošno odgovoril, češ, da položaj še ni tako nevaren, da bi bilo treba perfektuirati sporazum med francoskim in angleškim generalnim štabom in pomorskim vrhovnim poveljništvom. Obenem je pokazal veliko rezerviran ost napram kocentraciji angleških pomorskih vojnih sil na Sredozemskem morju, ker se je izvršila brez pristanka Francije in v času, ko o sankcijah še ni bilo govora.
Po najnovejših informacijah je prejel sedaj francoski ministrski predsednik iz Londona v obliki posebne note nove predloge. Angleška vlada izjavlja v noti, da je pripravljena umakniti svoje vojne ladje iz vzhodnega dela Sredozemskega morja v Gibraltar, zahteva pa, da se Francija povsem konkretno obveže, da bo s svojim vojnim brodov-jem podprla angleško vojno mornarico, če bi jo pri izvajanju sankcij napadle italijanske vojne ladje.
Laval je obvestil angleškega posla, nika v Parizu, da mu bo v enem ali dveh dneh izročil kvnčni odgovor na to an. gleško vprašanje, ki bi bil tem lažji, če bi Anglija zmanjšala svojo mornarico na Sredozemskem morju do normale.
Francija naj se odloči
Rim, 17. oktobra, о. V svoiem poroč;lu iz Londona trdi »Tribuna*, da je ang,ešk> poslanik v Parizu izročil danes Lavalu n°-to, v kateri angleška vlada ponovno vprašuje francosko, ali namerava končno 7avze tj s*a|iš?e glede na izvajen'e sankcij pro*' Italiji. Slične note je podala angleška vlada tudi v Madrid. Atene in Ankaro
Lava! za Rim?
Pariz, 17. oktobra, o. «Oeuvre« poroča iz Rima, da se bo Laval, ki se je znašel pred alternativo, da se odloči za Anglijo ali za Italijo, odločil za Rim. V Italiji so se zaradi tega precej pomirili. čeprav jim odločno zadržanje An-
gležev povzroča še vedno velike skrbi. Italijanska delegacija poroča namreč iz Ženeve, da Anglija pridobiva vedno več pristašev za sankcijsko akcijo in da so se pričeli zbirati okrog nje tudi že dosedan;'i francoski zavezniki.
Mussolini predlaga debato o mandatih
Pariz, 17 oktobra, g. Londonski poročevalec >Echo de Parisa4 piše p,y informacijah iz dobro poučene strani, da namerava Mussolini v smislu čl. 19 in 22 pakta DN v kratkem predlagati v Ženevi, naj se razširi debata o vprašanju mandatov. Italijanska vlada hoče pri tej priliki predlagati novo razdelitev mandatnih pokrajin. London je kljub priznanju, da ima Italija potrebo po ekspanziji, Zppe-r takšen predlog in tudi zunanji minister sir Samuel Hoare ni nikoli govoril o teritorialnih koncesijah, temveč samo o možnosti, da bi se na nov^> razdelile si-rovine.
Anglija ne odneha
Londonska vlada odklonila najnovejše Lavalove posredovalne predloge kot neprimerne
London, 17. oktobra, d. Vlada se je na svoji včerajšnji seji podrobno bavila z novimi Lavalovimi predlogi za ureditev italiian-sko-abesinskega spora. Po daljši razpravi je prišla do spoznanja, da ti predlogi niso pri-
merni za razpravo. Angleški poslanik v Parizu George Clark je dobil zato naročilo, naj francoskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Lavala takoj obvesti o tem in mu obenem takoj sporoči, da po mnenju
angleške vlade še nadalje obstoja potreba varnostnih ukrepov angleške mornarice na Sredozemskem moriu.
Po informacijah joročevalca agencije Ha-vas pa je sklep angleške vlade, da ostanejo varnostne odredbe v Sredozemskem morju še nadalje v veljavi, samo začasen. Vlada je hotela s tem samo pomiriti angleško javnost, ki sedaj nikakor ne bi dopustila, da bi se del angleških vojnih ladij umaknil iz sredozemskih luk; ansleško stališče bi se gotovo izprenienilo. čim hi Italijani umaknili vojsko, ki so jo koncentrirali na meji Libije in Egipta ter v Eritreji.
Na včerajšnji seji je vlada nadalje sklenila ostati s francosko vlado v najtesnejšem stiku, da bi se sankcijske odredbe DN čim prej in čim bolj uspešno izvršile. Z u nuni minister Hoare je zato dobil nalogo, naj nadaljuje po posredovanju pariškega poslanika razgovore г Lavalom o vprašanjih, ki se tičejo sankcijske akcije.
»Times« izražajo mnenje, da bo angleški o<leovor že itak slabi Lavalov položaj še poslabšal. rStar« pa celo trdi, da je padec Lavalove vlade le še vprašanje nekaj dni. Laval «e je znašoj prod alternativo, da zaradi svojih neizpolnjivih obljub, ki jih je dal Mussoliniju. odstopi ali pa zaigra vse francoske prijateljske zveze in zavezništva s posameznimi evropskimi državami. Anglij je pokazala napram Franciji mnoeo popustljivosti. ki pa je že dosesrla svoj višek.
'•-Evenins Standard« sodi. da |e Chamber-lain s svojo iziavo o priliki locarnske desetletnice obsodil Lavalovo posredovalno akcijo na smrt.
Odločitev v dveh dneh
Ženeva, 17. oktobra, o. Čeprav je angleška vlada odbila Lavalove predloge, se vendar pogajanja med Londonom, Parizom in Rimom intenzivno nadaljujejo. V dveh dneh ima pasti odločitev, ker forsira Eden v odboru za koordinacijo sankcij izglasovanje prepovedi izvoza sirovin za vojno industrijo v Italiji. Francoska vlada je sporočila Mussoliniju, da bo v primeru neuspeha Lavalove posredovalne akcije, prisilie-1 na pristati na sankcije.
Pred uvel ja vi j en jem
gospodarskih sankcij
Na pritisk Anglije bodo stopili prisilni gospodarski ukrepi proti Italiji že danes ali Jutri v veljavo
Ženeva, 17. oktobra, d. V ženevskih krogih je zbudil sklep angleške vlade, s katerim odklanja nove Lavalove pobude za mirno likvidacijo italijansko - abesinskega spora, veliko pozornost in ga označujejo kot posledico nezadostnega francoskega odgovora na angleško vprašanje o morebitnem sodelovanju francoske in angleške vojne mornarice.
Angleški predlog za popolno preprečenje vsakega izvoza iz Italije, ki je bil predložen pododboru za gospodarske sankcije, dokazuje, da vztraja Anglija v nasprotju s Francijo tudi nadalje na zahtevi po čim strožjem in naglem izvajanju sankcijskih ukrepov proti Italiji. Na angleški strani izražajo upanje, da bodo že jutri ali najkasneje v soboto odobreni prvi gospodarski prisilni ukrepi, nakar bi bili potrebni samo še posebni sklepi o nadzorstvu nad izvajanjem odobrenih sankcij.
Snoči je bila na seji ožjega sankcijske-ga odbora osemnajstih sprejeta resolucija pravniškega odbora, po kateri so članice Društva narodov dolžne izvesti potrebne ukrepe za čim prejšnjo izpolnitev obveznosti na podlagi člena 16 pakta DN. Resolucija pravi, da je dolžnost vsake države, zagotoviti učinkovito in naglo uporabo ukrepov v soglasju z določbami javnega prava in pooblastili vlade za izvajanje pogodb.
Odbor pravnikov je bil imenovan predvsem zaradi pomislekov Argentine, katere delegat se je pridružil sklepu s pripombo, da njegova vlada z največjo skrbjo proučuje, kateri ukrepi javnega prava so potrebni za izpolnitev obveznosti pakta Društva narodov.
Nadalje se je bavil odbor osemnajstih z odobritvijo dopolnil, ki so jih izdelali vojaški strokovnjaki k sankcijskemu predlogu glede izvoza orožja in vojnega materijala. Pri tem je šlo predvsem za snovi, ki so potrebne za kemično vojno. Švicarski zastopnik Motta je opozoril, da jc izvoz za plinsko vojno potrebnih snovi v Abesinijo še nadalje prepovedan. Dopolnilni predlogi vojaških strokovnjakov so bi-
opozoriti na okoliščino, da je bil general Kondilis vedno velik zagovornik tesnega sodelovanja med Jugoslavijo in Grčijo. Znano je, da je kot vojni minister in podpredsednik vlade že ponovno obiskal našo državo in da je vsako priliko porabil za poglobitev medsebojnih zvez. Ko je prevzel vlado in regentstvo, je bila ena prvih izjav poudarek, da restavracija monarhije ne bo v nobenem pogledu spremenila dosedanje grške zunanje politike.
Naša želja je, da bi Grčija srečno uredila notranja vprašanja in se v čim krajšem času konsolidirala, kar bo v enako korist njej sami, kakor tudi njenim zaveznicam v Balkanskem sporazumu.
li soglasno sprejeti, glasovanja se je vzdržal madžarski delegat.
Živahna razprava o prepovedi uvoza italijanskega blaga
V odfboru za gospodarske sankcije proti Italiji je nastopila danes proti angleškemu predlogu glede popolne prepovedi uvoza italijanskih proizvodov in blaga, cela vrsta govprnikov z raznimi pridTž-ki.
švicarski deiegat Stucky je poudarjal, da na eni strani ni še pojasnjeno stališče nekaterih držav-čdanic v tem vprašanju, na druigi strani pa tudi še ni urejeno vprašanje kompenzacij za one diržave, ki bi bile posebno oškodovane zaradi skup. ne akcije.
Poljski deiegat je naglašal, da bi imela izvedba angleškega predloga posredno in neposredno zelo resne posledice za med-narodinogosptodareko življenje. Po njegovem mnenju še ni prišel čas, da bi se mogel ta predlog obravnavati kot nedeljiva celota.
Tudi ostali govorniki во govorili zoper izvedbo angleškega predloga, češ, da bi imel za posledico mnogo težav in škodo za sodelujoče države. Končno je bil sprejet predlog, naj se imenuje stalen gospodarski odbor, ki bi nadiziral uporabo sankcij in posebej urejeval vsa navedena kočljiva vprašanja.
Amerika čaka
Washington, 17. oktobra. AA. Tukajinji poučeni politični krogi so mnenja, da se bo vlada Zedinjenih držav končno opredelila šele, ko bodo pričele neposredno prizadete države izvajati sankcije po določenem programu. Državni tajnik za zunanje zadeve Hull je izjavil, da mu zastopniki evropskih držav doslej še niso poslali nobenih predlogov za ameriško sodelovanje pri izvajanju sankcij proti Italiji.
Vojna v Abesiniji
Tako na severni kakor tudi na Južni fronti se sovražnika vedno bolj približujeta
Mobll^**5"
«л*
i Albaniji
London, 17. oktobra, o. »Daily Telegraph« poroča, da so v Albaniji mobilizirali sedem vojaških letnikov, skupno 15.000 vojaških obveznikov. Italija je dala albanski vladi na razpolago 2 in pol milijona funtov šterlin-gov. Kakor trdi londonski list, namerava Italija s pomočjo Albanije zapreti Jadransko morje. Italija namerava baje zapreti tudi Sredozemsko morje med Sicilijo in severno Afriko.
Ruždi Aras pri Lavalu
Pariz, 17. oktobra. w. Ministrski predsednik Laval je imel dopoldne razgovor s turškim zunanjim ministrom Ruždi Arasom, ki ga je spremljal turški poslanik Fuad. Kakor splošno domnevajo, «o razpravljali o situaciji na vzhodnem Sre-diozemskem morju glede na italijansko-abesinski spor in zbiranje angleške mornarice.
Asmara, 17. oktobra, d. Italijanski letalci so izsledili danes na svojih poizvedovalnih polhih južno od Adue, na črti Amba Aladi — Sokota, zelo močne abesjoske vojaške oddelke kakor tudi večja betonirana oporišča, mnogoštevilne zavetišča za strojnice in povsem pravilno izkopane strelske jarke.
Letala, ki so letala nad Makalo, so onemogočila več abesinskim oboroženim tolpam pl^nitev ter tako zagotovila varnost tamkajšnjega prebivalstva. Bombardirala eo tudi skladišče municije v Belmarjamu južno od Makale. Zdi se. da je bilo skladišče uničeno. Na povratku so letala opazila na več krajih abesinske čete in jih takoj obstreljevala z bombami.
Po najnovejših vesteh je v pokrajini Godžam južnozapadno od Adue, izbruhnil upor. ki je v zvezi z odstavitvijo rasa 'Aj-luja, na čegar m^sto je abesinski cesar imenoval svojega zaupnika Imiro, ki pa ga prebivalstvo odkknia in se noče odzvati mobilizaciji.
Italijansko vojno poročilo st. 21
Rim, 17. oktobra, b. Ministrstvo za tisk in propagando je objavilo naslednji vojni komunike št. 21:
General De Bono je brzojavil iz Adigra-ta, da je imel tamkaj veliko parado čet, ki so se je udeležili tudi oddelki Gukse, kateremu je v imenu italijanskega kralja podelil naslov kneza Tigre. Vojaški mani festaciji je prisostvovala velika množica, ki je prirejala vojaštvu navdušene ovacije. Armada nadaljuje delo za zboljšanje z zaledjem, ki je že toliko napredovalo, da lahko tovorni avtomobili vozijo od Sena-fa do Adigrata. Letalci so kakor vsak dan tudi včeraj vršili poizvedovalne polete proti jugu in zapadu preko zasedenega ozemlja do Makale, kjer so ponekod odkrili močne abesinske oddelke. Kljub streljanju iz pušk so se vsa letala vrnila nepoškodovana.
Sestanek maršala Badoglia z generalom de Bonom
Rim, 17. oktobra, o. Maršal Badoglio, ki se mudi v bližini Adue. se je sestal z generaloma de Bonom in Cabom. Maršal ostane na fronti 10 dni.
Deževje na somalski Sronti
Rim. 17. pktobra. o- Po vesteh iz Italijanske Somalije je na italijansko-abe-sinski fronti ponovno pričelo močno deževje, ki znatno otežuje napredovanje ita-liajnške vojske. Po mnenju italijanskih meteorologov v Asmari bo deževje trajalo bržkone do meseca novembra.
Rim, 17. oktobra. AA. Po vesteh iz Mo- "j gadiscia je italijanska letalska akcija de- ' moralizirala abesinsko vojsko na somalijski fronti. Zaradi tega je dedžazmač Nasibu-Emanuel, ki ga je cesar imenoval za guvernerja v Hararju in Ogadenu, odredil poveljnikom posameznih abesinskih oddelkov, ki so se utrdili na postojankah neposredno nasproti vojski generala Grazianija v Go-raheju oaj se umaknejo za nekaj kilometrov 1
navzgor po reki Fafanu in se utrdijo okrog Galuafa in Gabredara.
Pred novo bitko za Aksum
Aksum, 17. oktobra. AA. Po infoimaci-jah agencije Štefani je ras Sejum s svojimi četami zapustil dosedanje postojanke ob reki GuTungurj ter biti proti Aksumu, zaradi česar se pričakuje večja abesinska ofenziva proti desnemu krilu italijanske vojske. Po informacijah italijanskega generalnega štaba skuša rae Sejum obkoliti italijansko desno krilo z zapadne strani. Njegove vojska se naglo pomika proti pokrajini Širi, ki leži zapadno od Aksuma Italijanska vojska se pripravlja na obrambo zavzetih postojank. Kakor trdijo, je abe-soski cesar ukazal rasu Sejumu, naj Aksum ponovno osvobodi.
Po drugih informacijah agencije Štefani iz Adue se je ras Sejum spr] s svojimi rojaki, ki se baje nameravajo predati Italijanom.
Boji južno od Adigrata
Rim, 17. oktobra, o. Italijanski listi poročajo, da je na levem krilu severne fronte, kjer prodira armijeki zbor generala San-tinija iz Adigrata proti jugu. prišlo do hudih bojev. Santnnijevi oddelki so namreč zadeli pri Omer El®gir Aliniju na večje oddelke Abesincev.
Listi poročajo nadalje, da bi italijanska vojska zlahka zavzela velik del zapadne in vzhodne Tigre, da pa je vrhovno poveljništvo sklenilo postopati oprezno in pripraviti v neposrednem zaledju fronte vse potrebno za drugo fazo italijanskega prodiranja v Abesimjo.
Premestitve v diplomatski službi
Beograd, 17. oktobra. AA. Z ukaaom Nj. Vel. kralja in na predlog predsednika vlade in zunanjega ministra so premeščeni:
Milan St©vanovič, svetnik poslaništva v Parizu k posJaništvu v Budimpešti; Ve-libor Pesič, tajnik zunanjega ministrstva k poslaništvu v Varšavi; Nikola Sujič,' tajnik zunanjega ministrstva, k poslaništvu v Sofiji; Pavle Djordjevič, tajnik pri Poslaništvu v Parizu k poslaništvu v Berlinu; Llija Garašanin, tajnik pri poslaništvu v Berlinu v zunanje ministrstvo; Dragoljub J^vanovič, tajnik pri poslaništvu v Sofiji, v zunanje ministrstvo; Radovan Miienkovič, tajnik zunanjega ministrstva, za vicekonzuia na Krfu; ßivojin Antonijevič, vicekonzul v Solunu, za tajnika v zunanje ministrstvo; dr. Stevan čirkocič, tajnik v zunanjem ministrstvu, k poslaništvu v Berlin; dr. Vojislav Radovanovič, tajnik na poslaništvu v Londonu, k poslaništvu v Wa&hing-tonu; Peter Bingulac, tajnik v zunanjem ministrstvu, k poslaništvu v Berlinu, in Aleksander Zvečič, tajnik zunanjega ministrstva, k poslaništvu v Berlinu.
Izid volitev v Kanadi
Ottawa, 17. oktobra- AA. Končni rezultati volitev v parlament v Kanadi so naslednji: Liberalci 169 mandatov (prej 93). konservativci 41 (133). socialnogospodarska stranka 17 (0), zadružna stranka 8 (0), razne lokalne skupine pa skupno 10 (0).
Knez namestnik v Parizu | Beležke
čeprav Je obisk zasebnega značaja, se bo Nj. Vis. knez Pavle sestal z vodilnimi francoskimi državniki
Pariz, 17. oktobra, a. O priliki prihoda jugoslovenskega kneza - namestnika Pavla v Pariz prinaša »Petit Parisien« poseben čianek, v katerem pravi, da bo knez - namestnik prebil v Parizu nekaj dni incognito in nato med drugim izvaja:
»Kljub docela zasebnega značaja njegovega potovanja ni dvoma, da se bo knez-namestnik sestal s francoskimi državniki in imel z njimi razgovore, katerih važnost je v sedanjih razmerah pač odveč poudarjati. To potovanje je pomembno in tola-žilno zlasti tudi glede na tragično smrt kralja Aleksandra, ko je ves svet trepetal za evropski mir«.
List dalje podčrtava edinstvo in slogo jugoslovenskega naroda in pravi, da ima Jugoslavija med vsemi državami, nastalimi ali povečanimi po vojni, najmanjši odstotek narodnostnih manjšin. Nato obširno in
z vso simpatijo razpravlja o osebi kneza namestnika in posebej še o njegovi vlogi v času po smrti kralja Aleksandra. Knez je dal Jugoslaviji v tej neizmerni bolesti vso silo plemenitega značaja.
Tudi »Temps« komentira prihod Nj. Vis. kneza - namestnika in pravi, da je prišel popolnoma zasebno, vzlic temu se bo pa sestal z uglednimi francoskimi osebnostmi.
List piše med drugim:
Zdaj se vidi kaj je knez - namestnik storil za svojo domovino po smrti kralja Aleksandra, zlasti za ohranitev in utrdit, dobrega razmerja med Francijo in Jugoslavijo,
razmerja, ki so ga ponekod hoteli omajati. S svojimi državniškimi vrlinami je knez namestnik omogočil Jugoslaviji, da izkoristi svoja mnogoštevilna prijateljstva tako v Franciji, kakor na Angleškem.
Naš ožji rojak dr. Štefan Sagadin — predsednik Državnega sveta
Beograd, 17. oktobra.
Kakor je »Jutro« kratko poročalo, je bil državni svetnik g. dr. Štefan Sagadin imenovan za predsednika Državnega sveta. Tako je naš ožji ro. jak dosegel enega najvišjih službenih položajev v Jugoslaviji. Sloves pravnika dir. Štefana Sagadina, ki je velik ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi izven nje, je na ta način bil kronan z največjim priznanjem.
Doma je novi predsednik našega najvišjega upravnega sodišča iz Dolnje Polskave pri Pra merskem, kjer se je rodil 9. julija 1878. Ko je dovršil gimnazijo v Mariboru, se je podal v Gradec študirat pravo. Tu je ostal vsa štiri leta in je bil promoviran za doktorja prava. Nato je šel, kakor je to žal bilo pred vojno le malo slovenskim dijakom mogoče, nadaljevat studüje in si širit obzorie v tujino. Zlasti se je posvetil javnemu pravu, ki ga je študiral v Heide!bersu, nato v Lipskem in naposled na Dunaju. V službo те stopil kot sodni pripravnik ter je služboval kot sodnik in državni tožilec v Ptuju in Cel iu.
Kmalu po prevratu ie dr. Sagadin izdal svojo znano lmii?ico »Naš sedanj? ustavni položaj«. V tej studijä je
zbral temeljne ustavne akte novo ustvarjene države Srbov, Hrvatov iin Slovencev. Bila je to za mlade juriste prva učna knjiga o ustavnem pravu zedinjene domovine. Poklican je bil v Beograd za referenta v ministrstvu za ustavotvorno skupščino in izenačenje zakonov. Ostal je potem trajno v prestolnici, kjer se je njegovemu delu in njegovi sposobnosti odpirala velika kariera. Po reorganizaciji Državnega sveta, kakor se službeno imenu je vrhovno upravno sodišče v naši državi je bil imenovan za državnega svetnika. Deloval je v raznih sekcijah, dokler zdaj ni dosegel najvišjega mesta. Svoje obširno znanje ie lahko izročal tudi številnim pravnikom na beograjski univerza, kjer kot honorarni orofesor predava o upravnem pravu. Njegovo literarno delo pa je raztreseno marsikod: v »Slovenskem pravniku«, v nekdanji »Vedi«, v zagrebškem »Mesečniku« in v »Arhivu za pravne i društvene nauke«.
Uglednemu rojaku iskreno čestitamo k imenovanju in mu želimo čim največ u?peha t>ri odgovornem irt važnem delu, ki ga ima kot šef institucije, poverjene z nalogo, da čuva zaknmitost pri izvrševanju državne administracije.
Teotokis o zunanji politiki isionarhistične Grčije
Zvesto izpolnjevanje vseh s pakti prevzetih obveznosti Balkanski pakt os grške zunanje politike
Atene, 17. oktobra. AA. Včeraj je podpredsednik vlade in zunanji minister Teotokis sprejel inozemske novinarje in jim dal naslednjo izjavo o grški zunanji politiki: V trenutku, ko je napetost v mednarodno - političnih odnošajih tako zelo narast-la, je naša dolžnost, da zvesto izpolnjujemo svoje obveznosti, ki smo jih prevzeli s pakti, katere smo podpisali. Glavni od njih in za nas tudi največje važnosti je Balkanski pakt, ki smo ž njim dosegli že toliko uspehov jn od katerega tudi v bodoče mnogo pričakujemo, Podpisali smo tudi prijateljski pakt z našo veliko sosedo Italijo in dolžni smo ostati zvesti obveznostim, ki izhajajo iz te pogodbe. Jasno je, da bomo tu-
di v bodoče izvajali tradicionalno politiko prisrčnega prijateljstva z Veliko Britanijo, Francijo in ostalimi silami, s katerimi so grški odnošaji urejeni po prijateljskih pogodbah. Nadejamo se, da se bo mednarodna atmosfera, ki je tačas tako težka, v kratkem spet olajšala in da bomo mogli delovati v trdni veri za ohranitev svetovnega miru. za katerega hočemo zastaviti vse svoje sile.
Na vprašanje, ali bo Grčija izvajala sankcije, ki so bile izglasovane v Ženevi, je Teotokis dejal: Postopali bomo kakor ostalih 52 držav, članic Društva narodov.. Ženevske sklepe bomo izvršili v enaki meri kakor one.
Vlada Toševa v krizi?
V novo vlado, ki bi jo sestavil Kjuseivanov, bi vstopili tudi cankovisti in zemljoradniki
Sofija, 17. oktobra u. Tu se vedno bolj razširjajo vesti, da je že v najkrajšem času pričakovati izpremembe vlade. V novo vlado, ki bi jo sestavil zunanji minister Kjuseivanov, bi stopili trije pristaši Aleksandra Cankova, trije zastopniki zemijo-radnikov in ena osebnost izven strank. V novi vladi bi imela vojska samo vojno ministrstvo pravosodni minister Karadiosov pa bi ostal na svojem mestu. Dimitrij Gi-čev s svojo skupino odklanja vstop v tako vlado, kot kandidati zemljoradiikov za vstop v novo vlado se imenujejo: Štefanov, Omarčeveki. Ganev in Markov.
Kimon Georgijev
zopet aretiran
Sofija, 17. oktobra. AA. Bivšega ministrskega predsednika Kimona Georgijeva, ki so ga vojaške oblasti včeraj ob 13. izpustile, so davi v Jambolu v vlaku, s katerim je odpotoval iz Sofije v Burgas. kjer živi njegova rodbina, zopet aretirali. Poročajo, da je bil ar etilen na podlagi osebne naredb- ministrskega predsednika Andreja
Toševa in ne po nalogu notranjega ministra generala Raska Atanasova
Vnovič so bili danes aretirani tudi bivši ravnatelj za narodno obnovo Petko Pen-čev [n pop Zlatev, ter še nekateri drugi pristaši »Zvena«, ki so jih vojaške sodne oblasti včeraj izpustile. Med vojaško sodno oblastjo in ravnateljstvom sofijskega re-darstva je baje nastal spor, ker so vojaške preiskovalne oblasti včeraj izpustile Kinona Georgijeva in ostale pristaše »Zvena«. Vojaške sodne oblasti so priš e na pod' legi dosedanje preiskave do sklepa, da glede K mona Georgijeva in ostalih ni pravih dokazov, da bi bili pripravljali prevrat in so jih zato izpustile, kar je prodrlo tudi v javnost. Zato so današnje aretacije izzvale tem večjo senzacijo.
Poroka zunanjega ministra Kjuseivanova
Sofija, 17. oktobra. AA Včeraj se je zunanji minister Kjuse'vanov poročil z go. Natalijo Vesov. Poroka je bila v najožjem krogu v mali zgodovinski cerkvi Bojana pri Sofiji
Definitivma odobritev JRZ
Beograd, 17. pktobra. AA. Notranji minister je na podlagi § 3 zakona o u druženjih, shodih in dogovorih izdal končni skiep, dia politična stranka Jugoslovenske radikalne zajednice lahko obstoja in dela.
Pobiranje gosta ščine podaljšano
Beograd, 17 oktobra, p. Na osnovi § 116 zakona o mestnih občinah je finanč. ni minister izdal dovoljenje, . da smejo občine, ki so doslej pobirale gostaščino, pobirati to davščino tudi v poračunski dobi 1936—37 in jo kot dohodek vnesti v občinske proračune za to proračunsko dobo.
Načelnik Korenič upokojen
Beograd, 17 oktobra, p. Vpokojen je bil načelnik v ministrstvu za trgovino in industrijo David Korenič. Hkratu je bil j odlikovan z redom sv. Save II. stopnje.
Akcija monopolskih delavcev
Beograd, 17. oktobra, p Večje delegacija zastopnikov zveze monopoilskih delavcev je bila danes pod vodstvom generalnega tajnika Delavske zbornice Beliča pri gene- i ralnem direktorju državnih monopolov in j mu obrazložila zahteve delavstva glede ne i novi pravilnik o delu in pokojninah. Direk- j tor inž. Markovič je obljubil, da bo po svojih močeh storil vse da se delavcem njiho- j ve zahteve izpolnijo.	•
Borba za vodstvo med slovenskimi mačkovci
Včeraj smo poročali, da je za nedeljo najavljeni shod združene opozicije v Ljubljani preložen za nedoločen čas, danes pa so sklicatelji po mestu razširili letak, s katerega povzemamo da se bo v nedeljo 20. oktobra ob pol deseti uri dopoldne na. mesto shoda vršilo v dvorani hotela Metropola posvetovanje o vprašanju, katere skupine, odnosno voditelje je treba smatrati za slovensko združeno opozicijo- Spričo ostrih nesoglasij, ki so se pojavila v slovenskem orpozi ci on alnem taboru, se obetajo na sestanku razne zanimivosti.
Zanimivo pismo nar. posl. Karla Gajška
Narodni poslanec g- Karel Gajšek je, kakor poročajo listi, poslal predsedniku kluba vladne večine interesantno pismo. V tem pismu povdarja g. Gajšek, da je posl. dr. Lovrenčič njegov izstop iz kluba vladne večine prijavil brez njegovega dovoljenja in brez njegove vednosti in da on ostane še nadalje član vladnega kluba, ž njim pa tudi poslanci dr. Klar, dr. Veble. Miha Brenčič, Pevec, Kersnik in dr. Косе. Gosp. Gajšek prosi v svojem in navedenih tovarišev imenu klubovega predsednika, naj pri sestavi kandidatur za skupščinsko predsedništvo in skupščinske odbore vpošteva to dejstvo. Z drugimi besedami se to pravi; Na kandidatske liste vladnega kluba za volitve predsedstva zlasti podpredsednikov in tajnikov, ter za volitve stalnih odborov Narodne skupščine se naj sprejmejo samo g. Gajšek in njegovi tovariši, ki so ostali v klubu viadne večine.
Zdi pa se, da je g- Gajšek prišel pre-kasno/ vsaj kar se tiče skupščinskega predsedstva v ožjem smislu. Klub vladne večine je namreč med tem že postavil za svoje kandidate: Mirka Komnenoviča za predsednika, Dragišo Cvetkoviča za 1. podpredsednika, Artur ja Mahnika za 2. in Djafra bega Kulenoviča za 3. podpredsednika. Pač pa je verjetno, da bo eden izmed navedenih gospodov postavljen na kandidatno listo za skupščinske tajnike.
Argumenti vladnih poslancev proti g. čiriču
Včerajšnje »Vreme« razlaga, zakaj poslanci vladne veČine odklanjajo ponovno kandidaturo dosed. skupščinskega predsednika Stevana Čiriča. Kakor zatrjuje »Vreme«, izjavljajo v krogih vladnih poslancev, da g. čirič ne glede na svoje politično stališče ni primerna oseba, da bi mogel še dalje ostati na čelu skupščine. Zlasti se mu očitajo njegove tesne zveze z g. Jevtičem, ki baje upravičujejo sum, da so se v prostorih Narodne skupščine fabricirale broSu-re, naperjene proti sedanji vladi, deloma pa tudi proti združeni opoziciji. Dalje se po »Vremenu« šteje g. Giriču v zlo, da ni mal ! uvesti potrebne varčnosti v gospodarstvu Narodne skupščine. Baje je šefu svojega kabineta, svojemu svaku, določil 7000 Din т<»-sečnih prejemkov. Nekemu drugemu skupščinskemu uradniku je za tri leta nazej izplačal stenografsko doklado v znesku 60.000 Din. Vrh' tega je postavil okrog 50 novih skupščinskih nameščencev, ki deloma nimajo niti potrebne kvalifikacije.
Odgovornost za vse te trditve prepuščamo seveda »Vremenu«, ki pravi, da zaradi njih g Cirič ne more več računati na zaupanje vladnih poslancev.
Posl. Miloje Sokič in veljaki v njegovem srezu
Beograjski in zagrebški listi poročajo, da je poslalo 120 uglednih volilcev iz okraja Djakovice v zetski banovini veri-fikacijskemu odboru Narodne skupščine predsta/vko, v kateri zahtevajo, da se raz. veljavi mandat narodnega poslanca Miloja Sokiča, ki je bil izvoljen na listi Bogoljuba Jevtiča- Svojo zahtevo utemeljujejo s tem, da je g. Sokič tudi po izvolitvi pridržal svoje mesto v upravi Agencije Avale v Beogradu.
Kolikor je znano, so s položajem narod. nega poslanca po zakonu nezdružljiva samo mesta upravnih svetnikov v Narodni. Hipotekami in Agrarni banki. Iz časopisnih vesti ni razvidno, s čim se je tako zameril veljakom r svojem volilnem srezu.
Napetosti v združeni opoziciji
li lasi lo Ljube Davidoviča >Narod« piše o položaju v vrstah združene opozicije med drugim:
»V odnošajih v združeni opozieji sta nastopila dva važna momenta. Prvi je razjasnitev odinošajev med beograjskim in zagrebškim delom združene opozicije. Ta odnos, ki se je doslej smetral v gotovem delu jav*-noeti kot čisto tehnični odnos, se je v teku razgovorov pokazal kot zveza za skupmo akcijo 'n programsko delo. Drugi moment pa se dotika vprašanja od noša je v med demokrati in zemljoradniki. Davidovič je s svojimi prijatelji že od' davna stremel za tem, da se zveze z zemljoradniki čim bolj po-globe, kar bi omogočilo zmago demokratski misli v državi. To želi; tudi ljudstvo. Med tem se opaža med zemljoradniki želja, da se na vseh shodih združene opozicije pojavljajo zemljoradniki kot posebna skupina, ki manifestira svoj posebni program. Zemljoradniki zagovarjajo to početje s tem, da эе morajo boriti proti razorni akciji Voje La-ziča. Poleg lega obstaja бе vprašanje Dra-goljuba Jovanoviča hi njegove propagande, ki zavira razčiščenje odnošaiev med demokrati in zemljoradniki.
Kljub vsemu temu misli Davidovič, da 9e mora stvoriti skupna zajed n-oa, pa naj bo to potem že skupna organizacija, ali pa samo zveza organizacij raznih skupin. Nujno je potrebno, da ee odnošaji razčistijo. Ljudstvo in Davidovič bosta storila vse. da se to čimpreje izvrši.<
Iz te avtoritativne beležke je razvidno, da smo še daleč od kake fuzije med davi-dovičevci m zemljoradniki. ki ep jo ie pred meseci napovedovali raani listi. Nasprotno »e zdii, da eo si gospod je v «rbijanskem delil združene opozicije zelo v laseh, če objavlja že glasilo g. Davidoviča tako jasna priznanje, da so med njimi vse prej kakor idealni j odnošaji.	" ■ '
Preosnova avstrijske vlade
Včeraj je bila izvedena rekonstrukcija avstrijske vlade ter obenem uvedena prostovoljna milica
Dunaj, 17. oktobra. wg. Zvezni kance. lar dr. Schuachnigg je predložil popoldne zveznemu predsedniku Miklasu predlog, naj bi razrešil vse člane njegove vlade po a. 82 zvezne ustave iz 1. 1934. Obenem je zvezni kancelar po čl- 86 ustave predložil svojo ostavko. Zvezni predsednik je sprejel predlog o razrešitvi članov vlade, nI pa sprejel ostavke zveznega kan cela rja, temveč ga je pozval, naj mu takoj predloži predloge o sestavi nove vlade. Zvezni kancelar dr. Schuschnigg je nato predložil zveznemu predsedniku novo mi ni str. sko listo, ki jo je zvezni predsednik odobril.
Nova vlada je sestavljena takole:
Zvezni kancelar dr. Kurt Schuschnigg; podkancelar knez Ernst Rüdiger Starhemberg; zunanje zadeve Egon Berger-Wal-denegg; notranja uprava in varnost Eduard Baar.Baaarenfels; socialno skrbstvo univ prof. dr Dobretzberger; finance državni svetnik Ludvig Draxler-trgovina in promet Stockinger; pravosodje generalni prokurator dr. Robert
Winterstein; kmetijska in Sume dr. Ludvik Strobl; minister brez portfelja dr. Buresch ki bo obenem upravljal splošno gospodarstvo in predsedoval gospodar, skemu svetu.
Državna podtajniki so: dr. Pertner яа sobotvo, general Zechner za deželno brambo in Snigalio za socialno upravo in delavsko zavarovanje.
Obenem s preosnovo vlade je bila izve. dena tudi združitev vseh prostovoljnih obrambnih organizacij v takozvano »prostovoljno milico — avstrijski Hei/mats-schutz«, ki bo sedaj edina organizacija takšnih društev.
Preosnova Schusohnigove vlade je zunanji izraz prizadevanj, da bi se čVn hitreje in čim bolj smotreno {zvedla politična, gospodarska in moralna obnova države. Spremembe so se dalje izvršile tudi po žet ji posameznih članov vlade, ki se bodo eedaj lahko še v več"' meri posvetili organiza-tornemu delu. Trenutni položaj je nujno zahteval preureditev v resorih, v katerih je zaradi začasn-h ovir delo zaostajalo.
Mariborski mestni svet
Znižanje prejemkov mestnim uslužbencem — Preureditev grajske dvorane — Vprašanje znižanja najemnin
Maribor, 17. oktobra.
Nocoj je bik v mestni posvetovalnici seja mariborskega mestnega sveta, ki jo je vodil župan dr. Juvan.
Za pravni odsek je poročal njegov načelnik dr. Müller o ureditvi plač mestnih uslužbencev. Predlagal je, naj se osnovne in po-ložajne plače mariborskih mestnih uslužbencev zvišajo, če bo na to pristala banska uprava, oziroma ministrstvo. Z ozirom na zahteve ministrske naredbe o znižanju plač naj se odtegne mestnim uslužbencem 1. novembra 10 odstotkov od njihovih celotnih prejemkov in sicer 5 odstotkov za mesee oktober, 5 odstotkov pa za mesec november. Po 5 odstotkov se jim bo odtrgovalo vsak mesec toliko časa, dokler ne bo zadeva de-finitivno urejena.
Proti znižanju prejemkov mestnih uslužbencev je nastopil m. s. Petejan, ki je menil, da je mestna občine avtonomna enota in da ji ni potrebno slediti zgledu države. To tem manj, ker je vlada sama sklenila revidirati svojo uredbo. Zupan dr. Juvan je na kratko odgovoril, da je zakon pač zakon in nared-ba naredba, zaradi česar se morajo znižati prejemki pragmatično nastavljenih mestnih uslužbencev do nadaljnjega ze 5 odstotkov. Pri glasovanju so glasovali proti predlogu le trije člani mestnega sveta. Mestni svet je pooblastil župana, da sme nastaviti za dobo treh mesecev pri mestnem gradbenem uradu novega gradbenega inženjerja. Za. tem-je mestni svet zavrnil .skoro vse ugovor e raznih mariborskih trgovcev proti predpisu uvoznine in je ugodil semo dvema pritožbama proti pasjemu davku.
Za drugi odsek je poročal m. s. Aljančič. Soglasno je bil sprejet predlog odseka, oziroma načelstva socialno političnega urada o proračunu za mestno socialno skrbstvo za let 1936-37. Za okrajnega mladinskega predstojnika v V. okraju je bil imenovan me-ščanskošolski učitelj Spanger.
Za gradbeni odsek je poročal m. s. Stabej. Mestni svet je načelno sklenil, da se preuredi bivše dvorana za kino v Mariborskem gradu v reprezentančno dvorano mesta Maribora, kjer bo tudi mestne posvetovalnica. Obenem se bodo za mestni magistrat и po rabili tudi nekateri stranski prostori, vsi ostali v I- nadstropju pa se bodo oddali muzejskemu društvu.
Dalje so bili sprejeti preddogi o ureditvi prometa na Glavnem trgu, o ureditvi Tomšičevega drevoreda, o ureditvi Kralja Petra trga, o pravilniku za na. pravfljanje in vzdrževanje hodnikov pa se bo vršila še p,psebna anketa. Ugode-no je bilo zahtevi banske uprave, gžede pravilnika za zaščito zgodovinskih im umetniških spomenikov.
Za finančni odsek je poročal m. a. Pušenjak. Mestna občina je prodala hiši«, ki jo je zgradila iz starega materiaJa Turkove hiše, Jpsipu Mastenu za 90.000 Din. Odboru ea-dnega eejma v МалтЪсУпп se podeli še 2.000 Din podpore, obenem pa se oprosti vseh trošarin za čas trajanja sejma. Ugodno je bik» rešenih ve£ drugih zadev finančnega značaja Mestni evet je odobril tadi nakuip nepremičnin za mestno dnevnp zavetišče v Magdalen. eketm predmestju v znesku 300.000 Din; znesek se bo kril iz posojila za no*e Sole.
Za V. odsek Je poročal podžupan Žebot,
na čegair predlog je mestni svet priznal krajevno potrebo nekaterih novih gpetB-niških obratov, dočim je dve prošnji od-Monia.
Za mestna Podjetja je poročal župan *r. Juvan. Posestva v Breetemici občma ne ho prodala. Dovolil pa je mestni svet prepis hišic v delavski kodpnijl trem ргоё-njifeom.
Na vprašanje m. e. Ošlaka je tupen izjavil, da niso resnične vesti, razširjene Po mestu, da. je bivši predsednik ravnateljstva mestnih podjetij dvignil večji znesek kot honorar za svoje delo.
M. a Petejan je vprašaj župaaa kaj je
z najemninami v mestnih hišah, zlaeti pa v zasilnih stanovanjih, župan je odgovoril, da So najemnine v mestnih hišah že itaik za 30 do 40 pdstotkov nižje kakor v zasebnih, zaradi česar je treba vprašanje znižanja najemnin reševati previdno- Vsekakor bo tudi mestna občina mariborska Sledila sgaedu ljubljanske.
Sledile so volitve odtsekov m odborov, zatem pa tajna seja
Uredba o drvarjenju v državnih gozdovih
Beograd, 17. oktobra. AA. Ministrski svet je na sinočnii seji na predlog ministra za gozdove m rudnike odobril uredbo o drvarjenju v državnih gozdovih. Uredbe se glasi:
Gl. 1. Minister za gozdove in rudnike se pooblašča, da sme jzjemno od določb čl. 50 zakona o gozdovih in čl. 82 zakona o državnem računovodstvu dovoliti v tistih krajih, kjer to dovoljujejo gozdno-gospoderski oziri in pravice drugih oseb, de se del letnega stanja proda s prodajo na drobno brez licitacije po tarifi, predpisani s cenikom gozdnih proizvodov, in sicer v prvi vrsti: a) •ležeča suha in stoječe okužena debla in slabši materija! b) les od seče dreves ob držav л i me;i. ob cestah, železnicah in br-
zojavnih progah, kadar se zasekavajo jese;
Čl. 2. Delavcem, zaposlenim pri čiščenju in manjših delih, se sme dati kot odškodnina za delo dobljeni material brez plačila takse aH pa s plačilom primerne takse po kakovosti in vrednosti materiala.
Ö. 3. Tako kupljen les sme kupec prodati dalje šele tedej, ko ga odpelje predelanega iz gozde.
CL 4. V teku enega leta se sme prodati eni osebi največ 20 kubičnih metrov lesa.
CI. 5. Navodila za izvajanje te uredbe bo izdal minister za gozdove m rudnike.
CI. 6. ÜTedbe stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko bo razglašena v »Službenih Novmah«.
Seja neodvisnega poslanskega kluba
Beograd, 17. oktobra, p. Danes popoldne je imel svojo sejo jugoslovenski neze-visni poslanski klub. Predsedoval Je predsednik klube Milan Božič. Tajnik Dušan Ivančevič je podel izčrpno poročilo o dosedanjem dehi kluba. Nato so razpravljali o definitivwih pravilih in o aktualnih parlamentarnih vprašanjih, zlesti pa o volitvah skupščinskega predsedstva. Seja se bo jutri dopoldne nadaljevala Ob priliki novega zasedanja Nerodne skupščine se bo tudi klub, katerega članstvo je v zadnjem času izredno nerastlo, ne novo konstituiral.
Beograd. 17. oktobre, o. Narodni poslanci dr. Koeta Popovič. Lukarovič, Stav-ro Trpkovič in dr. Oton Gavrilovič eo danes vstopili v jugoslovensk' neravisni poslanski klub.
dopust za podofleirsko romanje na Oplenac
Beograd, 17. oktobra, p. Prometno ministrstvo je dovolilo dvetretjinski (66%) popust na železnicah za vse one, ki ee bodo udeležili romanja rezervnih podoficirjev na Oplenac. Popust velja za potovanje v Beograd odn." do Oplenca od 1. do 3. novembra, za povratek pa od 3. do 5. novembra. Udeleženci se morajo pravočasno prijaviti akcijskemu odboru: Beograd, Kralja Aleksandra ul. 156.
Dr. Laza Markovic v Zagrebu
Zagreb, 17. oktobra, o- Hrvaiteki opozicijski krogi ao precej rezervirano sprejeli akcijo dr. Laze Markoviča, И pa je danes vendar v središču vsega zanimanja. Dr. Laza Markovič je najprej stopil ▼ stike z bivšimi samostojnimi demokrati. Včeraj popoldne je imel konferenco z Večeslavom Vilderjem, ki je trajala več иг. Danes dopoldne se je dr Markovič j sestal z dr. Srd jenom Bud&savlevičem.
Zaradi organizacije JRZ v savski banovini je imel dr. Markovič danes daljše razgovore z Dimitrijem Magaraševičem, vpokojen im pomočnikom prometnega mi-
Iz prometne službe
Beograd, 17. oktobra, p. Premeščeni so železniški komtirOlprji: IVo Wurzäniger s koroškega kolodvora v Mariboru v mariborsko kurilnico in Ivam PoJenc z meri. borskega glavnega kolodvora na Prager-skp po potreb! fflužbe, na lastno prošnjo pa Emanuel Petrič s pragerekega v LJubljano in Alojzij Tlkvic z Zidanega mosta v PtJUj.
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napoved za petek: Se milo vreme, toda ponekod precej oblačno. У prostih legah napoditi vetrovi.
Našf krafi in Ifudfe
Varujmo slovensko posest v Slovenskih goricah!
Kako prehaja naša zemlja v tujo last
Gornja Radgona, 17. oktobra.
Terezijevo, — čas trgatve je tu in v naših goricah je postalo spet živahno. Trgatev daje našim vinorodnim krajem neko posebno praznično obeležje, zdaj je v polnem razmahu. Skozi obrneјш trg vidiš dan za dnem hiteti mnogo tujcev vse v prijetnem razpoloženju. Vinogradniki hite s trgatvijo ob ugodnih toplih jesenskih dneh, ki tako ugodno vplivajo na dobroto letošnjega pridelka.
Po cestah proti Gornji Radgoni se vrstijo z vseh strani (Polic, Črešnjevec, Orehovec, Zbigovec. Janževega vrha in Ptujske ceste) dolge kolone voznikov, ki vozijo polne sode sladkega mošta tja »preko«; to je pridelek avstrijskih vinogradnikov, takozvanih dvolastni. kov. Med izvozniki je letošnjo jesen izredno veliko število voznikov z novimi kadmi. Izvažajo grozdje čez mejo itn ga nato stiskajo v Radgoni. To je vino. gradni pridelek ornih posestnikov — inozemcev, ki so si nakupili vinograde v naši obmejni coni тх> letu 1929. Ker pa jih avstrijske oblasti ne smatrajo za dvolastnike. ne morejo uvažati mošta z dvolastniškimi pravicami, zato uvažajo samo grozdie carine orosto.
Odkar je naša vlada leta 1929 dovolila inozemcem nakupovati posestva v naši obmejni coni, se onaža od leta do leta večin naval avstrijskih državljanov, ki kupujejo leoe gorice in druga posestva. V znatni meri po izkoristili občutno deremo krizo, ki vlada pri nas od leta 1931 dal те ko naši ljudje niso več v stanu kupiti koščka zemlje, a kie neki večja vinogradna posestva, med tem ko Avstrijci navalrnjeio od leta do leta s svojimi šnlinH, da jih plodonosno naložijo v našo zemljo-
Nasprotno pa je našim dvolastnikom celo od naših oblastev onemogočeno spraviti pridelke s posestev, ki ležijo na avstrijski strani in jih morajo т>го_ dajati za vsako ceno avstrijskim državljanom. Jasno, da je pri takem položaju nakup posestev po naših držav. 1 ianih na avstrijski strani nemogoč. Število naših dvolastnikov od leta do leta pada. med tem ko število avstrijskih lastnikov na naši strani stalno na-
rašča. Leta 1930 je bilo razmerje med našimi in avstrijskimi dvolastniki: 222 ha zemljišč s 3 stavbišči proti 1.100 ha s 154 stavbišči. Slednje številke pa se v prid Avstrijcem na naših tleh zvišujejo. med tem ko naše itak že skromne številke od leta do leta padajo.
Kdor pozna nemško miselnost, ne bo prav nič dvomil, da bodo avstrijski Nemci na podlagi tega, po naši siroma-ščini in brezbrižnosti pridobljenega posestnega stanja je ob prvi, priložnosti izvajali nadaljne zahteve po naši obmejni zemlji in reklamirali pravico do večjega dela Slovenskih goric. Do sedaj naše oblasti proti takpmn naknpovan.m po. sestev po inozemcih niso nastopile in niso skušale teh nakupov niti preprečiti, čeravno sledi jasno, da je s tem v znatni meri ogrožena naša narodna posest. če naša vlada že noče preklicati svoječasno izdanega dovoljen ia o nakupu naših posestev v obmejni coni od strani inozemcev. bi bili brez dvoma na mestu tudi drugi ukrepi, kakor n. pr. uvedba posebnih taks in davščin na izvoz vinskih pridelkov. Uvedbe sličnih novih davščin avstrijski posestniki ne bi niti mnogo občutili če pomislimo, da prodajajo «voj vinski pridelek od stiskalnice гю 70 do 90 grošev, to je okroglo po 7 do 8 Din liter, med tem ko se našim vinogradnikom pom^a še vedno sramotno nizka cena 2.50 Din do 3.50 Din za liter. Uvedba novih davščin bi bila tem boli upravičena, ker kupujejo inozemei naša vinogradna posestva zgolj iz špekulativnih namenov. Nekateri imajo svoia vinogradna posestva tudi na avstriiski strani n. or. v Klöch-u in drugod. Ker pa tamkaj ne raste tako dobro vino. pomešajo navadno slabša vina z onim, ki ga prijel a io na naši strani ter ga nato рго^алчјо kot pristno gomieradevmsko, črešnjev. sk"\ zbi Fovsko ali poličko vino.
Že večkrat smo opozarjali širšo javnost in naše oblasti na nevarnost, toda doslej zaman. Ob «edianjem položaju se nam ob meji vsiljuje vprašanje: ali res nismo v stanu ohraniti naše zemlje tu na meji v naših rokah? Bodimo vsaj v bodoče opreznejši, da ne bo kdaj vse
zamujeno
Organizacija obrambe proti vojni s plinom
Rusija, Nemčija in Poljska so vzorno organizirane
Ljubljana, 17. oktobra.
Ko se je med vojno in po njej utrdilo spoznanje, da postaja plinska vojna redno in čim dalje važnejše bojno sredstvo, so se začele moderne države brigata za zaščito svojih vojsk in svojega prebivalstva pred plinskimi napadi. Čimbolj je država gosto naseljena, čim bolj je industrializirana in čim več važnih mest ima, tem bolj je občutljiva in izpostavljena v pogledu zračnih in plinskih napadov, tem bolj se mora že v mirnem času zavarovati pred močnimi napadi iz zraka. Velike evropske države že nekaj let posvečajo največjo pozornost zaščiti pred zračnimi napadi svojih velikih mest in industrijskih centrov. Razen zapadno-evropskih držav prednjaöita v organizaciji obrambe pred zračnimi napadi prdvsem Nemčija in Sovjetska Rusija, veliko pa je storila v tem pogledu tudi Poljska. V Rusiji je vsa zaščita osredotočena v oficielni organizaciji »Sovavjahkn, ki šteje dosti nad 10,000.000 članov, pa tudi podobna organizacija v Nemčiji ima na milijone članov.
Pri organizaciji zaščite pred zračnimi napadi je spočetka bila iniciativa na splošno več ali manj prepuščena poloficielnim organizacijam. Sodelovanje pri teh organizacijah je bilo prostovoljno. Z izgradnjo zaščite in z naraščajočim spoznan jem o dominantni vlogi, ki jo bodo za odločitev bo-bodočih vonj imeli zračni napadi, pa je postajalo jasno, da tega važnega problema
ne bodo mogle več reševat} same polofi-oielne organizacije, temveč, de Se mora za to zavzeti država sama. Kaže se tudi, da prostovoljno sodelovanje državljanov samo ne bo moglo več zadostiti vs^m obsežnim nalogam, ki jih postavlja problem zaščite zaledja pred zračnimi napadi. Vidimo da moderne države vse pristopajo k sistemu obveznega sodelovanja vseh prebivalcev brez razlike spola in starosti, pri organizaciji in izvedbi zaščite. Tu korakajo z državami z avtoritarnim režimom v isti vrsti demokratične države, z državami s poudarjenim vojaškim ustrojem države izrazito pacifističnih tendenc, zakaj nevarnosti zračne vojne so splošne in izpostavljeni so ji vsi.
Seveda tudi naša država posveča obrambi pred zračnimi napadi pozornost, ki jo ta važna zadeva zahteva. V naših mestih in drugih krajih je organizacija zaščite v rokah krajevnih odborov za zaščito prebivalstva pred zračnimi napadi. Ti krajevni odborj skrbijo vsak za svoje področje za uspešno organiziranje in izvedbo zaščite. Skrb za zaščito prebivalstva vse banovine pa je v rokah banovinskega odbora za zaščito prebivalstva pred zračnimi napadi. Sodelovanje pri zaščiti pred zračnimi napadi mora zajeti široke sloje prebivalstva, da bi življenje in zdravje prebivalstva naše mejne banovine pred možnimi bodočimi presenečenji bilo čim bolj zavarovano.
Regulacija Malega grabna
V načrtu so dela v dolžini 1 km
Ljubljana, 17. oktobra, j vodi ponekod po 2 m globoke tolmune, ali
Ljubljančani, ki sleherni dan pazljivo zasledujejo regulacijska dela v Ljubljanici, naj bi se od časa do časa potrudili tudi k delom v Malem grabnu. Tudi tam so dela zelo zanimiva in zavzemajo že precejšen obseg. Regulacija Malega grabna se je pričela 2. septembra tik mosta, kjer se neha Opekarska cesta, na drugi strani pa pričenja Cesta dveh cesarjev. Malo pred mostom proti Ljubljani, kjer je bil Mali graben že lani reguliran na ta način, da sta bila ob obeh obrežjih zgraje. na visoka betonska opornika, vrhnja bre-žina pa obložena s kamenito in z betonom zalito ploščadjo, opazimo strokovnjaško delo, ki ga režijski odbor za regulacijo Malega grabna sedaj nadaljuje pod nadzorstvom terenske sekcije.
V načrtu so regulacijska dela približno okrog enega kilometra. Dosedaj je ureje. nega in pripravljenega terena okrog 100 m dolžine Malega grabna- Zaposlenih je 56 delavcev, ki delajo po 8 ur na dan in za. služijo po 3 Din na uro. Delavci kopljejo na obeh bregovih črno zemljo- ki jo nakladajo na vožičke in jih potem naložene potiskajo po tiru na svet ge. Jerinove Pru bližno že okrog 1-500 kubičnih metrov tega nakopanega humusa z obeh brežrn je büo tam navoženega in razmetanega. Del od. kopanega materijala pa - odmečejo delavci naravnost v strugo, da tako zasipajo *
takozvane kotle.
Dno, oziroma struga Malega grabna je projektirana na 11 m širine. Glavno pozornost poklanjajo brežini z obeh strani, kjer so sprva posneli vs<* ruševino in jo v visokih skladovnicah položili nad levo brežino. V začrtam smeri plasirajo obrežja, postavljajo količke ob katerih hočejo razpresti takozvano »fašinado« — iz vrbovih vejic spleteno in v povoj zavito butaro, napolnjeno z debelim gramozom-Prihajojoča deroča voda ob poplavah potem ne bo mogla trgati in odnašati mehke zemlje.
Vsekakor bi bilo bolj praktično ako bi bil Mali graben pri Kožarjih zajezen in bi se mogel odtekati po Gradaščici v Ljub. ljaničino strugo, ko bo ta naposled zbeto-nirana do izliva Gradaščice. Mnogo bi se prihranilo, ako bi bila struga prazna in
laže dostopna. Ob levem bregu nagajajo številni izvirki, prihajajoči izpod zemljišča ge. Jerinove. Te izvirke bodo primerno zajezili ter krenili v pravo smer, da ne bodo spodjedali rahlega obrežja. Ob opekarskem mostu bodo zgradili periSče. Za zelo skromen zaslužek opravljajo delavci zelo naporno delo.
Blagoslovitev kapele v Judenburgu
Razveseljivo je, kakšno zanimanje vlada med Slovenci za spomenik, ki so ga postavili Judenburžani žrtvam svetovne vojne, pripadnikom bivšega 17. pešpolka. Gane človeka, ko vidi, kako se posamezniki obračajo na odbor z vprašanji glede udeležbe pri slavnosti. Tudi gmotno najbolj šribki sloji bi srčno radi počastili spomin svojih bratov če bodo le zmogli izdatke, ki jih je marsikateri pripravljen odtrgati si od ust. Tudi najbolj siromašni poš;ljajo za spomenik svoje prispevke kot vdovin dar. To plemenito geito narekuje tem darovalcem globoko občutena zavest, da je častna dolžnost nas vseh, da nosimo stroške, za katere so se odločili Judenburžani na lastno pobudo, mi — samo mi, faj gre vendar le samo za naše krvne brate Zato bodi izrečena na tem mestu vsakemu posameznemu za vse. kar je doslej storil, najtoplejša zahvala, vsem drugim — zlasti bolj imovitim slojem — pa naj služi to v posnemanje.
Rok za pošiljanje prispevkov »Škofijskemu ordinariatu v Ljubi :ani« in za priglasitev zaradi udeležbe »Zadružni zvezi v Ljubljani je podaljšan do 1. novembra, ker je blagoslovitev kapelice iz tehničnih razlogov preložena na 10. november t. 1. To nam je sporočil odbor v Judenburgu. kateremu moremo bi+i globoko hvaležni za njegovo pietetno požrtvovalnost. — Odbor za odkritje spomenika judenburškm slovenskim vojakom.
■ KINO UNION ■
Telef. 2221
ŠLAGER EVROPE
Danes ob 16, 17.15 in 21.15 uri. Film uspeha 1935.
MASKARADA
Paula Wessely Foxov žurnal Režija Willy Forst, tvorec »Hrepenenja«. Predprodaja vstopnic od 11. do 12.30 ure in od 15. ure dalje.
Zadnji trenutek rešena iz plamenov
Poljčane, 17. oktobra.
Ravno so dobro zaspali ljudje v soboto zvečer, ko jih je prebudil klic gasilskega roga. Gorela je v Cerju viničarija posestni-ce Jožefe Prešernove iz Poljčan. Priletna viničarka je stanovala sama v hiši. V soboto zvečer je bila šla po končani trgatvi spat in je izmučena dobro zaspala. Nič ni slišala, ko je gorelo nad njeno glavo in sosedje, ki so pritekli pomagat gasit, so jo le s težavo prebudili. Ni pa mogla več iz hiše, ker so bili vsi izhodi v plamenih. Slednjič se je zatekla k oknu, toda edini izhod je bil za-pažen z železnim križem. Le svoji drobni postavi se mora zahvaliti, da so jo mogli potegniti skozi okno in jo rešiti. Pri reševanju se je po nogah močno ranila.
S slamo krita hiša je do tal pogorela. V kleti je bilo tudi več polovnjakov mosta, ki so ga prejšnji dan naprešali. Sodi so od vročine popokali in ves mošt je iztekel. Poleg drugega je zgorela tudi lepa stiskalnica. Gospodinja je vsa obupana nad nesrečo, ki jo je doletela, saj je bila zavarovana komaj za 3000 Din. Poleg tega ji je iztekel tudi ves jesenski pridelek, ki se ga je tako veselila, saj se je prav letos tako dobro obns-sel. Ponoči je vel močan veter in je bila v veliki nevarnosti tudi sosednja hiša, ki pa so jo gasilci z vodo, kolikor jo je bilo mogoče dobiti na bregu, obvarovali. Kako je ogenj nastal, še ni točno dognano.
Tujski promet v Rogaški Slatini
Rogaška Slatina, 16. oktobra.
Ravnateljstvo zdravilišča je izdalo statistični izkaz o gibanju tujcev v dobi letne sezone od maja do konca septembra. V tem času je obiskalo zdravilišče iz tuzenr stva 5.539, iz inozemstva pa 1.212 gostov. Vseh gostov je bilo 6.751, kar je 743 oseb več kakor lani v istem času. Obisk inozemskih gostov je bil letos manjši za 36 oseb, zato pa je prirastek obiskovalcev iz naše države znašal 779 oseb. Število prenočnin znaša 107.940 in je napram lani lep prirastek 27.787. Na enega gosta odpade 15.9 prenočnin.
Največ gostov je bilo iz Zagreba (1701), iz Beograda jih je bilo 901, iz Ljubljane pa 817. Po banovinah so se gostje delili takole: iz dravske 505. iz savske 647, iz vrbaske 119, iz primorske 175, iz drinske 142, iz zet-ske 90, iz dunavske 831 iz moravske 50 in iz vardarske 52.
Med inozemskimi gosti so bili na prvem mestu Avstrijci. Bilo jih je 421, na drugem mestu je 249 Grkov, na tretjem 134 Madžarov, na četrtem pa 115 italijanskih državljanov. Iz Češkoslovaške so tili 103 gosti, iz Bolgarije 12, iz ostalih slovanskih držav 32, iz Rumunije pa 22 gostov. Iz Nemčije je bilo 46, iz Francije pa 28 obiskovalcev. Razne
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
^ Franz Josef o ve
Registrirano od ministrstva ca eoe. poUtfko te nar. «lravje в. br. 18.485 od V. 1*86.
druge države so zastopane z manjšim številom gostov.
Statistika deli goste tudi po poklicnih skupinah. Največ je bilo v zdravilišču zasebnikov iz tu- in inozemstva (2.696), na drugem mestu pa je 1.219 domačih in tujih trgovčev. Dalje je bivalo v Rogaški Slatini 7 ministrov, 3 škofi, 23 generalov, 3 konzuli in 84 višjih državnih funkcionarjev.
Skrijte ključ pred tatovi!
Ljubljana, 17. oktobra.
Ljudje na deželi imajo že iz starih dobrih časov navado, da poiagijo ključe od vežnih vrat, kadar odhajajo zdoma, na rob podboja, na polico priprtega okna aH pa pred hišn-i prag. To zaupno »skrivališče«, ki ga razen domačih pozna po navadi tudi cela vas, je ostalo na deželi, pa tudi v bližini mest še zmerom v veljavi, pa čeprav se dandanes na vse strani raztekajo množice vsake vrste neznanih ljudi, med katerimi se zmerom najde nekaj nepoštenjakov. Ključ, ki počaka nepoštene?« mica v takem skrivališču, je pač najbolj zapeljiva vaba, da bi poizkusil втебо s tatvrio, in je ne deželi tudi v resnici največkrat glavni krivec številnih vlomov. A vse nesrečne izkušnje, kakor kažejo znamenja, naših kmečkih gospodarjev ne morejo pripraviti do tega. da bi že vendar opusti'i to sicer lepo, a za današnje ra/mere malo preveč ferniliarno navado.
Na podoben način je včeraj zjutraj postala žrtev neznanih tatov pose:tnn'ca Marija Snojeva z Zaloške ceste 130 v Mostah. Družina je zqodaj zjutraj odš1^ na polje, a gospodinja ki se je še zadržala doma, je okrog 8 ure sprejela dva neznana potnika, kakršnih je za cele kolone na cestah, in jima radodarno postregla z zajtrkom. Ko
s Vsaka
ASPIRIN-
TABLETA
nosi Bayer-jev križ kot garancijo za pristnost Proti vsem bolečinam in prehladu
ASPIRIN
Oglu i* registr. pod S. Br. 6704 od 1. Ul. 1935.
ju je odpravila, je zaklenila hišo. položila ključ na okno zraven vrat in odšla. Malo pozneje ji je bilo treba nekaj drobiža, pa je stopila v spalnico, kjer je pod zglavjem svoje postelje hranila 4150 Din. Lahko si predstavljamo njeno presenečenje, ko je vzglavje našla prazno. Sosedje so pripovedovali, da sta oba neznanca po gospodi-njinem odhodu vnovič hodila okrog hiše, in tako je ves sum padel гьа nju. Popoldne sta se na nekem vozu vračala iz Polja proti mestu in na prijavo Snojevih ju je stražnik v Mostah aretiral. Ali »ta popotnika, ki sta dva brezposelna delavca, v resn;ci izvršila tatvino, pa preiskava ni mogla dognati. ker so našli pri njiju komaj nekaj naprosjačenih par.
Slabi izgledi za pomožno akcijo
Dobrodelna tombola je vrgla komaj 25.000 Din
Ljubljana, 17. oktobra.
Brezposelni delavci, ki jih ima socialni urad mestne občine v svoji evidenci in ki so upali, da bodo pri javnih gradnjah prišli do dela in kruha, so letošnjo sezono skoraj do kraja ostali praznih rok. Razen skupine 60 delavcev, ki so zadnji čas našli zaposlitve pri regulaciji Malega grabna, je bolj ali manj trajno zaposlenih še kakšnih 30 do 40 družinskih očetov pri zasilnih delih, ki se pod vodstvom mestne vrtnarije vr-še v mestnem vrtu in tivolskem parku, deloma pa tudi pri urejanju rimskega zidu na Mir ju in pa na gradu- Fondi, iz katerih se finansirajo vsa ta dela, so se letos domala povsem osušili, tako da so dela in kruha potrebni ostali prav zdaj, ko se bliža zima, brez vsake dobre nade. Podpore iz bedno-stnega sklada so se letos v obsežni meri reducirale. V avgustu je banska uprava nakazala mestni občini 70.000 Din, a spričo ogromne množice prosilcev je bil znesek kmalu izčrpan. Zima bo zatekla prazne blagajne.
Izgledi na letošnjo zimsko pomožno akcijo
ne kažejo dobrega. Dobrodelna tombola, ki je lani vrgla mestnemu socialno-politične-mu uradu nad 40.000 Din čistih dohodkov, je letos pri vsem velikem, smotrno organiziranem naporu mestnega uslužbenstva zbrala samo okrog 25.000 Din. Prodaja «reck letos še dolgo ni bila deležna med občinstvom tako velikodušnega sprejema kakor lani. Na vseh koncih in krajih se pozna, da se je kriza v tem letu še v veliki meri poostrila. Iz armade podpornikov, ki so s svojimi skromnimi prispevki lani pripomogli do tako lenega uspeha, pa so letos izpadli tudi številni državni nameščenci, ki jih je zadnja redukcija prejemkov prisilila k najskrbnejši štednii. Kakor vemo iz izkušnje, mestna občina ne zmore uspešne borbe proti bedi in gladu iz proračunskih sredstev samih. Zatožna magistratu intenzivno razmišljajo o tem, kako bi vnovič poizkusili mobilizirati zasebno dobrodelnost, da bo mogel socialni urad vsaj v najskrom-nejši meri ustrezati prošnjam, ki bodo s prvim nastopom mraza navalile od vseh strani.
Greta Garbo in njen klobuk
Originalen natečaj ob današnji premieri velikega filma
Ko je Greta Garbo pred desetimi leti prvič stopila pred filmsko kamero si najbrž ni domišljala, kakšna slava jo čaka. Saj je zrasla iz skromnih razmer od preproste frizerke, ki je v svojih svobodnih urah obiskovala dramatsko šolo. In vendar je danes
najbolj slavij ena med filmskimi igralkami, ko so skoraj vse nekdanje zvezde na filmskem polju že davno pozabljene ali pa samo še životarijo.
Do letošnjega leta je Greta Garbo igrala samo v 'Ameriki v 20 filmih in od teh smo jih gledali 18 v Ljubljani. Število samo po sebi prav za prav ni veliko, toda po umetniški kvaliteti presegajo ti filmi tudi delo igralk, ki so jih odigrale petkrat toliko.
S prihodom govorečega filma je marsikdo mislil, da bo kakor za nešteto drugih igralcev pomenil tudi za Greto Gai-bo konec uspehov in pozabljenje, zlasti кет je bila Greta Garbo ena redkih igralk, kd so
pokazale največjo umetnost v izrazu obraza. Vendar pa se ta strah ni uresničil. V govorečem filmu je Greta Garbo še bolj zrasla in njena dela kakor »Kraljica Kristina«, in zdaj «Pisani pajčolan« so umetnine, dogodki, ki jih vidi filmsko občinstvo komaj vsako leto po enega.
Elitni kino Matica je Ljubljani priskrbel prijetno presenečenje, film »Pisani pajčolan«. Vsi ljubitelji dobrega filma si ga bodo nedvomno ogledali. saj je v n>;m Greta Garbo s svojo očarljivo, naravnost čudežno igro prekosila samo eebe. Skrivnostna sfinga s severa je v novem miljeju pokazala, da je povsod doma, da je povsod lepa, velika in nedosegljiva.
Posebno pa bodo prijetno presenečene naše dame. ki se bodo udeležile te premiere, kajtj Kino Matica je določil za eno izmed njih kot nagrado klobuk, kak-šnega nosi Greta Ga.rbo v »Pisanem pajčolanu«. Premiera novega fikna bo drevi ob 21.15. Film je v nemškem jeziku.
POGOJI NATEČAJA
1.	uganiti je treba naslove osemnajstih filmov Grete Garbo, ki so se igrali v Liub-Ijani.
2.	Rešitve je treba oddati prj blagajni Elitnega kina Matice in to najkasneje do naslednjega dne dopoldne, ko bo film zadnji dan predvajan.
3.	Natečaja se lahko udeleže samo one dame, ki so se udeležile predstave vele-filma »Pisanj pajčolan«.
4.	V dokaz, da so se udeležile predstave, naj cenjene dame prilože rešitvi tudi vstopnico.
5.	Darilo dobi ona dama. ki najbolje ugane vse naslove fi'mov Grete Garbo.
6.	Če je več enakih rešitev, odloči žreb.
7.	Izid žrebanja se ob.iavi v Elitnem kinu Matici pri eni prihodnjih predstav.
e • e
„Z nogo Vas naslikam v desetih minutah!
Presenetljivo slikarsko delovanje Aleksandra Kleina
a
Slikar Aleksander Klein iz Temesvara, svetovni popotnik in umetnik, ki mu je granata v vojni pohabila roke in je začel slikati z nogo, je danes popoldne v zeleni dvorani restavracije »Zvezde« otvoril sila zanimivo razstavo svojih del. Razstava obsega okrog 60 v vsakem pogledu pomembnih slik, ki so napolnile skoraj obsežni salon ter so po skromnih cenah na prodaj. Odprta bo samo nekaj dni od lo.
do 21. ure.
Dasi je bila Ljubljana še komaj opozorjena na gostovanje tega brez dvoma originalnega tvorca, je občinstvo že takoj prvo popoldne pokazalo mnogo živega zanimanja zanj. Domala vsi obiskovalci prihajajo na razstavo s predsodkom, da bodo videli kdove kakšen hokus-pokus. Toliko bolj so zato presenečeni, kadaT mojster Klein — s katerim se lahko, bodi mimogrede povedano, sporazumete razen v ruščini, madžarščini in nemščini tudi v srb-sko-hrvatskem jeziku — zavzame mesto na stolnci, skrije v hlačnih žepih svoje brez-moone roke. odveže čevelj zajame copic med prva dva prsta desne noge in pričara na papir, karkoli vam pade na um: sliko-
vito pokrajino, tihožitje, portret Če ga opazujete pri delu, če se vstopite pred Sliko, ki jo bo v dobrih 10 minutah končal, boste razumeli, da slikarju njegov posel ni samo plehka akrobacija, temveč da пш noga ustvarja vizije, ki se porajajo v čisti od vsega življenjskega gorja preizkušeni, a prav zato lepi duši. Pa d<a denemo vprašanje umetniške vrednosti na stran, že samo dejstvo, da je nekdo, ki ga je vojna oropala udov, namenjenih za delo in ustvarjanje z neutrudljivo voljo svojo nogo pripravil do najplemenitejšega dela, ki si ga more misliti pod soncem, je vredno vsega spoštovanja in občudovanja.
Razen mojstra Kleina, ki je iz stare umetniške rodbine doma. tako da mu je slikanje že v krvi, se z uspehom udejstvujeta na istem popri šču tudi njegova gospa in 9 letni sin Ladislav Gospa dela po narodnih motivih prav mične miniature na svilo in tkanine, mali Ladislav pa s pridem pomaga očetu. Ne bo vam žal, če za nekaj minut obiščete to nenavadno slikarsko dmži no v »Zvezdi«. A preden se poslovite od razstave, ne pozabite odkupiti kakšnega majhnega spominčka!
Domače vesti
♦	Češki tisk in petnajstletnica koroškega plebiscita. Najtolj razširjeni praški dnevnik »Mrodni politika« je ob priliki petnajstletnice koroškega plebiscita objavil daljšo beiežko o tem žalostnem spominskem dnevu. Prispeval jo je odlični poznavalec slovenskega kulturnega življenja, vse-učiliški prof. dr. Josef Pata. Pisec opozarja na zgodovinski značaj Gosposvetske-ga polja in na posledice dolgotrajnega po nemčevanja na Koroškem ter odločno kritizira sedanje postopanje avstrijske vlade v vprašanjih .manjšinske zaščite koroških Slovencev. Ob koncu svoje tople beležke se ugledni praški znanstvenik spominja spisov Ksavera Meška, ki je v svoji knjigi »Naše življenje« globoko prikazal koroško hol. Z njegovimi besedami: »Moramo rešiti, kar se danes še da rešiti«, končuje dr. Päta svoj stavek. Za prikupno pozornost, ki jo posveča tudi temu našemu vprašanju, smo Slovenci dr. Päti prav hvaležni.
♦	Novi grobovi. V Slomškovi ubci 17. v Ljubljani je umrl g. Anton Kotnik, nameščenec mestnega poglavarstva. Za blagim očetom, vzornm poštenjakom. žalujejo poleg vdove trije otroci: gospa Marica soproga novinarje Josipa Doianca, strojni stavec Maks in dijakinja Božiča. Uglednega pokojnika bodo jutri ob 17 spromlj k Večnemu počitku. — V Mariboru je umrl upokojeni nadučitelj g. Karel Pestevšek. Dosegel je čestito starost 80 let. Poleg vdove gospe Ane žalujeta za blagim oče-tcm air.a Karel, policijski svetnik v Ljubljani in Rihard ereski šolskj nadzornik, z družinama. Pogreb zaslužnega prosvetnega pionirja bo jutri ob 16.15 na Pobrežju. — V Op lo t ni с i je umrl g. Jože Stopar, posestnik, lesni trgovec 'o gostilničar. Pogreb daleč naokrog znanega dobrega gospodarja bo jutn ob 9. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Sm^t m€3 slovenskimi rojaki v BoSni-Te dni je umrla v Sarajevu gospa Feiern ena pezdirc, vdova inšpektorja za gozdove in rudnike. Rajnka je bila splošno znana in spoštovana dobrotnica revežev. Na zadnji poti jo je spremljala velika množica prijateljev, znancev in njenih varovancev iz najrevnejših slojev. Dobrp srce pokojne gospe je pripravilo Sarajevu tudi veliko senzacijo, da «o se prvič, kakor je > Jutro« že javilo, pogrebnega sprevoda udeležile tudi muslimanke, ki so iz hvaležnosti d,-> velike dobrotnice prekršile stroge običaje, ki prepovedujejo muslimanskemu ženstvu udeležbo v sprevodih. — Y Banjaluki pa so pokopali ob veliki udeležbi pravnikov in občinstva starosto bosanskih sodnikov g. Rudolfa Preglja, ki je služboval v Herceg - Bosni Polnih Эб let. Pri okrožnem Sodišču v BanjaAuki je služboval 15 tet. Bil je dober .sodnik in zara.di blagega značaja splošno priljubljen.
ELISE ВОСК kosmetični preparati. —•
Samoprodaja za Ljubljano »V E N U S« pred glavno pošto, ■■■■^ввнпн^ншин
*	Umrl je velik dobrotnik slepcev. V Zagrebu je umrl upokojeni ravnatelj zavoda za slepe Vinko Век. ki je bil ustanovitelj zavoda za slepo Ln sploh velik dobrotnik slepcev. Ustanovitev zavoda za slepe je pripravljalo Društvo sv. Vida in pokojni Vinko Be,k je omogočil, da so se leta 1895. začeli uresničevati načrti. Izposloval je potrebno pomoč pri deželni vladi, pridobil pa je tudi mnogo privatnih dobrotnikov .Kot voditelj zavoda je imel velike uspehe, zaslužno pa je bilo tudi njegiovo strokovno pisateljsko delovanje.
*	Smrt bolgarskega raziskovalca dubrov-niškega arhiva. V Sofiji je umrl te dni ugledni bolgarski znanstvenik dr. Ivan Sakazov, odvetnik in privatni: docent sofijskega vseučilišča .Pokojni znanstvenik je raziskoval dubrovniški arhiv ter napisal nekaj temeljitih študij o nekdanjih kupčijskih zvezah med Bolgarijo 'in Dubrovniknm. Tudi letos se je mesec dni mudil v Dubrovniku in v drugih dalmatinskih mestih. Največ njegovih razprav je obiavilo glasilo sofijskega zgodovinskega društva.
*	H imcn. V Šenčurju pri Kranju sta ■se poročila g. -Ivan Kepec, že'ezniški urad. nik v Ptuju, Ln gdčna Urška štefetova čee+vtormo?
*	Požar v velikem skladišč« žita. V Pitoni а Гг pri Virovitici je nastal ogenj v skladiščih veletrgovca z žitom. Ogenj je opazil čimaj ter takoj alarmiral delavce in gasilce. Gasilci so s pomočjo delavcev in okoliških kmetov ogenj lokalizirali, ker je pretila velika nevarnost, da bi ee bil prenesel na drugo skladišče, kjer je bilo več sodov bencina. V ekladieču je zgorelo ze več vagonov žita.
*	Sestanek udeležencev proti madžarske demonstracije leta 1895. V četrtek so ee v Zagrebu eestali udeleženci velike prolimad-ža-rske demonstracije v Zagrebu leta 1895, o kateri je nedavno obširno poročal*} ?Ju-t-ro«. Po donnciiet raci ii, ki: je pomenila silno blamažo m madžarski režim, ie bilo pred sodiščem obsojenih na strogi zapor 2—6 mesecev 54 dijakov. 14 pa so jih začasno in tudi za vedno izključili iz vseučilišča. S Stje-panom Radičem vred. ki je bil duševni vodja demonstracije, je mnogo bivših demonstrantov in obsojencev že pokojnih, živi pa jih še 22. Pred sodnijo so imeli obsojenci 9 braniteljev in živi od njih samo še dr. Milam Petmnč .odvrnik v Veliki Gorici. ki pp 'e 'tudi udeležil v četrtek spominskega sestanka.
*	Izkoriščanje vajencev v novosadskin Pekarnah. Delavska organizacija je izposloval a v Novem Sadu sestavo komisije, ki je neke noči nenadoma izvršila pregled novoeadskih pekarn, da se ugotovi,4 kako se izvajajo v tej obrti določila zakona o delavnem času. Komisija je ugotovila mnogo primerov brezmejnega izkoriščanja nedotetnih vajencev. V poročilu komisije so naštete pekarne, v katerih delajo vajenci po 14 do 16 ur na dan. Zaradi dolgotrajnega napornega dela so vajenci tudi fizično pooo-'noma iizčrpani in pri mnogih se Pojavljajo začetki nevarnih bolezni na nogah.
*	Mladi harmonikarji iz Ljubljane in mladinski pevski zbor iz Sv. Jurija ob Taboru. Prekope in Cepelj prirede pod vodstvom nrof Pavja Rančigaja v okrilju Rde čega križa pri Sv Juriju ob Taboru (Savinjska dolina) v nedeljo 20. t. m. velik mladinski koncert v Katoliškem domu ob 10. dopoldne, ob 16. uri pa v Gasilskem domu v Prekopi.
*	Strojepiska >za vse«. Pod zaglavjem »Medju nama« objavlja beograjska »Politi-kas naslednjo beležko: Dobro pišem na stroj in sem vešča tudi stenografije. Po priporočilu nekega znanca sem šla k znanemu beograjskemu odvetniku, ki ima svojo pisarno v centru in ki je iskal strojepisko. Takoj me je pozval, naj vstopim v njegovo privatno soto, češ, da je v pisarni toliko klijentov, da se ni mogoče raz-govoriti. Nič hudega sluteča sem stopila v sobo. Odvetnik pa je popolnoma pozabil, zakaj sem prišla in obnašal se je tako, da sem ga morala resno opozoriti na dostojnost in na namen svojega prihoda Tedaj me je hladno zavrnil: No, pa nič. Za dekleta, kakor ste vi. v moji pisarni ni služ be. — Na kakšen način si lahko danes siromašno dekle prisluži vsakdanji kruh, če ni pripraljena in sposobna za vse.
*	Policijski narednik je ubil župana. Pred okrožnim sodiščem v Novem Sadu se je vršila druga razprava proti Milanu Nestoroviču, policijskemu naredniku iz Gor njega Kovilja, ki je lani julija v prepiru ubi? koviljskega župana Prodanoviča. Policist Nestorovič je bil že lani decembra obsojen na 5 in pol leta robi je in, ker je kasači ja sodbo razveljavila, se je vršila zdaj druga razprava. Tokrat je bil Nesto rovič obsojen na isto kazen.
*	Spet čudež v okolici Petrinja. Petrinj-ska okolica doživlja v zadnjem času raz; ne »čudeže«, kakor imenujejo praznoverni vaščani pač vsako pojavo, ki si je ne znajo razložiti. Eni smatrajo take pojave za prst božji, drugi pa za hudičeve grožnje, o »čudežih« pa 50 vsi tako trdn0 prepri čani, da jih ne more nihče izpametovati. Najnovejši čudež se je zgodil v vasi Vra-tečki. Neka kmetica je zase in za svojega k um a pekla kruh v veliki krušni peči. K o je otvorila peč, bi bila skoraj padla v nezavest. Kumovi hlebci so bili pečeni kakor navadno, njen kruh pa je bil ves rdeč, kakor da bi bil pomočen v škaf krvi. Vest o »čudežu« se je takoj razširila daleč na okrog- Praznoverni ljudje govorijo vse mogoče, nikomur pa ne pride na misel, da bi poslal kos rdečega kruha analitičnemu zavodu v Zagreb, ki bi takoj ugotovil, kakšna kemična mešanica je bila v moki. da je postal kruh med peko rdeč.
Dr. ALOJZ ZALOKAR
zopet redno osrdinira od 2 — 3
*	V Posavini vedno manj porodov. Že
nekaj let opažajo, da je tudi Posavina za plula v moderne vode. V vaseh, kjer je bilo nekdaj vse polno otrok, je vedno manj porodov. Nikdar se ni v teh vaseh zgodilo, da bi župnijski uradi beležili več primerov smrti kakor pa rojstev. Nekaj let sem se zdaj dogaja to že v raznih vaseh V neki vasi. ki ima 900 prebivalcev, sta se lani rodila samo dva otroka in vedno več je takih obitelji, ki imajo samo po eno dete. To so povzročile seveda v splošnem slabe gospodarske razmere, število (>o rodov pa se je omejilo tudi pri rodbinah, ki imajo velika posestva. Ce bo šlo tako naprej, bodo izumrle tudi mnoge rodbine, ki imajo lOOletno tradicijo. Zanimivo je, da se >bela kuga« ni oprijela priseljenc-v iz Hrvaškega Zagorja, ki imajo še vedno svoje borne koče polne otrok.
*	Uboj v borovškem kotu. K poročilu pod tem naslovom od 16. t m. nam ga Ivana Lavtižarjeva iz Mojstrane poslala naslednje piano: Moj mož Miha Lavtižar je bil precej siten, kadar je bil pijan, vendar pa je popolnoma upravičeno grajal pastirja, ki je malomarno zakrivil pogin krave. Krava ni padla v prepad in se ubila, temveč je poginila, ker ni mogla povreči zaradi malomarnosti pastirja, ki se ni zanjo popolnoma nič brigal ter je še po pettedenski paši n} niti poznal. Tudi ne odgovarja resnici, da se je mož vrnil pred ubojem v svojo hišo. ter da ga ie do hišnih vrat spremljal mojster Eržen. Miha se pred ubojem ni vrnil v svojo hišo, temveč šele po uboju, rekoč, da sta ga dva napadla Sicer pa. kdo je napadalec, bo ugotovila sodni i-ska preiskave. Uboj se ni izvršil pred hišo mojega moža. temveč na oglu žandarme-rijske stianice, to je 48 m od naše hiše. Dalje se prizadeti niso držali v .Tes nškovi gostilni, katere ni. temveč v gostilni Poje.
Nafcenejši frizer
»RAPID«, TyrSeva (Dunajska) 81. Britje 2 do S Din, striženje 4 do 5 Din. Delavci in železničarji, pozor!
+ Odprte planinske postojanke Osred. njega društva SPD: Pestro barvana jesenska narave vabi planince in ljubitelje pri , rode. Spodnja koča na Golici bo še odprta in oskrbovana v soboto in v nedeljo dne 19 in. 20 t m.; jesenski izprehod mimo Sv. Križa je ravno v sedanjem času edinstven. Erjavčeve koča na Vršiču je oskrbovana redno ob sobotah in v nedeljah. Ob lepem vremenu bo v soboto in v nedeljo tudi oskrbovana Orožnova koča na Črni Prsti, :z katereffa vrhunca ie očarljiv razgled na .Tulijck? 'Alpe ter daleč re Italijansko ozemlje do morja. Ob Bohinjskem iezeru nud'ta cenen oddih postojanki Z.latorog in Sv Janez. Dom v Kamniški Bistrici je stalno odpri ter je priieten izlet skozi iesenskn rvrravo no novi n°šnotj po desnem Ьгрян Bistrice. Dom na Krvavcu ie stalno oskrbovan ter nriVablja številne izletnike. Koča na Ve'iiki Planini ie nriietna izlefna točka v jeseni mimo Sv Primoža s "ovrat-kom ne Dol preko Kamniške Bistrice. Weekend karte pocenijo izlete, da morejo planinci že v soboto popoldan na vrhove k'"- r>rix3iVq'o s~lnčner>3 vrh"da.
♦	Rudarski inženjer dobi mesto obratnega asistenta v rudniku Golubovec ter bi v doglednem času prevzel obratno vodstvo, Ponudba naj se s prepisom vseh dokumentov pošlje na Golubovački ugljenici d. d- Zagreb. Nikoličeva ul. 7. — Udr. rud. in top. inženjerjev sekcija Ljubljana.
♦	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Slatina Petanjska zdravi in krepi,
zato jo pijte redno tudi Vi!
ELITNI KINO MATICA
tel. 21-24.
Danes ob 9.15 uri svečana premiera.
Tudi vi—vsi morate videti božansko GRETO GARBO v svojem najnovejšem
in največjem filmu
PISANI PAJČOLAN
GRETA GARBO je v tem filmu dosegla vrhunec slave. Kritika smatra to delo
za največji film sezone 1935-36 FILM, KI JE PRAVA UMETNINA
REZERVIRAJTE VSTOPNICE.	Predprodaja od 11. do pol 13. ure.
Iz Ljubljane
u— Smrt profesorja Alojza Sodnika. V
Križevniški ulici 8. je včeraj umrl g. Alojz Sodnik, profesor tehnične srednje šole. Nikdar se ni silil v ospredje, zato širša javnost ni vedela ceniti njegove velike izobrazbe. zato pa je na stotine inženjerjev in tehnikov, ki se okoriščajo z znanjem, pridobljenim v šoli profesorja Sodnika. Doma je bil v Ljubljani, kjer sc je rodil 24. maja 1883. Filozofijo je dovršil na Dunaju. V vojni se je boril kot rezervni častnik, po prevratu pa je služboval izprva na 1. drž. realni gimnaziji, odkoder je bil premeščen na tehnično srednjo šolo. Bolezen ga je slednjič privezala na posteljo, pu da'j-šem trpljenju je podlegel. Za njim žaluje gospa docentka dt. Alma Sodnikova-Zu-pančeva in širši krog sorodnikov. Uglednega pokojnika bodo danes ob 16. spremili k večnemu počitku. Časten mu bodi spomin. žalujočim izrekamo iskreno sožalje!
u— Jugoslovansk0 - češkoslovaška liga bo 28. t. m. na slovesen način proslavila češkoslovaški narodni in državni praznik. Pod njenim pokroviteljstvom bo izvajala ljubljanska filharmonija na slavnostnem koncertu v prenovljeni dvorani Uniona dela čeških, ruskih in domačih komponistov. Prvi letošnji nastop naše mlade filharmonije je že dokazal njeno umetniško upravičenost- Filharmonija bo nedvomno s svojim drugim nastopom 28. t m. zbudila zanimanje najširših slojev.
u— Osebne vesti s sreskega sodišča. Lavrič Ciril, doslej dodeljen izvršilnemu oddelku, je postavljen za višjega pis. predstojnika sreskega sodišča. Med drugimi uosli overuje podpise in prepise listin. Za ravnatelja zemljiške knjige je postavljen Mi jo Tavzes, dodeljena sta inu vodja zemljiške knjige Josip Medved in kanclist Anton Jäger Viš. pis. oficijal Niko Furlan, pis. ofi-cijal Josip Skreni in Vera Mačkova, pis. uradnica so dodelieni izvršilnemu oddelku.
u_ Opozorilo damam. Elitni kino Matica vabi ljubljanske dame, da si danes popoldne in naslednje dni ogledajo dam. ski klobuk »a la Greta Garbo«, ki je razstavljen v veži kina. Določen je za nagrado tisti dami, ki najbolje ugane 18 naslovov filmov Grete Garbo, ki so jih igrali v Ljubljani. Klobuk je izdelal salon Nives v Knafljevi ulici. Je izredno aparten in fino izdelan. Enak je onemu, ki ga nosi Greta Garbo v jubilejnem filmu »Pisani pajčolan«. katerega svečana primera bo drevi ob 21.15. Opozarjamo na pogoje natečaja.
u— Gradbenopravne zadeve okoliških občin- Gradbeni urad bo do 5. novembra prevzel vse gradbenopravne agende okoliških občin. 15. in 16- t. m. je že prevzel gradbene spise občine Vič-Glince. Seznam spisov za posamezna leta kaže, kako je v viški občini valovilo gradbeno gibanje. L. 1925. je bilo le 33 stavbnih spisov. Poslej so se množili ter so leta 1928. dosegli rekord 80 aktov, nato pa so nekoliko padli, pa so se letos dvignili kar na 90. V viški občini je pač letos spet živahna gradbena sezona. Prevzeti so bili dalje spisi, ki se nanašajo na regu-lačne načrte, kanalizacijo in vodopravne zadeve. Prihodnje dni bodo prevzeli gradbene spise v občini Zgornja Šiška, nato Moste, Ježica in Dobrunje.
u — Večje spremembe posesti. Zadnji čas je bilo prodanih več stavbišč in hiš. Kon-zumno društvo za Slovenijo v likvidaciji je prodalo trgovcu Janku Mežanu iz Podnarta hišo št. 36 v Medvedovi ulici z vsemi gospodarskimi objekti za 330.000 Din. Kirbiš Josip. tovarnar v Celju, je prodal stavbeniku Antonu Mavriču v Ljubljani parcelo v Kapucinskem predmestju za 70.000 Din. Ob Vrbskem jezeru bivajoča posestnica Albina Zakotnikova je parcelirala zemljišče v Zgornji Šiški in dele prodala: pivovarnarju Matiju Kokotcu v Zgornji Šiški v izmeri 084 m2 za 13.680 Din, mehaniku Jelčiču Josipu v Dravljah 813 m* za 16.2G0 Din in Mariji Sršenovi, vpokojeni učiteljici v Ljubljani, 724 m4 za 13.937 Din. Upravni svetnik in posestnik Josip Luckmann v Ljubljani je kupil od posestnika Frana Luckmanna hišo v Turnograjski ulici št. 4 (k. o. Gradišče — predmestje) za 750-000 Din. Zasebnik Danilo Lokar je kupil od posestnice Antonije Dolenčeve hišo št. 58 na Masarykovi cesti za 436.340 Din.
u— Meteorološka opazovalnica vrh grajskega st0lpa. Meteorološki zavod, ki poä vodstvom docenta dr. Oskarja Reye vkljub skromnim gmotnim razmeram v zdržema napreduje, je pokrenil akcijo, naj bi se na Gradu zgradila posebna opazovalnica za veter in solnčne žarke. Na pobudo g. docenta je mestna občina sklicala pred dnevi posebno komisijo gradbenih in meteoroloških strokovnjakov, k: si je ogledala v poštev prihajajoče višine na Gradu in se končno odločila, da bo najprikladnejši prostor za opazovalnico plat0 vrh grajskega stolpa. Mestnemu gradbenemu uradu je zdaj naročeno, da izdela osnutek za hišico, ki bodo v njsi nameščeni aparati, sedanja zgradbica na stolpu, v kateri se iztekajo stopnjice, pa se bo morala umakniti, u— ßanovinska ženska zveza prosi vsa ženska društva kakor tudi posameznice, da darujejo slovenske knjige za naše rojake, ki žive v inozemstvu. Sprejema jih uprava ženskega Sveta, Tavčarjeva ulica, štev. 12, П. nadstr.
u— Esperant0 v Mostah. Otvoritev Ročaja bo danes zvečer ob pol 8. uri v šoli. če-metoda brez knjig. Brezposelni učnine prosti.
u_ Ljudska univerza prične e svojim delom v novembru. Poleg rednih predavanj bo vzdrževala tudi večerne tečaje ruskega, nemškega, francoskega in italijanskega jezika im sie. za začetnike ter one, ki imajo že nekaj pred izobrazbe. Za te tečaje znaša vpisnina 10.— dinarjev za semester. Vabimo dotične, ki bi se hoteli udeležiti teh tečajev, da se javijo v Poslovnem prodoru Ljudske univerze. Gosposka trtica 15 (pri križevniški cer. kvi), pritličje, tretja vrata levo. Prijave pp snrelpma vsak delavnik od 10 — 11.30 in od 12.30 — 14. ure.
u — šentjakobčani ponovijo v soboto in
nedeljo ob 20.15 uri Govekarjevo ljudsko igro s peijem »Legionarji«. Igra je dosegla pri obeh uprizoritvah lep uspeh in so se vsi posetniki od srca nasmejali dogodivščinam prostovoljca Ježa, ki ga izvrstno igra gospod Lavrič. Cenjeno občinstvo opozarjamo na fotografije, izpostavljene v ljubljanskih izložbah. Cene znižane od 10 Din navzdol.
u_ Predstava ZKD- Danes ob 14.15 bo vesela in zabavna opereta »Težko je biti oče«. V glavnih vlogah sta Luiza Ulricho-•va in Romanovski. Vstopnina od 3.50 do 6.50.
u— Odlikovan film. Danes predvaja »Zvočni kino Ideal« velefilm »Svatbena noč« s slavno Ano Stenovo. Ta film je na zadnji filmski razstavi v Benetkah dosegel najvišje odlikovanje za najbolje re. žiran gilm letošnje sezone. Film je sam na sebi prava režijska umetnina- ki zasluži, da si jo vsak ogleda. Povsod, kjer se je film predvajal, je dosegel velik uspeh.
u— Francoski institut opozarja na predavanje, ki bo v soboto, 19- t. m. ob 20. v društvenih prostorih v Narodnem domu. Predaval bo g. Georges Blondel, profesor na pariški visoki šoli za politične vede, o gospodarski krizi Srednje Evrope. Vab. ljeni vsi, ki se zanimajo za predavanje znamenitega učenjaka.
u— Društvo »Tabor«. Pevski zbor ima danes ob 20. pevsko vajo. Z ozirom na skorajšnji nastop je udeležba vsakega pevca in pevke potrebna.
u_ Kdo je fotografiral odhod g. konzula inž. ševčika? Fotografski posnetki naj se izroče v uredništvu Jutra!
u_ Sokol Ljubljana—šiškaima vsako
soboto plesne vaje ob 8. na Bellevueju. Vabi vsi članstvo. Odbor.
■i KINO MATICA
Samo še danes ob 4. in 7.15 uri senzacija
Žene — nikdar več!
(DVOBOJ NA DNU MORJA)
Smeh, šala in senzacije! Stalno prinašamo najnovejšo filmsko reportažo iz Abesinije.
u_ Izredni občni zbor Filharmonične
družbe v Ljubljani se bo vršil v četrtek 31, t. m. ob 6- zvečer v Hubadovi pevski dvorani. Edina točka dnevnega reda je izprememba društvenih pravil.
J— Pod v0z je padel. Posestnik France Moškee iz S^jstrega pod Ljubljano j« predisinočnjim vozil steljo iz gozda proti domu. Po nesrečnem naključju pa je 66-letni mož zašel pod v0z, ki mu je prizadejal nevarne notranje poškodbe in mu zlomil levo nog** da so ga morali brez odlašanja prepeljati na kirurški oddelek. Prav tako je morala v bolnišnici poiskati pomoči 26Jetna Milena Merljakova, žena avtomehanika iz M alga jev e ulice v Šiški, ki je doma pa-dia Po tleh in se precej hudo pobila P.o glavi.
u— Prijet begunec. Kakor smo poročali, je v torek zjutraj z drvečega vlaka pobegnil 371etni Ivan Istenič, ki ga je orožnik peljal iz Kranjske gore v ljubljanske zapore. Oroz-niška patrulja iz Ljubljane ga je včeraj izsledila v okolici Dobrove. Bil je ves zmučen, kajti pri skoku z vlaka je dobil poškodbe po glavi in si je nalomil desno roko. Lste-niča zasleduje sodišče zaradi več tatvin in vlomov, ki jih je izvršil v okolici in po drugih krajih Gorenjske.
Iz Maribora
a— Podpolkovnik Radovanovič odhaja.
Za poveljnika samostojnega topniškega polka v Beogradu je imenovan poveljnik tukajšnjega 32. topniškega polka podpolkovnik Mihajlo P. Radovanovič. Odhajajoči g. podpolkovnik si je v teku svojega službovanja v Mariboru pridobil v vseh mariborskih družabnih krogih priljubljenost in simpatije. Ob njegovem odhodu iz Maribora želimo odličnemu častniku čim lepše uspehe na novem službenem mestu.
a_ Mariborske Sokolice so se postavile.
Pri nedeljskih saveznih tekmah v odbojki v Beogradu so v tretjič odnesle prvenstvo tekmovalke tukajšnjega matičnega Sokolskega društva, ki se prihodnje leto udeležijo tekem v Varšavi. V vrsti tekmovalk so bile: Danila Dekleva, Danica Bertom.
Zvočni kino Ideal ~
Danes ob 4., 7. in uri premiera
premiera prekrasnega filma
Svatbena noč
Ana Sten — Gary Oooper
Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. V nedeljo ob pol 11. matineja
»ŽENA BREZ PIŽAME« Vstopnina 3.50 Din.
celj, Mira Florjančič, Renata Jug, Milica Sever in Marjeta Lešnik.
a— Bombe na mariborski grad- Ob priliki velikih jesenskih gasilskih vaj dne 20. t. m. bodo na mariborski grad kot na požarni objekt metali tudi dimne bombe, tako da bo ves grad v gostem Tn nepro. dirnem dimu.
a— Počehova brez vode. Prebivalci so brez pitne vode in morajo ponoči krasti vodo daleč naokoli. Kedaj bodo dobili vodovod?
a— Najemnine se bodo znižale v mestnih stanovanjskih hišah po sklepu seje upravnega odbora MP v sredo zvečer. Najemnine se bodo znižale v stanovanjskih hišah v Smetanovi, Jadranski in Delavski ulici in v šoferski hiši. Glede podrobne izvedbe sklepa ima staviti konkretne predloge uprava mestnih hiš.
a— Jetnišnica — muzej — vajenski dom? Gornji prostori mariborskega gradu bodo zadoščali, da se namestijo v njih vsi oddelki muzeja- Poraja se vprašanje, kaj bo sedaj s poslopjem nekdanje jetnišnice v Cankarjevi ulici, kjer je bil doslej nastanjen muzej. Čujejo se glasovi, da bi se ta zgradba preuredila ža svrhe prepotrebnega vajenskega doma.
a— V torek »Medvedji ples«. Prihodnja dramska premiera bo uprizoritev Wernerje-ve komedije »Medvedji ples« v torek 2!2. t. m.
a— Posestno gibanje. Franc Okrizek, posestnik in gostilničar, je prodal Ivanki Ogrizek. posestniški hčerki iz Podčetrtka, polovico hiše v Maistrovi ulici 16 za 313.500 dinar-jev.
a— Tovorni avto s sejmarji v jarka. Na
banovinski cesti ob križišču ceste na Jare-nino se je prevrnil tovorni avto, na katerem so bili znani mariborski sejmarji Baloh, Hvalenc in Postržin. K sreči so bili sejmarji le lažje ranjeni, vendar se bo zadeva radi njihovega poškodovanega blaga zaključila na sodišču.
a— Bolgari zasedejo Pobrežje. Hvalevredna je pobuda bolgarskih vrtnarjev iz Varaž-dina in Cakovca, ki vozijo sočivje v Maribor, glede nakupa Ю oralov zemlje ob Ga-jevi in Malgajevi ulici na Pobrežju. Tukaj si hočejo urediti svoje vrtnarije, da todo bližje mariborskemu trgu- Tako bodo imeli na Pobrežju bolgarsko kolonijo.
a_ Vino po cesti. Nekemu vozniku se je na Aleksandrovi cesti zgodilo, da je sodu od 3 polovnjakov novega vina izbilo doge. V trenutku je bilo na mestu dogodka vse polno ljudi, ki so gledali, kako se vino raz-teka po cesti. Voznik, ves obupan, si ni vedel drugače pomagati, kakor da je zaren-cal nad ljudi: »Kaj gledate, saj mi ne morete vina spraviti nazaj v pod'*:
a_ Dvokolo z broda v Dravo. Včeraj
zjutraj je vzel mehanik Ivan Bedrac iz Pobrežja na meljski brod svoje dvokolo. Po nesrečnem naključju je dvoikok) pred pristankom na meljski strani padlo v Dravo, ki je tam precej globoka. Drava je odplavila kolo, ki ga naj eventualni najditelj odda brodarju Merdavsu.
a_ S prebito lobanjo in ves krvav je
obležal v Stolni ulici Žagar Alojzij Stra-mec iz Rošpoha- Njegovo stanje je zelo resno. Napadel ga je 45 letni Jožef Rus, ki so ga izročili sodišču.
Iz Celfa
e_ za vajo v letalskem napadu, ki bo
v nedeljo ob 14-30 se vršijo že nekaj časa vestne priprave. Mestno poglavarstvo bo izdalo danes daljši razglas.
e_ Važen emigrantski sestanek bo danes ob 20- v mali dvor dni Celjskega do. ma. Predsednik Zveze jugoslovenskih emigrantskih združenj bo poročal o celotnem emigrantskem delovanju. Vab. ljeni so vsi emigranti in njihovi prijatelji ostali meščani in zlasti še predstavniki korporacij ter naših kulturnih in obrambnih društev.
e_ Interesentom za abonma v mestnem
gledališču priporoča uprava, da se čimprej zglasijo v knjigami »Domovini«, ker je že precej sedežev oddanih.
e_ Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30
film »Brod ljubezni« in dve zvočni pred. igri-
e— K včerajšnji izjavi g. Alojzija Omahna, trgovca v Žalcu ugotavlja celjsko uredništvo »Jutra«, da mu je dala podatke za zadevno notico celjska policija, ki je potrdila, da je bila »Jutrova« vest o tatvini toč na.
Nova cesta od Kape! do Dobrove
V nedeljo bo slovesno otvorjena
Brežice, 17. oktobra.
To nedeljo bo slovesno otvorjena nova cesta Kapele — Dobrova. Ob 10. bo sv. maša in blagoslov ceste, nato pa primerna prireditev.
Cesta je dolga 2400 metrov in vodi od središča Kapel (cerkev, šola, gasilni dom) proti zapadu skozi znane velike^ gozdove, na-zvane Dobrova, do lovske hiše. ki je 'ast Gustava Deutscha — Maceljskega iz Zagreba, teče delno po zelo nizkem, močvirnem terenu.
Uresničenje te ceste je bila za prebivalstvo Kapel in sosednjih zapadnih krajev, ki so kakorkoli poslovno zvezani s Kapelami, že dolgoletna želja- Zdaj je odprta^ Kapel-čanom pot v zapadne kraje, v Brežice, do kolodvora in drugam. Enako važna pridobitev pa je tudi za kmetovalce zapadnih krajev vse tam do Sevnice in Zabukovja, ki prihajajo na sejme v Kapele, ki so vedno na glasu kot najboljši v našem srezu. Vsi ti so morali z banovinske ceste, ki pelje iz Brežic proti Bizeljskemu, od lovske hiše po daljnem ovinku krog Dobrove skozi Žui>e-levce v Kapele nad 7 km daleč. Z novo cesto si prihranijo celih 5 km.
Važnost nove ceste je uvidel že bivši oblastni odtor ljubljanski, ki jo je vzel s
svoj načrt ter zagotovil njeno zgraditev v nekaj letih, kar pa so pozneje prilike onemogočile. Po neumorni brigi naših predstavnikov iz sreza pa se je začetkom leta 1934-omogočil začetek dela, ki je zdaj opravljeno. Mnogo so pripomogli tudi lastniki sosednjih parcel, ki so do širine 12 metrov in še več, kolikor je bilo potrebno za nasipe, odstopili svoja zemljišča brezplačno, ne glede na to, če so to bili gozdovi, njive, vrtovi ali sadonosniki. Zahvala velja tudi Avgustu Deutschu, ki je storil in daroval vse, kar se je od njega zaprosilo. Brezpri-merno požrtvovalnost so pokazali zlasti naši siromašni delavci in tudi vozniki mate-rijala. ki so vse poletje delali in vozili tudi cele noči, vse na kredit, ob čakanju plačila, ki je itak zelo borno in imajo Še vsega na dolgu, želeti je le, da kr. banska uprava ne odlaga dalje in izplača preračunani znesek, da se težko in davno zasluženi deaar izplača delavcem in voznikom.
Odbor, ki je vodil dela, hoče pri otvoritvi, tako sem nasluhnil, oskrbeti delavcem neke stvari, ki jih noče poprej izdati. Kaj neki to bo? Godba? Novo vino? Pečeni odojki? Nič se ne ve, pa si tem mjši gremo ogledat» Otvoritev to ob vsakem vremenu.
40852 zdravnikov v tu in inozemstvu je pismeno potrdilo, da je za jamčeno kofeina prosta kava Над zares blagodat v vseh slučajih, v katerih nespečnost, srčna napaka in druge nei vozne motnje silijo k temu. da se izloči kofein
▲
I Hag je pristna, čista plantaž na kava visoke kakovosti, И^к strokovnjaško sestavljena ^■^^R iz najfinejših vrst kave. H^H^L Samo kofein je od str a-
njen	kavnih zrn
Zategadelj kava Над ni samo blagodat in izhod za ljudi z občutljivim organizmom, marveč tudi užitek brez primere za najbolj razvajenega sladokusca. Celö neki zdravnik je zelo dobro imenoval kavo Над kot blagoslov га človeštvo.
KAVA HAG VARUJE SRCE IN ŽIVCE!
fioipodaritvo
Zaposlovanje tujih državljanov jugoslovenske narodnosti
Kakor smo že poročali, je namestnik ministra za socialno politiko g. Komnenovič izdal pravilnik za uporabo uredbe za zaposlovanje tujih driavljanov. Ta pravilnik pravi v prvem členu, da smejo dobiti tuji državljani jugoslovenske narodnosti dovoiitev za zaposlovanje, če podajo verodostjne dokaze, da so jugoslovenske narodnosti. Za tak dokaz se smatra poročilo ustanov ali organizacij, ki jih določi minister za socialno politiko in narodno zdravje. Sedaj so izšla v »Službenih Novinah« še navodila k gornjemu pravilniku, ki pravijo, de Vodo dajali poročila o verodostojnosti dokazov jugoslovenske narodnosti v smislu gornjega pravilnika Savez jugoslovenskih emigrantskih združenj s sedežem v Beogradu in njegove organizacije na sedežih banskih uprav.
Tuji državljani jugoslovenske narodnosti S€: smejo v prvih šestih mesecih po prihodu v našo državo zaposlovati na osnovi dovoli tve za bivanje, ki jo izda državno krajevno policijsko oblastvo, kjer pa takega ni, obče upravno oblastvo prve stopnje. To je treba naznačiti na dovolilu za bivanje- Mesec dni pred iztekom šestmesečnega roka morajo take osebe zaprositi za dovolitev za zaposlovanje. Pristojno prvostopno oblastvo sme interesentu v smislu posebnih navodil dovoliti zaposlovanje na ozemlju naše države za odrejen ali za neodrejen čas po tretjem od stavku čl. 8. uredbe in mu dati izkaznico o poklicu (višnjeve barve). Tuji državljani jugoslovenske narodnosti, ki so bili pred 30. aprilom t. 1. na ozemlju naše države in nimajo dovolitve za zaposlovanje, se smejo zaposlovati do konca leta 1935. na osnovi dovolitve za bivanje; oni pa. ki imajo pravilno dovolitev za zaposlovenje in so bili pred 30. aprilom 1.1. na ozemlju naše države, morajo do konca leta 193л. zamenjati svoje dovolilo z izkaznico o poklicu (višnjeve barve)
Na tuje državljane jugoslovenske narodnosti se ne uporabljajo utesnitve iz drugega odstavka čl. 5 uredbe (glede vsakoletne kontrole razlogov, ki so bili merodajni gle de izdaje dovolitve) in iz prvega odstavka čl- 6 (ki pravi, da sme biti tuji državljan zaposlen samo v času in svojstvu ter pri podjetju, ki so označena v dovolilu). Prav tako ne veljajo utesnitve čl. 9 uredbe in iorej ni izdaja dovolitve vezana na pogoj, da delodajalec zaposluje zaradi usposobitve poleg tujih državljanov vsaj enako število naših državljanov in da je podaljšava dovc litve odvisna od važnosti dela tujega državljana za napredek gospodarstva in za strokovno izpopolnitev domačih delavcev. Tudi se ne uporabljajo na tuje državljane jugoslovenske narodnosti omejitve 01. 22 uredbe (prepovedi zaposlovanja v poedinih krajih ali v poedinih strokah) in čl. 23 uredbe (glede pobiranja letnih taks za zaposlitev). Končno ne veljajo za tuje državljane jugosloven-ske narodnosti določbe čl. 14 uredbe glede individualne delavne pogodbe, ki jo mora sicer skleniti delodajalec s tujim državljanom in jo mora potrditi policijsko oblastvo, in tudi ne določbe čl. 15 uredbe, po kaleri je sicer treba tujega državljana, ki ima osebno dovolitev, prijaviti v 10 dneh po zaposlitvi prvostopnemu oblastvu, ki je dovoiitev izdalo.
Pravilnik za uporabo uredbe o zaposlova nju tujih državljanov določa glede zaposlitve tujih državljanov jugoslovenske narodnosti le to, da se morajo vsi tuji državljani jugoslovenske narodnosti prijaviti vsako 'e-to v mesecu maiu pristojnemu državnemu krajevnemu policijskemu oblastvu. kjer pa takega ni. občemu upravnemu oblastvu prve stopnje, zaradi evidence. Delodajalec ni dolžan vpisovati te osete v register tujih delavcev po točki 15. uredbe, temveč le v register delavcev po čl 2} zakona o zaščiti delavcev.
Rusija se odmika od dosedanjih gospodarskih načel
Načrtno gospodarstvo in cene.
V zadnjem času se je sovjetska vlada lotila širokopotezne preureditve trgovske organizacije v notranjosti države. Odpravila je diferenciranje cen pri nadrobni nabavi življenskih potrebščin in s tem razne karte za nakup teh potrebščin. Na eni strani gre tendenca za tem, da se izpopolni organizacija blagovne razdelitve, pri čemer bo konsumnim zadrugam naložena predvsem naloga oskrbe podeželskega prebivalstva z živlenjskimi potrebščinami in oskrba delavcev v tvornicah. Vzporedno pa gre reorganizacija za tem, da se docela odpravi ra-cioniranje živlenjskih potrebščin. Že v га-četku letošnjega leta so odpravili krušne karte, sedaj pa so odpravili tudi karte za meso, ribe, sladkor, mast in krompir, tako da bo vsak prebivalec, ne samo privilegirani, lahko kupil ta živila prosto v poljubni količini.
Na prvi pogled pomeni ta reforma velik napredek, ki pa se pokaže v drugi luči, če se navedejo tudi cene, kajti z najnovejšo reformo je zvezana tudi znatna podražitev življenjskih potrebščin. Tako znaša sedaj enotna cena za meso 7.6 rublja, margarina stane 10.5 rublja (doslej v nevezani trgovini 13, na karte pa samo 2.80), sladkor 4.50 rublja (doslej v nevezani trgovini 7.50, na karte pa 2.50). Za črni kruh je bila že v januarju določena cena v višini 1.10 rublja, dočim je kruh prej stal na karto 0.60 rublja. Vse kaže, da hoče sovjetska vlada s to reformo tudi prikriti splošno podražitev najvažnejših potrebščin, kar bo pomenilo za doslej privilegirane delavce in nameščence državnih ustanov in produkcijskih obratov precejšnje zmanjšanje realnega zaslužka. V novih cenah pa se sedaj kaže tudi prava notranja kupna moč ruskega rublja.
Z najnovejšo reformo opušča Rusija sistem diferenci ran ja oen in ее približuje v svoji: gospodarski politiki načelom, ki jih je prvotno zavrgla, češ da so kapitalistična. Seveda pa nastane sedaj še drugo težje vprašanje. Rusija je odpravila svobodni trg. kjer se lahko po višini ponudbe in povpraševanja formirajo oene in je uvedla načrtno produkcijo. Ta pa je zahtevale tudi reguliranje konsuma. kajti regulirana oroduk-ci ja labko le t-edarj harmonira s ko neumno potrebo, če ie tudi! koneum reguliran. Niso samo določili, koliko naj znaša produkcija tega ali onega predmeta, temveč so tudi konsumentu predpisali, kaj in koliko sme komsumirati. Zato so bile uvedene karte na najvažnejše življenjske potrebščine.
Sistem racioniranja konsume so sedaj odpravili- in ker vsakdo lahko kupi, bo.ikor hoče in kar hoče, nastane vprašanje, kako bodo sedaj spravili v sklad produkcijo s konsumom, kajti če je nakup prost, mora biti vedno blage toliko na razpolago, kolikor ustreza povpraševanju. Ker je torej ra-eioniranje koneuma odpravljeno, se bo Rusija v bodoče posluževala drugega sredstva za reguliranje koneuma. namreč zviševanja odnosno zniževanja oen. Če bo povpraševanje po kakem blagu preveliko v primei* z razpoložljivimi količinami dotičnega blaga, potem bodo ceno dvignili, če pa bo povora -Sevanje premaihno. na bodo ceno znižali. Kakor vse kaže se Rusija vedno boli odmika od svojega prvotnega Tospodarskega sistema in se pribVžuje preizkušenemu sistemu. ki velja v drugih državah, kjer je cena regulator produkcije Tudi Rusi bodo morali spoznati, če bodo šli po tej potj na-prei. da mora odpravi ra^onirania konsuma slediti tudi odprava nač'na orodnkcije po vn.3'pre; določenem načrtu, kajti ->ri svobodnem izbiraniu in nakupovanju konsumenta bo preko nihanja cen končno konsum sam odločal o višini produkcije, ne pa produkcijski nar-4
Umetna volna
Zadnje dni eo prihajala iz Rima poročila, po katerih je nekemu rtalijanekemu kemiku uspelo pridobivati iz mleka vlakna, ki se Lahko enako predejo iin tkejo, katar volna, in imajo enake termične lastnosti in enako odpornost, kakor prava volna. medtem ko naj b.i biLi produkcijski stroški znatno manjši. Neka tekstilna tvornica v Severni Italiji že z uspehom izdeluje tkanrne h take umetne volne.
Vest se je prvotno zdela precej neverjetne in so jo mnogi listi objavili Ie z rezervo. Sedaj poroča »Frankfurter Zeitung«,- da je že pred leti neki nemški kemik delal slične poizkuse. Kakor rnano. vsebuje mleko kaze in, b: ima kemično slično sestavo, kakor ovčja volna. Kazein, ki ga tvorijo beljakovine v mleku, se izloči pri kisanju mleka in predstavlja glavno sestavino sira Uporablja pa se tudi pri apreturi. pri barvanju in kot lepilo. Nadalje se iz kaze:na izdelujejo umetne smole, galatit itd. Omenjenemu nemškemu kemiku je že pred leti uspelo, da je iz kazeina preko alkaličnih raztopin izdelal vlakna, podobna volni, ki pa niso bila dovolj elastična i>n se niso dala dobro barvati. Verjetno je. da je v italiianskih laboratorijih uspelo priti v tem pogledu korak naprej in da je način izdelave izboljšan, kakor tudi. da je končni produkt sedaj sposobnejši za predelavo v tkanine. Verjetno je. da se bo preko prvotnih 'ežkoč kmalu tudi: umetna ?olua pridružila umetni svili in umetnemu bombažu, kj že zelo izpodri-
vata naravno «Kovino. Kakor znano, se Italija močno prizadeva, da bi pri znanem pomanjkanju sirovin nadomestila uvožene siroviine z d»ma izdelanimi umetnimi siro-vinami. Če bo v resnici uspelo proizvajati iz kazeina umetno vlakno z enakimi lastnostmi, kakor volna, potem se v tem pogledu odpirajo produkciji' take umetne volne velike možnosti. Italijanska produkcija mleka znaša na leto 42 milijonov hI. od tega se predela v razne mlečne proizvode 30 milijonov hI, tako da je odpadek posnetega mleka, ki vsebuje kaze'n. prav znaten in v veliki meri presega potrebo za produkcijo umetne volne, ki b nadomestila uvoženo volno. Seveda pa se mora ta nova sirovina šele izkazati v praktični uporabi.
znaša na leto 12 milijonov ton. Pretežni del te količine je prejšnja leta dobavljala Anglija. Lani je Nemčija krila že 40% italijanske uvozne potrebe- V zadnjih mesecih pa je Italija pričela uvažati premog tudi iz Rusije, Turčije in Poljake.
= Tuji kapital v jugoslovenskih bankah.
Poročilo jugoslovenskonizozemske trgovske zbornice navaja zanimive podatKe o tujem kapitalu, ki je investiran v jugoslovenskih bankah. Ta kapital se ceni na 3 milijarde dinarjev, od tega odpade na Francijo tr:0;> milijonov, na Avstrijo 500 milijonov, na Švico 350 milijonov, na Češkoslovaško 300 milijonov, na Zedinjene države 300 milijonov, na Belgijo 250 milijonov, na Madžarsko 200 milijonov, na Nemčijo 200 milijonov in na Italijo 100 milijonov.
= Znižanje diskonta v Nizozemski. Ker je po zadnjih atakah na holandski goldinar nastopilo pomirjenje in se te ustavil tudi odlok zlata, je Nizozemska banka ponovno znižala diskont od 6"'' na 5% (dne 16. septembra t. 1. ie bilo izvršeno znižanje od 7 na 6%) •
Borze
17. oktobra.
Na ljubljanski borzi se je v skladu z zunanjimi notacijami deviza Trst nekoliko popravila. Tudi devizi London in Newyork notirata malo višje. V privat, nem kliringu so avstrijski šilingi popustili in notirajo 8.50—8.60 V zagrebškem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.4350. v angleških funtih po 242.50 in v grških bonih po 29.50, dočim je bilo za španske pezete povprašavanje po 5-60. Tečaj kompenzacijskih lir je ponovno nekoliko popustil in sicer v Ljubljani na 301 80—304.20, v Zagrebu pa na 298.80— 301*20.
Na zagrebškem efektnem tržišiu je bila tendenca o vojni škodi nadalje na. enotna in je bil promet po 338 in 340 (v Beogradu po 339—341). Nadalje so bili zaključki v 4% agrarnih obveznicah po 42, v 7% Blairovem posojilu pa po 64—65 6% begluške obveznice notirajo 57—60 (v Beogradu 62 zaključek).
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2963.15—2977.75, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 735.61— 740-67, Curih 1424.22—1431.29, London 214.41—216.47, Newyork 4340.37—4376.68, Pariz 288.39—289.83. Praga 18105—182.16 Trst 355.75—358.83
Curih. Beograd 7, Pariz 20.2525, London 15.0950, Newyork 307-375- Bruselj 51.70, Milan 25.0750, Madrid 41.95, Amsterdam 208.15, Berlin 123.50- Dunaj 56.70, Stockholm 77.80, Oslo 75.80, Ko. benhavn 76.35, Praga 12-72- Varšava 57.85, Atene 2.90, Bukarešta 2.50.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 339—342, 7% stabiliz. 72—78, 4% agrarne 42—42.50, 7% Blair 65—66, 8% Blair 73—75, 6% begluške 57—60; delnice: Trboveljska 100—110, šečerana Osijek 120—135.
Beograd. Vojna škoda 339.50—340 (339.50—341), za nov. — (339), za dec. — (340), 7% invest. 77—78 (76), 7% stabiliz. 79 bi., 4% agrarne 45 bi., 6% begluške 61.75—62 25 ( 62), 8% Blair 74 den. 7% Blaiir 65—67, Narodna 5700 den- PAB 220—221.50 ( 220—221).
Gospodarske vesti
— Češkoslovaška bo dobavljala Italiji premog- že пеад tednov se vršijo Pogajanja za dobavo premaga iz češkoslova ! ških premogovnikov v Italijo, ker tona i Italija pri dobavah premoga v Angliji I težkoče predvsem zaradi plačila. Iz Pra-t ge poročajo, da so pogajanja že uspela v pogledu cen in prevoznih sitrpškov in da j bodo iz ostravskih rudnikov te dni pri. j čeli pošiljati premog v Italijo- Trenotno i se vršijo samo še pogajanja glede zavarovanja plačil, češkoslovaška bo dobav-i ljala v Italijo mesečno 100.000 ton premo-I ga. Italijanska uvozna potreba premoga
Blagovna tržišča
ŽITO
4- Chicago, 17. oktobra. Začetni tečaji: pšenica,; za dec. 101.50, za maj 100.50; koruza; za dec. 60.50, za maj 59.125.
-h Winnipeg, 17 oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 89.50, za dec. 89.875, za maj 93.875.
4- Ljubljanska borza (17. t. m.) Tendenca čvrsta. Zaključki: 1 vag. koruze, 2 vag. krompirja. Nudijo se (vse franko nakl. postaja): pšenica baška 79/80 kg po 185 — 190: banatska. 78 kg 185—190; koruza: baška po 1Ю — 115; banatska po 105 — 107.30; oves: slavonsk: po 132 50—137.50; moka: baška in banatska »Ogt po 275 — 285; baška >2; po 255 — 260. baška »5< po 235 —250; °t«"obi: baški po 110—115; krompir: beli štajerski, franko nakladalna postaja po 58 -63
+ Novosadska blagovna borza (17. t. m) Tendenca čvrsta. Pšenica (78 kg): baška 170 — 173. baška ladja Tisa ali Begej 175 — 178; slavonska 172.50 — 175; sremska 171 — 175; banatska 170 — 173. Oves: baški sremski in slavonski 137 50—140 Ječmen: baški in smremski, 64 kg 130—132.50. Koruza: baška in sremska 103 - 106: banatska Ю2 — 106. Moka; baška in banatska »Og« in ^Oggr 245 — 265. »2? З25 - 245: »5s 205 — 225; >6« 185 — 205. 5-7« 165 — 175, "St 115 — 120. Otrobi: baški. sremskj in benat-ki 87—89. Fižol: ta^ki in «reni=ki beli ^n _ 975
+ Budimpeštanska terminska borza-(17. t. m.) Tendenca čvrsta: pšenica; za okt. 17.85, za marc 18.25—18.26: koruza: za maj 16.33—16.35.
BOMBAŽ
-i- Liverpool, 16. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 16.18 (prejšnji dan 16Д8) za dec 6.09 (6.08).
-t- New York. 16. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt 10.87 (10.87) za dec. 10.84 (10 82).
Točno olačui »filtru« naročnino Varui svolcem zavarovalnino
P -o R T
Grad janski: Ilirija
L-jubij-insko sporuio občinstvo b0 v nedeljo zopet videio naše nogometaše v hu. di borbi proti zagrebškemu Gradjanske. mu. Mnogo je ugibanja, mnogo je že ner-voze med zvestimi pristaši enega in drugega tabora. Se nikoli ni bil p^>men tega srečanja tako velik, kot ravno sedaj. Ilirija je evoje vnete uredila. Pri njsn!i! zadnjih nastopih smo videli mnogo lepega m obetajočega, tako da lahko zremo z gotovo miroos-t.T.) nasproti <1>o!gOikom. ki se bedo odigrali v nedeljo.
Gradjamski svojega nasprotnika ne podcenjuje, ker se dobro spominja vseh evo. j-ib. neuspehov proti Iliriji v Ljubljani. Pripeljal bo s seboj svojo izbrano četo, ki sc ji bo pridružilo fcpo število navijačev.
Velik dogodek se pripravlja in naj ne bo Ljubljančana, ki v nedelj.o ne bi hotel prisostvovati tej tekmi ter pomagati svojim z živim vzpodbujanjem do u&p3ba.
Tekmo bo sodil g. Goranič.
Službene objave LNP
9. seja p. o. dne 16. oktobra 1935.
Prvenstvene tekme dne -0. oktobra 1935:
V	Ljubrjani: na igrišču, ki se odredi naknacuio, i/b 15. llirija-Gradijan&ki, dovoli se predtekma ob 13.30, službujoči inž. Debelak, nadzo. nad blagajno Jugov ее, Ilirija 10 rediteljev; igrišče Primorja ob 8.3U Reka—Mars jun., ob 9.45 Svoboda— •Ilirija jun., ol> 11. Primorje-^lladika jam., službujoči šalamon, vsak klub po dva re ditelja; igrišče Hermesa ob 9. Hermes-Jadran jun., pb 10.15 Slavija-KoTotan jun, službujoči Fain, vsak klub po dva redi. telja; igrišče Slovana ob 9. SJcga-SIovan. ob Ю.30 Svobcda—Uars, službujoči Bresk-var, vsak klub po tri reditelje; igrišče Korotana ob 10. Korotan-Grafi-ka, službujoči Juvan, pba kluba po tri reditelje; na igrišču Reke ob 10 Reka—Jadran, službujoči Bucik, oba kluba po tri reditelje; na igrišču Jadrana ob 10. Slavija-Mladii-ka, službujoči Drašler, oba kluba po tri reditelje; na igrišču Broda ob 15. Bro<L-Moste, službujoči Slamič, Brod 6 rediteljev.
V	čakovcu, igrišče ÖSIK, ob 15. ÜSK-Zeliezničar, službujoči prof. Jelačič.
Na Jesenicah, igrišče Kovinarja ob la. Kovinar-Gorenjec, službujoči Božič.
V	škofji Loki ob IS. Sora-Bratsitvo, službujoči Sega.
.V Mengšu ob 15. Mengeš-Domžaie, službujoči Lipar.
V	Radomljah ob 15. Rad^mlje-Kamnik, službujoči Krištof.
V	Ptuju, igrišče Drave, 0b 15. Drava. Ptuj, službujoči inž. Oelotti. Oba kluba po pet rediteljev^
V Trbovljah, igrišče Trbovlja. ob 15. DASK-Trbovlje, službujoči Krhlikar.
V	Zagorju, igrišče Sloge ob 15.30 Slo-ga-Zagpirje, službujoči Bostič.
V	Celju, igrišče Jugoslavije ob 15. Ju-goslavija-Olimp, službujoči Mahkovec.
V	Šoštanju ob 15 šoštainj-žalec, sfiužbu. joči Hrastnik.
V	kolikor niso določeni reditelji, preskrbijo prvo imenovan i klubi rediteOjskp službo.
Službujoča odibornika ju-niorskih tekem v Ljubljani naj dvigneta vstopnice v pod-savezni pisarni.
(6. seja s. o. dne 10. oktobra 1935).
Kaznuje se es Jordan Ivan z globo 25 Din zaradi neudeležbe na plenarnem
sestanku. Kaznuje se pr. ae Kuear Ivan z globo 25 Din. Motivacija ее ши sporoči pismeno-
Foverjeništvu v Celju «e sporoča, da se njihov predlog glede honorarja stranskim sodnikom ne more vpoštev&ti, ker nima podiiage v pravilih.
Odobri se dopust za nedoločen бае pr. ss Nemcu Ludviku, ki gre odslužit kadnski rok.
Raareši se poverjeništvrf> s. o- v Trbovljah. Delegiranje sodnikov za področje ao- Trbovelj se poveri za prijateljske tekme pr. ss Arharju.
Pr. ss Kosu Emilu se izreče strog ukor; utemeljitev sledi pismeno-
U. o- L,.se naprjjša, da da na razpo-iag0 8 starejših igralcev', ki bi opravljali funkcijo stranskih sodnikov.
U. o- LNP s« naproša, da izposluje dp dneva izpita pravilno javljenim sodniškim kandidatom pr<>st dostop k tetk-maim.
Ker kljub ponovnim pozivom niso pla-čaJi ppedipLsane takse 100 Din se črtajo naslednji sodmiški kandidati: Gernedi Midan, Puntar Janko. Božič Adalbert, Rajtmajer Mirko, Krhlikar žane, Kuret Maa-jan, Jenko Vladimir, Kosirnik, Logar Stane, Benedetič Stane, G-uzina Aleksander, Trtnik, Drašler Ivan, Lipar Pe. ter.
S. p. pri JiNiS se prijavita v črta/nje kandidata černe Dušam, Seršen Josip; slednji se poziva, da v roku treh dmi naikaže izpitno takso v znesku 100 Din.
Službeno Iz s. o. LNP. Delegirajo se k tekmam 20. oktobra: Ilirija—Grad janski, stnanuka sodnika Marte lanc, Mandač, predtekma Betetto; Reka—Mars juri. Er-lich; Svoboda—Ilirija jun. Pečar; Primorje—Mladika jun- Jenko; Hermes—Jadran jun. Sondag; Slavija—Kr>rotan jun. Ba-šin; Sloga—SLovajn Cimperman; Svobp-da—Mars Mrhovnik; Korotan—Grafika Jokšič; Reka—Jadran Macoratti (sporazum), predtekma ob 8.30 černe; Slavija —Mladika štigflič; Brod—Moete Dorčec; ČjS.K.—il-lezmičar Schneller (яролаггит); Kovinar—Gorenjec Lukežič; Sora—Bratstvo škettilj; Mengeš—Domžale Kušar; Radoml>—Kamnik Hobacher; DtASK— Trbovdje Ramovš (sporazum); Sloga— Zagorje Dol i nar (sporazum); Jugoslavija —Olimp Ochs (spora-zum). Igrišča so razvidna iz objav p. o., prav tako začetki tekem. Opozarjajo se ljubljanski sodniki, da je v ponedeljek 21. otkobra plenarni sestanek ob 20. pri Slamiču. Tega sestanka naj se udeležijo tudi vsi ljubljanski sodniški kandidati v svrho razgovora o sodniškem tečaju.
Jadran : Reka. Med nedeljskimi srečanji v drugem razredu bo najbolj vroč spopad na igrišču R»ke. Stara rivala Re. ka in Jadran se srečata. Prva si skuša že letos priboriti mesto na zeleni vejica, no. Jadran si ga pa hoče rezervirati vsaj za Pomladansko sezono, ker eo ga letos -višje she« že dokaj daleč oddaljile. Tekma se začne ob 10. na Reki.
Upravni odbor ASK Primorja. Nocoj pto 20. bo plenarna seja v vogalni sobi re-stavračijie : Zvezda«. Radi važnosti dnevnega reda prosim polnoštevilne udeležbe.
SK Mars. Danes ob 19. obvezen eeeta-nek prvega in juniorskega moštva v khib ski sobi. Pozivajo vsi igrači navedenih moštev, da se sestanka sigurno udeleže. Zupane F., Dol i nar in Novak sigurno!
Državno smučarko prvenstvo v Mariboru? Kakor doznavamo, se bo najbrže omenjeno prvenstvo vršilo v Mariboru, in ei-cer dne 16. in 17. jamarja 1°36.
Človek, ki si ne da dopovedati • • •
Ljubljana, 16. oktobra.
Za svoja dejanja, ki zaenkrat niso obstojala v hujšem kakor v nadlegovanju, a so dala slutiti morda večje rvcprilike — morda kako ponovno obstrelitev v noge — se je zagovarjal bivši posestnik Janez Rih-teršič iz Ševelj, občina Selce. Pravzaprav se ni zagovarjal. Senat je odločal, kam naj vtakne človeka, ki živi v veri. da je posestnik in lastnik hiše. To je bilo svojčas po vseh pravilih prodano na javni sodni dražbi za manjše dolgove. Obtoženec, zidar po poklicu, kateremu pa se je izneveril, ne sicer iz delamržnosti, pač pa zaradi preslabih izgledov na zaslužek, je svoj čas obstrelil z lovsko puško novega lastnika posestva — ker ga na obtoženčevo prigovarjanje ni hotel zapustiti. Za ta najud je obtoženec že zadostil nravici — odsedel jc mesec dni
In kaj je storil, ko je imel spet prosto pot pod nogami? Vrnil se je na nekdanjo domačijo — a jo je našel zasedeno. Če ni šlo skozi zaklenjena vrata — pa skozi razbite šipe na slamnjačo ob peči. Tako je preživljal kak mesec — nezaželjen gost v strahu živečih novih prebivalcev — in se je na vseh koncih in krajih boril za svojo fiktivno pravico. Ali iz zlobe, ker je nekak običaj pregnanega posestnika nagajati novemu, ali iz slaboumnosti? Vsekakor so starši obtoženca vdani pijači, a v ostalim neoporečni in njihov potomec je tudi rad pil žganje in zahajal v dvomljivo družbo. Ni bil slabega značaja, pač pa omahljive volj«.
Sodišče se je odločilo za slednjo domnevo in jc odredilo opazovanje po izvedencu psihiatru. V teku opazovanja je na»tala težkoča, alias za psihiatra dokaz, da г opa-zovančevim razumom nekaj ni povsem v
redu: od dne do dne je zdravniku manj zaupal, misleč, da je advokat, ki ga hoče pretentati: dolgi verigi od najbližjega soseda navzgor, se je naposled pridružil še nov član zarotnikov umišljenega posestnika Zaključek zdravnikovega preiskovanja se je zgostil v opredelitvi: dedno obremenjen psihopat, ki se je zavero-val v predstavo, da se je vsa njegova okolica združila, da mu odvzame njegove pravice, za katere ni nikogar pooblastil, da ravna z njimi. To diagnozo potrjuje tudi dejstvo, da je vztrajno zavračal prevzem za posestvo zdražene vsote, ki je ni nikdar pri poznal za svojo. (Ta je potovala zdaj sem zdaj tja, med sodiščem, pošto in banko in je počasi občutno kopnela). Da bi mož simuliral, kakor se to rado poskuša, če je na razpolago kak hvalevreden § 110 s. к, р., bi se ne dalo reči; kajti svojega branilca ex officio, to pot resničnega advokata, je spoznal šele tik pred razpravo in ga torej slednji ni mogel poučiti o raznih ovinkih, po katerih se da pravici uteči, sam pa tudi ni napravljal vtisa, da bi se znal igrati s konstrukcijo takih potov.
Razsodba zato ni bila težka in senat se je pridružil mnenju državnega tožilca, da obtoženca ne more smatrati odgovornega za njegova dejanja, da pa utegne postati aevaren javni varnosti m naj ga zato oddajo v zavod za čuvanje m rdravijenje v smislu § 110 s. k. p.
Usoda bivšega posestnika ie zaenkrat zapisana. Ali mu bo nova okolica pomagala, da uvidi nezmisel svojega hotenja, ki se zadeva ofo pravila pravnega reda? Prvo sredstvo, ki naj bi mu pomagalo do spoznanja — zapor zaradi napada na osebno varnost — tega ni moglo in človek roma danes v novo, njemu primernejšo preizkušnjo. a z isto neomajno vero, da se mu godi krivica.
Ognjen obroč o Coli zemlje
Presenetljivo odkritje upoštevanega angleškega raziskovalca
Predsednik Britskega narodnega pdbo-ra za radioteiegrafijo, znameniti prof. Appleton, je nastopil s poročilom p nekem svojem Dovem odkritju, ki bi bilo sposobno starodavno sanjo človeškega rp-du, da bi mogli nekoč stopiti v nepuered no zvezo z domnevnimi prebivalci dru gih planeoov, pregnati v kraljestvo bajk.
Od kar sp odkrili kratke brezžične va love in njihov o zmožnost, da se razširja, jo na velike daljave, je bilo videti mogo če, da bi lahko oddajali znake na mili jonkilometrske razdalje skozi svetovni prostor. Sam Mare0ni je napovedoval, da se bo to uresničilo v doglednem času, sa. mo če razpolagaj^ tisti domnevni prebi valci drugih premičnic s prejemnimi ара rati.
Ta optimizem je bil videti utemeljen z izkušnjo, da morejo najkrajši brezžični valovi prodirati tudi skozi najvišje ozrač ne plasti, skozi tako zvano jonoafero, v kateri so prej domnevali zaslon, ki odbi ja drugače vse brezžične valove nazaj k zemlji.
Holandski inženjer Jürgens je bil tisti, ki je trdil, da ta domneva ne drži popol. Пота, kajti eksperimenti s posebno krat-
kimi valovi so ga utrdili v prepričanju, da prodirajo ti valovi tudi skozi jonosfe-ro in na milijone kilometrov daleč v svetovni prostor. Baš ti poskusi so še najbolj podkrepili laike in strokovnjake v mnenju, da bi bilo mogoče z mogočnimi oddajniki doseči brezžično zvezo e pianeti.
Toda sedaj je nastopil, kakor rečeno, prof. Appleton z nasprotnimi trditvami Iz raznih izkušenj in razlogov pravi, da je stara teorija o električno nabiti jono sferi nevzdržna. Resnica bo marveč ta. da zapira zemljo v višini kakšnih 200 km plast silovito visoke temperature, temperature do 100.000 stopmj Celzija, že prej so znanstveniki večkrat izrazili mnenje, da ее ozračna temperatura v neki višini spet začenja dvigati, dasi se nikomur niti ©ddaleč ni sanjalo, da bi ji pripisoval toliko stopinj Celzija, kakor je to storil sedaj prof. Appleton in to navzlic izkuš njam dosedanjih stratosfernih letalcev in registrirnih balonov, ki ep kazale, da tem peratura z višino ozračja pada in da do. sega v najvišjih plasteh bržkone že skoraj absolutno ničlo, to je temperatur^ minus 273 stopinj. Seveda moramo priznati, da naše izkušnje e stratosfern im i vozili in
Tehnika popravlja razdejanje
Italijanski vojski v severni Abesiniji sledijo pri vsakem sunku dalje tehnične čete, ki grade sproti ceste, da omogočijo živahen promet z zaledjem
Lev, medved in volk na ulici
Prvega so ujeli z mesom, medveda in volka pa z lasom
V Lieze v Avstriji je prispel te dni neki cirkus, ki je ljudem takoj ob svojem prihodu in preden je utegnil razpeti svoj šotor, postregel s precej razburljivo uprizoritvijo. Ko so namreč cirkuški vozovi šli preko glavnega trga, se je voz s kletkami za zverine prevrnil. Nekatere kletke so se odprle. Lev je bil prvi, ki si je privoščil zlato svobodo. Z mogočnim skokom je planil preko vrtne ograje v neko hišo. Počasi je stopal po stopnicah in se ustavil pred nekimi stanovanjskimi vrati. Hotel je v stanovanje, a ker mu niso kar takoj odprli, se je začel poganjati proti vratom, ki so bila k sreči trdno zaklenjena.
Alarmirali so orožnike, ki so prišli z nabitimi puškami lovit divje zveri. Sole so opozorili, naj ne spuste otrok na cesto in
ustavili so vse avtomobile, da bi ne prišli medvedu pod noge. Medved je namreč divjal vse bolj nego lev. Cirkuški ravnatelj je prosil orožnike, naj ne streljajo, ker bo poskusil živali ujeti zlepa. Kos mesa je leva res spravil v kletko. Težja pa je bila z medvedom, ki se mu je zdela zlata svoboda vabljivejša od lepega kosa mesa. Vsak, ki se mu je bližal z mesom v roki, jo je moral naglo odkuriti. Končno so si domislili, da bi ga ujeli z lasom- Kmalu so ga imeli v zanki, toda potem je bilo treba še dolgega boja, preden so ga premagali in spravili na varno. Tudi oba volka, ki sta ušla iz kletke, je bilo mogoče uloviti le z lasom. K sreči ni zahtevala ta neprostovoljna cirkuška predstava na ulici nobene žrtve in tudi ni povzročila nobene škode.
Proces proti policijskemu nadzorniku
Zlorabe inšpektorja Bonyja pred sodiščem
V Parizu se je pripčel proces proti Policijskem nadzorniku Bonyju, ki je znan iz afere Staviskega. V tej aferi je igra! ubogo, ki še ni prav pojasnena. Ker je bii v najtesnejših odnošajih s celo vrsto sodelavcev prostolega sleparja, »o ga prvotno obtožili še samega kot pajdaša, a eo ga končno izpustili.
Lani je Bony tožil izdajatelja nekega pariškega lista zavejo raz ž al j en j a časti, pa je pravdo izgubil. Sedaj je nastopila ena izmed tedanjih prič s svoje strani s tožbo proti njemu. To je 30-letna žena nekega borznega mešetarja Kotillo-na, ki trdi, da so jo Bony in nekateri njegovi pomočniki dolga leta sistematično izseljevali Ktot na pol odraslo dekle se je bila zaplela v neki škandalni do-
godek, akti o tem so ostali v policijskem arhivu in Bony je prišel na nepojasnen način do njih. S stalnimi grožnjami, da bo te akte objavil, je potem iz nje več neigo deset let izsiljeval znatne vsote. Z Bonyjem stoje pred sodniki še štirje drugi nameščenci pariške policije.
Bruselj dobi najvišji nebotičnik v Evropi
V belgijski prestolnici so te dni polož'li temelj ш nebotičnik, ki bo po vsej priliki najvišja zgradba svoje vrste v Evropi. Nebotičnik bo visok 130 m. Zgradili ga bodo v ameriškem slogu.
registrirnimi baloni še daleč ne segajo v
višino km nad zemljo-
A prav tako mora vsak priznati, da so tudi domneve prof. Appletona o ognjenem obroču okrog zemlje za sedaj samo domneve, ki jih mora znanost še natančno preiskati. Ce so pa količkaj resnične, tedaj se mora človeštvo pač odpovedati svoji stari sanji 0 Poletih v svetovni prostor in o brezžičnih zvezah s eosednimi planeti. Nobena raketa, noben k.ovinski izstre. lek bi ne bil sposoben, da bi prodrl do tega ognjenegaobroča, ne da bi se v trenutku razletel v same atome, in vsak 'Ikarus, ki bi ga koprnenje gna\p proti daljnim zvezdam, bi si moral tu ožgati peruti....
Ras Guksa in ženske
Dopisnik United Press poroča iz As mere:
Ras Guksa. ki je prestopil na italijansko stran z geslom, da ga je pripravila do te odločitve nien-ova vdanost evropski civilizaciji, je obiskal v ponedljek Asmaro. Naletel «em nanj v naivečii briwiici. kamor je prišel zaradi nakupov. Nakupil i-e oqr^m-no množino dišav in pršil nr'Vov. katere bi rad poklonil svojim damam, kadar bo slavnostno "korp-l^l v Wo prestolnico Makale. 7-a rrtoSki svet. V kani obdq.rovaiti. na je nabral niz brivskih aparatov in bri'tv;'\
Pri vstopu v frizerska s^on se ie bliščala na r asovem zaoesthi k^asm zWa pestna ura .ki ei io ie kupil v Astniri. Ras nosi огрпр-raUko uniformo in ob stran? pi-5toln v žepu iz топ'а. Na vseh	r>o-
Hod'h ста япгртгИio njegovi pr?tW',:t-i "tali ianski de+etrtiv k? n^erwve v^aVornnT orr»vrtr;4 7 raBf>m. Po Von?r>,ri:b nat-upib r frirerskPTn salonu s-e io ras odstranil, v avtomobil fn c-o polfal пл rr-vo^od \T:o. gov wb io pričal. гЦ mu ta izlet v civilizacijo popolnoma pri та.
Drobil iz Abmnile
General de Bono je proglasil Aduo in okolico za italijansko ozemlje v imenu italijanskega kralja.
Italijanska vojska v Ogadenu pod vodstvom gen. Grazianiia ima zdaj proii seti 160 Hsoč. mož broječo abesinsko armado.
Med abes.nskiimi častniki igra velikansko vlogo holandeki polkovnik Sevriank.
Dosedanje izgube Abesincev cenijo na 10.000 mož.
V	glavnem stanu rasa Deste razvijala veliko aktivnost bivši nemški častnik generalnega štaba v. Löven in turški vojaški strokovnjak Džavid paša. Glavni stan abesinski vojske je v Tomzu.
Atu Ambaj, polkovnik v vojski generala Nasibnja. ki poveljuje jugovzhodni armadi, je prinesel v Hara-r sto funtov težko plinsko bombo italijanskega izvora, ki ni eksplodirala pri padcu na zemljo. Bombo so razstavili v vladnem poslopju v Hararju.
V	ponedeljek se je prvič od izbruha vojne pn bliž?,l Addis Abebi sovražni letalec. Letalo je prele'elo kraje Erer. Gota in Dire-dawo. a m' metalo bnmb. temveč je delal letalec očividno samo posnetke krajev, nad katerimi je bil.
Grižljaj pečenke
Neki poročevalec javlja s severne fronte v Abesiniji:
Vsi znaki kažejo, da je zavzetje Ma.kaleia le še vpraašnje dni. Toda treba si je spričo tega zastaviti še drugo vprašanje, namreč: ali pomeni okupao ja glavnega mesta vzhodnega Tigreja tudi obvladanje vsega ozemlja okrog Makaleja? Pomisliti velja, da je mogoče do tega kraja prodreti le peš, z mezigi, mogoče tudi z lahkimi tanki.
Pozabiti se ne sme, da provinca Tigre, čeprav je zasedena po okupacijski vojski, ne pomeni nič za evropsko armado, ker ji sama ničesar ne nudi. Vse. kar vijaki potrebujejo. je treba tja pripeljati, oziroma prinesti. S banki si je 'ioer mogoče pomagat1, končno pa je tudi za ta vozila potreben bencin .ki ga je treba dova/ati. Akcijski radij tankov :e torej prav tako omejen.
Skok z juga proti Addis Abebi bo precej težaven. Na ozemlju se križajo verige gora s skoro neprehodnimi kan'oni, kakršne ima le še Severna Amerika.' Skozi te kr?ie držijo samo kozje steze, po katerih se da le korakoma napredovati'. 0 dosedanji o-Vu-zacii'i. ie obiskal v nonedliek Asmano. Na-sto It al iip ni o^ščinnlli grižljaj, do pospravljanja cele pečenke pa je še daleč
Na tigreškem hribovju
General de Bono gleda s tigreških hribov na še nezavojevano ozemlje Abesinije
Iz abesinske prestolnice
Haile Selassi in cesarska tarča — S temnim blagom prevlečene čelade - Spopad med divjimi vojščaki pri
Addis Abebi
Dopisnik Internacional News Service, Karnl Wiegand poroča iz Addis Abebe:
Cesar Haile Seiassie, ki je znan kot nedosegljiv strelec, je te dni v okolici prestolnice osebno preizkuša! strojnice in topove. Na strelišče ga je t-premljal majhen šab najožjih sodelavcev. Najprej je iztre-lil kroglo iz majhnega gorskega topa, potem je preizkušal nrt^aljeze. Streljal je pri tem vedno v tarčo, ki je imela v srcu zapisano njegovo ime v amharščini.
Italijanski letalci so obmetavali z bombami mesto Alagi pri Makaleju. Alagi je kraj. kjer so si italijanski in abesmski vojaki že 1. 1896. stali nasproti mož proti možu. Ta pokrajina je precej močvirnata, zato se rr>-oge bombe niso razpočile. Zarile so se pa globoko v zemljo.
Panika med abesin-kim prebivalstvom abesinski cesaT v začetku močno potrt, ponehala in abesinska vojska porabi zdaj vsako priliko, da spreime sovražne letalce s svinčenkami iz pušk Praksa kaže, da dosegajo italijanski bembarderji razmeroma maihne učinke.
'Abesinski cesar je zaradi varnost; odredil, da ne sme odslej nositi noben abesinski vojak tropske čelade. Čelade, ki so bele barve, so namreč pomagale letalcem rekognoscirat; teren in uqotavliati navzočnost vojske. Zato je izšlo povelje, ki ukazuje, da morajo vsi vojaki prevleči čelade s temnim blagom. Blagodejni učinki tega ukrepa se že kažejo: abesinska zbirališča čet so postala iz zraka nevidna.
Zaradi odpadništva rasa Gukse je bil abesinski cesar v začetku močno potrt pozneje pa se je pomiril. Ugotoviti je treba da ta ras ni imel prav nobenega vojaškega pomena, zato ne predstavlja njegov odpad tudi nobene voiaške izgube za abesinsko vojsko. Abesinsko voiaško sodišče je obsodilo rasa zaradi izdaje in contumaciam na smrt.
V zadnjem tednu je korakalo st-ozi Addis Abebo ogromno število dvjaških vnj-ščakov. ki niso še nikoli videl; belega človeka. Ti diviaki so v .«b^sinski prestolniri ponovno nadlegovali belokožce in treba je
Novo zlato v Avstraliji
Te dni je prispela v Melbourne skupina iskalcev zlata z velikimi množinami dragocene kovine. Možje so povedali, da so odkrili legendarno ležišče zlata, ki ga iščejo že trideset let in je znano pod imenom »avstralski Eldorado« in niso doslej vedeli, kje prav za prav leži. To ozemlje je, kakor poročajo sedaj, ob zapadni avstralski obali, kjer moli iz morja 12 milj dolga koralna čer. Šest milj od čeri so iskalci odkrili človeški okostnjak, o katerem menijo, da gre za ostanke prvotnega »dkritelja zlatega polja, nekega Lasseterja, ki je tu umrl, ne da bi svoje odkritje sporočil ljudem.
bilo precej truda, da so jih prepričali, da na vsak belec njihov sovražnik. Fotoreporter ji in vojni poročevalci so se jih moral; otepati s pomočjo lokalnih oblasti. Velikanski hrup so povzročili ti divjaki v Addis Abebi s svojimi kamelami in mezgi, ker sc te živali silno boje avtomobilov, katerih niso menda srečale še nikdar v svojem življenju. Neko noč so se ti divjaki v svojem taborišču spopadi; z b-odili. meči in sulicami. Prava sreča je bila da jih niso pred odhodom na bojišče oborožil; z modernimi puškami, kajti če bi bilo tako, bi doživelo predmestje abesinske prestolice krvavo klanje. Se primitivno orožje je napravilo težke rane: z bojišča so odnesli petdeset hudo ranjenih in mrtvih mož, ki so se spopadli na življenje in smrt. Iz teg,a si lahko vsakdo predstavlja, kakšna je bojevitost teh vojščakov in kakšen bo konec vsakogar, ki se jim bo skušal postaviti po robu.
ANEKDOTA
Ko so avstrijske oblasti 1. 1914. zaprle politika dr. Kramafa, se je ta ob svoji aretaciji obrnil k varnostnim organom z vprašanjem. kam ga bodo peljali.
»V garnizijski zapor na Hradčanih«, se je glasil odgovor.
»Ojej, to mi pa nikakor ni všeč«, je dejal dr. Kramar.
»Gospod doktor, se boste morali pač nekoliko pomiriti z dejstvom, da romate v zapor«.
>To že, to že«, je zagotavljal politik, »samo to mi ni všeč, ker se bom tam sestal s KlofačenK.
VSAK DAN ENA
"».-'J*
»Kaj ti moram povedati, Janez me je zapustil. ..«
>Nu, potem si vsaj nareži čebule, da ti bodo vrele solze iz oči, kajti zdaj tuliš brez njih—«	(»Tiidens Tegn«)
Začetek z mečem, nadaljevanje z uskostvom
Na levi: Guksa prehaja v spremstvu svoje straže na italijansko stran — Na desni: General de Bono sprejema poklonitev novih zavezn ikov
Kulturni pregled
Francoska pisma o Evropi
Maurice Martin du Gard je vodilni i Tad priznava, da se Versailles v tem pri-uredmak enega najehtnejeih francoskih meni ni zmotil. »Češki duh. ki je odločno tednikov « — »Les Nouvelles Litte-r a i г e s «. List odlikuje danes tako redka zmernost in mirna objektivnost med rez-
paljenimi skrajnostmi, ki so pričele vrtdn-čiti tudi literaturo. Njegovega prijetnega ognjišča, na katerem ne sveti samo plamen misli, marveč se tudi širi toplota najboljše francoske tradicije se oklepa vrla četa izbranih sodelavcev. Med njimi nahajaš predstavitelje raznih struj: Claudela in Juiliena Bendo, Duhamela in Mauroisja. »Les NouveHes LittČTaires« so hiša z dobrimi, starimi nravi, kjer ei ljudje še priznavajo pravico do osebnih nazorov in različnih okusov Valjar modnega fanatizma, ki hoče v imenu kakršnegakoli kupa (kolektiva) vse izenačiti in izpremeniti svobodno izmenjavo misli v diktaturo zaukazanega mišljenja, še ni šel preko stolpcev tega prikupnega glas'la vernikov svobodne in človečanske kulture.
Nedvomno je značaj pariških književnih Novic v zvezi z osebnostjo njihovega direktorja Mauricea Martina du Garda. J с znan kritik (med drugim je spisal kritično biografijo Henria Bremonda in izdal zbirke literarnih esejev »V č r i t e s du moment«, » M o r a 1 i t č s liberales« daljg zbirko drrmatskih esejev » S o i т e e s de Paris« itd.) Je pa tudi neumoren potovalec, ki je obredel skoraj vso Evropo (izvzemši Rusijo in Veliko Britanijo) in še dobršen kos ostalega sveta tja do Ma-dagarskarja. (Prim. njegove knjige: »Courier d' Afrique«, »Terres divines«, »Le Voyage de Mada-g a s с a r «). V pravkar izišli knjigi » U n F ran ga is en Europe« nam podaja na 384 straneh osmerke pričevanja o svojih opazovanjih in izkušnjah na desetletnem »odkrivanju« Evrope, izsledke ankete, ki jo jc izvede] v »stari Evropi in v Evropi vensajski ter svojo logično sanjarijo o Evropi, ki se šele gradi«.
Vrsto du Gardovih potopisov otvarja članek »Alerte aux blancs!«, spisan kot epilog potovanju na vzhod, v dežele barv-nopoltrih ljudstev in obenem kot uvod v današnje probleme Evrope. Evropski položaj v svetu je čedalje bolj majav in civilizacijsko poslanstvo Evrope postaja vedno bolj dvomljivo, tembolj, ker sama dvomi vanj. V tem stanju so svarila francoskega publicista krik onih, k; vidijo, kam se na-gihlje ladja, in ž njo usoda vseh narodov na nji, prav vseh, pa najsi se še tolikanj mrzijo med seboj. Preko naših evropskih prepirov padajo sence vetajajočih in pretečih ljudstev Aziije in Afrike: vedno bolj se bliža doba, ko bo šlo za usodo vse naše celine. V tem položaju zapada dobiva pisec tem večjo vero v civilizacijsko poslanstvo Francije. Toda ob rob bi lahko postavila vprašaj: Ali imajo Francozi tudi še danes enotno civilizacijsko idejo?!
V nadaljnjih potopisnih esejih opisuje Al. Martin du Gard Mussolinijev Rim, demokratično Frago. Nemöijo tik pr«d hitlerjevskim reftmom. Švedsko kot svetel vzor skandinavskega tipa zapadnjaške kulture, Španijo, Varšavo. Ženevo, Belgijo in Portugalsko. Vmes sta interviewa z belgijskim kraljem Leopoldom III. in portugalskim prezidentom Salazarjcm. V razgovoru z ducejem in na sprehodih po Rimu se dotika sodobnih svetovropolitičnih vprašanj. Ni doba, ki bi ga, kakor nekoč Stendhala, zanimale razvaline v večnem mestu ali zagonetni pogledi rimskih iepo-tic. Tudi književniki so vrženi v vrtinec velikih časovnih problemov: tudi njihovi možgani vročično iščejo razplet usodnih vprašanj. Nemara je pa vendarle nekoliko prispevala poletna spari na v večnem mestu, četudi Maurice Martin du Gard opaža pred Beneško palačo tam blodeče strahove panslavizma, ki vidi »Moskvo ob Jadranu«.
Lepe in tople strani je pisec odmeril Pragi in Češkoslovaški. Umljivo je, da kot francoski lit©rat najprej hodi po sledovih velikih Franoozov, ki »o jih naključja ali dolžnosti zanesla v očarljivo mesto ob Vita vi: ponos francoskih racionalistov, filozof Descartes se je boril kot najemni vojak na Beli gori — proti Čehom, ne zavedajoč se, kakšne brezumnosti se udeležuje; po starih praških ulicah jc blodil Chateaubriand, Pau] Claudel je vzhičeno opeval praške cerkve in tudi v poeziji enega izmed najmodernejših francoskih pesnikov, G. Apolinaiera, ki je bil sicer po rodu Poljak, se zrcalijo praške lepote. Čehi vzbujajo občudovanje du Garda in
kritičen in vendar spravljiv, jc danes odličen prečiščevalec modernega sveta«: poklon, ki ni niti malo pretiran. V poglavjih »Republika profesorjev« m »Prezidentova filozofija« navaja M Martin du Gard razgovor z ministrom Benešem in zgoščeno prikazuje filozofijo T G. Masaryka
Obsežne slika Nemčije tik pred nastopom hitlerjevskege režima je danes že v tem ali onem zgodovinsko dokumentarni, vsekako pa še vedno zanimiva. V »Lettres du Nord« (Pismih e severa) se pisec zopet srečuje s senco velikega Descartesa in opisuje njegovo usodo na dvoru švedske kraljice Kristine in emrt v tem severnem svetu, kjer je pisec divnih meditacij o človeških strasteh prezebal telesno in duševno. V ostalem pa je du Gardova slika današnje Švedske živa m vabljiva; skandinavske dežele so ostale tudi v zmedah sedanje dobe. svet zdrave in vedre omike, kakor jih je že pred vojno prikazal Gugliel-mo Ferrero v svoji knjigi o mlad} Evropi. Španci in Poljaki najdejo v du Gardovih pričevanjih marsikaj zanimivega, z naslado bodo listali. Belgijci po straneh 165—224. Flamsko vprašanje je tega vzhičenega Francoza vzpodbudilo k natančnejšemu proučevanju, ki pa kaže, da nima vzlic vsej objektivnosti pravega merila za jezikovne probleme majhnih narodnih edinic. V pismu iz ženeve se bavi z osebnostjo Hen-rija IV., ki jc bil nekak predhodnik Wilso-nov v organiziranju miroljubne institucije Društva narodov. »Portugalske pisma« nas seznanjajo z eno na-'manj znanih evropskih dežeL ki pa lahko še marsikaj pove Evropcu in katere sedanji procvit priča o njeni nezlomljivi življenjski sili.
Maurice Martin du Gard ni v svoji knjigi strnil izsledkov svoje »ankete«: zbral je samo^ gradivo in pokazal, kako narodi žive, izpričal obsežno različnost evropske civilizacije v okviru njene zgodovinske skupnosti in skupne usode v sedanjosti in bližnji bodočnosti. Ob njegovih pismih iz tujine se spominjamo odličnih esejev Jo-vana Dučiča, кј je v Rimu. v Ženevi, v Madridu, v Afenah, na Jonskih otokih opazoval in sanjaril o velikih vprašanjih
■» P vČ4« v? ~->topisn! t... j — . ..... -- mnogo polnejši, — v primen i njimi je du Gard le vzoren reporter, — toda na njih leži blagi mir normalnih časov. Zato pa je du Gardova knjaga vsa današnja, vsa prežeta z nemirom in strahom sedanjosti.
Zapiski
Uspehi Ada Dariana v Hannovru. Naš
rojak, znani pevec Ado Darian je z novo sezono nastopil angažman v Mellinijevein gledališču v Hannovru. 2e s prvo vlogo si je osvojil tamošnje občinstvo in kritiko. Nastopil je obenem z Margito Suchv v >Grofu Luksemburškem«. Kritik lista »Hannoverscher Anzeiger« je ob tej priliki poročal, da Darian v vsakem pogledu ustreza zahtevam te vloge in pristavil: »2e dolgo nismo videli umetnostno tako brezhibne, visokovredne dvojice na deskah Mellinije-vega gledališča«. Darianova partnerica je bila več ko deset let partnerica R. Tauberja in je veljala v zadnjem času za prvo operetno pevko Berlina. Dosedanji uspehi so odprli g. Darianu pot tudi v hannoverski radio, kjer je prejšnji teden absolviral svoj prvi koncert.
Slovenske narodoslovne študije. Glasbena Matica v Ljubljani je lani ustanovila Folklorni institut, ki smo ga že dolgo potrebovali in ki omogoča temeljitejše znanstveno proučevanje našega melodičnega blaga Pravkar je izšla prva publikacija tega instituta: »Tri obredja iz Zilje«, spis insti-tutovega voditelja Franceta Maroita. Je prvi zvezek zbirke »Slovenske narodoslovne študije«, ki bo obravnavala zanimivo in večidel še neobdelano narodopisno snov. v kolikor je združena z narodno glasbo. Obredni prizori z Zilje so najstarejše slovenske obredne ostaline, ki so se ohranile in ki prikazujejo, kakor pravi pisec v uvodu, v največji meri mistični značaj našega preprostega človeka. Študijo Fr. Marolta to lahko presodila in ocenila strokovna kritika; vsekako je to eden največjih in najpomembnejših poizkusov, da se deskriptivno, vendar pa na strogi znanstveni osnovi pokaže slovenska narodna obredna glasba. Koroško dialektično besedilo je reproduci-rano po glasoslovnih načelih prol. dr. Ramovša in podaja vse odtenke krajevne vokalizacije. V besedilu so tudi notni primeri nekaterih napevov. Orientacijska to pografska karta Zilje in fotocrafične slike izpopolnjujejo obdelano snov. Želeti bi bilo, da bi Glasbena Matica vztrajno nadaljevala izdajanje zasnovane zbirke ^Slovenske narodoslovne študije«.
Draginja na Goriškem, Tržaškem in v Istri
Poročali 62Do že, da je režim postavil vse cene najnujnejšim življenskim potreb ščinam pod strogo kontrolo pokrajinskih organov fašistične stranke, ki so dolžni med drugim, mesec za mesecem objaviti Poeebne cenike, po katerih mora vsak trgovec na drobno prodajati svoje blago, če noče, da mu bodo za nekaj dni zaprli lokal ald ga še huje kaznovali. Prvotno je imelo uradno določevanje cen namen zagotoviti delavskim in uradniškim slojem neki življenjski minimum. Kontrola nad cenami življenjskih potrebščin je bila uvedena o priliki Znižanja plač državnim nameščencem spričo katerega so padli tudi prejemki ostalega uradništva in delav. stva. Takrat je ^oo proglašeno znano geslo 4 : 1, ki naj bi bilo pomenilo, da se morajo glede na razmerje med tedanjo in predvojno vrednostjo lire v tem razmerju ustaliti tudi dphodki delavstva in nameščenstva ter cene najpotrebnejših živil.
V poslednjem času pa se je moralo to raramerje tuidi v teoriji opustiti spričo za-plettjajev v vzhodni Afriki. Cene blaga v podrobni razprodaji so marale spričo vedno višjih cen na debelo poskočiti, ker bi se drugače onemogočilo vsako trgovsko poslovanje, saj sp se trgovci na drobno zaradi nastalih razmer v veliki
večini že docela proletarizirah.
V	ilustracijo nastalega položaja objavljamo dva uradna cenika življenekih potrebščin, ki ju je objavil intersindikalni odbor za goriško pokrajino 18. julija in 15. oktobra ti. V naslednjem seznamu sq cene, ki so stopile v veljavo 18. julija, navedene v oklepajih: Polenovka. ki je dnevno na jedilnem listu najširših slojev. 4.80 lir za kg (3.40), surovo maslp 9.80 (8.80), brazilska kava najslabše vrste 28.50 (2€), fižol, koks 2.10 (0.90), pšenična mo. ka št. 0 1.60 (1.Ы), št. 1 1.55 (1.50), koruzna moka 1.10 (0J90), sir 6 odnosno 8.50 (5.60, 7.20), slanima, visoka 7.20 (6.50), nizka 6.50 (6), mleko 0.80 (0.60), rafinira-no olje 6.60 (6.20), olivno olje 6 (5.60), testenine najslabše vnste 1.95 (1.90), riž najslabše vrste 1.46 (1.40), sladkor 6.05 odmosno €.20 (6.05, 6.20), domača mast 7.10 (5.90) lir za kg, oglje, ki se splošno rabi kot kurivo, Po 35 lir za sto kg. Cene kruha in mesa 6e v splošnem niso spremenile.
Te dni je bil objavljen tudi cenik nekaterih vrst blaga v trgovini na debelo. Tako ее predaja pšenična moka št. 0 po 152 lir za 100 kg, št 1 po 147, št 2 po 142, koruzna moka po lOOlir.
V	približno enaki meri &o narasle cene tudi v tržaški, pulski in reški pokrajini.
Drobne novice
Pred goriškim sodiščem se je v torek vršil proces proti političnemu tajniku ko-menske fašistične organizacije 31 letnemu lekarnarju dr. Gastonu Obizziju. Bil je obtožen, da je protizakonito izvrševal zdravniški poklic in obiskal ter zdravil več bolnikov v raznih krajih komenske občine. Sodišču so ga prijavili karabinjerji na ovadbo komenskega pretorja dr. Spiznuo-ca- Med razpravo je bilo zaslišanih več prič, kot glavna razbremenilna priča pa poveljnik goriške legije fašistične milice Bidoli, ki je izjavil, da je ugotovil, da hu-
zaradi tega napram njemu kot fašističnemu oficirju in političnemu tajniku tudi ni izdal nikakih disciplinarnih odredb. Obizzi je bil oproščen z ugotovitvijo, da prestopita ni izvršil.
Zaradi bega čez mejo. Karabinjerji so prijavili goriškemu sodišču 231etnega Josipa Velikonjo iz Gorice, ker je brez pot nega lista odšel čez mejo.
V Gorici je bila izdana v okviru akcije proti draginji odredba, da morajo imeli trgovci na drobno v svojih prodajalnah na prodaj vse blago, ki ga navaja uradni cenik. Če jim v prodaja lnici zmanjka blaga slabše vrste, morajo kupcu prodati boljše blago
soglašajo: najboljše je
RIVIERA
terpentinovo milo
Tudi na Reki so fašistični prvaki v smislu navodil iz Rima napovedali borbo proti navijalcem cen. V ponedeljek se je sestal direktorij pokrajinske zveze, ki je razpravljal o cenah življenjskih potrebščin Ugotovil je. da je v javnih in trgovskih skladiščih dovolj živeža in drugega potrebnega blaga. Zaradi tega je sklenil preprečiti vsak poskus, da bi se živila iz Ipe-kulacijskih razlogov podražila.
Promet v tržaški luki. Meseca septembra je znašal po podatkih pokrajinskega gospodarsko - korporacijskega sveta tovorni pomorski promet v tržaški luki 178.769 ton blaga, septembra 1. 1934. pa 219.879 ton. Izvoz iz luke ie bil napram lanskemu septembru skoraj za 16.000 ton večji, zato pa je padel uvoz za celih 57.000 ton. V prvih 9 mesecih tega leta pa je znašal to%orni promet po morju 1,777.830 ton blaga in je še zmerom presegel lanskega za dobrih 5000 ton. Očividno pa se bo do kon ca t. 1. še toliko zmanjšal, da bo precej zaostal za lanskim.
Novi poslovni urniki so bili določeni za vse vrste trgovine in prodajalne v Istri. Trgovine bodo "odslej odprte povprečno 8 do 15 ur na dan. Urnik določa za vse leto tudi časovne omejitve obratov ob nedeljah in praznikih.
Za socialno akcijo v Istri je vodja fašistične stranke dovolil izreden prispevek v znesku 50.000 lir. »Corriere Istriano«, ki velja za istrsko glasilo stranke, je pospremil to vest s propagandnim člankom.
".«v«,	j	—' — j- —o — - *) ™ -- ~ i ev iioic, mviaju	jjvuuau uv
de obtožbe proti Obizziju ne držijo, pa da | po ceni, ki velja za slabše blago.
RADIO
Izvleček iz programov
Petek. 18. oktobra.
Ljubljana 11: Šolska ura: Moja pot na Lovčen (Marjan Tratar). — 12: Slovenski narodni napevi na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, obvestila. — 13.15: Pojoča žaga, izvaja g. Muser s spremljevanjem Radio orkestra. — 14: Vreme, borza. — 18: Ženska ura. — 18.20: Mlada grla — tu in tam (plošče). — 18.40: O zaščiti upnikov (dr. Voršič). — 19: Cas, vreme, poročile,
spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Ženska volilna pravica (dr. Fini Grossman). — 20: Vodnikov večer: Koncert Radio orkestra, uvodna beseda, pevski koncert »Sloge;:. 21.20: Harmonika in orglice, gg. Stanko in Pišek. — 22: čas, vreme, poročila, spored. 22Д5: Brahms: Ogrski plesi (klavir štiri-ročno) izvajata Seifert in Krašovec Silva.
S0bota 19. oktobra
Ljubljana 12: Plošče — 12.45: Vreme, Poročila. — 13: Cas, obvestila. — 13.15: .Plošče. — 14: Vreme. — 18: Plošče. — 18.20: Otvoritev razstave Franceta Kra-ija, govori dr. Stele. — 18.40: Važna zu-; nanja politična vprašanja (dr Kuhar). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19-50: Prenos iz Prage. — 20.30: Jaka Smodlaka in no-gomet-zv'očna igra — 22: Cais, vreme, poročila, spored. — 22.15: Nekaj okroglih, potem pa zapik (Radio orkester).
Beograd 16.20: Ples. 18-30: plošče. — 20: Srbska narodna glasba. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 12.10: Plošče. _ 17.15: Koncert orkestra — 20: Večer slovanske glasbe. — 21.30: Orkester mandolin in kitar. — 22.15: Narodne pesmi. — Praga 19.50: Slovaške narodne pesani in plesi. — 20.40: Pester program. — 22.15: Plošče. — 22-30: Plesna muzika — Varšava 20: Koncert orkestra in solistov. — 21.30: Zvočna igra. — 23.06: Lahka glasba. — Dunaj 12: Operna glasba. — 17.30: Vojaška go^ba. — 18.15: Pesmi. — 19.25: Opereta na ploščah. — 22.10: Brahmsove klavirske skladbe. — 23.10: Jazz. — Berlin 19: Iz Stuttgarta. — 20.10: Za vsakega nekaj. — 22.30: Zbor, orkeister in s0listi. — München 19.05:' It Stuttgarta. _ 20.10: Mešan program. — 23: Plesni koncert. — Stuttgart 19.15: Plesna glasba. — 20.10: i Zabaven večer. — 24: Komorna glasba. — Rim 17.05: Citraški kvartet — 20.50r Operni večer.
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
H. E. Werner:
26
mr. Thor sten bo če bol!
Regina je hitro stopila k mM iin vzela slušallo v roko. «Tukaj Regina Thorstenova», je rekla z drhtečim glasom. Nato so se ji črte obraza razpustile v truden nasmeh. «Vprašajte gospoda, kako mu je ime!»
Ko je dobila odgovor, je ravnodušno pokimala: «Prosite ga, naj ее potrudi v sobo mojega očeta!»
«Kaj je?» je razburjenjen vprašal Fabricius, ko je spet obesila aiušado.
Malodušno je mahnila z roko: «Nekdo, И bi rad govoril z očetom — neki Buzz. Morda se še spominjate ameriškega poročevalca, ki je snoči sedel z nami za mizo.»
Takoj nato je stopil Lytton E. Buzz v sobo. Pri vratih je obstal in začuden pogledal vse po vrati- «Pardon — hotel sem govoriti z Mr. Thorstenom.»
«Mr. Thorsten je danes opoldne izginil!» je počasi rekel Wessentin.
Prišlec je prestrašen odskočfl: «Ali — saj ni mogoče'»
«Na žalost je res tako, gospod — in razumeli boste, da smo v
prehudih skrbeh in. •.»
«Ne zamerite, da vas prekinem z vprašanjem: ali se vam ne zdi, da bi utegnil biti Mr. Thorsten v rokah ljudi, ki jih je včeraj imenoval svoje nasprotnike?»
«Seveda smo takih misli!» je zatrdil dr. Fabricius.
«Potem prihajam morda o pravem času, da vam pokažem sled, ki vodi v nasprotniški tabor!»
«Regina je tiho vzkliknila: «Moj Bog, če Ы mogli!»
«Vsaj poizkusiti hočem!» je odvrnil poročevalec. «A najprej vas prosim, da mi poveste vse, kar veste o izginjenju Mr. Thorste. na! če bi se to ujemalo z mojim sumom —» Premolknil je sredi stavka. Pogled mu je vprašujoče zletel od Fabriciusa k Wessen tinu.
In res je bil Thorstenov tajnik tisti, ki je izpregovoril. Kar moči kratko je poročal o dopoldanskih dogodkih in omenil tudi svoje bivanje na policijskem predsedstvu.
Buzz si je med tem vneto zapisoval- Ko je Wessentin umolknil, je rekel, kakor da bi hoted zadobiti gotovost: «Torej — Heintze je bilo ime komisarju, ki ste imeli opravka z njim?»
Oni je molče pokimal.
«Prav! — Potem še nekaj: ali mi lahko vsaj približno opišete moža, ki je vzel Mr. Thorstena v svoj voz?»
Wessentin je skomignil z rameni. «Vse, kar vam vem povedati, je to, da je imel tisti človek dolg avtomobilski plašč, čigar ovratnik je bil zavihan, tako da mu je zakrival spodnji del obraza. Razen tega je imel avtomobilske naočnike z zelenimi stekli»
«Zelene naočnike — hm!» Buzz je zamišljeno pokimal- «To je vsaj nekaj! — Zdaj mi pa po pravici odgovorite na vprašanje: aH ne bi utegnil biti ugrabitelj tisti doktor Kammler, ki je bil snoči v hotelu?»
«Doktor Kammäer?» Fabricius je razburjen zaklical to ime. «Izključeno je, da bi bil doktor Kammler v kakršnikoli zvezi z zločinom! Ali sklepate morda po tem, ker je imel etefeleničico v žepu?»
«Ne samo po tem!» je mirno odvrnil poročevalec. «A prosim, gospod Wesentin, povejte mi —»
«Kar sem videl, sem vse povedal! Velikost bi res da utegnila biti ista —»
«Dovolite», se je spet oglasi! Fabricius. «Doktor Kammler ima alibi, da si boljšega misliti ne morete! Ob času, ko se je zgodil napad, je bil namreč v upravnem poslopju Kemičnega trusta! Sam sem priča.»
Buzz je ekremžil usta. «To je seveda drugačna reč. Potem Kammler ne more biti storilec. VWjub temu je pa gotovo v zveri z zlo-
i činom!»
«Ali nam ne bi hoteli povedati, na kaj se opira vaš sum?« je I doktor skoraj ogorčeno vzrojil.
«Če že hočete vedeti — Kammler je z Jaffejem v kar najožji zvezi!»
«Kaj pravite!» Wessentin je bil poskočil- Razburjen je zgrabil poročevalca za ramena: «Človek, kako morete to trditi?»
Buzz se je počasi izvil: «Celo dokažem lahko! Dognal sem, da je Kammlerjeva nevesta, H je bila snoči z njim v hotelu, nastavljena pri Jaffeju!» To je rekel čisto mirno. Ali je učinek njegovih besed ni bil zato nič manjši. Počasi je zaprl svojo zapisnico in jo malomarno spravil v žep.
Wessentin je bil prvi, ki je prišel do sape. «Ali je to resnica?» je nejeverno vprašal.
«Da — pač!» je zdajci vzkliknil Fabricius in se prijel za čelo-« Tista gospodična se mi je zdela že snoči čudno znana — in zdaj vem, da sem jo videl, ko sem imel zaradi neke pravde opravka pri Jaffeju! — Da, prav imate, gospod —?» Vpraša joče se je ozrl na poročevalca,
«Buzz — od 'Newyorskega Stara», se je ta slovesno priklonil. «Mislim, da imamo zdaj zanesljivo sled, ki nas morda res privede do cilja. Morda!» je malce zamišljeno dodal.
Četrt ure je trajal njihov nagli posvet, pa je on načrt zasnovan. Fabricius je dobil najlažjo nalogo: naprosili so ga, naj nadaljuje poizvedbe po bolnišnicah in klinikah. Upanje v uspeh je bilo enako ničli, a vendar niso hoteli opustiti ničesar, kar je utegnilo pomagati.
In tako je doktor neutegoma zapustil hotel, da bi se pred vsem še enkrat oglasil na policijskem predsedstvu in dal tam komisarju opis neznanega ugrabitelja. Posebno zeleni avtomobilski naočniki so bili važni! Buzz je vsaj tako trdil.
Poročevalec sam jo je hotel z Wessentinom vred ubrati za Kamm-lerjem, da Ы ga opazoval in našel morebiti kako novo oporo za evojo domnevo. Regina ju je preprosila, da sta jo vzela s seboj-
Gloria Garronova, ki za/njo niso imeli pravega posla, je pa dejala, da ima opravka v mestu, in takisto kmalu nato odšla iz hotela.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—*
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra«	* _ »«„«.b-i,
odgovor, priložite	> v znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičc5a se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni „Jutra", Ljubljana.
j
Sl4žbodobi
Beseda 1 Oin davek * D<n. zn šifro ali iaiam* ia«lovs J Dio. Naimanjši rnesek 17 Dio.
Prodajalka
poštena in vestna, ki zna male nemščine, dobi mesti takoj Ponudbe pod »Skromna« na podružnico Jutra. Jesenice.
35184-1
Hišnico
oziroma hišnika iščem za »Vilo Danico« na Bledu. Vsa pojasnila daje med uradnimi urami <r. upravitelj Milan Sterlekar. blagajnik Mestne hranilnice ljubljanske.
23204-1
Raznašalko
obenem pomoč za trgovino, stanujočo pri starših v Ljubljani. sprejmem takoj Naslov v vseh Poslovalnicah Jutra.
33306-1
Plačilno natakarico
mlajšo moč. sprejmem. Naslov v vseh poslov<Uni-cali Jutra.
35X3-1
2 pekovska
raznašalca
s svojim kolesom. sprejmi m takoj. Josip Kovači č. Cerklje pri Kranju.
2Ö3M-1
Pletiljo
na Köperstroj. za rokavice. г večletno prakso, sprejmem takoj v delo. Tovarna pletenin Janko Novak, Radovljica.
33086-1
Delavko
izve-žbano v kvačkanju in drugih ročnih delih, sprejmem takoj. Tovarna pletenin Janko Novak. Ra-dovl ;ica.
33087-1
Natakarica
mlada. pridna. poštena čedne zunanjosti, s kavcijo, dobi takoj službo. Predstaviti se v soboto "!>. t. m. od 0.—-11 ure dopoldne. Naslov v vseh poslov aln i cah Jutra.
33310-1
Vsak. beseda ЗД Dar: davek L) m ia dajanje naslova 5 Din, naimanjši «neselt t? Oin.
Natakarica
mlada, simpatična, priknp-ne zunanjosti, želi preme-niti mesto. Cenj. ponudbe л;ь ogl. odd. Jutra pod šifro »Izurjena«.
33183-2
Šofer
treten in zanesljiv, vešč popravila in zmožen kavcije, išče mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33339-2
Vzgojiteljica
t znanjem nemščine, išče mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrtna-ricac.
33201-3
B-'sedn 1 Din. davek 4 D!n za šifro all daianje naslova 5 Dia Najmanjši znesek 17 Dio
Nemščino
od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja poučuje prof. dr. Svoboda, Tavčarjeva 1. .
23198-4
Beseda 1 Oin. davek J Oin. z» šifro al> dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Borovine
euhe, lepe, zdrave, kupim 2 vagona. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod šifro »Cena«.
23485-7
Beseda 1 Din. davek 3 Oin. '.я šifro ali dajanie naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Hubertus
nepremočljiv 250.- Din, otroški s kapuco 145.- Din. trench-c-oath. impregmiran. samo 420.- Din. pumparce od Din 48,- naprej, dobite pri PR4SKERJU, Sv. Petra ces-ta 14.
31-6
beseda 1 Din. davek 3 По.
šifro ali dajanie oaslova " Din Naimanjši znesek 17 Din.
Kostanj
jedilni lep in zdrav, nudi najceneje Artur Nachbar, Radeč« pri Zid mostu.
23302-33
Suhe gobe
kupuje po najvišji e^ni in vsako množino tvrdka A. Nachbar, Kadeče pri Zid. mostu.
33303-33
		
Щm	шШ.	§Üs
Besedi 1 Din Javek 1 Din. is šifro ali daianie naslova Din Naimanjši znesek 17 Din
Tovorni avto
Chevrolet, zamenjam za luksus avto, največ 4 sedežen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avto«.
20186-10
Beseda 1 Din. davek " Din, za šifro ali dajanje laslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Poravnalni stroj
(Abrichtmaschine) s pripravo za vrtanje, skoro novo, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
231217-29
Beseda 1 Din davek * Din. za šifro ali daianje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Družabnika (со)
iščem za nov izum z sodelovanjem pri izdelavi nove, zdravstvene, prave kave. Ta izum je brezkonku-renčen Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kava«	23154-16
[L
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Trgovska lokala
v Kranju
se odde-sta v najem; eden na glavnem trgu naj|.>ro-metnejša Prešernova cesta priporočljiv za vsako trgovino, drugi v predmestju Kranja lesta aa Golnik, za trgovino г <le ielnimi pridelki nlinskimi izdelki, špecerijo ali lrn <*o obrt. oba rad^ litve po nizki ceni. Pojasnile daj« lastnik Prane Majdič. industrijski mlin Vil — Domžale.
->3876-19
Brivnico
na periferiji Ljubljane, poceni prodam. Eksistenca zasigurana. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bodočnost«.
33312-10
Beseda 1 Din. lavek 3 Г n. zr šifro aH dajanie naslova 5 Oin. Naimanjši znesek 17 Oin.
Kupim hišo
rentabilno, večsta/novanj-sko, v Ljubljani. Ponud.be pod »TOO.OOO« na ogl. odd. Jutra.
33310-20
G. Th. Eotman:
Življenje Jakca Такса

Beseda 1 Dio, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
z vsemi pritiklinami, oddam v bližini Tabora. — Ogled od 10,—2. ure. — 1'ris-ojna ulica 1, vrata 5.
93208-21
Dvosob. stanovanje
lepo. sončno, takoj oddam. Ljubljana VII. Be-ljaška ulica 32.
33307-21
Soboodddr
(»cscUa > Ulit lavek i ыь za šifro ali daianje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Opremljeno sobico
čisto, s popolnoma separi-rejiim vhodom i/z stopnišča, oddani v bLižini magistrata.
33318-23
Boljšo sobo
oddam v bližini učiteljišča. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23200-28
Sostanovalko
dijakinjo iz boljše hiše, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33206-23
Lepo prazno sobo
s kopalnico, oddam 1. novembra. Naelov v vseh poslovalnicah Jutra.
33:99-23
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Dia
Sobo
s strogo separiranim vhodom iščem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Milane	33141-23a
Informacije
V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo:
Agilen, Alice, Boljša družina, Briljant, Banska, Daleč, Družabnik, Dobra moč, Din 450, Dobička-nosno, Delavna. Dcbra restavracija Dober, Dobra vzgojiteljica, Dis-krecija in umetnost. Garancija, Gospodinja. Hitro, Hvaležen, Hiša ali vila. Harmonika, Jesen 35. Izkoriščanje izključeno, J. D. 38. Kavcija, Kože. Klobase, Ljubljana, Lepo. Mlado dekle, Mariborčanka, Moderna oblika, Mirna i® stalna stranka Najraje ob Du-najsiki cesti. Natakarica poštena, Nesrečna. Osamljena, Odkrit značaj, Osi-jek. Prijeten dom. Plačam takoj. Potovanje z lastnim avtomobilom. Pripraven fant, Poštene natakarica, Pol v gotovini. Pogrezljirv. Propagandistka. Prijetna dolžnost. Rentabilno. Redka priložnost. Službe potreben. Sv. Krištof Seim osamljen. Sonja, Strojni tehnik. Sodelovanje, Srečni dom. Sreča in zadovoljstvo. Skladiščnik, Takoj 404. Takoj denar. Tujec. Uredni.k. Upokojenec. Ugodnost. Volčjaka, Venezia, Vel odsoten, Zdrava Savinjčanka. Zo-botehnik. Zmožna kavcije. Zanesljiv 802, Zobo instru-mentarka 500. 33. 1000.
Telefon 2059
Suha drva,
Jrjb premog, r jC karbopakete W ^ dobite pn
I. POGAČNIK
Bohoričeva ul. št. 5
iwmmo
4^'-	- : .i'-.
UČIT KINSKI ZBOR DRŽAVNE TEHNIŠKE SREDNJE ŠOLE V LJUBLJANI, javlja, da je včeraj umrl
prsSsssr Alojzij Sodnik
Odličnemu učitelju in najboljšemu tovarišu ohranimo trajno časten spomin.
V LJUBLJANI, dne 18. oktobra 1935.
Naše gledališče
Drama Začetek ob 20. uri Petek, 18. oktobra Zaprto. Sobota, 19. oktobra. Kralj Edip, Kameniti
gost. Red A. Nedelja, '20. oktobra. Frak ali Od krojačka
do ministra. Izven-Ponedeljek, 21. oktobra. Direktor Čampa.
Opera Začetek ob 20. uri
Petek, 18. t.m.: Zaprto.
Sobota, 19. pktobra. Sveti Anton, veeh za. ljubljenih patron. Izven. Globoko znižane cene od 24 Din navzdol-Nedelja. 20. oktobra. Madame Butt©rfly. lzven_
Ponedeljek. 21. Zaprto.
Drama
Vse prijatelje grških klasikov opozarja, mo na sobotno vprizoritev »Kralja Bdi, pa« v naši drami. Poleg So»pbpklejeve drame ee vprizori še »Kameniti gost« za
red A.	^
Opera
Prva operna predstava po izredna znižanih cenah od 24 Din narvzdiol bo v so-
boto. Vprizorila ee bo izvrstna češka opereta »Sveti A n tßffL, vseh zaljubljenih patron r. Ne glede na to, da je to izvrstna predstava, so cene tako nizke, da je omogočen obisk gledališča pač prav vsakomur. Za par dinarjev že dobite udoben s--dež im вкого 3 ure veselega glasbenega užitka.
šentjakobsko gfHedafiieče Začetek ob 20.15. uri. Soboto. 19. oktobra. s Legionär ji«. Nedelja. 20. oktobra. »Legionarji. ■
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 18. oktobra: Zaprto.
Sobota, 19- oktobra ob 20. »Tartuffe.«
———— MI II'
Najslajša in najboljša
krepilna pijača je
BERMET — VINO,
črnina iz Fruške gore,
Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Karlovci, Fruška gora.
Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil na-š nadvse ljubljeni in predobri soprog, oče, brat. stric in svak, gospod
nameščenec mestnega poglavarstva
previden s tolažili sv. vere.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 19. t. m., ob 5. uri popoldne, iz hiše žalosti, Slomškova ul. št. 17, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 17. oktobra 1935. Globoko žalujoči: Berta roj. Divjak — soproga, Marica poroč. Dolanc, Maks, Božiča — otroci, Dolanc Josip — zet — ter vse ostalo sorodstvo.
Umrl nam je danes, ob pol 12. uri, naš ljubljeni soprog, predobri oče, stari oče, tast, brat in stric, gospod
KARL PESTEVŠEK
nadučitelj v р., odlikovan z redom Sv. Save V. stopinje itd.
po kratki bolezni previden s tolažili sv. vere v 80. letu svoje dobe.
K večnemu počitku ga bomo položili v soboto, 19. t. m. ob 16.15 uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala 21. oktobra ob 6. uri zjutraj v Magdalenski cerkvi.
Maribor, dne 17. oktobra 1935.
Ana Pestevšek — soproga; Kari, policijski svetnik in Ribard srezki šolski nadzornik — sinova; Gusti, Leopoldina — sinahi; Žarko, Tonček, Marjan — vnuki.
Za jugoslovanski patent št. 6912 od 1. oktobra 1929. na: »DUŠILO SUNKOV ZA SAMONABIJALNO OROŽJE, POSEBNO PUŠKE« (»Stossdämpfer für Selbstladewaffen, insbes. Gewehre«) se
iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: ing. MILAN ŠUKLJE, Ljubljana, Beethovnova ulica, 2.
Občinska elektrarna v Titclu potrebuje
30-40 VAGONOV
suhih prvovrstnih bukovih ali hrastovih CEPLJENIH DRV ZA KURJAVO — posekanih leta 1933-34. Reflektanti se naprošajo, da vlože svoje pismene ponudbe in plačilne pogoje najkasneje do 1. novembra t. 1. Drva bi se dostavljala sukcesivno po 5 vagonov mesečno.
OBČINSKA ELEKTRARNA - TITEL.
A žebelj je bil dosti predolg in je na oni strani pogledal skozi steno; da, celo lepo sliko je predrl, prav tam, kjer je imela nos! Sosed je kar podivjal, ko je to opazil!
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja ca konzorcij »Jutra« Adolf Ribnlkar.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in tovarišem tužno vest, da je po dolgi, mučni bolezni in zadet od kapi, gospod
Davorin Krafnčiž,
nadučitelj v pok.
danes, dne 16. oktobra 1935. ob tričetrt na 17. uro v 63. letu svoje dobe umrl.
Pogreb blagopokojnika bo 18. oktobra 1935. ob 16.15 (4.15) na magdalensko pokopališče na Pobrežju.
Maša zadušnica se bo brala v magdalenski cerkvi, dne 19. oktobra ob 7. uri.
Maribor-Ptuj, dne 16. oktobra 1935.
ŽALUJOČI OSTALI.
Zapustil nas je za vedno naš ljubi oče, tast, gospod
STOPAH JOŽE
posestnik, lesni trgovec in gostilničar.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 19. oktobra ob 9. uri iz hiše žalosti.
Oplotnica, dne 17. oktobra 1935.
ŽALUJOČI: Ana — žena; Ljuba, Ludvik, Mira, Joža, Ela, Pepca, Julka, Fanči in Lojzek — otroci, ter ostalo
sorodstvo.
ZAHVALA
Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, brata, zeta, svaka in strica, gospoda
ALOJZIJA LOGEBJÜ
veleposestnika, hotelirja in mesarja
izrekamo vsem, ki so nam stali v najtežjih trenutkih ob strani, svojo naj iskrene jšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo preč. duh. svetniku Gašpariču in preč. g. Žalarju za tolažbo v bolezni, njima kakor tudi ostali duhovščini za spremstvo na zadnji poti, zdravniku g. dr. Arnšku za njegov poseben trud in požrtvovalnost, ki jo je izkazoval pokojniku v dolgotrajni bolezni, ravnateljem in uradništvu TPD, kemične tovarne in steklarne, številnim rudarjem in drugim delavcem stanovskim tovarišem in gasilski četi za spremstvo na zadnji poti, pevskima zboroma za ganljivi žalostinki doma in ob grobu, preč. svetniku Gašpariču za lepe poslovilne in tolažilne besede ob grobu, vsem številnim darovalcem cvetja in vencev ter vsem drugim, ki so nam na kakršenkoli način ob tej bridki izgubi izkazali svoje sočustvovanje.
Vsem skupaj Bog plačaj!
Hrastnik, dne 17. oktobra 1935.
ŽALUJOČI OSTALL
—j
: i v »■'; - > ' X-V-.: .>,:..
i -	' -	. : ■'''■^sJiCZl*
Umrl je danes naš dobri in preljubi j eni
ALOJZ SODNIK
profesor tehn. srednje Sole.
?ogreb se bo vršil v petek, dne 18. t. m. ob 4* »H pop. iz Križevniške ulice štev. 8, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 17* oktobra 193S»
DR. ALMA SODNIK in ostalo sorodstvo.
Za Narodno tiskarno d. d. kot ttekarnarja Franc Jezertek. - Za taeeratm del je odgovoren Aloja Novak. - Vsi i LJubljani