IISTEK. Vojne pridige v postn 1. 1916 ii. »ruga postna nedelja. — Praznlk sv. Jožefa. Evangelij sv. Matevža 1, 18—21. Ko je bila Marija, mati Jezusova, zaročena Jožefu, se je, spreden sta se sešla, znašla noseCa od Svetega Duha. Jožef pa, njen mož, ker je bil pravičen in je ni hotel razglasiti, jo je ho»tel skrivaj zapustiU. Ko je pa to mislil, glej, prikazal se mu 1« angelj Gospodov v spanju, rekoč: jOzef, sin Dav-idov, ne ;boj se vzeti Marije svoje žene; kar je namreč v njej rojeno, je od Svetega Dulia. Rodila pa bo Sina, in imen-uj njegovoime Jezus; ker on bo odrešil svoje ljudstvo njihovih grehor. Evaugelij sv. Matevža 17, 1—9. Tisti čas vzame Jozus seboj Petra in Jakoba in Janeza, ,jqegoTega brata, in jlh pelje same na visoko goro. In se je lz. premenil pred niimi; in njegov obraz se je svetil kakor soln- ce. njegova oblatlla pa so bila bela kakor sneg. In giej( prl. kazala eta se jim Mozes in Elija in sta govorila 1 njlm. Peter pa je izpregovoril in je rekel Jezusu: Oospod, dobro nam je biU tukaj; ako hočeš, naredimo tukaj tri Sotore, tebi eneg-a, -Mozesn enoga in Bliju enegal Ko je Se gororil, giej, jib. je ob- -.aenSU sr^el oblai; in gkj. glas iz obloka, rekoč: Ta je moj ljubi Sin, nad k'aterim imam dopadenje; niega poslušajtel ln ko so učenci slišali, so padli na svoj obraz in so se silno bali. In Jezus je pristopil in se jih. je dotak^ii^ in jim je rekel: Vstanite in nikar se ne bojte! Ko so pa povzdignili svoje oči, niso videli nikogar, kakor Jezusa samega. In ko so šli z gore, jim je Jezus zapovedal, rekoč: Nikomur ne pravite te prikazni, dolder Sin Clovekov ne vstane od mrtvih! Junaki na polju fiasti in slavel Druga postna nedelja je danes. Evangelij nam pripoveduje čudapoln dogodek iz živlienja Jozusovega. Gos|)od je šel s tremi nčenci, katere ie izmed vseh najbolj ljubil, s Petrom, Jakobom in Janezorn. na goro Tabor. Ko gtoje' na vrhu. zastrrae ay>ostoli. Glej, nebeški prizor! Jezus se spremeni. Dvigne se nekoliko od taJ. Njegova obleka postane bela kakor sneg, obličje se mu žari kakor solnce. V takem rajskem sijaju še apostoli Gos|)oda niso nikdar videli. Zakrijejo si oči; ne morejo gledati naravnost v tako blestečo krasoto. O blaženi apostoli! So še v umrljivem telesu, a žg gledajo Jezusa v odsevu nebeškega veli8astva. Prvič se tnpi njih duša v nebeški sladkosti; prviič raja njih srce v zori nebeške sreče, Ze pred smrtjo gletiajo za trenutek v nepopisljivo nebeško lepoto. O blaženi §e le tisti, ki bodo gledali na vekev raju Gospoda ,,od obliSja do obliftja." ^Nobeno oko Se ni videlo, nobeno nho še ni slišalo in nobeno sroe Se ni občutilo, kar ie Bog tistim pripravil, ld ga Ijubijo" (1. Kor. 2, 9). MBog bode oblrisal vse solze z njihovih oči; smrti ne bode ve5, niti žalosti, niti pritožbe, niti bolefiine" (Apok. 21, 4). Današnji evangelij gane mogoftno misleča srca k hrej.ienenju po nebeškera veselju. Toraj — sursum corda! Kvišiku srca! ,,Iš6ite, kar je gori, kjer sedi Kristus na desnici božji. V mislih imejte, kar je gori, ne. kar je na zemlji" (Kol. 3, 1)! ... Letošnja druga nedelja v postu ima pa Se poseben pomen. Danes je namreč praznik sv. Jožefa. Kdo ga ne bo častil — skrbnega rednika Jezusovega! Kdo še ai tisofikrat izgovoril pobožno in spoštIjivo njegovega imena, ki je za vse dobre vernike tako ,SA-eto. Nebeški O8e sam nam je dal vsem nn;\epši vzgled v fleščenju sv. Jožefa. Podelil mu je neizmerno Cast, da ga je izvolil za rednika svojega edinorojenega Sina Jezivsa. V odgojo mu je izrofiil odrešenika sveta, Kralj nebes in zemlje naj mu bo kot otrok pokoren. Koliko kraljev in prerojcov v starem veku je koprne hrepenelo videti zaželjenega Mosija, a niso dosegli te sreče. Jožef pa, nai ga ne sanio vi-< di in posluša in obfuduje, temveč kot dober oče oskrbuje, najd njim <5\iv& in ga spremlja po potu življenja. Izvolil ga je tudi nebeški O6e za ženina nah ^istejše Device, nje, ki je veselje angelov, slava n&bes in zemlje, pribežališče gnešnikov, zdravje bolnikov, pomofi kristjanov. Sveti Jožef je bil taiko up(H stavljen za varuha svete Družine, ki je bila uboga po svetnem premoženju, a nad vse pojme bogata po zaslugah in dobrih delih, nepoznana nekdaj med svetom, a sedaj poveliSana med vsemi kršfianskimi narodi. Ker je tako uzorno vodil sveto Družino in je za njo tako očetovsko skrbel, si ga je izvolila vesoljna katoliška Cerkev za svojega varuha. Tisoč in deveteto let že Suva naid njo. Grozoviti viharji so besneli proti njej. Tristo let so poskušali rimski cesarji z vso svojo močjo, jo uničiti in v kr\i pokončati. Toda vsa preganjan^a je zmagovito prestala. Koliko zaslei)ljenih krivovercev se je dvignilo proti njej ter ji grozilo s poginom! Koliko brezvestnib bogatajcev še sedaj s pereisom in s strupeno besedo, z zlobnim hujskanjem in obrekovanjem proti njsj divja! A Cerkev stoji trdno, tr^dno kajkbr od nekdai. Besede Gospodove se nad njo od stoletja do stoletja izpolnujejo, da ,,yrata peklenska je ne bodo premagala." Je pa8 mogofien njen vatruli, njen zašfiitnik, sv. Jožef! Branil jo bode še vnaprej — do konca dni. Kdor ji bode vedno zvest ostal, bode deležen njene sijajne zmage. V sv. Cerkvi je moc m krepost, naša zmaga nad svetom in naše zvelifianje! . . . Dežele Sfajerska, Kranjska in Koroška so si izvolile sv. 'Jožefa še posebej za svojega deželnega varuha. Raditega se pa vedno tako veselimo njegovega praiznika ter ga vselej vneto in slovesno praznnjemo. Sv. Jožef je bil v e "d n o predmet neomejenega 8eš8,finja pri vsem slovenskem 1 j u d s t v u. Veledragi naši bojni junaki, možje in mladeni8i, bratje po krvi in mišljenju, bratjre po uzorni Ijubezni do sv. Cerkve in 'do premile domovine! Danes, na prilrufcljeni praznik sv. Jožefa, ne smemo pozabiti, da sv. iožef ni le varuh sv. Družine in sv. Cerkve, temvee tudi varuh nas vseh* Junaki, Vaš varub je! .ObraSajte se torej k njemu v pobožni molMvi, kadar Vam priložnost pripuš8a.. V svetem ognju domovinske Ijubezni se borite za svoj dom, za presvitlega cesarja, za slavno Avstrijo. V KaVpatih, v Belgiji, na Francoskem, ob Dardanelali, ob bistri Soči in v Dolomitih je svet ob8udoval in še vedno občuduje Vaš neprimerljiv pogum. A poleg neminljive slave Vas obdaje dan na dan tisoS, tisoč nevarnosti. O naj Vas Čuva krepostna roka Vašega varuha, sv. Jožefa! Naj Vas ne zapusti v bojnem gromenju in v blisku Vašega orožja! Naj Vas pripelje zmngoslavjne zopet na mile Vaše domove! Sv. Jožef, 8uvaj in varuj naSe hrabre junake, naS ponos, našo 8ast, našo nado! Sv. Jožiel je tudi varuh Vaših dobrih starišev, Vaših vrlih žen inVašib preljubih otro6i8ev, Kako trepeSejo nofi in dan za Vas! Kdo bi preštel niihove prelite solze, kdo se ne bi zjokal pri njihovepi vjiitju, kdo bi pregledal globočine tuge in žalosti v njihovih srcih? Junaki! — oh, kolikokrat zaplače cela cerkev pri slovesnih opravilih, ko se Vas spomnimo, kolikokrat se razidemo tihi in nemi, iker nam spomin na Vas vse druge ozire zakrije. In v tej preresni dobi se zateo-refine in zmagovite, da bi Vas mogli objeti in poljuki ga prosijo za Vas in za sebe — a. za sebe najbolj kamo vsi k sv. Jožefu. VaŠi ljubi doma6i in sorodniza to, da bi ge enkrat Vas \-5deli zarave in vesele, biti v neskončni medsebojni Ijubezni. Priporofiajte jih tudi Vi, taim v daljnem svetu, sv. Jožefu v varst\"o! Naj se blagodejno zldruži Vaša in njihova molitev v fiHist in slavo sv, Jožefa! Junaki! Vi vsi dobro veste, v kakšen namen nafte dobro verno Ijudstvo sv. Jožefa najrajše fiasfi. Kaj ne — prosi ga z a s r e 8 n o z a d n j o u r o. Ne samo starftek, ki s palico ob grobu stoji, ne samo mamioa v sivi gtarosti, tudi mladeni8i in dekleta se obraSajo z zaupanjem k sv. Jožefu, naj bi jim bil v smrtnem boju mil priprošnik. Si pa8 želi vsatk tako smrt, kakorš'no je sv. Jožei imel: Jezas in Marija sta mu slala ob strani v zadnjih izdiMjajih, onadva sta mu zatisnila oči k večnemu počitku. Sre6na smrt, katero Jezus in Mjarija s svojo navzočnostjo poveličata! Blagor mu, ki začne svojo pot v ve8nost v menem spremstvu! Sedaj pa smrt toliko kasi. Njena žatev je straliovita, Nikdo ne ve, kedaj pride vrsta na njega. Sedaj mora biti pripravljen junak v viharni bojni črti in' miren zemljan v tilrem zaledju. Sedaj trka Gosj>od na srca s svojim oi:t»minom: ,,Parati ealote! Bodite pripravljeni, ker ne veste ne ure, ne dnevn!" V le-ta narnen se zatecimo k sv. Jožefu. Bodi nam ])omo8nik v poslednjem boju! Bodi nam pripriprošnjik v tistem trenufku, ko se bo odloSila naša veenosf! Posebno te prosimo za tiste občudovanja vre(dne bojevnike. ki kronajo svojo plamtefto ljubezen do presvitlega cesarja in »do domovine z junaško smrtjo. Stoj jim ob strani! Spremljaj jih v sveti raj, kjer bodo spr^ejeli zmagoslavni, vrlo zasluženi venec za svoje junaštvo! .... Pod neko kragno sliko sv. Družine stoje zapisane poraenljive besede: Marija je zvezda morja, Sveti Jožef čolnifi pelja, In .lezus valovom mir veli .... Kako naj se 8olni6 potopi?! Colnifi v viharnih valovih je naše. življenje. Blagor folniftku, katerega obseva morska zvezda Marija, kateremu je sveti Jožef moder krmar, katerega Jezus nevihte brani. Tak 8olni8 se ne bo pogreznil v globine morja. Ne! Priplul l>ode varno v pristaniSCe večme srefte! Dr. Anton Medved. Vojne zvijače V sedanji vojni se v veliki meri uporabljajo razne vojne zvijače, ki naj bi pripomogle do Loljšega spoznanja sovražnikovtih jx>stojank in ujegove moči. Kakor pišejo različni vojni poročevalci, gre glede takih vojnih zvijač prvenstvo Rusom, vendar pa tudi naše vojaštvo ne zaostaja daleč za rijimi, kot je razvidno iz poročil raznib vojnih poro8evaloev in tudi iz pripovedovanja našega vojaštva samega. V naslednjem naj navjedemo nekoliko primerov takih zvijačnib oinov in $icer iz zafietnih časili vojne, o katerih se more pac govoriti sedaj, ne da Ui se izdajala kaka za potek sedanjih vojnih dogodkov tudi le količkaj pomembna stvar. Rusi so že v miniem casu uporabljali razne zvijače in ena teh je bila, da so izdajali krive mobilizacijske predpise in jih potern na ta ali oni način spravljali v roke svojim bodočim sovražnikom. Na bojišču pa je sledrla zvijača za zvijačo. V Poljesju na Rusko-Poljskem postojanke niso tesno zvezane med seboj, ker je kaj takega nemogooe v tem močvirnafcem ozemlju. Vojaštvp bi moralo marsikje stati do pasu v mofiAirju in tega ne bi vzdržal nihče, niti prijatelj niti sovražnik. Vendar pa morajo krožiti po tem mofivirju vojaSk|e patrulje, i>osebno Oe jili vojdi kak domačin, ki pozna tla. Tako morejo potem pafrulje opravljati svojo službo, ne da bi bile ravno premočene do vratu, in opravljajo jo prav pridno, naSe in ruske. Nekega dne pa je neka naiša patrulja naletela na dva nemška yojaka, ki sta vodila s seboj ruskega ujetnika. Patrulja je ustavila Nemca — previdnost je namreC posebno v vojni zelo lepa 8ednost — toda Nemca in Rus so naenkrat Izginiii za drevjem in začeli streljati na nago patruljo. Koutno so se vsi trije moraJi udati. Bili so preoble8eni Ruci Taka. z\iiiača seveda ni dovoljena. Bilo je dne 1. novembra iyi4, ou upa-iuvM, o^ yerno Saiidomierza. Levi bok nekega našega poljskega topniškega polka ni bil zavarovan. Bilo je nekako ob petih popoldne in se je že ziuraffilo. Kar se je začulo povelje: ,,Pripeijite proce (sprednje dele topniških vozov)!" Kakor se je izkazralo pozneje, je to. zaklical neki kozak. Proce (so pripeljali, za njimi pa so prišli kozaki, katerim se je tako posrefiilo, udreti v baterije in ujeti enega častnika, V Karpatib se je zgodilo, !da je neka saperska stotnija pri6akovala nadomestnega moštva. Rnsi so na kak nafiin morali izvedefi za to. Nadomestno moštvo je prišlo, a bili so Rusi, preobleSeni kot naši sa- perji. DelaJi so eno uro na utrjevalnib delih, a po* tem je zvijača prišla na dan. Na nekem drugem kraju, tudi v Kari>atiliv fc sovražnik naskofiil ob enajstih dopoldne in naskok je razpadel v ognju tik pred našimi jarki. Prezštevilno mrtvecev je ležalo v ovirah.. Znočilo se ? Tedaj pa je opazila straža, da so se nekateri dozdevno mrtvi Rusi začeli gibaii in prerezavati žioo. Old 11 dopoldne pa do noči so ležaJi kot nirtvi, da bi po uo8i razrezali žifine ovire. Tfikoin prvega obleganja Przemysla je neki ruskl toj)iiičar prebil bogve koliko dni v neki lipi, iti je stala v bližini naSega zunanjega utrdbenega pa*u in je skozi luknjico v deblu opazoval učinke rusiiib granat v utrdbah. Moral ise je pad prej tedne in tedne, noč za nočjo, plaziti od ruskih črt do lipe, da je izdolbel drevo v ta namen. Ta drzni človiek je sporočal svoja opazovanja rusri artileriji telelonifino. ln ta zvijaša se je odkrila šele tedaj, ko je naša armada, ki je prišla na pomoč Przemyslu:, porinila Rusb izpred trdnjave. Naši so posekali drevo in so ga koteli shraniti za spomin; izginilo je najbrž tekom drugega obleganja. Neki drug Rus, podčastnik, se je dal privezali v gostem vejevju nekega drevjesa pred našimi krilji in je odtod streljal na naiše Ijudi. V kruSnjaku je imel patrone in mesne konserve. Trajalo je dva dni, preden so ga našli. V Przemyslu, iri sicer pozneje, so naši v neki decemberski noči pred utrdbami skrivaj postavili velikanski transparent, na katerem je bila naslikana v pra\TOslavnem slogu Mati božja z JezuSTŠkom, in so, ko se je bližal ruski naskok, ratzsvetlili transparent z žarometom. Cudodelna przemyslska Mati božja je bila znana Rusom že iz mirnili easov in lahko si ,e predstavljati strah preprostih ruskih vojajkov, ko sd jim je prlkazala tako kar naenkrat po noči. Vest o tem 6udežu se je raznašala dalje in dalje. Iz zaseženili vojaš(ldh piisem so izvedeli naši, kako silno je ta prikazen uplivala na Ruse. Več mescev pozneje ]e neki ruski vojak trepetajo od groze pripovedoval v Rzeszovera o ,,mo6ni Materi lx)žji", ki varuje Przemysl in je zapoviedala ruskim naskaknjočim silam, naj se ustavijo. Posadka neke przemyslske utrdbe je iz blodov in starih koles zgradila naAidezno baterijo z okopom vred. Da bi bila stvar še jiopiolneiiša, so postayili tudi fjakaj slamnatega moža kot poveljnika, ki so ga na nekih saneh vlekli semtertja. Tupatam si je možic tudi daljnogled nasta^nl pred oči. Rusi so diyje ob^treljevali to navidezno baterijo. v zaipovekoza>d de>zneje su i^ii&n iu mji.<-iu Hvo > u.v,! „»,,»— ah. A med ikolonama je bila široka vrzel. v vrzeli pa kakib deset ali dvanajst oseb. lz gozda so neprestano in y najhujSem diru prihajali jezdeci, se ustavljali, se ustavljali pred onimi osebami v sredini, pozdravljali, dozde\rno nekaj javljali in potem zopet odjahali v skoku v oni gozd. Aha, torej štab! Crnovojnikom ni bilo niti treba zapovedovati: vse je streljalo na štab. NaŠemu polkovniku pa se je stvar le zdela sumljiva. Stab se ni premikal. Tudi to so bili slamnati možici, Kozaki so jih postajvili tjakai in se potem spretno splazili od njib. Take zvijače, da se odvrne sovražni ogenj o"d f>ravib ftet, eo se toroj v začetku vojn« uspeSno uporabljale na obeh p^ajieh; danda^ies, ko imate obe strani enake iz'cušnje,- so seveda brez vsakega učinka. .>>. Neka naša skupina se je ob fiasu prve bitke pri Krasniku borila ob Visli sami,. Tamkaj, pri Jožefovem, so imeli Rusi zelo spretno zakrinkane jark«. Ni jib bilo mogoče najti. Zato ©o naši nekte^a večera napravili ob Visli grmado in so positavilj, okoli nje detske. V temi so .zažgali grmado in Rusi so začeli od vsah strani obstreljevati te lepe -eilje — deske. Iz vseh jaa-ikov so se posvetili streli in tako našim ni 'biJo več treba iskati jarkov. Nekaj večerov pozneje so spustili naši v vodo jBolne, v katerih so bile vrefie s krompirjem. Rusi so mislili, da ho6ejo naši čez reko in so streljali, k&r so 1« rnogli. Tako so izdali svoje piosto-janke tudi na tem mestu, Naši črnovojniki tedaj š|e niso poznali vojne z zakopi in so le nespretno znali uporabljati lopato in niso znali Uovolj ceniti vrednost kritja, Torla že dne 5. sept., v jiioštenem ruskem šrapinelskem dežju, so sc vkopali globoko in potem vedno globlje. Naučili so se, kako je treba zakrinkatil postojianke, in sedaj so Rusi zainan iskaJi naš'e jarke. Užigali so ognje na obrežju, naši so pa poznali to stvjir in se niso ganili. Prav lako tudi niso izdali. nič čolni z vreeami. Nato iso pa Rusi storili nekaj, kar si je rnogoCe izmislifi samo v njihovi armacli in v nobeni drugi ne. V temi je naimreč prišel oddelek ruskih vojakov do izhodnega brega reke in tanikaj so ga, kar se je videlo čisto razločno, z za njira postavljeno strojno puSko prisilili, da je vstopil v čoln. Prelden so Še spoznali nalši črnovojniki, za kaj se gre, so Rusi že veslali čiez reko |>roti našim. Naši so seveda streljali nanje. Imeli so velike izgube. Kar jih je ostalo živih, so dvignili roke in so se dali ujeti. Povedali so potem, da se je vse to zgoclilo le za to, da bi ruski poveljnik mogel pregledati našo mo6 in pa našo razpredelbo. Posebno iznajdljiv y ,zvija&ah j« bil orožniški. polkovnik Fischer, poveljnik v Biiko»*'ini, ki je s peščico ljudi branil to deželo. Prodiranje Rusov je večkrat ustavil s strelskimi jarki, v katerih je par dečkov streljalo s pištolami. Kmečki raožnarji so mu rabili za artilerijo, vozovi za gnoj pa za -municijske vozove. Stotnik Kellner je nekega dne zbral prebivalstvo treh vasi in ga je porazmestil v varni razdalji od ruskih topov. Sam je igral pruskega generalštabnega ča&tnika. Rusi so mislili, da imajo pred seboj tri nemške bsrigade, ln.so ise u-maknili brez boja nazaj. Neki drisg poveljnik pa je rusko špijonažo uporabil v svojo koi^ist Braniti je raoral dolgo fronto, a ni imel dovolj'ljudi Zato je dal po zanesljivih svojili ljudeh na nekem veWkaaiskem travnik« tnpHtom pokopati razne zabojčke in prepresti travnik z žicami. A vse je bilo prep-ričano, da je travnik poclminiran. Po svojih Špijonih so izvedeli to tudi Rusi in niso dotlej veS prestopili tega travnika. Tako je naS poveljnik ssvoje m&štvo lahko porabii 'drugje.