Političen list za slovenski narod.
Po poStl prejeman relJA: Za celo leto predplača 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman vcljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristo^na petit-vrsta: 8 kr., čo se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska triki-at. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rolcopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštva je v Someniški ulici h. št. 2. Izliaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne.

V Ljubljani, v četrtek 10. aprila 1884.
Letnik XII.
Iz Ljubljane, 10. aprila.
Boj Slovanov za svojo narodnost, za svoj jezik vendar-le ni bil brezvspešen; tudi v javnem prometu jel je svoje kali poganjati, in ravno ondi je skeleča rana na telesu našega cesarstva, ki se mora prej ko prej ozdraviti. Tega ne tirja le narodnost sama, temveč vsakdanje življenje, vsakdanja potreba. Severna železnica, ki iz Dunaja po čeho-slovanskih pokrajinah v Galicijo in na rusko mejo drži, spoznala je živo potrebo znanja narodnega jezika v javnem prometu in je svojim uradnikom in služabnikom zaukazala, da se morajo češkega jezika naučiti, ako hočejo še dalje v službi ostati. In tako je prav, tako je pametno ! Že zdrava pamet zahteva, da je uradniku, ki ima s priprostim narodom opraviti, le tedaj možno vspešno službovati, ako drug druzega razumeta. Kjer tega ni, je po eni strani nevolja in zabavljanje, po drugi pa dostikrat škoda, ki bi se bila v nasprotnem slučaji lahko odvrnila. Iz nevolje in zabavljanja pa dostikrat nastane robatost, ki se ravno pri železnič-nem osobji vsled neznanja dotičnega deželnega jezika tolikrat nahaja, ker uradnik ali služabnik ne ve, da je on ondi zaradi strank, ne pa stranke zaradi njega, da se mora on toraj potruditi za pridobitev narodnega jezika in nikakor ne more od strank zahtevati, da bi se one njemu na ljubo njegovega, strankam v tem slučaji čisto tujega jezika učile. To ne gre in severna železnica je v tem smislu storila med vsemi drugimi prvi odločni korak, da strogo zahteva popolno znanje češčine od svojega osobja. Kako pa je pri nas? Južna sicer tudi na to gleda, da v slovenske kraje pošilja uradnike, ki vsaj pravijo, da so slovenščine ali pa kakega druzega slovanskega jezika zmožni, izprašala pa ona v tem smislu, kakor jih ona za svoje ogerske proge izpra-šuje ustmeno in pismeno, do sedaj še ni nobenega! Zato se pa dostikrat zgodi, da imamo železniške uradnike po postajah, kterim je naš jezik le malo bolje znan, kakor pa našemu kmetu kitajščina, in ti potem nad našimi kmeti reže, kakor podna vrata, ki še niso nikdar olja videle, med tem ko naši domači uradniki po nemških in laških postajah službovati morajo.
Posebno načelnike slovenskih postaj lahko na prste pošteješ, ki bi bili slovenščine zmožni v govoru in pisavi od Trsta pa do Maribora in od Celovca pa zopet do Maribora in prsti ti bodo še ostajali; če tudi imamo zadosti domačinov, ki že po svojih 12 do 14 let službujejo in so vseskozi sinovi nove šole, kar se znanja našega jezika tiče. Zakaj niso ti ljudje načelniki postaj na domači zemlji? Zato, ker jih nihče ne zahteva. Vodstvo južne železnice se je izrazilo na neko vprašanje glede načelnikov po slovenskih postajah, da jih jo ona takaj pripravljena nastaviti, kadar jih bo narod zahteval! Dokler je pa narod vsaj na videz s temi zadovoljen, se tudi vodstvu ne zdi potrebno starih z novimi zamenjevati. Kaj pa je pri Eudoifovi? Ondi, ako se ne motim je pa še posebna zasluga za uradnika, ako ne zna slovenščine. Kaj ko bi naši poslanci v tem smislu na Dunaji za pravo žilico potipali? Škode in zamere ne bilo bi nobene, ker nam železnica domače načelnike tako rekoč skoraj ponuja, le roko nam je treba po njih stegniti in dobili jih bomo. Svoji k svojim mora nam v prvi vrsti geslo biti! Tako delajo drugi narodi, zakaj bi se Slovenci ne ravnali po njih?! Kaj bi
rekel Nemec, ko bi mu dali uradnika ali načelnika, ki bi ne znal kar nič nemškega? Kaj so storili Ma-djari z vsemi tistimi, kojim je bila glava za madjar-ščino preokorna? Zakaj mora ravno Slovenec v javnem prometu pokoro delati za druge? Pomagajmo si sami in pomagal nam bo Bog. Ne mislim nikake silovitosti, temveč jasno in odločno besedo od strani slovenskih poslancev na pravem mestu in stvar bo v redu.
Govor poslanca Greiiteija
v državnem zboru 18. marca o liberalizmu in njegovih nasledkih, o lanskih Dunajskih škandalih na univerzi in o šolstvu na Tirolih.
(Dalje.)
Da, gospoda moja, oni drugi to pojedinstvenenje nadaljujejo, rekoč: Vi ste vse pojedinstvenili,■ da velikaši polagoma po naravni postavi pritlikovce po-goltujejo; mi se bomo pa za korak dalje podali in bomo pojedinstvenili vaše rumenjake po blagajni-cah, kjer oni tako mirno drug poleg druzega čep^ in se morajo tudi pojedinstveniti. (Veselost na desni.) To so načela v daljših svojih posledicah. Mišljenje razlagajo vsi tisti, ki neumrljivost duše predrzno zanikajo za fosforescenje možganov, kar sem enkrat že omenil. Ni še davno, ko sem takošno knjižurico čital, ktera z modrostjo te vrste ljudi pita, in si tudi svoje posledice dela.
Zahteva se omika, omika, splošna omika; za to šole preko šol. Socijaldemokrat pa pravi: „Prav je tako! Omika mora biti! Strinjam se!"
Od kod pa je spoznanje? Spoznanje prihaja od fosforja v možganih. Od kod pride pa fosfor? No, ta pride očividno iz želodca vsled spremina snovi. A, pravi, sedaj se mi je zabliskalo, od kod se ljudje, ki dobro jedo in pijo, k razumništvu prištevajo. (Živahna veselost.) Ako ne potrebujemo več, kakor le samega fosforja, in če je to mišljenje in če ni neumrjoče duše, potem pa ostanimo dosledni ter se vsedajmo za mizo bogataša in on nam mora pustiti z njim zajemati; v bodočnosti nam toraj ne bo treba šolskih nadzornikov, treba pa nam bo namiznih nadzornikov. (Veselost na desni.)
Ali taka doslednost, rekli boste, je od sile, vleče se na strašansko. Da, profesorja, ki tako tvarinarsko učenost predava, pustimo na njegovi stolici, plačujemo mu v imenu proste vede še večjo plačo; tistega, ki tak nauk dosledno izvršuje, pa zapiramo. (Prav res! na desni in veselost na levici.)
Vsaka zmota, gospoda moja, se sama zavrača, ako jo zasledujemo v njenih posledicah, in sedaj le je čas tukaj, ko bode gospod, ki tako trdno na svojem prestolu sedi, računal, ali so taka načela prava ali napačna.
Taki nauki so se ravno predavali — in jaz sam sem jih pred 20 leti praktično skusil. Švedski mo-droslovec Curtesius je to misel, ker se mu je pre-sublimna zdela, praktično izpeljal. Podal se je se svojimi v levov brlog, kjer je avtoriteto na kosce raztrgal. To je glavni modroslovec naprednjaške liberalne stranke. Cogito, ergo sum, kakor si mislim samega sebe, kakor si mislim Boga, družbo, in kakor si mislim državo, taka mora biti in če ni taka, mora se predrugačiti; vse drugo mora po tej postavi umreti in če nimamo take postave, napravimo si jo!
Tako so prišli, ker konečno nekaka avtoriteta vendar le mora biti, do Hegelna in ta je rekel: Starega Boga kristjanov ste zdelali, novega včlove-čenja in novega odrešenja bo potreba in mož je učil: Država je tvoj Bog, in parlament je njegov prerok. (Živahna veselost.) Od tod, gospoda moja, tolika strogost in drakonska brezobzirnost, s ktero se postave tega novega Boga izvršujejo, se ve da, če je država Bog, mora nezmotljiva biti. Kaj bi bil pač papež in njegova nezmotljivost proti državi, kakor si jo hberalna stranka misli!
Tu imamo prostost vede, toda zapaziti si je treba, da nikogar ne puste k podučevanji, kdor ne zna tega najnovejšega veroizpovedanja. To je teorija, nad ktero so sami Hegelnovi učenci, kakor Bruno, Bauer in Feuerbach roke sklenili vskliknivši: „Gorje nam, to je grob vse in vsake prostosti!"
Kaj naj se pa mi iz tega učimo? Ali naj res trdimo, ne da bi stvar bolj natančno preiskali, da je veda in učenost svobodna? Naj bo svobodna! Toda, če je pa zmes strupa, če je pa ona nauk, ki ljudstvu zavdaja in ga ob zadnjo iskrico spoštovanja do avtoritete pripravi, kdo bo potem vstani državo ohraniti, premoženje in življenje braniti, kadar bo prišel delavec in rekel: „V vaših šolah so me učili, da naj v bogatinu ne gledam človeka, temveč da naj ga kakor škodljivo živino pobijem". To vse so posledice!
Zatoraj mora v oziru na blagor svojih podanikov vsako naučno oskrbništvo skrbeti, da se takošna načela ne razširjajo v državnem imenu, kajti ona razdevajo avtoriteto in kedar pade avtoriteta, pade vse!
Obrnil se bom sedaj k drugi točki in stavil praktično vprašanje — kterega se nikari ne vstrašite, gosp6da moja, kajti ozira se na poseben slučaj in se glasi: Kako pa je z avtoritetnimi načeli v srcih Dunajske vseučiliščne mladine po najnovejših sku-šinjah?
Vsi smo z jako velikim obžalovanjem zasledovali dogodke lanskega leta, o kterih se je celo nek profesor sam izrazil, da niso le oskrunili samo jedne stolice, temveč vse. Ker še ni nihče o tem besede sprožil, zdelo se mi je potrebno, ker nameravamo za ravno to univerzo zopet poldrugi milijon privoliti, da stvar nekoHko znižam. (Nemir na levi.) Mene vse drugo nič ne briga, kakor, da se v srcih naraščajoče mladine avtoriteta goji, v srcih tiste mladine, ki ima poklic pozneje v imenu avtoritete zahtevati, da ji bo ljudstvo pokorno. (Dobro! na desni.)
Na 5. marca 1883 napravil se je, kakor Vara znano, Wagnerjev komers. Na tem komersu javila so se mišljenja, ki so avstrijsko čut vsakega Avstrijca globoko žalila.
Takratni rektor Maassen je takoj 8. marca dijake pismeno na to opozoril, da večina za take dogodke nima druzega nego pomilovanje in zaničevanje. Kaj se zgodi? Takoj ob začetku druzega polletja napravili so veliko demonstracijo proti rektorju, ki je hotel vzdržati avstrijsko državno misel in dostojanstvo, ki ga ima „Alma mater", da bi ga ne gazili v blato njeni lastni gojenci! Kakor časniki poročajo — vse imam tukaj le — nastalo je strašansko mijavkanje.
Gospoda moja, kako so se pomilovali ubogi dijaki, ako bi se naj učili češčine in bolj prav bi bili storili, da bi bili segli po češki slovnici, kakor pa da so napravili tisto mijavkanje.
20, junija je Maassen govoril v deželnem zboru,
kjer se je proti nazorom svojih kolegov izrazil, da jo češka učilnica v Favoriten popolnoma postava*, kakor jo pripozna ministerijalni odlok, ter je ša pristavil, da je to edino le njegovo prepričanje, kterega ne zastopa v nobenem tujem imenu. Opozoril je zajedno, da je ena temeljnih jiadnosti nemškega značaja tudi pravičnost!
Takoj na 22. dan junija zbralo se je učeče se mladine jako čbilno v dvorani rektorjevi, da mu napravi zarad njegovega govora v deželnem zboru sovražpo demonstracijo. Poreat Maassen! S temi besedami pozdravili so moža, ki je predstavljal avtoriteto na univerzi, ki je izvrševajoč politično svojo dolžnost svoje mišljenje javno izrazil in ki ni dru-zega branil, kakor to, kar je v svojem srcu za resnico spoznal. (Dobro! dobro! na desni.) In zarad tega pereat Maassen! (Čujte! na desni.) Ker je bil trušč prevelik, prišel je dekan jurid. fakultete in je gospode s pohlevnimi besedami opominjal, naj mirni bodo ter pristavil, da si pač lahko misli, kako jim je pri srcu. (Čujte! na desni.) Je-li to govorjenje učitelja proti razposajenim dijakom? (Desna odobrava.) Ali mislite, gospoda moja, — mnogo let sem se sam pečal z mladino — da je profesor dijakom samo v dušo gledal? Kaj še, dijaki so mu že davno poprej v duši brali in našli: Jaz delam, kar bi i ti sam delal. (Prav dobro! na desni.)
Hrušč traja že celo uro, rektorja pa le še ni, ter se na predlog nekega učenca in contumaciam justificira. (Veselost na desni.) Ta orgija zgodila se je na kraji, ki naj bi bil posvečen učenosti ■in mirnemu uku. Cel dogodek prinesli so časniki jako obširno na 22. oziroma 23. junija. Za 23. dan junija napovedana bila je promovacija 13 doktoran-dov (imenovanje doktorandov za doktorje). Ko rektor vstopi, zagi-omi mu iz gosto natlačene dvorane, kjer naj bi se promovacija vršila, strašanski pereat nasproti in moral je javno promovacijo opustiti, ter dotični obred v mali zaprti sobici izvršiti. (Čujte! čujte! na desni.) Na vsaki doktorski diplomi se pa bere, da se je zgodila pod auspicijami cesarja samega in vendar to ni zadrževalo mladih ljudi, da so vsled zapeljane svoje nemške zavesti slovesni obred pro-movacije na tako sramoten način motili. (Pravo! Tako je! na desni.)
Eedarstvo je rektorju naznanilo, da se je pred vseučiliščem silno veliko dijakov nabralo, in rektor moral je pobegniti kakor kak hudodelnik po tajnem izhodu skozi cerkev, da je odšel osebnemu zasramo-vanju. (Čujte! čujte! na desni.) To je rektor univerze, prosto izvoljeni poglavar vseučilišča in zastopnik državne avtoritete in tako so z njim ravnali! (Čajte! čujte! na desni.)
Ko so dijaki končali, pričeli so profesorji. (Čujte! čujte! na desni.) V adresi na rektorja, ktero je večina tukajšnjih listov prijavila, izrazilo je 63 rednih vseučiliščnih profesorjev (Čujte! čujte! na desni) — sedaj pazite gospoda! (veselost na levi) „da kot učitelji prvega nemškega učnega zavoda v cesarstvu smatrajo za svojo dolžnost priznati, da niso tega mnenja, kakor ga je rektor v svojem govoru izrekel."
Ako bi bili profesorji posamič ali pa skupno kakor državljani svoje mnenje rektorju nasproti izrazili, bi se ne bil nihče nad tem spodtikal, po-služili bi se bili ravno ustavnega prava. Da so pa to storili, kot korporacija, ktera naj, bodisi posamič, bodisi skupno, uganja praktično politiko, za to pa res niso imeli nobene pravice. (Prav res! na desni). In da so tisto adreso res podpisali kot korporacija, sledi iz tega, ker so jo podpisali po redu posamičnih fakultet in po starosti — z dekanom na čelu. (Čujte! na desni). Gospoda moja, s čegavim denarjev zidala se je univerza? (Prav dobro! na desni). Ali mar z milijoni, ki jih je nemško-liberalna in nemčevalna stranka zložila? (Dobro! dobro! na desni). Ali ni tudi mnogo goldinarjev vmes, ki smo jih konservativni Nemci, ki so jih Čehi zložili? (Priznanje in plosk na desni.) In celo tla, na kterih današnja univerza stoji, ali jih ni priboril poljski kralj Sobieski? (Odobravanje na desni).
Kaj pa je potem treba takošne korporativne de-monstacije zarad češke abecedne šole v Favoriten? Ali je mar površje vseučiliščne omike res le toliko visoko, da ga že abecedarji dosegajo? (Odobravanje na desni).
(Dalje prih.)
Revolucija.
I.
Ako človek premisli, da je sedaj v 19. stoletju odrešenja človeštva po Sinu Božjem komaj četrti del kristjanov izmed prebivalcev na vesoljnem svetu, mora pač žalosten postajati. Se huje pa mora človeka srce boleti, ako pomisli razkol pri kristjanih. Sicer radi verjamemo, da živi tostran in unstran velicega morja veliko milijonov ljudi, ki se smejo imenovati kristjane, Jrer so ohranili vero v Kristusa — staro-lute-rani, grški in rimski katoliki.
Akdo prešteje na milijone kristjanov, ki so sicer krščeni, pa bi se smeli bolj po pravici imenovati pa-gani kakor kristjani. — Grška cerkev od Eima ločena le životari, nje življenje je suhoparno; kar o nevednosti razkolniških svečenikov tu in tam zvemo, mora globoko presuniti kristjana. — Nihilizem se je mogel poroditi le v državi, v kteri je cerkev popolnoma podložna državni oblasti. Kaj pa je nastalo iz protestantov, kterih je na milijone? Sicer žive še protestantje, ki so ohranili vero v Kristusa in so vredni imena kristjanov, a teh je čedalje manj, to priznajo njih cerkvene oblasti same, to spričujejo konference protestantovskih učenikov. Poprek pa vsak veruje, kar se mu zljubi, tistih, ki bi verovali v Kristusa, Sinu Božjega, in kterim bi bilo sv. pismo raz-odenje Božje, je od dne do dne manj. Veže jih le državna oblast, in na znotraj sovraštvo do Eima. Prote-:tantizem razpada in iz njega se preobrazujejo novi pagani. — Poglejmo pa sedaj v domač tabor! Koliko je katolikov sicer krščenih, ki bi sv. očeta, namestnika Kristusovega na zemlji, in škofe, naslednike aposteljnov radi poslali v krtovo deželo, cerkvene dolžnosti jim presedajo, a sv. zakramenti so jim nadležni. Koliko je teh, ki se sramujejo vere svojih očetov, a požrtvovalnost za sveto vero in bogo-Ijubno življenje se jim vidi brezumje. Sicer moramo spoznati, da se tu in tam katoliška zavest na novo zbuja, in da je mnogo katolikov povsod, a tudi med nami, ki svojo vero nad vse spoštujejo, a krivovera in nejevera, ki veje iz evangeljsko - protestantovskih dežel, a tudi podpihovanje bogokletnih družeb, fraj-mavrerjev, je mnogo kvai-i napravilo med katoliškimi narodi in zatemnilo krščansko razsvitljenje. V sredi med krščanskimi narodi se je včvrstilo in vkrepilo novo paganstvo in je postavilo na prestol svojo poredno hčer-nrevolucijo".
Kaj pa je to revolucija? Stari pagani niso poznali Božjega razodenja, niso vedeli, da se je Sin Božji včlovečil, po svetu hodil, učil z besedo in z zgledi, da je trpel in umrl v spravo za dolg človeštva in potem častitljivo od mrtvih vstal. — Največi modrijani starih narodov — Sokrat, Plato, Sofoklej, Aristotelj; Cicero, Seneka, Tacit so spoznali, da je nečimerno njih basnoslovje, da je smešna in škodljiva vera, ktera človeške slabosti in napake tako rekoč poveličuje in potrjuje, ker jih bogovom pripisuje. Čutili so jedinščino in'zapuščenost kratkega človeškega bivanja na zemlji ter videli so, kako se potapljajo njih vrstniki.
Iz žaloiger Sofokleja, iz spisov Platona, in iz otožnih opisovanj Tacita začujemo žalostni krik svetovne bolesti iz predkrščanske dobe. Ali vsa pamet, najviša bistroumnost, največa učenost ni mogla ubraniti nevednosti, predsodkov, da tudi pregreham pri istih modrijanih. Svobode človeške, ljubezni do bližnjega — do neprijatelja niso priznali, ter niso poznali osebnega Boga, ki bi vladal vesoljni svet, a tudi skrbel za vsacega posameznega revnega človeka.
Namen človekov na svetu mu je bila zastavica, isto tako njega življenje in smrt. O največih in najimenitnejših vprašanjih človeškega življenja so bili najmodrejši pogani bolj nevedni, kakor dandanes najbolj priprost deček, ki za silo ve svoj katekizem; judje sicer niso bili tako nevedni, a ti so bili preveč zaničevani, da bi se od njih kaj hoteli učiti Grki in Eimljani.
Ni se jim dozdevalo, da je mogoča taka vera, ki trdi, da je jedino prava, pa tudi uči, da se mora prositi za dar svete vere. Pogani ob Kristusovem času niso mogli razumeti vere, ki zapoveduje krotiti spačeno poželjenje, ki so ozira na življenje po smrti, pa je vendar v zvezi s sedanjim življenjem, ktero pa ima le kratko dobo potovanja na uni svet. Vera v križanega Izveličarja jo bila judom v spod-tiko, poganom, posebno pa učenim in imenitnim, neumnost in brezpamet.
Ne le v imenu svojih vrstnikov, ampak za ves poznejši rod je zaklical malo časa pred prvo sveto
nočjo rimski zgodovinar Livij: Vse naše razmero so take, da so nam neznosne, niti pripomočkov zoper taiste prenašati ne moremo. Da, da! Bazmere so so pohujšale, velika večina ljudi ni poznala pravega sredstva, zato je zginil poganski Eim.
Narodom je svetovna zgodovina res svetovna sodba, ker narodi v svoji skupnosti ne žive unkraj groba. Ko je nočna tmina zagrebla neumnost, hudobijo, pregreho, stisko in revščino vsako vrste starega poganskega sveta, pokazalo se je nad razvalinami zmagoslavno znamenje sv. Križa, ki ima vse rešiti in zveličati.
Kdor bistro in mirno opazuje sedanji-čas, nehote se prestraši vgledavši kako so naše razmere dan na dan bolj podobne onim v d6bi pogansko-rimskih časov. Prepričati se mora o tem, da Evropa more biti rešena le tedaj, ako zmaga krščanska cerkev nad novodobnim poganstvom. Po vsi Evropi, tu več, tam manj, tu bolj prikrito, tam bolj očitno stiska to novo poganstvo Kristusovo cerkev. Kakor je nekdaj Bog tožil nad judi, da je njih pregreha veča od pregrehe poganov, tako se mora tudi taisto reči o novodobnih poganih. Kakor hrepeni popotnik v peščeni puščavi po požirku hladne vode, tako so tudi najboljši pogani poganskega sveta hrepeneli in koperneli po resnici. Preden je še apo-stelj poganom spisal svoje liste, iskali so že izobraženi pogani resnice, povsod mnogo preskušali ali najboljše za-se obdržali. Eazširjenje krščanstva med pogani nam spričuje, koliko je bilo med njimi še dobre volje, značajnosti in nravnosti, ki se je ohranila med spačnostjo poganskega sveta.
Vse drugače je pri novih poganih, kteri slepote svojega duha in spačenosti srca niso podedovali od svojih dedov. Krstni list jih bode tožil. Njih srce jim očita, da cerkve ne poslušajo, da nočejo poskusiti in spoznati njih rlauka. Ako so bili stari pogani neverniki iz zmote, so pa novi pogani neverniki vsled nepokorščine, revolucije.
Novodobnih poganov ni treba dalje opisovati, njih prirodopisje se nahaja v vsakem haprednjaškem listu. Vendar besedo ^revolucija" nam je treba nekoliko pojasnovati. Vsak čas čujemo to besedo, vsak dan jo beremo in vendar jo malokdo prav razume. Novodobno poganstvo je besedam dalo napačne pojmove in nam jezik pokazilo da lažje duhove bega in tičke lovi na limanice, a mi hočemo besedi ^revolucija" dati pravi pomen, drže se pri tem razlaganja velicega Pija.
Politični pregled.
v Ljubljani, 10. aprila.
STotranje dežele.
G. k. sodnijski adjunkt v Celji, g. Langerholz, rojen kranjski Slovenec in zaveden narodnjak, je obdolžen hudodelstva goljufije in zlorabe uradne oblasti od porotnikov v Gradcu za nekrivega spoznan in oproščen. Celjski nemčurji so ga svoje dni ovadili zarad nepoštenega zaračunjanja popotnih stroškov, ktere si je g. Langerholz po izgledu svojega načelnika, predsednika Ce,'jske okrožne sodnije, g. Heinricherja, s kojim sta skupaj na komisije hodila, zaračunal. Kako zamore biti za g. Langerholza nepošteno, kar je bilo g. Heinricherju kot vrhovnemu sodniku pošteno. Celjski nemčurji vložili so toraj lažnjivo in obrekljivo zatožbo iz golega sovraštva do narodnjaka, češ, sedaj-le mu bomo vrat zavili. Ker je bil g. Langerholz pri Celjski okrožni sodniji v službi, delegirala se je Graška deželna sodnija za dotično obravnavo. „Grazer Tages-post" si je, kakor „Siidsteirische Post" ve, po kteri to novost poročamo, mnogo prizadevala, da bi s strupenimi in opravljivimi člančki g. Langerholzu neugodno na porotnike vplivala, toda čast jim! tudi med Nemci so še poštenjaki, in tisti so rajši poslušali glas svoje vesti, kakor pa lažnjive čenče „Ta-gespoštine" in so po svojem prepričanji g. Langer-holca nekrivega spoznali obdolženega hudodelstva, k čemur vrlemu narodnjaku prav iz srca čestitamo!
Kdor se je po novem letu z borznim poročilom pazljivo pečal, osupniti ga je moralo v poslednjem času goropadno padanje delnic avstro-Of/eT' akeguLlofjda v Trstu. Meseca januvarija stale so še na 6i8 goldinarjev; čem gorkeje pa je jela južna sapa vleči, tem bolje jih je topila. 17. marca padle so že na 604, 19. na 599 in poslednje poročilo dunajske borze prinaša jih že po 569. Takega padanja po naših borzah že zdavno ni bilo opazovati in ako po vzrokih tega odnošajo pogledamo, pokazati se nam ne more nič druzega, nego slab promet avstrijskega Lloyda, ki ga jo v poslednjem času imel. Avstrijski Lloyd ima hudo konkurenco ne le v domačiji sami, ktero mu Eeško društvo
^Adria" dela, temveč tudi od zunanjih društev, ki imajo vsled velikih denarnih podpor od svojih držav moč in zmožnost, ne le svetovna morja prebrodavati, temveč še celo pred naše avstrijske obali dohajati, ker so ravno vsled visoke podpore zmožni pomorsko blago ceneje prevažati, kakor jo pa Lloyd vstani. Ker je Lloyd, če tudi vse skozi z lahonskim duhom napoljen edino avstrijsko podvzetje glede pomorske trgovine, bo na vsak način treba gledati, da ga popolnoma slana ne vzame; kajti v poslednjih letih ga je silno poparila, in nikakor niso zastonj in brez pomena obupni viki Tržačanov, da gredo s pomorsko trgovino pod nič. Ako bi zgubili Lloyda, potem gre spat avstrijska svetovna pomorska trgovina, kajti Lloydove črte po Adrijiin po srednjem in in-diškem morji, ktere je v ^slednjem času tudi preko Atlantika napeljal t Brazilijo, so edine, ki jih imamo. Ako te zgubimo je konec avstrijske pomorske trgovine v domačih rokah, kajti Reška „Adria" je ptuje podjetje, ktero so Madjari proti Lloydu v življenje sklicali. Ako vlada že železnice prevzema pod svoje oskrbništvo, zakaj bi pa tudi Lloyda ne podržavila; nadjamo se, da če se Lloydu ne obrne na boljše, da ga vlada p«državi in tako avstrijsko trpvinsko mornarico reši pogina. In to mislimo, bi bilo še najboljše, naj bi le prišlo opravništvo in oskrbništvo v poštene roke. Lloydove družbe nikakor ne moremo zagovarjati, da bi ne bila vsega tega mnogo sama kriva, nekoliko znabiti po neumnosti, mnogo pa tudi po hudobni volji. Dunajski vladi se ne more očitati, da bi za Lloyda in za Trst ne bila zadosti storila — gotovo več, kakor sta po svoji vdanosti (!) do Avstrije oba zaslužila, a kaj je pomagalo, koliko src si je s tem pridobila? Se se dobro spominjamo, kako je pred nekaj leti časnik „Vaterland" v več zaporednih člankih po številkah dokazal, da se gospodarstvo Lloydovo nikakor ne dS niti zagovarjati niti izgovarjati. Od druge strani čujejo se pa zopet glasovi, in tiste je „Slovenec" že enkrat omenil, da padanje delnic ni druzega, kakor Lloydov manever, da bi si večjo državno podporo pridobil.
V notranji politiki poje se še vedno stara pesem glede sporazumijenja med Slovani in Nenici, oziroma med Slovani in zagrizenimi levičarji-liberalci. Odločno namreč zahtevajo, naj se najpoprej odstrani Taaffe iz kabineta, potem bi bili že pripravljeni do sporazuma; pri tem pa ne pozabijo zaljubljeno gledati v deželo, kjer so nekdaj stoli iz Auerspergo-vega kabineta stali. Liberalna gospoda še danes ne more pozabiti, kako se ji je pod Auerspergovim in Stremajerjevim ministerstvom dobro godilo, in si misli, ko bi se pač tisti časi povrniti hoteli, potem bi billi mi takoj pripravljeni do sporazuma, kajti druzega bi nam ne bilo potreba, kakor Slovanom zopet z nogo na tilnik stopiti in reči: sedaj le se bova sporazumela, če hočeš živeti, molči, ako ne, te zadavim in bodeš zopet molčal. Molčati je tvoja prva, druga in tretja dolžnost, zraven pa pridno davke plačevati, za vse drugo se ne brigaj, vsled sporazuma ti bomo vse mi preskrbeli. Tako nekako mislijo si levičarji sporazumljenje, kterega bi še danes podpisali, a Slovani menda se ne bodo dali slepiti, ker sporazumijenja ne bodo nikdar dosegli, dokler bodo možje, kakor Plener, Herbst in Wurm-brand levičarski voditelji.
..Schulvereinu" se na Dun^ji slabo godi, kar se tiče denarne podpore. Pri poslednjem zboru „Oi-tsgruppe" izrazil se je načelnik, dr. Kopp, rekoč: „Dunajska tla so trda in ojstrega lemeža nam bo potreba, preden bomo do rodovitne zemlje predrli, toda ne obupajmo, kmalo nam zašije lepša bodočnost". Ali ni to označevalno, kakošnega duha so nemški „Sehulverein"-ovci; ako jih celo Dunajčani ne marajo, kako bi se pač Slovan zamogel za-nje ogreti? Nemci jih namreč dobro poznajo, da je „Schulverein"-ova naloga Prusom most zidati od Balte do Adrije in pa bogatim moravskim Židom šole, za to ga pa zvesti Dunajčani nič ne obrajtajo.
Hrvaške narodne stranke polastila se je nekaka politična jetika. Od dne do dne hira in roke križem drži, med tem ko pravna stranka ali Star-čevičevei na vse mogoče načine delujejo, da bi si kolikor mogoče mnogo tal pridobili. Nobena agitacija jih ne vstraši in povsod si iščejo zaveznikov, tu z dobro besedo, ondi s strahovanjem. Za nove volitve v deželni zbor imajo Starčevičevci že sedaj sestavljeno listino kandidatov, kar jim moramo popolnoma prav dati, kajti v pravem času treba se je preskrbeti, da se ima pri rokah stvar, kedar se je potrebuje. Ban grof Khuen pridobiva si vedno več sočutja po deželi. Posebno je vsem vstregel s pre-meščeiijem nekterih sodnijskih in političnih uradnikov. Poleg tega lotil se je ban zboljšanja narodno gospodarstvenega položaja in misli, da bo za deželo najbolj vspešno, ako se dotično delovanje preloži v ogerski državni zbor. Ondi bi bil po njegovih mislih prostor, kjer bi se dalo za trojedino kraljevino mnogo storiti. Se ve, da bi se hrvaški poslanci povsod in v vse vtikati morali, ne pa le tedaj ust odpirati, kedar se gre za hrvaško-siavonske razmere. Na ta način pripravili si bodo pri Madjarih potrebno spoštovanje in za to tudi grof Khuen misli, da naj bi se v bodočnosti državnozborski mandati le takim poslancem izročili, ki bodo obljubili vestno pri vseh vprašanjih, tudi pri čisto ogerskih sodelovati. Kedar se bo Hrvatom posrečil vpliv na splošno madjarsko državno politiko, takrat se jim bodo pa tudi razmere v do-
mači deželi na bolje obrnile. Vsaj tako računa ban grof Khuen.
Tnanje države.
V neinSfeem ceadrstvu imeli so 5. t, m. zvezno sejo, kjer so se razgovarjali, ali bi bilo prav alj ne, ko bi se napravilo odgovorno državno ministerstvo. Večina nemških držav se je proti ideji izrekla, v prvi vrsti pa Prusi in Bavarci. Pruska vlada se je izjavila, da vstanovljenje odgovornega državnega ministerstva za državo ni drugače mogoče, kakor na škodo pravic, ktere ima sedaj vsaka država za-se v zveznem sovetu in v skupnem državnem zboru. Bavarci so pa teh misli, da bodo vedno radi sodelovali na državnem polji iz federaližnega stališča, odločno se bodo pa protivili vsakemu družilnemu poskusu, ki bi na popolno zlepljenje ali zedinjenje sedaj še obstoječih držav kaza. Bismark menda čuti, da mu nit življenja poteka in bi rad nemško cesarstvo tako trdno zlepil, da bi se po njegovi smrti zopet ne razdrlo, česar se marsikteri boj^. Nemogoče ravno ni, kajti samo-stalnost je vendar-le jako lepa in zapeljiva reč, in te nemški kralji in kraljiči še niso pozabili v teku poslednjega desetletja. Ako je šlo nekdanje nemško-rimsko cesarstvo navadno pot vsega obstoječega, ako se je razsula na krvav način nemška zvezna država, kje pa stoji pisano, da obroč ne more počiti, ki dandanes nemške države v Bismarkovi roci skupaj drži, kadar enkrat tista roka otrpne? Bismark to bolje čuti, ko vsakdo drug in zarad tega bi rad še v tej točki red niapravil, da bi potem kiakor dober gospodar, ki pa za poveličavp svojega domu ni bil ravno izbirčen v pripomočkih, lahko brez skrbi oči zatisnil. Ali se mu bo posrečilo odgovorno ministerstvo vstvariti ali ne, je pač drugo vprašanje.
Ker se dandanes že vsaka reč po časnikih dobiti zamore, ako se oglasilna pristojbina plača, je tudi Bismarkov organ „Nordd. Allg. Ztg". to pot nastopila. Išče namreš pripravnega škofa za G^ne-ftensko-popfnmisko nadiikofljo. Imeti mora lastnost, da bo znal poznansko duhovščino brzdati, da se ne bo vtikala v politično agitacijo in pa zadosti avtoritete mora imeti, da mu bo mogoče tako zahtevanje izvršiti. Dalje mora biti mehkega značaja, da se bode znali klanjati pruskim cerkvenim postavam, da ne bo zahteval krščanske izgoje otrok iz mešanih zakonov, da se ne bo protivil brezvrski šoli in pa da ne bo zahteval, da naj se v šoli krščanski nauk otrokom v maternem edino jim razumljivem jeziku predava! Katoliški duhovniki, ali ste slišali kakošnega škofa si Bismark želi! Upamo, da se na tak inserat katoliški duhovnik ne bode oglasil.
Jttiai so lotivši se vtrjevanja Mer v a jeli prve kole zabijati za cesto, ki jih bo v Carigrad peljala, če tudi so jo tako rekoč s cerkvijo okoli križa vbrali, so vendar le pravo zadeli, da mislijo angleškeimu levu v Aziji torbo na glavo vreči, da jih na Bo-sporu ne bo svoje dni ogrizel. Da Rusi zatoraj ne bodo v Mervu ostali, temveč bodo prvo priložnost za to porabili, da se bodo po Afganistanu in od tathkaj kmalo po Hindustanu razprostrli, kjer se bodo krvavo z Ang eži zgrabili, svedočijo nam vtrditve, ktere Rusi okoli Merva po Turkestanu napravljajo. Pri teh vtrditvah morajo tudi domačini pridno pomagati hote, ali nehote. Res, je sicer, da vtrditev potrebujejo proti nasilstvu pndašnjih velikanskih roparskih druhsil, toda za tiste bi pač manjše zadostovale. Poleg trdnjav imajo pa Rusi še svoje meše-tarje, ki pod tem in onim trgovinskem imenom po deželi potujejo in ljudi na belega carja prihpd pri-pi-avljajo in ravno agenti te baže so ruskim generalom ravno toliko, če ne več koristili pri podjarm-lenji Merva, kakor pa ruski kozaki. Kakor v Merv, tako se bodo kozaki tudi kmalo v Afganistanu vdo-mačili in takrat bodo pa že na angleški prag stopili. V Londonu vse to vidijo, pa se z nekako nerazumljivo malomarnostjo ponašajo, ktere se bodo morda čez nekoliko let britko kešali. Britanec je res s slepoto udarjen, da ne vidi, kako si Rusi preko Azije v Carigrad cesto grade.
V Madridu je bilo obsojenih 15 udov „črne roke", to je skrivne f>revratne družbe. Sedem jih bo obešenih, drugi se bodo pa za svoje hudodelstvo pokorili v ječi.
Francozom angleška politika okoli Rudečega morja vedno bolj mrzi. Zarad tega so zasedli točko Obok na afrikanskem obrežji nasproti morske ceste Babel Mandeb, kjer so si napravili zalogo za živež in premog, češ da ga bodo imeli zarad Tonkina bolj pri rokah. Sicer je pa novica sama po sebi še dosti verjetna, kajti Francozi vendar ne bodo v Sudanu kaj začenjali, ko še tonkinške juhe niso vse pojedli. Na dveh krajih h krati bi jih zdelalo. Za kako pogodbo s Kitajem se še nihče ne zmeni ne in ravno tako tudi francoski poslanec iz Pekinga še prav nič ne misli, kedaj se bo v Parizu poslovil in sc na svoje mesto v „nebeško kraljestvo" podal. Toliko je pa vendar le gotovega, da Tonkina ne bodo dali nič več iz rok.
Angleška politika v Sudanu spravila je Egipt na kan t, in Nubar paša, ki je pri svojem nastopu predsedništvo v egiptovskem kabinetu z neko čudovito zavestjo na to računil, da bo danes ali jutri on gospod v deželi, seje tudi že naveličal prazno slamo mlatiti in se je za svoje dostojanstvo zahvalil ter se , mu odpovedal, iu je v celi Kahiri nimajo take r«či, ki bi mu jo ponudili, da bi zopet v kabinet stopil.
Kar se pa vrhovnega gospodarja egiptovskega tiče, namestnega kralja Tevfika, ga pa komaj še po imenu poznajo. Noben duh se več zanj ne zmeni in nihče po njem ne vpraša. Vrh tega so pa še linance po-)olno razrite, vsled tega je tudi armada čisto pri conci, po kteri menda ue bo nihče žaloval, kajti dokazala je več ko enkrat, da ni vredna pol pipe ta-baka. Tako ni bila še kmalo kterakoli armada na svetu tepena in razbita, kakor ravno egiptovska pa tudi nobena tako zanikerna kakor egiptovska in vsa njena nekdanja slava je edino le še razvalina v podobi razcapanih vojakov, ki so se pri Angležih pogodili, da jim kamele gonijo.
Izvirni dopisi.
Od Pohorja, 8. aprila. {Duhovnišhi zbori.) Za tekoče leto so v škofiji Labodski namesto sinode napovedana zopet navadna zborovanja pastoralna po posameznih (24) dekanovinah. Letošnji shodi morajo se zvršiti do konca junija ter se bodo od onih v prejšnjih letih razločevali v tem oziru, ker bodo zborovalci izmed sebe volili „kuratorja". Ta bode se kakor zastopnik duhovnikov po dotični dekanovini vjedno z dekanom moral „sub obedientia canonica" vdeležiti sklepne konference, kjer se pogovori iz raznih dekanovin zbrani še enkrat rešetajo. Ako bi kteri izmed (24) prokuratorjov bil postavno zaprečen, takrat nekako v imenu škofa dekan imenuje drugega zastopnika, vzeti ga mora izmed župnikov po domači dekanovini, a škof ga potem potrdi ali pa tudi ne. S tem zadnjim shodom — conferentia liaalis — so v zvezi ^uhovne vaje ah eksercicije za duhovnike.
Izpod 8V. Jošta, 8. aprila. {Is šole.) Obzirom na šolsko postavo z dne 3. majnika 1883 so glede polajšave pri obiskovanji šole deželno-šolskemu sovetu štajarskemu dohajale tudi prošnje, ki so merile na to, naj bi otroci sedmega šolskega leta v poletni dobi v šolo prihajali samo po eden dan v tednu, a podučevanje naj bi trajalo le po tri ure, osemletniki pa ravno tako ob zimskem času. Prošnje takega zapopadka je deželno-šolski sovet odbijal. Prošnjiki so se obrnili do naucnega ministerstva. To je prošnje rešilo povoljno, vendar z dostavkom, naj se dotični učenci podučujejo v posebnem oddelku. Vsled tega se je omenjeni sovet obrnil do cerkvene oblasti, proseč, naj ta vkrene način, kako bi se razdelile ure za razlaganje verozakona, ker tudi ta predmet zahteva postava z rečenega dne. Od cerkvene strani se bo dež. šolskemu sovetu v odgovor storil sklep v tem smislu, da se za religijo določi pol ure za vsaki teden, oziroma dan, ali pa cela ura za vsakih štirinajst dni, oziroma za vsaki drugi učni dan. Da se bodo verozakonski učitelji rajše posluževali zadnjega načina, pač menda ni dvombe, ker v tem slučaji ena cela ura več izdii, kakor pa dve polovici, če le učenci tudi svoje dolžnosti ne zanemarjajo.
Domače novice.
{Postne pridige) v Senklavški cerkvi dokončal bo jutri dopoludne prečast. gosp. kanonik dr. Ivan Gogala. Zgovornost prečastitega gospoda je znana, beseda mu je gladka, kakor ne kmali komu, stavek pa premišljen in jedrnat, zato smo pa tudi imeli priliko vsak petek polno cerkev vernih ovčič besedo božjo poslušajočih opazovati. Posebno za prostore po klopeh je šlo tako tesno, da so nektere gospe prisiljene bile svoje poslužnice že ob 3. uri v cerkev pošiljati, da so jim prostor hranile.
{Slovenskogledališče) „BaronFranjoTrenk" je naslov ljudskemu hrvaškemu izvirno po slavnem hrvaškem pisatelju J. E. Tomieu spisanemu z deželno nagrado odlikovanemu po našem režišerju, J. Geclju, na slovenski jezik preloženemu ljudskemu igrokazu v štirih dejanjih z godbo, s petjem ia plesom „kolo", kteri se bode predstavljal prvikrat v deželnem gledališču v 14. dan t. m. Začetek tej predstavi je ob Vs^- uri zvečer. Izza kulis izvemo, da vežba naš marljivi režišer z vso marljivestjo do-tične predstavljalce, toraj je pričakovati izvrstne predstave. Krasno garderobo je posodila blagovoljno uprava Zagrebškega gledališča, godbo zložil je slavni hrvaški skladatelj pl. Zajec; pri predstavi svira kapela našega domačega pešpolka. Vse to je zanimanja vredno, ne dvomimo toraj da bodo vsi prostori napolnjeni. Veže nas pa že bratska vzajemnost, da ue izostane nikdo ta večer, komur bye v prsih slovensko srce. — Vse one p. n. lastnike lož
pa, kteri bi ne rabili ta večer svojih prostorov, naj prepuste dramatičnemu društvu svoje lože v porabo, da bode tem sijaj niši večer po naših odličnjakih. Predstava je na nepar. Sedeži se dobivajo v 14. dan t. m. pri gledališki kasi od 10. do 13. ure do-poludne.
{Palcstrinijev Miscrcrc) peli so v sredo po molitvah v Šenklavži gg. bogoslovci na prelep in ganljiv način. V resnici, to je pesem, ki človeka pretrese v dnu srca, kazajoč mu njegovo ničevnost in pomanjkljivost.
{Novi divisijonar LjtibljansJd) fml. baron Eain-liinder, došel je v Ljubljano in so se mu danes ob Val^ uri častniki tnkajšne posadke poklonili.
(Raspisana je služba) okrajnega sodnika v Velikih Lašičah VIII razreda. Prošnje do 25. apr. na predsedništvo okrožne sodnije v Novomestu.
{Služba paznika) I. reda in ena taka II. reda razpisana je v moški kaznilnici v Karlavu pri Gradci na Štajarskem. Plača 300 in 260 gold. s pritiklinami. Starost ne sme 35 let presegati. Znanje obeh deželnih jezikov je pogoj. Prošnje do 3. maja na c. kr. ravnateljstvo moške kaznilnice v Karlavu.
Razne reci.
—	Olomuški nadškof in kardinal, knez Fiirstenberg že delj časa boleha, in pred nekterimi dnevi so pisali časopisi, da mu moči vedno pešajo, da ne bo več dolgo. Kakor pa poroča „11138", mu je odleglo in se mu stanje zboljšuje. Pred nedolgim časom so bolnika obiskali Praški nadškof in kardinal Sehwarzenberg, Brnski škof Bauer, nekteri Olomuški kanoniki in pa bolnikova sestra mejna grofica Palla-vicini.
—	Z barvo se je ostrupil na Dunaji neki vseučiliščnik. Eisal je neki načrt in ga hotel pobarvati, da bi bil bolj razločen. Pri delu pa si je na čelu odri mozolček. iz kterega se je pokazala kri. Kri pa je prišla z barvo v dotiko in čez nekaj ur se je pokazalo na čelu hudo vnetje. Ker se mladenič za bolečine ni veliko zmenil, otrovala se mu je vsa kri — in drugi dan je revež izdihnil dušo. Pri tacih rečeh je treba opreznosti,
—	Kralje v ogradskih bogoslovcev, kakor naznanja „Oech", je v 4. letu 30 čehov, dva Nemca; v 3. letu 28 Cehov, 2 Nemca; v 2. letu 33 Čehov, 3 Nemci; v 1. letu 30 Cehov, 4 Nemci — vseh 121 Čehov in 11 Nemcev. Iz tega se vidi, da je tam gori ali malo Nemcev ali pa jim ne diši duhovski stan.
—	Pokrok ima iz Brna telegram, da je izdajatelj in vrednik časopisa „Komensky" v Olomucu dobil od francoskega naučnega ministra pismo, v kterem mu ta naznanja, da se je vstanovil pri osrednji knjižnici pedagogičnega muzeja v Parizu „slo-vanski odbor". Slavna dela in časopisi slovanski se bodo prebirali, in prestavljali važnejši sostavki. „Eevue pedagoguique" , muzejni list bo poročal bralcem o vsem, kar se tiče podučevanja v slovanskih deželah. Minister pozivlje konečne češke pisatelje naj pošiljajo svoje spise „slovanskemu odboru" v Pariz ali zastonj ali pa vzajemno.
—	Časopis „Eo m a" ve, da bodo sv. oče v kratkem zapovedali, naj se po cerkvah nabirajo mi-lodari za katoliške misijone. Denarja za misijone zdaj zelo primanjkuje, ker je tatinska laška vlada propagando na boben spravila.
—	V groznem položaji je bil v Berolinu neki krovec. Pritrjeval je na peterostropni hiši drog za prapor pa v tem hipu, ko je hotel greben na strehi prekoračiti, se mu spesne in zdrsne s kolcem vred po strešnej strmini. Drog pade z velikim ropotom na tla, krovec pa se v zadnjem trenutku vjame za žleb, katerega se z vso močjo oklene in začne na pomagaje klicati. Nekaj ljudi brž spleza na streho in po desetih dolzih minutah se jim posreči vreči nesrečnežu vrv okrog života in ga na streho potegniti. Da si je mož prebil tako grozno smrtno nevarnost, se kmalo potem poda na svoje delo. Njemu strah ni dosti škodoval.
—	Živ pokopan. V Milanu je te dni .sodnija oprostila nekega Lamari iz ječe, v kteri ga je lastni brat 18 let zaprtega držal. Nesrečnež je čepel v podzemeljski kleti brez luči in brez zdravega zraka na gnjili slami. Lasje in brada bili so mu nezmerno dolgi. Nikakor ga niso zamogli pripraviti, da bi bil .šel venkaj in ko so ga s silo venkaj iztirali, klical je na pomoč. Boji se, da bi.se mali vnukinji njegovi kaj žalega ne zgodilo, ktera ga je večkrat v ječi obiskavala. Tako piše „Tr. Tagblatt".
—	Vredno, da se pomisli. V Monakovem bivajoči učenjak Kolb, nikakor prijatelj katoliške cerkve je v svojem spisu o samomoru dokazal, da na milijon ljudi luteranske vero pride 190 samomorov, pri katolikih pa le 50. Tedaj številke govore, koliko katoliška vera človeka pripravnejšega stori, da se obupan samomora varuje, kakor pa lute-ranska.
—	„Kaj to nas briga, to ti sam glej!" S temi besedami je, kakor znano, viši duhoven zavrnil Juda Iskariota, ko je v obupnosti trideset srebrnikov nazaj prinesel in pri tem rekel: Grešil sem, izdal sem nedolžno kri. — Primerilo se je, da je v neki šoli prašal učenik učenko, kaj je odgovoril Kajfa Judežu, a učenka ni se mogla spomniti teh besed. Učenik je začel jadikovati, kaj bode rekel šolski nadzornik, ko bode prišel k šolskemu spraševanju, ker učenci tako slabo odgovarjajo. Učenka med tem pogleda v bukve ter bere: Kaj to nas briga, to ti sam glej!
—	Koliko stanejo vojske? Angleška je izdala v poslednjih 50. letih 2.135,644.246 liber šterlingov, toraj čez 20 milijard goldinarjev za vojske, ktere je bojevalo njeno orožje v tem času.
—	Kako ste kaj spali, praša gospodinja svojega gosta? Ne dobro, ne slabo, ker spal nisem prav nič. I kako to, da ne? Slučajno je bila ravno bolna bolha v moji postelji in hodile so jo vse so-sedinje obiskovat, zato ot bilo pokoja in ne prilike spati.
Telegrami.
Dunaj, 10. aprila. Euski izvanredni poslanec polkovnik Kaulbars, prišel je na Dunaj k našemu cesarju, kteremu je carovo zagotovilo prijaznosti prinesel. V enakem smislu oglasil se je t\idi pri cesarjeviou Eudolfu.
Zagreb, 9. aprila. Pod banovim presed-ništvoni posvetovala se je konferenca glede zgradbe železnice od Vinkovcev na Brčko. Vsi so se za-njo potegnili, ker bo, speljana po velikih dobovcih, promet in kupčijo z lesom jako olajšala in zboljšala.
Berolin, 9. aprila. Cesar je ozdravil, je jako dobre volje in že pridno svoj posel opravlja, kakor poprej. Ministerska kriza se je na Gosslerjevo korist nagnila in cesar se strinja s cerkveno politiko Bismark - Gosslerjevo.
Pariz, 10. aprila. Debatjoui-nal pobija na vso moč predlog Timesev, da naj bi se v Egiptu napravilo angleško pokroviteljstvo. Francoski kabinet bi zanemarjal svoje najsvetejše dolžnosti, ako bi se takemu predlogu ne vstavljal.
Pariz, 10. aprila. V Anzinu so na več krajih premogokopa zažgali dinamit, ki so ga namenili tistim delavcem, ki se nečejo kujati. Škoda je čisto gmotnega pomena.
Kaliira, 9. aprila. Pet francoskih misijonarjev in 30 katehetov poklali so v deželi Tanhoa v zapadnem Tonkinu domačini.
Kahira, 9. aprila. Gordon je s sovražnikom večkrat skupaj trčil in ga premagal. Ceni ga na 2000 mož. Mahdi je poslal upornikom šest topov. 250 bašibozukov se je Gordonu med potoma vstavilo in niso hoteli naprej. Gordon jim je pobral orožje.
IJmrli so:
8. aprila. Ana Stadler, kleparjeva hei, 2 leti, Turjaški trg št. 2, vsled spridenja krvi.
V bolnišnici:
5.	aprila. Andrej Vnlite, kolar, 44 let, vsled raka v želodci. — Lorene Mandeljc, delavec, 6C let, oslabljenje moČi.
6.	aprila. Jera BradaS, gostija, 64 let, pljnčni edem.
7.	aprila. Marija Dolinar, gostija, 72 let, pljueniea.
lEksekutivne dražbe.
16. aprila. 3. e. džb. pos. z odlokom dne 1.5. avgusta 1883 št. 8!)98 ustavljena. Metlika. — 2. e. džb. pos. Mihael Stegn h Poreče št. 14. Vipava. — 3. e. džb. pos. Matija Kobe iz Riglje, 2395 gl. Rudolfovo. — 1. e. džb. pos. Terezija Botien iz Rtaba, 3486 gl. Kamnik. — 1. e. džb. pos. Štefan Krašovec iz Uševka, 160 gl. Lož.
18.	aprila. 3. e. džb. pos. Janez ValenSio iz Narin, 164.5 gl. Postojna. — 3. e. džb. pos. Gašper Vidrih iz Trna, 3685 gl. Postojna. — Relieitacija zemljišča eks. št. 21 občine Lokvice, 1409 gl. Metlika. — 1. e. džb. pos. Janez Sekula iz Rudol-fovega, 800 gl. Rudolfovo.
19.	aprila. 1. e. džb. pos. Franc Lisec iz Orle, 2980 gl. Krško.
I«" 21. aprila. 1. e. džb. pos. Maksimilian \Valther, grajščina Grondorf. Ljubljana. — 3. c. ežb. pos. tr.avnika Andrej Der-mastja. Ljubljana. — Relieitacija pos. Franc Lavrič iz Travnika. Ribnica. — 3. e. džb. 3 parcel Jožef Štrukelj iz Poljan. Ljubljana.
Tujci.
8. aprila.
Pri MfUtči: Lautner, Schidlof in Krauss, kupci, z Dunaja. — Klein, kupec, iz Prage. — Josip vitez Ucceli, zasebnik, iz Trsta. — pl. Obereigner, iz Schneebcrga. — LaHrič, kupč. lesa, iz Rakeka. — Prano Tepan, zasebnik, iz Trbiža. —
Konstancija Poharc, o. k. okr. sodn. soproga, iz Ribnico. — Reza Mauerhofer, posestniea, iz Tržiča.
Pri Slonu: Ig. Fajdiga, kupec, iz Trsta. — Ludovik Sevar, kupec, iz Novovasi. — Frančiška Omahen, notarjeva vdova, iz Krškega. — A. Slambeiger, c. k. notar, iz Ljutomera.
Pri Južnem Kolodvoru; Kari pl. Golvani, kupec, z družino, iz Berolina. — Ferd. Krauser, kupč. potovalec, iz Brna. — Josip Kotzbeck, c. k. notar, s soprogo, iz Vipave. — Josip Pratka, zasebnik, iz Kranja.
Dunajska borza.
9. aprila.
Papirna renta po 100 gld......79	gl.	80	kr
Sreberna............80	„	95	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	101	„	35	„
Papirna renta, davka prosta . . .	95	„	45	,.
Ogerska zlata renta 6% . . . .	122	„	—	„
„„ ....	„	75	„
„ papirna renta 5% . . .	88	„	65	„
Kreditne akcije . . . .160 gld.	319	„	70	, „
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	118	„	50	' „
„ avstr.-ogerske banke . . .	850	„	—	„
„ Liinderbanka.....113	„	50	„
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	569	„	—	„
„ državne železnice ....	317	„	40	„
„ Tramway-društva velj. 170 gl. . .	213	„	25	„
4% državne srečke iz 1. 18.54 . 250 gl.	123	„	75	„
4% „ „ „ „ 1860 . 500 „	136	„	70	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	171	„	25
...... 1864 . . 50 „	171	„	25	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	175	„	—	„
Ljubljanske srečke . . . . aO „	23	„	50	„
Rudolfove srečke . . . . 10 „	19	„	50	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	108	„40	„
„ „ Ferdinandove sev. „ . .	106	„50	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104	„	50	„
London.......121	„	40	„
Srebro.......—	„	—	„
Ces. cekini.......5	„	71	„
Francoski napoleond......9	„	61	„
Nemške marke............59	,,	30	„
Tržaško tržno poročilo.
Kava: Santos po 52 gl., Eio 52, St. Domingo 60, Portorico92, biserna 96, Cejlon 80—115, Java
64,	Mokka 106—112. Sladkor po 24—32 gld.
Dišave: poper 84.50 gl., žbice 60—63. Južno sadje: dateljni 30, fige iz Kalamate 13, iz Smirne 20, rozine 12, pomoranče 2, limone 2.50 za vsak zaboj, rožiči 4.50, mandeljni 80.
Olje: laško 70—88 gl., albansko 42, dalmatinsko 44, angleško 34.50, petrolej 9.25.
Kože: juhtovina 260, podplatje 125—160, te-letnina 357—616, jagnječi kožuhi sto komadov 60 zajčje sto komadov 25 gl.
Volna: bosanska 105 gl., albanska 118, ister-ska 110.
Bombaž: amerikanski 68, indiški 44. Jezice po 11—24 gl.
Mast: maslo 98—104, angleška 62, ogerska
65,	špeh 60.
Žito: pšenica ru.ska 10.40—11.—, laška 10.50, koruza 7.25, rž 7.50, oves 7, fižol 11—15, grah 10—15, riž laški 15.50, indiški 11.50 goldinarjev za vsakih 100 kilogramov.
Gr0«l>0«lll
1 e k a r j u
A'aša „šelodevna enenca" jo edino zdravilo, ki se mojemu želodcu prilega. Po vsakem zavžitji mi je ložje in bolje. ,
Karanje pri Cernici 1883.
J o s i J) S o v d a t, župnik.
Knajst let že trpim na zabasanji in hemerojidah in ne poznam ga zdravila, da bi mi toliko pomagalo, kakor Vaša ,,želodečna esenca'', za ktero so Vam najlepše zahvaljujem.
Ivan Zehrou, Gorenje Ležeče, Kranjsko.
Prosim, da mi odmali pošljete 100 steklenic Vašo izvrstne ..ielodecne esence".
Alcksandrija v Egiptu jneseca avgusta 1883.
Marija Dolinsli.
Prosim iiljudno za 24 steklenic Vaše „ielodečne esence'', ki je nedvomljivo najboljši pripomoček zoper kašelj, liemcrojide, mrzlico v želodcu in gliste.
Pulj mescca decembra 1882.
Josip vitez Scordili, c. k. policijski (15)	komisar.
Vašo ..ielodefno esenco" s sijajnim vspehom rabim. Prosim odmah za 24 steklenic na povzetje.
Trdnjava Ivanič na Hrvaškem meseca avg. 1883.
Josip M ar niči 5, usnjarski mojster.
ŽelodeČna esenca je pomapla že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnili pisem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuliu, krč, božjast, trebušno in premenjavno mrzlico zabasanje, hemorojide, zlatenico itd., ki so vse nevarne, če se v }iravem času ne ozdravijo. Steklenica 10 kr.