IZ DRU[TVA LITERARNI KOTI^EK Si-T Si-T IZ DRU[TVA 1 2 21 6 19 3 20 22 GLASILO SLOVENSKE SKUPNOSTI na REKI in v PGŽ l letnik 7 l sptember 2018 l {tevilka 3 Sopotja glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ september 2018, {tevilka 3, letnik 7 ISSN 1848–4360 Reka, september 2018 Uredništvo: Jasmina Dla~i}, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mirkovi}, Milan Grlica, Vasja Simoni~ glasilo@bazovica.hr Podpinjol 43, 51000 Reka Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Reka bazovica@bazovica.hr, zanj: Zvonimir Stipeti} www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Reka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Reka vsimonic1@gmail.com zanj: Vasja Simoni~ Urednica: Marjana Mirkovi} marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 Lektorica: Darka Tepina Podgoršek Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Ro`man Fotografija na naslovnici: Mirko @or` Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no Naklada je 1.500 izvodov Glasilo finan~no podpirajo: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primorsko-goranska županija Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike Hrvaške Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 uradne ure, knjižnica in klubski prostori torek 10.00–12.00, 18.00–20.00 in ~etrtek: 10.00–12.00 MePZ: ponedeljek 18.00–20.30 Dramska skupina: torek 17.30–19.00 ali po dogovoru Folklorna skupina: sreda 19.00–21.00 Planinska skupina: torek 20.00–21.00 Fotografska skupina: drugi in zadnji ~etrtek ob 18.00 Glasbena skupina: torek 17.30–20.00 Dop. pouk slovenš~ine: ponedeljek 16.00–20.00 Mladinska skupina: sobota popoldan, po dogovoru Likovna skupina: po dogovoru Veleposlaništvo Republike Slovenije v RH Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanica: dr. Smiljana Knez Konzularni oddelek, uradne ure: ponedeljek od 9.00 do 12.00 sreda od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 petek od 9.00 do 12.00 tel.: +385 1 63 11 014, +385 1 63 11 015 faks: +385 1 46 80 387 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: http://sloembassy.zagreb@gov.si Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: med tednom: od 16.30 ure konec tedna in med prazniki: 24 ur tel.: +385 98 462 666 Generalni konzulat RS, Split ^astni konzul Branko Rogli} tel./faks: +385 21 389 224 el. pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr uradne ure: ponedeljek–petek od 9.00 do 13.00 iz vsebine Uvodnik 3 Iz društva 4 EU korak 18 Literarni k0ti~ek 19 Si-T 20 Pogled z onkraj Sne`nika 22 Sre~anja 23 Foto koti~ek 24 Uvodnik KPD Bazovica v novo kulturno sezono tudi v ~asih var~evanja vstopa z novim programom, u~enjem slovenš~ine za najmlajše. Dopolnilni pouk bo odslej v društvu organiziran tudi za osnovnošolce in predšolske otroke. Nova sezona med drugim prinaša tudi novega ministra, pri­stojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu. To je Peter Jožef ^esnik, ki je s svojim neuradnim obiskom kulturnega ve~era že tudi razveselil naše društvo, s katerim ima ve~ let dobre in prijatelj­ske stike. Dejavnosti slovenskih organizacij na Reki je pozornost namenila RTV Slovenija v odda­ji Dobro jutro, od dogodkov v preteklih mesecih pa spremljamo folklorno skupino, ki je z nastopi obogatila ve~ programov in – skupaj s ~lanicami KPD Bazovica, ki so poskrbele za slovenske jedi – tudi reški festival Porto Etno, umeš~en v projekt Reka, evropska prestolnica kulture 2020. Na ogled je bilo tudi ve~ razstav: reški festival fotografije je na program uvrstil predstavitev Sloven­ske fotografije, skupaj z razstavo Fotokluba Sušec v društvu, vodja planinske skupine (PS) Darko Mohar je navdušil obiskovalce Doma na Vidmu v Ilirski Bistrici, reški umetniški fotograf Istog Žorž pa na trsatski gradini. Tam je uspešen koncert skupaj z reško solistko Vivien Galetta izvedel mladi kitarist in ljubljanski študent, ~lan društva, Natko Štigli}. V društvu je bilo živahno tudi julija, ko je v organizaciji društva EU korak, ki je gostilo tudi septembrsko sre~anje mladih, pote­kala prireditev za najmlajše, Poletje v Bazovici. Skupinica teh otrok je obiskala tudi nogometno tekmo in se sre~ala s priljubljenim tedanjim reškim trenerjem Matjažem Kekom, nekateri izmed njih pa so se prijavili tudi na pouk slovenš~ine v društvu. Mešani pevski zbor se je znova udeležil pevskega sre~anja v Šentvidu pri Sti~ni, s svojim ubranim petjem pa popestril tudi predstavitev pesniške zbirke rojakinje Marije Šenk, ki je o dogodku napisala tudi pesem za rubriko Literarni koti~ek, objavljeno skupaj s poezijo Eve Ciglar. Spremljamo pestro dejavnost planinske skupine, ki je tudi letos po~astila spomin na bazoviške junake v vasi Bazovica pri Trstu. Društvo je med dru­gim gostilo dijake iz Novega mesta, vodja reške enote INV-ja dr. Barbara Riman je s krajšo pred­stavitvijo Reko in okolico približala udeležencem izleta Rafaelove družbe, z zanimivostmi iz Gorskega kotarja pa jih je seznanil izvrsten poznavalec in raziskovalec krajevne zgodovine Slav­ko Malnar. Rubrika Si-T spremlja dejavnost Sveta za narodne manjšine RH in mednarodni sre~anji na Reki ter razstavo v Opatiji, Pogled z onkraj Snežnika se ozre na dav~no politiko, ki ne zmanj­šuje socialne neenakosti, v Sre~anjih pa predstavljamo u~iteljico slovenš~ine Andreo Šlosar. Osre­dnji dogodek jeseni bo oktobrsko sre~anje vseh slovenskih društev v Lovranu, ve~ o tem pa v prihodnji številki. y Uredništvo OBVESTILO Slovenš~ina za najmlajše v KPD Bazovica, v pripravi celodnevni program za vrtec KPD Bazovica organizira pouk slovenš~ine za najmlajše (do 10 let), vodita ga u~iteljici Andrea Šlosar (vrti~karji in prvošol~ki) in Vida Srdo~ (nižji razredi osnovne šole) z bogatimi izkušnjami na tem podro~ju, poteka pa ob ponedeljkih, od 16.00 do 17.30. Obveš~amo zainteresirane starše, da lahko tudi v vseh vrtcih na Reki, ki deluje­jo v okviru javne vzgojno-izobraževalne ustanove Otroški vrtec Reka, izrazijo željo po uvrstitvi svojega otroka v program u~enja slovenš~ine. To pravico naro­dnim manjšinam zagotavlja zakonodaja RH na vseh vzgojno-izobraževalnih ravneh, tudi predšolski. V pripravi je celodnevni program za vrtec za prihodnje leto, ~e bo prijavljenih dovolj otrok in zagotovljene ustrezne kadrovske razmere. Zato k sodelovanju vabljene vzgojiteljice z znanjem slovenš~ine, informacije v tajništvu KPD Bazovica po elektronski pošti slovenskidom@bazovica.hr ali v uradnih urah na tel. +385 (0)51 215 406. Del udeležencev poletne delavnice. Foto: Marjana Mirkovi} 12.–13. maj, Bled, Bohinj Mladinska skupina v Sloveniji ^lani mladinske skupine KPD Bazovica so se letos že dvanaj­sti~ zapored odpravili na svoje letno potepanje po Sloveniji, tokrat na Gorenjsko. Cilj izleta sta bila Bled in Bohinj. Z Reke smo se v zgodnjih jutranjih urah odpravili na pot proti Bledu. Najprej smo obiskali Blejski grad, kjer so nas navdušili prekrasen pogled na Blejsko jezero, tiskarji in grajska klet. Po ogledu gradu smo se spustili do obrežja jezera, kjer nas je ~akala pletnja in nas popeljala do Blejskega otoka. Kot nalaga tradicija, smo si vsi nekaj zaželeli in pozvonili na zvonec. Po obisku Blej­skega jezera sta nas v nepozabni sobi pobega ~akala avantura in timsko delo. Prvi dan se je kon~al z ve~ernim druženjem v enem izmed blejskih hostlov. Drugi dan smo se po zajtrku odpravili v Bohinj in se z ladjico popeljali po Bohinjskem jezeru. Prišli smo na drugo stran jezera, se sprehodili do gon­dole, ki jo v zimskih mesecih uporabljajo smu~arji, in se z njo dvignili na planino Vo­gel ter uživali v razgledu in nižji tempera­turi. Ko smo si ogledali okolico, smo se z gondolo vrnili v dolino in obiskali slap. Tam smo se fotografirali in se z ladjo vrnili v Bohinj. Ogledali smo si še tamkajšnjo staro cerkev in njene freske. Z avtobusom smo se odpeljali do restavracije in se po ko­silu odpravili nazaj domov. Bili smo zelo utrujeni, vendar zadovoljni, ker smo se imeli zelo lepo. y Staša Iskra in Monika Požar Mladi polni novih vtisov o slovenski kulturi in naravi. Arhiv KPD Bazovica. 24. maj – 6. junij, Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica 70 let KPD Bazovica, razstava Razstava plakatov ob 70-letnici KPD Bazovica je po uspešni predstavitvi v Kopru odpotovala še v knjižnico Makse Sam- sa v Ilirski Bistrici, da bi tamkajšnje ob~instvo doživelo, kako pomemben del zgodovine našega društva so Bistri~ani, s kate­rimi še danes zelo tesno sodelujemo. Dokaz tega so vsakoletne skupne dejavnosti kulturnikov, fotografov in planincev. Prav planinci so se v akciji potujo~e razstave najbolje odrezali s po­budo in prostovoljnim delom. Ravnateljica mag. Damijana Hrabar in osebje knjižnice Makse Samsa v Ilirski Bistrici so nam razkazali prostore in predstavili delovanje knjižnice, spregovorili pa smo tudi o drugih možno­stih za sodelovanje. Ob odprtju v razstavnem prostoru v avli knjižnice sta zbrano ob~instvo nagovorila ravnateljica knjižnice in predsednik KPD Bazovica Zvonimir Stipeti}, za posladek pa je Zdenka Kallan-Verbanac z navdihom odrecitirala svojo pesem o morju, ob~instvo pa navdušeno zaploskalo. Razstava je bila postavljena na ogled do 6. junija. y Zvonimir Stipeti} Damijana Hrabar in Zvonimir Stipeti}. Foto: Eva Ciglar 4 24.–27. maj, Hotel Neptun, Brioni Narodne manjšine, migracije in varnost Dr. Barbara Riman. Foto: Marjana Mirkovi} Center za mednarodne in varnostne študije Fakultete za politi~ne vede za­grebške univerze je v sodelovanju s Sve­tom za narodne manjšine Republike Hrvaške, Akademsko mrežo za sodelova­nje v jugovzhodni Evropi in fundacijo Friedrich Ebert Stiftung na Brionih orga­niziral 22. znanstveno sre~anje, tokrat z naslovom Narodne manjšine, migracije in varnost. Potekalo je v treh skupinah, Narodne manjšine v demokrati~nih družbah, Migracije in migracijske politike ter Globalni varnostni izzivi. Predsednik Sveta za narodne manjšine dr. Aleksandar Tolnauer se je uvodoma med drugim ozrl tudi na trenutne razmere na Hrvaškem in poizkuse nekaterih konservativnih skupin, ki že­lijo narodnim manjšinam okrniti dosežene pravice, predvsem v politi~nem življenju. Zavzemajo se namre~ za zmanjšanje števi­la manjšinskih poslancev in omejitev njihovega delovanja ozi­roma odpravo njihove pravice do glasovanja pri pomembnih odlo~itvah, kot sta prora~un in zaupnica vladi. Poleg znanstvenikov in strokovnjakov iz Hrvaške in tujine sta se sre~anja udeležili tudi predsednica Zveze slovenskih društev dr. Barbara Riman in dr. Kristina Riman s puljske univerze Jur­ja Dobrile. Svojo predstavitev sta namenili pravicam narodnih manjšin do informiranja v lastnem jeziku in posebej glasilom, ki jih v slovenš~ini v zadnjem desetletju izdajajo društva na Hrvaškem, kot so zagrebški Novi odmev, splitska Planika, pulj­ska Mavrica in reška Sopotja. Prispevki s sre~anja bodo objavljeni v letopisu Forum za varno­stne študije, ki ga je lani za~ela izdajati Fakulteta za politi~ne vede Univerze v Zagrebu, ~lana uredništva pa sta tudi predava­telja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, dr. Anton Grizold in dr. Mitja Žagar. y Marjana Mirkovi} 25. maj, Slovenski dom KPD Bazovica Midnight Banda in Mimo ritma, koncert Glasbeni in plesni ve~er v dvorani KPD Bazovica je – bolj kot na nekda­nji dan mladosti v skupni državi – oživil spomin na priljubljena plesna druženja v društvu pred desetletji, ko je bil Sloven­ski dom na Reki tudi znano plesiš~e. Kan~ek tega je z majskim ve~erom namre~ obudila glasbena skupina KPD Bazovica Mimo ritma, ki jo vodi Andrej Mohar. Pod prizadevnim umetniškim vodstvom Ivana Hareja - Harryja, znanega reškega glas­benika, skupina iz leta v leto napreduje in po besedah solistke Zdenke Kallan-Ver­banac imajo za predstavitev pripravlje­nih že blizu trideset skladb. Žal za sa­- mostojne nastope ni veliko priložnosti, pravi, tudi pri~akovanega nastopa ob koncu sezone letos ni bilo, vendar kljub temu redno in pridno vadijo, nastopajo pa predvsem v spremljajo~em programu ob razstavah in drugih dogodkih v dru­štvu. Poleg Zdenke Kallan-Verbanac sku­pino Mimo ritma sestavljajo še drugi ljubiteljski glasbeniki in glasbenice: Zin­ka Boži~ek, Nerina Bratovi}, Dubravka Dijani} in Maja Žuvela-Stipeti} ter Dionis Juri}, Andrej Mohar in Predrag Zmaila. Za svoj trud so bili nagrajeni tudi tokrat, prav tako pa so preje­mali pohvale za goste, ki so jih povabili na oder. To je bila skupina Midnight Band s pevko Antonijo Keš, na odru KPD Bazovica doma~o od mladih let, ko je ve~ let plesala v le­gendarni sestavi folklorne skupine društva pod vodstvom pri­ljubljene baletne plesalke HNK Ivana pl. Zajca Sonje Kern Svoboda. Skupina Midnight Band je ve~krat in uspešno nasto­pila tudi na ve~erih v organizaciji reškega društva rokerjev iz šestdesetih let, društva LP Rock. Poleg Tanje Keš so tokrat zai­grali še ~lani skupine Jadran Frank, Livio Hubi~ka, Robert Lipo­vac in Damir Pauleti} - Pablo. Njihov nastop so obiskovalci spre­jeli z navdušenjem, in kot dodaja Zdenka Kallan-Verbanac, v skupini Mimo ritma sr~no upajo, da se bodo takšni ve~eri nadaljevali tudi v prihodnje, saj so, sode~ po odzivu in pohva­lah ob~instva, prav zaželeni in zadetek v polno. Tanja Keš in Midnight Band. Foto: Milan Grlica 8. junij, Slovenski dom KPD Bazovica KPD Bazovica v oddaji Dobro jutro TV Slovenija Dejavnost KPD Bazovica je bila letos predstavljena tudi v od­daji Dobro jutro TV Slovenija, eni izmed najbolj gledanih oddaj nacionalne televizije. Snemanje je potekalo 5. junija, pod vodstvom sodelavke TV Slovenija Marije Merljak in s povezova­njem Mojce Mavec. Posnetek oddaje je v treh delih na vpogled na spletni strani na naslednjih povezavah (~as predvajanja prispev­ka o KPD Bazovica je naveden v oklepaju): https://4d.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/174544306 (od 15. do 20. minute); https://4d.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/174544315 (od 9. do 15. minute ter od 24. do 40. minute); https://4d.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/ 174544324 (od 5. do 27. minute ter od 33. do 40. minute). Oddaja Dobro jutro je, kot je med drugim zapisano na spletni strani, oddaja gledalcev in s svojimi svetovalnimi, izobraževalni­mi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledi željam gle­dalcev vseh starostnih skupin. V ve~urnem živem in dinami~nem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se preple­ta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z razli~nih koncev Slo­venije. Raziskuje teme, ki se dotikajo vsak- ­danjega življenja ljudi, in ponuja naj- razli~nejše vsebine: od zdravstvenih, prav- nih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz doma~e lekarne do predstavljanj osupljivih življenj­skih usod, vrti­~kar­skih in prehranskih na­svetov in atrak­tivnih nagradnih iger. V tem okviru je bila lepo predstavljena tudi raznovrstna dejavnost KPD Bazovi­ca, pri ~emer je sodelovalo ve~ aktivnih ~lanic in ~lanov. Urednica Sopotij pa je 29. maja gostova­la v oddaji Odkrito TV Slovenija voditelja Igorja Pirkovi~a, skupaj s predstavniki slovenskih organizacij iz Italije, Avstrije in Madžarske. Ob tej priložnosti je na kratko spregovorila o položaju slovenske skupnosti in ohranjanju slovenš~ine na Hrvaškem ter opozorila na nekatere teža­ve, s katerimi se spoprijemajo rojaki, kot so denimo vprašanje pridobitve sloven­skega državljanstva, štipendij za študij v Sloveniji, razli~en status društev v ob­mejnih in drugih županijah ipd. y Marjana Mirkovi} Zvonimir Stipeti}, Mojca Mavec in Marija Merljak. Foto: Anita Hromin 8. junij–5. julij, Galerija Doma na Vidmu, Ilirska Bistrica Darko Mohar: Baš}anski kamik in druge zgodbe, razstava Lepo število rednih obiskovalcev, Darkovih planinskih in fo­tografskih prijateljev ter drugih se je ta petek zbralo v prije­tnem razstavnem prostoru v galeriji v Domu na Vidmu, da bi prisostvovali zanimivemu odprtju fotografske razstave ljubite­lja morja in gora Darka Moharja. Uvodoma sta "sopca" Saša Popovi} in Žarko Dujmovi}, ki sta se pripeljala iz Darku ljube Baške na Krku, zaigrala na stara in­strumenta "sopile" in obiskovalce popeljala v primerno vzdušje za predstavitev avtorja in razstave same ter tudi v nadaljevanju z izvirnim igranjem in petjem popestrila prijetno prireditev. Že bežen pogled na razstavljene ~udovite posnetke nas prepri~a o Darkovi neizmerni ljubezni in navezanosti na skromne na­ravne danosti baš~anske pokrajine ter na baš~anskega ~loveka in njegovo trdo delo v nam oddaljenih ~asih. Posnetki "mrgar­jev" – kamnitih zidov, ki so jih zgradili pastirji in še danes ohra­njajo obi~aj in tradicijo kolektivnega ~uvanja ovac – nas nagovorijo o neiz­merni mo~i ~lovekovega boja za prežive­tje, hkrati pa v njih za­~u­timo prirojeno ~lovekovo ustvarjalnost in estetski ~ut. Nekateri posnetki govorijo tudi o trenut­kih veselja, ki so ~loveku lajšali težko vsakdanje življenje na kršu, in o nekate­rih obi~ajih, ki so se ohranili do danes. Nekje v ozadju pa sta tudi ve~ni Darkovi hrepenenji – morje in hribi… Razstavljene fotografije in njihova sporo­~ilnost pomenijo neprecenljivo bogastvo, posebno v sedanjem norem zmaterializi­ranem ~asu, saj nas prestavijo v neki drug svet lepote in miru ter nas napolnijo z novimi energijami, potrebnimi za spo­pad z vsakdanjo potrošniško miselno­stjo. V prizorih zaznamo morda za ve~ino nov svet, ~eprav otok Krk pogosto obi­skujemo. Tudi s takimi razstavami se med­sebojno bolje spoznavamo in gradimo mostove prijateljstva med planinci in lju­bitelji vsega lepega. Zahvala za uresni~itev razstave gre Ob­~i­ni Ilirska Bistrica in Rajku Kranjcu, vodji ga­lerije Doma na Vidmu. y Maruška Lenar~i~ Razstava privabila ljubitelje narave in fotografije. Arhiv Darka Moharja. 11. junij, RTV Slovenija, Ljubljana Komisija RTVS za Slovence v sosednjih državah Na prvi seji v novi sestavi Komisije za programske vsebine RTV Slovenija (RTV SLO), namenjene Slovencem v sose­dnjih državah (v prihodnje naj bi se ime­novala Komisija za Slovence v sosednjih državah), je bil za predsednika izvoljen dr. Janko Malle iz Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, ki je to telo uspešno vodil v enem izmed prejšnjih mandatov. V sedanji sestavi je znova urednica Sopotij, v prejšnji pa je Hrvaško zastopala u~iteljica dopolnil­nega pouka in kulture Dragica Motik. Navzo~i so se seznanili z delom komisije v preteklem mandatu in Strategijo razvoja RTV SLO 2018–2022 ter predlagali, da se ji doda akcijski na~rt komisije (ANK), pri­pravljen v preteklem mandatu. Seznanili so se tudi s poro~ilom o izpeljavi program­sko-produkcijskega na~rta v obdobju med januarjem in marcem 2018 in s program­skimi izhodiš~i za leto 2019 ter predlagali, naj nadaljnji planski dokumenti upošte­vajo pripombe iz razprave in ANK. Kot poudarja ANK, se komisija ukvarja z vprašanjem ve~je prisotnosti dejavnosti slovenskih skupnosti iz sosednjih držav v programih in izhodiš~ih RTV SLO. Cilj je dose~i kakovostno medijsko-informa­tivno poro~anje o njih in vklju~itev njiho­ve celovite problematike v programe na vseh tematskih podro~jih, kot izhaja iz samega zakona o RTV. V njem pa so, kot je na omenjeni seji opozorila varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev Ilinka Todorovski, pri naštevanju pri­padnikov slovenskih narodnih manjšin v sosednjih državah, izpuš~eni – Slovenci na Hrvaškem. Upoštevaje kakovost kot osnovno merilo uspešnosti, navaja ANK, naj bi bila glavnina programov usmerjena v izbor projektov, ki Slovence v sose­dnjih državah izkazujejo kot uspešne promotorje celovitosti kulturnega, izobraževalnega idr. življenja. Fokusiranje njihove kulture na narodno-obrambno vlogo in narodnopisne dejavno­sti že preve~ ustvarja podobo o folklorizaciji (in stagnaciji) slo­venske kulture. ANK še poudarja skrb za mlade in poudarja pomen obmejnega prostora za povezovanje s Slovenijo na vseh podro~jih aktivnega življenja ljudi ob meji ter opozarja na asimetri~no in nezadostno poro~anje, tako glede na medij (ra­dio namenja ve~jo pozornost, televizija bistveno manjšo) kot tudi na posamezna obmejna obmo~ja. Poudarja vlogo regional­nih centrov v Kopru in Mariboru, pomembnih tudi za poro~anje iz Hrvaške, in sodobne tehnologije, ki bi lahko bolj posredovala izmenjavo informacij v skupnem slovenskem kulturnem pro­storu. Sedanji spletni portal RTV za Slovence v sosednjih drža­vah (svsd.rtvslo.si) to nalogo opravlja v omejenem obsegu, tako da ga bo treba nadgraditi s celovitim in aktualnim infor­macijskim sistemom sodelovanja ter postaviti na vidnejše me­sto. y Marjana Mirkovi} Sejo je vodil dr. Janko Malle (prvi z leve). Foto: Marjana Mirkovi} 11. junij, Slovenski dom KPD Bazovica Obisk dijakov iz Novega mesta KPD Bazovica pogosto obiš~ejo skupi­ne osnovnošolcev in dijakov kot pri­mer društva, ki je s svojo dejavnostjo, or­- ganizacijo in odprtostjo lahko za zgled. Tokrat so se na naslovu Podpinjol 49 mu­dili srednješolci iz Dolenjske. Ve~ kot pet­deset dijakov 2. letnika tehniške gimna­zije Šolskega centra Novo mesto in njihovih spremljevalcev je med izletom na Hrvaško in dalje na jug namre~ na urnik uvrstilo tudi obisk Slovenskega doma KPD Bazovi­ca na Reki. Kot je v pismu poleg zahvale društvu zapisala profesorica slovenš~ine Jožica Jožef Beg, so organizatorji ekskur­zije želeli, "da bi dijaki dobili ~im ve~ infor­macij o življenju slovenske skupnosti na Reki in s tem ozavestili, da živi slovenska manjšina tudi na Hrvaškem. Dijakom je bil obisk v Slovenskem domu zanimivo doživetje, pozorno so poslušali pripovedovanje gostiteljice Eve Ciglar in bili po~aš~eni zaradi pri­sr~nega pozdrava, ki jim ga je namenil predsednik društva Zvonimir Stipeti}. Obisk Slovenskega doma je bil za dijake nekaj novega in prav to so v svojih ocenah ek­skurzije posebej izpostavili. Obisk v KPD Bazovica je bila prva postaja na štiri­dnevni ekskurziji, v okviru katere so dijaki obiska­li še Kampor na Rabu, Zadar, Šibenik in dalmatinsko vas Pakovo selo, se zapeljali v Mostar in uživali v vožnji s trupicami po Nere­tvi. Zadnji dan so ob~udovali slapove reke Krke, nato pa se polni vtisov vrnili v mesto na okljuku slovenske Krke." Jožica Jožef Beg je ob koncu pisma še izrazila upanje, da sode­lovanje ne bo ostalo samo pri enem obisku. y Eva Ciglar, Marjana Mirkovi} Novomeški dijaki v KPD Bazovica. Foto: Darja Marjanovi} 13. junij, Narodna in univerzitetna knjižnica, Zagreb Dan državnosti, sprejem veleposlaništva RS v RH Veleposlaništvo Republike Slovenije v Republiki Hrvaški je ob letošnjem dnevu državnosti pripravilo sprejem in odprtje fo­tografske razstave I feel Slovenia, I feel culture. Razstava o izje­mno bogati slovenski kulturni dediš~ini je vklju~evala izbor 38 fotografij uveljavljenih slovenskih fotografov in predstavila slo­vensko kulturno raznovrstnost kot temelj nacionalne identitete. Na povabilo veleposlanice RS v RH dr. Smiljane Knez je v kultur­nem programu v po~astitev praznika nastopila tudi folklorna skupina KPD Bazovica. Zaplesali smo dva plesa, Ta potrkano in splet belokranjskih plesov. Nastop so obogatili glasbeniki fol­klorne skupine, tokrat na harmoniki, baj­su in bogariji. Veleposlanica in drugi visoki gostje so z zanimanjem spremljali naš nastop in prisluhnili slovenskemu glasbenemu izro~ilu. Ob tej priložnosti smo si tudi ogledali fo­tografsko razstavo I feel Slovenia, I feel culture, odprto v preddverju Narodne in univerzitetne knjižnice in na ogled do 16. junija. y Jasmina Dla~i} Folklorna skupina nastopila na sprejemu veleposlaništva RS v RH… 16.–17. junij, Dobrodošli doma 2018, Brežice Nastop FS KPD Bazovica Z veseljem smo se odzvali vabilu k sodelovanju na sre~anju Dobrodošli doma, ki je letos potekalo v Brežicah. Gostitelji so nam organizirali bogat program s predavanji, izleti, razsta­vami in delavnicami. Našo skupino in ženski pevski zbor SKD Ajda iz Umaga so že okoli enajste ure do~akali doma~ini v Pišecah, vasici v ob~ini Brežice. Z lepimi besedami dobrodošlice sta nas pozdravila bre­žiški župan Ivan Molan in ravnateljica osnovne šole Maksa Ple­teršnika v Pišecah, rojstni vasi tega pomembnega slovenskega jezikoslovca in zgodovinarja. Obiskali smo njegovo doma~ijo, pod staro lipo pa nam je glasbena zasedba Pleteršnikovi pevci zapela prelepe ljudske pesmi. Ogledali smo si tudi kozolec, pre­urejen in namenjen turisti~nim obiskom. Po bogatem kosilu v šolski dvorani nas je s svojimi plesi in pesmijo zabavala doma~a otroška skupina, s pesmijo in plesom sta se predstavila zbor in folklorna skupina SKD Ajda iz Umaga in zatem še naša folklorna skupina s sple­tom gorenjskih plesov. Osrednji dogodek je potekal od 17. do 19. ure na grajskem dvoriš~u v Brežicah. Poz­dravnemu nagovoru Ivana Molana in za­tem ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazda Žmavca je sledil pester program. Nastopile so sloven­ske folklorne in pevske skupine iz Nem~ije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Argentine, Hrvaške ... Mi smo se predstavili s Potrka­no polko in v naših bleš~e~ih nošah. Oz­ra~je je tudi letos bilo ~udovito, množica izseljenskih rojakov je uživala v progra­mu in ~udovitem okolju brežiškega gradu. In res, Brežice, ki jih imenujejo Majhno mesto z velikim srcem (revija Moja Slove­nija), smo tudi mi tako doživeli! Po nastopu smo se nastanili v hotelu v ^atežu. Naslednje jutro smo ve~inoma uživali v bogati topliški ponudbi bazenov in kopeli ter sprehodih ipd. Na poti na Reko smo se zaustavili v Samoborju, si na kratko ogledali mestece in se pocrklja­li z zagorskimi štruklji. Zadovoljni smo se vrnili na Reko, hvaležni Nataši in Mi­lanu Grlici za odli~no vodstvo in organi­zacijo potovanja. y Slavica Vukovi} Ba~i} …in prireditvi Dobrodošli doma. Foto: Milan Grlica 16.–17. junij, Šentvid pri Sti~ni Tabor slovenskih pevskih zborov Mešani pevski zbor KPD Bazovica se je tudi letos udeležil Tabora sloven­skih pevskih zborov v Šentvidu pri Sti~ni, prireditve, ki bo prihodnje leto praznova­la ~astitljivo 50. obletnico. V soboto, 16. junija, je na predve~er Ta­bora nastopilo deset pevskih zborov iz sosednjih držav, med njimi tudi naš zbor. Zapeli smo pesmi Zdomec, ki jo je napi­sal naš ~lan, pokojni Slavko Arbiter, po­pevko Del tebe in Soldaško Franceta Pre­- šerna. Po nastopu smo se okrep~ali v športni dvorani in se poveselili s prijatelji iz razli~nih krajev, nato pa smo se napo­tili k po~itku. Naslednjega dne, v nedeljo, 17. junija, smo se zarana odpeljali na tako imenovano ge­neralko, edino skupno vajo ve~ kot sto zborov, ki jih vodi priljubljeni dirigent Igor Švara. S svojo nesporno avtoriteto hudo­mušno in duhovito obvlada ve~ kot tiso~­glavo množico pevcev in jih pripravi za nastop pred televizijskimi kamerami. Pred glavnim nastopom smo se vsi pevci zvrstili na sprevodu skozi Šentvid, ki ga je naš zbor prehodil že 44-krat. Po priho­du v amfiteater smo zasedli svoja mesta in ~akali, da so se oglasile fanfare ob za~etku neposrednega televizijskega prenosa. Letošnja prireditev je potekala v znamenju slovenskega ljud­skega pregovora O kresi se dan obesi, vsa prireditev pa je bila posve~ena 90-letnici skladatelja Jakoba Ježa. Od vodenja tabo­ra se je letos poslovil dolgoletni predsednik upravnega odbora Tabora slovenskih pevskih zborov Jernej Lampret, zamenjal ga je mladi Matej Šteh. Spored, ki ga je sestavljalo dvaindvajset pesmi za zbore, nastop mladinskega in otroškega zbora, fol­klorni vložek in spremljajo~a godba, je hitro minil. Vesela druž­ba pevcev pa se je nato prepustila zabavi z glasbo in plesom. Komaj smo se skozi gne~o prebili do avtobusa in se odpeljali na tradicionalno kosilo, kjer smo ob veselem klepetu še kakšno zapeli. Zadovoljni in polni vtisov smo se odpravili domov na zaslužene poletne po~itnice. y Zvonimir Stipeti} Šentvid je vselej veliko zadovoljstvo. Arhiv KPD Bazovica. 25. junij, Izletiš~e Platak Dan državnosti, ~ezmejno sre~anje Dan državnosti smo Slovenci iz Istre, Kvarnerja in z druge strani meje pra­znovali na šestem ~ezmejnem sre~anju, ki je letos potekalo v planinskem domu na Platku. Za organizacijo je poskrbelo društva KPD Snežnik iz Lovrana, ki ga vodi Vasja Simoni~, tudi predsednik Sve­ta slovenske narodne manjšine Primor­sko-goranske županije. KPD Lovran je že ve~ let tudi vklju~en v koordinacijo slo­venskih društev v Istri in tesno povezan z njihovim delovanjem. Za praznik se je na Platku kljub slabemu vremenu zbralo pribli­žno 250 udeležencev, ki jim dež, kot kaže fotografija, sploh ni pokvaril dobrega razpoloženja. y Arhiv KPD Bazovica Veselo v domu na Platku. Arhiv KPD Bazovica. 2.–6. julij, Slovenski dom KPD Bazovica Poletje v Bazovici Društvo EU korak je v sodelovanju z mladinsko skupino KPD Bazovica po lanskem dobrem odzivu in pohvalah znova organiziralo druženje najmlajših. Udeležilo se ga je 23 otrok, starih od pet do dvanajst let, ve~inoma potomcev ak­tivnih ~lanov društva, prijavila pa se je tudi ve~ina lanskih obiskovalcev. Tokrat je potekalo kar dva tedna, za dve skupini, ki jih je tudi letos vodila u~iteljica slovenš~ine na reški OŠ Kozala Sandra Grude­ni}, v pomo~ pa so ji bili podpredsednica društva EU korak Na­tali Iskra, tajnica KPD Bazovica Eva Ciglar in prostovoljca iz Slovenije, Sara Tomažin iz Grosupljega in Alen Grbac iz Ilirske Bistrice. Otroci so preživeli teden dni aktivnega druženja v pro­storih Slovenskega doma in njegovem vrtu, ob igri, izdelovanju plakatov, športnih dejavnostih in u~enju slovenš~ine. V zaklju~­nem nastopu so navdušili starše, dedke in babice, organizator­jem pa dali novih mo~i in spodbude za nadaljevanje projekta. Natali Iskra je ob tej priložnosti predstavila tudi pobudo za DPS za najmlajše, Eva Ciglar pa navzo~e povabila k prijavam za ta pouk. Posebej razveseljivo je, sta poudarili obe, da se v društvu po~asi oblikuje jedro najmlajše generacije. O poteku uspešnega programa je Sandra Grudeni} med drugim zapisala: "Teden smo organizirali tematsko, od športnega dne, kulturnega dne, dan za zdravje in zdravo prehrano ... Oba te­dna sta bila vodena dvojezi~no, trudili smo se nau~iti otroke ~im ve~ slovenskih besed. To smo po~eli prek iger, s pomo~jo izdelo­vanja plakatov na razne teme. Po kosilu smo po~ivali in gledali filme v slovenš~ini (Kekec, risanke, Gremo mi po svoje...), poslu­šali pravljice za sproš~anje, ob njih pa so najmlajši malo zapr­li utrujene o~i. U~ili smo se mnogih pes­mic, rajalnih igric in se ob tem dobro zabavali. Imeli smo enkratno priložnost videti ne­kaj novega, saj v društvo prihaja vadit tudi operni pevec Luka Ortar iz Slovenije, ki je bil zelo prijazen in je otrokom zapel krajše odlomke. Bilo je druga~e, ~udno, zabavno, a jim je bilo zelo vše~. Obe sku­pini sta za konec pripravili nastop za starše, stare starše, brate in sestre. Pred­stavili so se v slovenš~ini, za­peli in zaple­sali. Prva skupina je imela najraje Avse­- nik­ovega ^ebelarja, druga pa narodno pesmico Na planincah, pri tej pa je naše petje s spremljavo na klavirju popestril Ante Segulin. Staršem smo pokazali naša dela, ki smo jih obesili na zid in skorajda tam ni bilo ve~ prostora za vse mojstrovi­ne. Od velikega ~ebelnjaka s pravimi otro­škimi panjskimi kon~nicami do velikanske ~ebele, ki nas je opominjala na to, da je 20. maj razglašen za mednarodni dan ~ebel. Razšli smo se v upanju, da se na­slednje leto znova vidimo v še ve~jem šte­vilu. Že zdaj se veselimo vnovi~nega dru­ ženja." y Marjana Mirkovi} Pou~no in zabavno. Arhiv KPD Bazovica. 29. julij, Trsatska gradina, Reka Vivien Galletta in Natko Štigli}: Na obali srca, koncert Prireditev Poletje na gradini je konec julija prinesla zanimiv, pester in dobro obiskan koncertni ve~er z naslovom Na oba­li srca. Nastopila sta vokalna solistka in ~lanica Opere Hrvaške­ga narodnega gledališ~a (HNK) Ivana pl. Zajca Vivien Galletta in mladi kitarist, študent Akademije za glasbo Univerze v Lju­bljani in ~lan KPD Bazovica, Natko Štigli}. Zamisel za njun prvi skupni nastop se je porodila na lanskem boži~nem koncertu v reškem gledališ~u, in ~e sklepamo po odzivu na Trsatu, je bila zadetek v polno. Obiskovalci so v popolnoma zasedenem avdi­toriju reške gradine uživali v ~udovitem okolju srednjeveške utrdbe in pestrem programu Vivien Galletta z delom njenega raznovrstnega repertoarja, od zimzelenih uspešnic in šansonov do džezovskih skladb in kancon, in Natka Štigli}a – poleg spre­mljave na kitari tudi s samostojnim nastopom. Program je lepo obogatil tenorist Voljen Grbac, gostje ve~era, ki ga je povezoval Neno Pavin~i}, so bili še kitarist Mario Šimuno­vi} in mladi pevski talenti, Antonio Krištofi} ter sestri Nina in Anja Fakin. Nastopajo~i so se poklonili tudi spominu na komaj preminulega legendarnega hrvaškega pevca Oliverja Dragojevi}a, in ~ustveni ve~er je prinesel tudi ve~ njegovih uspešnic. Ob­~in­stvo je nastopajo~e nagradilo z navdušenim ploskanjem, Vivien Galletta in Natko Štigli} pa sta za svoj prvi skupni kon­cert prejela tudi ve~ ~estitk in pohval. Natko Štigli}, dvajsetletni nadarjeni glasbenik, prejemnik ve~ nagrad in priznanj, ima za seboj številna tekmovanja in udelež­bo na vrsti mednarodnih seminarjev in te~ajev pri priznanih kitaristih po svetu, tudi v Sloveniji. Nastopa od dijaških let, med drugim se je predstavil tudi v reškem gledališ~u, ve~krat pa so­deloval tudi na prireditvah v društvu Ba­zovica. Natko Štigli} pa je s samostojnim koncer­tom 30. julija obogatil tudi kulturni utrip v rojstni Crikvenici. Tam je pred leti tudi za~el svojo glasbeno pot, ki jo po srednji glasbeni šoli Ivana Mateti}a Ronjgova na Reki danes zelo uspešno nadaljuje v Lju­bljani. y Marjana Mirkovi} Vivien Galletta in Natko Štigli}. Foto: Marjana Mirkovi} 2.–3. avgust, Reka, Plešce, Prezid Višarski dnevi 2018, Rafaelova družba Rafaelova družba, organizacija za po­mo~ rojakom zunaj Slovenije pri oh­ra­njanju slovenstva in katolištva, vsako leto organizira Višarske dneve mladih, na­men pa je obiskati in spoznati rojake v eni izmed sosednjih držav Slovenije in pot po­zneje nadaljevati v Višarje na romanje treh Slovenij. Letos so se tako odpravili na Hr­vaško in obiskali Reko, Plešce in Prezid z okolico. Najprej so si ogledali mesto ob Kvarnerju, kjer jih je vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane dr. Barbara Riman na kratko seznanila z zgo­dovinskim razvojem Reke in položajem slovenske skupnosti. Nato so se sprehodi­li ob stolnici in cerkvi Marijinega vnebov­zetja, kjer so še v petdesetih letih prej­šnjega stoletja redno potekale maše v slovenš~ini, in po Korzu ter med drugim obiskali tudi Slovenski dom KPD Bazovica, kjer jim je ~lanica mladinske skupine Natali Iskra predstavila dejavnost društva in pokazala prostore, v katerih deluje. Kot nam je prijazno sporo~il Slavko Mal­nar, neutrudni raziskovalec goranske kra­jevne zgodovine in nare~ja ter pisatelj, so skupino Rafaelove družbe gostili tudi rojaki v Gorskem kotarju. Dvajset obiskovalcev je sprejel vodnik Dejan Troha, v Plešcah jih je Davorka Smole v imenu etnološke zbirke rodbine ^op Pal~ava šiša popeljala po svoji lepo ohranjeni doma~iji in predstavila za­nimivo družinsko in krajevno dediš~ino. V Prezidu so spoznali delo slovenskega kulturnega društva Gorski kotar, z u~iteljico slovenš~ine Mirjano Žagar dopolnilni pouk jezika in kulture, Slavko Malnar pa jih je seznanil s pregledom in zanimivostmi iz krajevne zgodovine Prezida in drugih ~abranskih naselij. V nada­ljevanju obiska so si ogledali še Žagarjev mlin in Malinari~evo žago v Zamostu. Ve~er v Plešcah je minil v veselem razpoloženju ob zvokih har­monike doma~ina Matije Turka, ker pa so bili med obiskovalci iz Slovenije tudi Višarski pevci, so ti s svojim ubranim petjem slo­venskih narodnih pesmi še posebej navdušili vse navzo~e, jih je pohvalil Slavko Malnar. y Povzeto po zapisu Slavka Malnarja, www.rafaelova-druzba.si Dr. Barbara Riman o zgodovini Reke. Foto: www.rafaelova-druzba.si 13.–28. avgust, Trsatska gradina, Reka Gradina no limit, umetnost brez meja Na Trsatu je tudi letos potekalo ve~­dnev­no sre~anje umetnikov Gradina no limit, v sodelovanju z reško podružni­co Hrvaškega društva likovnih umetni­kov (HDLU), organizirano v okviru Po­letja na gradini in Dnevov vizualne umetnosti in komunikacije. Umetniki so tokrat štiri dni, od 9. do 12. avgusta, na trsatskem kaštelu v razli~nih zvrsteh ustvarjali na temo trsatskih zma­jev oz. baziliskov. Ti bronasti skulpturi, delo avstrijskega kiparja Antona Domini­ka von Fernkorna, sta bili leta 1864 kot ~uvaja postavljeni pred mavzolej Mir ju­nakov Lavala Nugenta (1777–1862), av­strijskega feldmaršala, ki je leta 1813 Reko osvobodil francoske okupacije. Trsatsko gradino, porušeno leta 1750 med mo~nim reškim potresom, je kupil leta 1824 in jo obnovil. Zmaja, od katerih je leta 1920 eden izginil, drugi pa je bil poškodovan, so mestne oblasti leta 2012 sklenile resta­vrirati in obnoviti in sta danes tudi simbo­la trsatske gradine. Bila sta tudi navdih za umetnike, ki so sodelovali na letošnjem sre~anju Gradina no li­mit, to so akademski slikarji Zrinka Kralj, Tatjana Masterl in Ro­bert Mijali} ter umetniški fotograf Istog Žorž, ve~letni in aktivni ~lan KPD Bazovica. Avtorji so svoja dela ob koncu predstavili v galeriji Mir junakov na prireditvi Poletje na gradini. Razstava, postavljena v ~asu cerkvenega praznika veliki šmaren, ki je na Trsat tudi letos pripeljal množico romarjev, je tako pritegnila tudi veliko teh obiskovalcev, med njimi tudi številne iz Slovenije. Razstava je bila na ogled do 28. avgusta, ogled je bil prost, obi­skovalcem pa je bil na voljo tudi katalog s podatki o avtorjih. Istog Žorž nam je ob tej priložnosti povedal, da na svojo mono­grafijo ni pozabil, a med prvimi na~rti za jesen je, kot je pouda­ril, priprava razstave, ki bo predstavila Reko pred pol stoletja. y Marjana Mirkovi} Istog Žorž. Foto: Marjana Mirkovi} 30. avgust–13. september, Galerija Kortil, Reka 9. PhotoRi: Slovenska fotografija na Reki Deveti reški festival fotografije, PhotoRi 2018, je v organiza­ciji Foto kluba (FK) Reka (Rijeka) od 20. avgusta do 30. septembra tudi letos prinesel bogat in raznovrsten program. Med drugim je bila s štirimi razstavami in predavanjem posebej predstavljena tudi Slovenska fotografija na Reki. V tem okviru je galerija Kortil v Hrvaškem kulturnem domu na Sušaku od 30. avgusta do 10. septembra tako gostila tri razstave: o prvem slovenskem fotografu Janezu Puharju istoimenskega društva iz Kranja, razstavo Linije in ploskve FK iz Maribora (so~asno je bila tam na ogled Zgodba o reški fotografiji FK Rijeka) in razsta­vo Fotostorming Društva fotografov iz Celja SVIT. Dogodek je potekal v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom na Hrva­škem, v festival pa je bila vklju~ena tudi poznejša, v KPD Bazo­vica 13. septembra odprta razstava z naslovom Pivška pre­- sihajo~a jezera gostujo~ega FK Sušec iz Ilirske Bistrice, ki v tem ~asu sicer že ve~ let gostuje pri rojakih na Reki. Ve~ o tej razsta­vi v posebnem prispevku v nadaljevanju. Potujo~a dokumen­tarna razstava o Janezu Puharju je bila oblikovana leta 2014, v Puharjevem letu v po~astitev 200. obletnice njegovega roj­stva. Pot je za~ela v Sloveniji, nadaljevala v tujini (na ^eškem, Slovaškem in v Švici) ter zadnje leto na Hrvaškem. Po Karlovcu je na Reki doživela že svojo dvajseto po­stavitev, o življenju in delu tega izjemne­ga rojaka, zapisanega v zgodovini slo­- venske fotografije, pa je zanimivo pre­- davanje 13. septembra v (znova) polni galeriji Principij, kamor se je tudi preselila razstava, predstavila Petra Puhar, sicer pobudnica razstave. Kot je zapisano na spletni strani www.puhar.si je bil odziv odli~en, ob tej priložnosti pa je stekel tudi pogovor z obiskovalci. y Marjana Mirkovi} Zanimiva razstava. Foto: www.facebook.com/slovenianembassy.zagreb Janez Puhar Janez Puhar (1814–1864) je bil prvi slovenski fotograf, izumitelj fotografije na steklo že leta 1842, kmalu po razglasitvi Daguerrjevega izu­ma fotografije v Parizu (1839). Rodil se je v kamnoseški družini v Kranju. Bil izredno nadarjen, govoril je ve~ jezikov, nemš~ino, angleš~ino, francoš~ino in italijanš~ino, se kot gimnazijec navduševal nad matematiko, fiziko in kemijo, se ukvarjal z botaniko in risanjem, imel poseben dar za glasbo in igral ve~ inštrumentov. Po maturi se je nameraval posvetiti umetnosti, vendar je na materino željo postal duhovnik in služboval po razli~nih krajih, med katerimi so s fotografijo posebej povezani Metlika, Ljubno na Gorenjskem, Bled in Cerklje. Zadnja leta je bolehal na plju~ih, karo je bila verjetno posledica poskusov z žveplom, halogeni in živim srebrom. Na smrt bolan se je vrnil v Kranj in tam umrl. Kdaj se je za~el ukvarjati s fotografijo, ni znano, fotografija, takrat znana kot dagerotipija, pa ga je verjetno zasvojila po letu 1839, ko je služboval v Metliki. Ker je bil originalni postopek predrag, je iznašel svojega, cenejšega in za slikovno podlago namesto kovine vzel steklo ter vzporedno prilagodil tudi uporabo kemika­lij. Prvo poro~ilo o njegovem izumu fotografije na steklene ploš~e (svetlopis) je 10. maja 1841 izšlo v Carniolii. Objave pri~ajo, da je Puhar v manj kot štirih letih po razglasitvi dagerotipije obvestil javnost o svojem izumu, a žal so za njegove dosežke na Dunaju izvedeli šele leta 1850, v Parizu pa 1852. Ti dve letnici sta bili zanj usodni, saj ga je prehitel Abel Niépce de Saint-Victor, ki je v Parizu leta 1848 objavil svoj postopek in Francozi so njemu priznali pr­venstvo. V 19. stoletju je bilo namre~ precej težko nekomu iz kraja nekje na Kranjskem doka­zati svoj izum. Janez Puhar je bil svetovne pozornosti deležen šele po objavi v Poro~ilih dunajske Akademije znanosti leta 1851, leto pozneje pa je v Parizu prejel tudi najvišje stro­kovno priznanje, diplomo Akademije za kmetijstvo, obrt in trgovino. Njegova ohranjena zapuš~ina kaže razvit umetniški okus in precizno tehni~no izdelavo. Po­leg slik na steklo se je ohranilo nekaj manjših fotografij na papirju, ki ga je Puhar pripravil in poslikal po lastnem postopku. Ohranjeno gradivo je za zgodovino slovenske fotografije neprecenljive vrednosti. Povzeto po: katalog razstave, www.fotodrustvo-kranj.si, www.puhart.si Predsednik FK Reka in vodja festivala Borislav Boži}. Arhiv KPD Bazovica. 7.–8. september, Exportdrvo, Reka Reka EPK 2020, predprogram Porto Etno Letna prireditev, na kateri organizaci­je narodnih manjšin na Reki predsta­vijo del svojih dejavnosti, je tudi letos potekala kot del projekta Reka, Evropska prestolnica kulture (EPK) 2020 oz. pred­programa v programskem sklopu Kuhi­nja, obenem pa je to kon~alo dogodke iz prvega Poletja v prestolnici. Festival glas­be in gastronomije Porto Etno pod geslom Pot okoli sveta v dveh dneh je pri­tegnil množico obiskovalcev in znova ponudil podobe, glasbo in okuse ve~­kul­turnosti ter tako slikovito izrazil geslo projekta Reka EPK 2020, Luka raznolikosti. Festival je letos potekal v nekdanjem skladiš~u podjetja Exportdrvo ob reški obali in poleg hrvaških predstavil tudi iz­vajalce iz Bosne in Hercegovine, Make­donije, Italije, Madžarske, Somalije, Se­negala, Mehike, Brazilije in Slovenije s skupino Širom. Njeno zasedbo sestavlja­jo multiinstrumentalisti Iztok Koren (ba­njo, tristrunski banjo, bas boben, tolkala, cevni zvonci, balafon, zvo~ila), Ana Kra­vanja (violina, viola, ribab, cünbüs, balafon, ngoma boben, miz­mar, zvo~ila, glas) in Samo Kutin (lira, balafon, enostrunski bas, obro~ni bobni, bra~, gongoma, mizmar, zvo~ila, glas). Del svoje tradicionalne kuhinje so predstavile organizacije se­demnajstih narodnih manjšin – po podatkih ljudskega štetja na Reki sicer živijo pripadniki vseh 22 manjšin, navedenih v usta­vi RH, poleg tega še Aškalije, vendar nimajo vse organiziranega delovanja –, nastopilo je sedem folklornih skupin, pripravljene pa so bile tudi delavnice in drugi dogodki za najmlajše. Ve~: rijeka2020.eu/project/porto-etno Skupina Širom. Foto: www.facebook.com/siromband/ (Gordana Kvajo) KPD Bazovica na festivalu Porto Etno – RSKI KPD Bazovica na tej prireditvi, ki v ne­koliko druga~ni obliki poteka od leta 1997, redno sodeluje. Za okuse slovenske kuhinje so, tokrat drugega dne festivala, znova prizadevno poskrbele pridne ~lani­ce skupine za raziskovanje slovenskega kulturnega izro~ila (RSKI) Zdenka Kallan-Verbanac, Gorana Pecirep, Liljana ^argo­nja in Glorisa Segnan, ki je jabol~ni zvitek pripravila iz doma~ega sadja iz sadovnja­ka v Harijah, so se pohvalile. Dobrote z zelo lepo okrašene stojnice – kranjska klo­basa, pražen krompir in kislo zelje ter za posladek poleg zavitka še orehova in peh­tranova potica, kvašen sadni kruh in flan­cati – pa so kaj hitro zadišale obiskovalcem in vse pošle, še preden jih je ~lanicam RSKI uspelo ujeti v selfi. y Skupina RSKI Bogata ponudba KPD Bazovica hitro pošla. Foto: Lorna Hunjadi Nastop folklorne skupine S plesom pa je kot vselej navdušila fol­klorna skupina (FS). Predstavili smo se z ven~kom gorenjskih plesov, v šestih parih in ob glasbeni spremljavi harmoni­karja Ivana Simi}a. Nastopali smo prav na za~etku dogajanja, okoli 18. ure, ko so obiskovalci, ki jih je bilo pozneje veliko, komaj za~eli prihajati, zato si ga žal mno­gi niso mogli ogledati. Kljub temu pa smo imeli spet še en lep nastop in se družili z drugimi sodelujo~imi skupinami. Posebno so nas razveselile stoj­nice z bogato ponudbo nacionalnih jedi in slaš~ic, ki se jim ni­smo mogli upreti. Najboljšo ponudbo so nam seveda zagotovile gostiteljice pri slovenski stojnici: naše "Slovenke" niso šparale, temve~ so nas lepo pogostile... Naša vodja Nataša Grlica ni imela težav, da nas je po poletnem premoru zbrala skupaj in pripravila za nastop. To je bil ~udovit za~etek nove sezone in naj se znova pohvalimo, da bomo letos praznovali deseto obletnico naše skupine. y Slavica Vukovi}-Ba~i} 13 8. september, Stadion Kantrida, Reka Obisk nogometnega spektakla na Kantridi Že poleti, ko je potekalo Poletje v Bazovici, je k nam prišla novica, da se bo pod skalami na kultnem nogometnem sta­dionu Kantrida 8. septembra odigrala nogometna tekma med kluboma NK Rijeka in NK Maribor. Med poletnim programom smo opazili otroško privrženost športu nasploh, in ker tudi sama prihajam iz mesta ob vznožju Pohorja, smo se odlo~ili, da pod­mladku društva omogo~imo ogled tekme, ki v prijateljskem duhu oznanja sodelovanje sosednjih narodov. Reko in Maribor ne po­vezuje le priljubljeni nogometni trener NK Rijeka, ki prihaja iz Maribora, Matjaž Kek, temve~ imata kluba tudi istega sponzorja. Kot zanimivo povezavo naj omenimo, da je tudi o~e reškega žu­pana Vojka Obersnela rojen v Mariboru in še kakšno vez bi se dalo najti. ^ez poletje je odmevnost dogodka z geslom Vrnitev na Kantrido naraš~ala in pri~akovanje med Re~ani se je stopnjevalo. Beseda je dala besedo in nas pripeljala do sre~nega naklju~ja, da je bil med organizatorji dogodka tudi o~ka dveh deklic, ki redno prihajata v društvo na dejavnosti za otroke. Po nekaj telefonskih klicih in poslanih elektronskih sporo~ilih, na katere smo z obeh strani prejeli odziv s toplo dobrodošlico, smo od mariborske na­vijaške skupine Viole prejeli 30 vstopnic za družinsko tribuno, ki so jih namenili našim najmlajšim ~lanom in njihovemu sprem­stvu. Pošle so v trenutku, obenem pa so nam iz NK Rijeka spo­ro~ili, da nas bo sprejel tudi sam trener Kek. Napo~ila je sobota, ko smo se zbrali pred stadionom in slabo uro pred za~etkom tekme zakorakali na zelenico, kjer nas je pri~akal nasmejani obraz trenerja. Prav vsakemu od nas je se­gel v roko in v njegovi bližini je bilo ~uti­ti, da mu dan pred rojstnim dnevom ve­- selo igra srce. Kako mu le ne bi, ko pa je bil obkrožen s polnim stadionom ljudi in prijateljev, ki ga spoštujejo zaradi njego­vih dosežkov in ga imajo radi tako na slo­venski kot tudi na hrvaški strani državne meje. Njegovemu sprejemu in skupinske­mu fotografiranju so se poleg mal~­kov in njihovih staršev odzvali tudi predstavnik slovenskega veleposlaništva na Hrva­škem Matjaž Marko, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Bar­bara Riman s svojim naraš~ajem, predse­dnik Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Reka Boris Rejec, vodstvo društva EU korak in ve~ ~lanov upravnega odbo­ra KPD Bazovica. Med kratkim sre~anjem smo trenerju zaželeli vse najboljše, po ne­pozabnem sprejemu na igriš~u odšli na tribuno in si ogledali otvoritveni og­nje­met, med tekmo pa peli, ploskali, glasno navijali in se zelo zabavali. ^e se morda sprašujete: "Za koga?", dobite odgovor: "Za naše!" Nogometaši Rijeke so ta ve~er Maribor~ane premagali z rezultatom 4 : 0, a izid je tokrat bil postranski, saj je bilo vzdušje na stadionu, kjer se je po treh le­tih spet odigrala tekma na pobudo na­vija~ev, nepozabno. Odhajali smo veseli in po~utili smo se varne. Od vodstva ma­riborskega kluba smo v dar prejeli nogo­metno žogo z originalnimi podpisi igral­- cev, ki jo bomo s ponosom hranili v pro- ­storih društva in bo na ogled obiskoval­- cem. Še kdaj bomo z veseljem obiskali kak športni dogodek, naše najmlajše pa spod­bujali k športnim aktivnostim in jih ozaveš­- ~ali o zdravem na~inu življenja. y Eva Ciglar Matjaž Kek posebej razveselil obiskovalce iz društva. Arhiv KPD Bazovica. 9. september, Bazovica, Italija Planinska skupina na spominskem pohodu in slovesnosti v Bazovici V po~astitev spomina na bazoviške junake je tudi letos potekal bogat program. Od 5. do 23. septembra se je zvrstilo ve~ do­godkov – sre~anja, recitali, športni dogodki, pohod in spominske slovesnosti v Ljubljani, Kranju, Trstu ter osrednja pri spomeniku na gmajni v Bazovici. Planinska skupina (PS) KPD Bazovica se že desetletje in pol, vsa leta od ustanovitve, redno udeležuje spominskega pohoda na Ko­koš, ki ga organizira planinski odsek ŠZ Sloga v sodelovanju s tr­žaškim SPDT in SK Devin. Odzvali so se tudi letos, sicer samo štiri~lanska skupina, ker se je ve~ji del PS odpravil na izlet v Sla­vonijo. Po pohodu so bili navzo~i tudi na poznejši osrednji spo­minski slovesnosti na bazoviški gmajni. Tam je obiskovalce pozdravil predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študij­ski knjižnici v Trstu Milan Pahor, slavno­stna govornica je bila sena­torka Tatjana Rojc, navzo~e pa je nagovoril tudi novinar dr. Pierluigi Sabatti. V kulturnem progra­mu v režiji Elene Husu so nastopili Trža­ški partizanski pevski zbor Pinka To­ma­- ži~a pod vodstvom Pie Cah, plesalka Daša Grgi~ in Godbeno društvo Prosek z diri­gentom Ivom Baši~em. www.knjiznica.it, www.tigr-drustvo.si y Marjana Mirkovi} Bazoviški junaki Ferdinand Bidovec, rojen v Trstu 1908, Fran Maruši~, rojen v Trstu 1906, Zvonimir Miloš, rojen na Sušaku 1903, in Alojz Valen~i~, rojen v Trstu 1896, so bili ustreljeni leta 1930. Nji­hova imena na spomeniku, vklesana v kraški kamen, pri~ajo o nezlomljivem odporu slovenskega naroda proti italijanske­mu fašizmu, ki je hotel nasilno uni~iti slovenski živelj v teda­nji Julijski krajini in hrvaški v Istri. Proti tistemu fašizmu, ki je izvajal genocidno politiko proti Slovencem in Hrvatom, sto­ji spomenik v Bazovici kot ve~na in trajna obsodba nasilja. 9. septembra 1945, takoj po osvoboditvi izpod fašizma in naciz­ma, je bil na kraju usmrtitve v Bazovici postavljen spomenik po na~rtu tržaškega arhitekta Franja Kosovela. Od takrat da­lje (1945) si vsako leto v septembru sledijo spominske slove­snosti. Bazovica je tako postala simbol upora proti fašizmu. Ve~: www.tigr-drustvo.si Po pohodu še na slovesnost. Foto: Gorana Pecirep 13. september, Slovenski dom KPD Bazovica FK Sušec: Pivška presihajo~a jezera, razstava fotografij ^lani Foto kluba Sušec iz Ilirske Bistrice so na že tradicionalni razstavi ob pra­zniku vrnitve Primorske k mati~ni domo­vini, ki se sicer slavi 15. septembra, po­- stavili fotografije z motivi iz Krajinskega parka Pivška presihajo~a jezera. Razstava je bila tudi del letošnjega reškega festivala fotografije PhotoRi 2018 v sklopu Sloven­ske fotografije na Reki. Med obiskovalci je bil tudi ~astni gost, pooblaš~eni minister na slovenskem veleposlaništvu na Hrva­škem, Primož Koštrica. Za popestritev razstave pa glasbeni pre­sene~enji! Prvo sta priredila ~lana foto­grafske skupine Marina Bubni} (vokal) in Andrej Hromin (kitara) s tremi ve~no zelenimi melodijami in dokazala, da se ne ukvarjata le s fotografijami. Drugo presene­~enje pa je bil nastop nam že znane, tokrat še boljše klape Pa­sarela s Knežaka. Po prireditvi, ob pogostitvi, še prijetno druženje. Pesmi, anek­dot in smeha ni manjkalo. y Anita Hromin Navzo~e pozdravil Zvonimir Stipeti}. Foto: Anita Hromin 22. september, Slovenski dom KPD Bazovica Marija Šenk: Lepi spomini, predstavitev pesniške zbirke Ve~letna ~lanica KPD Bazovica in so­delavka glasila Sopotja, rojakinja Marija Šenk, je v društvu predstavila svojo že osmo pesniško zbirko, tokrat v slovenš~ini. Bogat kulturni program je izpolnil nastop dveh zborov, ki ju vodita o~e in sin, Zoran in Vinko Badjuk, MePZ KPD Bazovica in Zbor upokojencev Reka, v katerem že desetletje poje tudi Marija Šenk. Njene pesmi so interpretirali pred­sednik KPD Bazovica Zvonimir Stipeti}, koordinator kulturnih dejavnosti Vitomir Vitaz in tajnica Eva Ciglar, tudi povezo­valka ve~era, ki ga je posebej obogatil tudi tenorist Željko Baši}. Kot vedno ob njenih predstavitvah je bila tudi tokrat dvorana polna do zadnjega koti~ka, s svojim (neuradnim) obiskom pa je rojake posebej razveselil novi minister, pristo­jen za Slovence v zamejstvu in po svetu, Peter Jožef ^esnik z že­no, ki je stike s KPD Bazovica na Reki navezal že pred ve~ kot desetletjem in s~asoma so prerasli v prijateljske. Pozdravil je navzo~e, na krajšem pogovoru z vodstvom društva pa se je sešel pred prireditvijo. Obiskovalce je nagovoril tudi Zvonimir Stipeti} in med drugim tudi s pesmijo La Montanara zaželel vse dobro pevcu Jožetu Grlici - Pepiju, ki v zboru poje od ustanovitve dru­štva leta 1947, a tokrat odsotnemu zaradi zdravstvenih težav. O ustvarjalni poti Marije Šenk je najprej spregovorila strokov­na sodelavka v protokolu Mesta Reka Tajana Mavrinac, za­služna za uspešne dozdajšnje predstavitve v dvorani mestne hiše in opogumljanje Marije Šenk za izdajo pesniškega prven­ca. Ob tej priložnosti je prebrala njeno pesem o reškem župa­nu Vojku Obersnelu, ki je tudi naše gore list. Marijo Šenk je na kratko predstavila tudi Eva Ciglar, urednica Sopotij pa se ji je zahvalila za dolgoletno sodelovanje v Sopotjih in ve~kratno obogatitev rubrike Literarni koti~ek. Marija Šenk se je na­vzo~im zahvalila za obisk in organizatorju za lep program ter med drugim povedala, da je, tako kot vse do zdaj, tudi zbirka Lepi spomini izšla v samozaložbi, vendar nima, kot preostale zbirke doslej, sto pesmi, temve~ "samo" sedemdeset: izid knji­ge je namre~ pri~akovala pred poletjem in je delo na hitro kon~ala. Napovedala pa je, da bo v prihodnje zapolnila to vr­zel in še pesnila v slovenš~ini, tudi za Sopotja. Slavljenka se je zatem pridružila Zboru upokojencev Reke, ki je ob koncu, skupaj z zborom KPD Bazovica in pod vodstvom Vinka Badju­ka, zapel še županijsko himno Zavi~aju, tebi. Še en lep pesni­ški in glasbeni ve~er je sklenilo druženje z nastopajo~imi, gosti in drugimi obiskovalci, s pesmijo in veliko dobre volje. y Marjana Mirkovi} Marija Šenk (prva z leve) z ministrom (v sredini) in ~lani društva. Foto: Marjana Mirkovi} Lepi spomini Njene pesmi nastajajo na prese~iš~u dveh nje­nih jezikov – zbrane v tej knjigi so napisane v slovenš~ini, ki jih kdaj prikrito ali odkrito oplazi hrvaš~ina. Marija nima predsodkov pred izbiro pesniških motivov – od terase in stopnic, rož in korjere do Crikvenice ali Dalmacije, od klepetov do no~i v dvoje, od vremena do svetnika, preva­re in kon~nih odhodov – vsega se loteva, vsemu daje rimo, dostikrat kot v bežnem klepetu. V pe­smih ne ubeseduje osebnih uvidov in spoznanj, ki bi presegali splošne ~loveške ob~utke ali prepri~anja – lovi pa ritem in melodi~nost, da si jih lahko predstavljamo tudi kot zapete šlagerje na hotelski terasi. Pesmi se na koncu zvrstijo v eno samo verižico rim za ubeseditev dejavnega življenja: Samo da smo zdravi, dalo se bo živet', ~eprav je za nami že veliko let. Moramo vedno misliti na to, da bi lahko tudi slabše bilo. y Lepi spomini, iz spremne besede Mirjam Furlan Lapajne IZLETI PLANINSKE SKUPINE KPD BAZOVICA 28. maj–3. junij: Na skrajnjem jugu domovine, sedem prelepih dni v Dubrovniku Na vrhu Snježnice. Foto: Vilko Papler Po vzponu na najvišji vrh Šipana v Elafitskih otokih pri Du­brovniku planinska skupina po~asi kon~uje projekt vzponov na najvišje vrhove jadranskih otokov. Ostala je samo še Šolta. Izlet v Dubrovnik se je za~el z zdravstvenimi težavami vodje skupine in številnimi doma~imi težavami posameznih udele­žencev, tako da je bilo vse skupaj precej napeto. Na koncu se je le vse sre~no izteklo, tudi na~rt je bil izpolnjen. V planinskem smislu so uspeli vzponi na Snježnico, najvišji vrh Dubrovniško-neretvanske županije, Velji vrh na Šipanu in Sr| nad Dubrovni­kom. Udeleženci so si v Trstenu ogledali najstarejši arboretum na Hrvaškem, na Konavlih obiskali svetiš~e boga Mitre v Mo~i}ih, mlinice na reki Ljuti in Sokol kulo. Prispeli so tudi na najjužnejšo to~ko Hr­vaške na rtu Oštro na Prevlaki in obiska­li prelep Cavtat. Organiziran je bil tudi izlet z ladjico na otoka Lopud in Kolo~ep (Kalamata), na otok Šipan pa so se pope­ljali z redno ladijsko linijo iz Dubrovnika. En dan je bil namenjen izletu v ^rno goro z obiskom Njegošev, Cetinja, Kotorja in Perasta z oto~kom Matere božje Škrpjela. Seveda niso manjkali sprehodi po Stra­dunu in rožate, ve~eri na plaži ob hotelu in drugi užitki. Ob vrnitvi sta bila organizirana še vožnja z manjšimi ~olni po Cetini pri Omišu in obisk znamenitih Radmanovih mlinic. Intenzivnih sedem dni je hitro minilo. Po Dubrovniku je imela planinska skupina odmor do konca avgusta, ko so jih ~akali planinska šola v Bavšici, bazoviški po­hod in sedemdnevni obisk Slavonije ozi­roma skrajnega vzhodnega dela naše domovine. y Darko Mohar 31. avgust–2. september, Izpopolnjevanje PS na Bavšici Tudi letos se je za PS nadaljevala tradicija, poletno planinsko izobraževanje v Planinskem u~nem središ~u Planinske zve­ze Slovenije (PZS) v Bavšici. Na te~aju je sodelovalo štirinajst ~lanov skupine, prikazanih je bilo ve~ dokumentarnih filmov, potekali sta dve predavanji. Prvi ve~er je Andrej Grlica spregovoril o na~inih odlaganja ko­munalnega/hišnega odpada v Sloveniji, zatem je bil prikazan dokumentarni film Sfinga, ki govori o pr­vem vzponu na Sfingo v Severni trigla­vski steni. Po ve~ neuspelih poizkusih sta jo leta 1961 kot prva naveza preple­zala Aleš Kunaver in Kazimir Drašler. Drugi ve~er je Marino Dubrovi} spregovo­ril o švicarskih Peninskih Alpah, svojem vzponu na štiritiso~ak Breitthorn v orga­nizaciji HPD Platak z Reke in tudi o zgo­dovini vzponov na bližnji Matterhorn. Predavanju je sledilo še predvajanje ve~ kratkih dokumentarnih filmov. Za soboto je bil v prakti~nem delu pouka predviden vzpon na dvatiso~ak Kamniti lovec (Monte Cacciatore) blizu Trbiža, a je bil odpovedan zaradi slabega vremena. Namesto tega so udeleženci planinske šole obiskali zelo zanimiv zasebni voja­ški muzej v Bovcu. V nedeljo je med vra­~anjem na Reko polovica udeležencev obiskala Sveto goro pri Novi Gorici, dru­ga polovica pa se je povzpela na 609 me­trov visoki Sabotin nad Solkanom. Z vrha se odpira lep razgled na Julijske Al­pe, Zahodne Alpe, reko So~o, goriško in furlansko nižino, Kras in morje. Med pr­vo svetovno vojno so se tukaj bile težke bitke, zato je vrh premrežen s številnimi rovi in kavernami. Z vrha se lepo vidi Solkanski most ~ez So~o kot najpomembnejši objekt na progi Trst–Dunaj, zgrajen v ~asu Avstro-Ogrske (leta 1916 ga je av­strijska vojska minirala in ga 1918 za~asno obnovila, med ita­lijansko zasedbo pa je bil leta 1927 trajno obnovljen, op. ur.). Obenem je to most z najve~jim kamnitim lokom na železniških progah na svetu. y Jasna Lin~i}-Kostren~i} in Marino Dubrovi}, prevod Darko Mohar Na vrhu Prestreljenika. Foto: Darko Mohar 10.–16. september, Potepanje po skrajnem vzhodu domovine Za drugi letošnji daljši izlet je PS iz­brala Slavonijo s krajšim obiskom Vojvodine, Novega Sada in Fruške gore. Kljub organizacijskim težavam in števil­nim odpovedim je bil izlet izpeljan skoraj v celoti. Le peš~ica detajlov bo po~akala na naslednji obisk teh krajev. Izlet so po­pestrili prelepo vreme in številna dogaja­nja, kot so Vinkova~ke jeseni, odli~ni turisti~ni vodniki in obisk ve~ vinskih kleti ter pokušanje odli~nih iloških, belj­skih, kutjevskih in veliških vin. Planinci so obiskali številna mesta Slavo­nije, si v Đakovu ogledali tamkajšnjo ko­bilarno lipicancev in znano prelepo katedralo, v Vinkovcih pa uživali v obilici glasbe in folklore. Posebno mu~en je bil obisk Vukovarja, bolnišnice, spominskega pokopališ~a in Ov~are. Trpljenje v teh kra­jih je bilo v domovinski vojni strašno. Ilok je prelepo mesto na obrežju Donave, ki bi ga veljalo še kdaj obiskati. V Vojvodini so se gostitelji, ~lani PD Poštar, resni~no po­trudili, da bi obiskovalci ta kraj doživeli kot ~udovit koti~ek. Vzpon na Fruško goro je bilo lepo planinsko doživetje, obisk Pe­trovaradinske trdnjave pa je prinesel po­gled dale~ nazaj v zgodovino. Preno~itve v Valpovu so bile izredno ugodne, pa tudi samo Valpovo je lepo mesto. Tretji dan je bil namenjen Baranji – navdušili so nas naravni park Kopa~ki rit, Kneževi vino­gradi in etno vas Karanac. Sledil je odhod proti osrednji in zahodni Slavoniji: Našice in dvorec Peja~evi}, Orahovica – lepo podeželsko mestece, vzpon na Ružica grad, eno izmed ve~ srednjeveških trdnjav na Papu­ku, obisk Kutjeva in Velike. Naslednji dan je manjša skupina A prehodila Papuk v desetih urah vse do prelepega Jankovca, sku­pina B pa obiskala Požego in etno vas Stara Kapela. Zve~er je sledila še pokušina vin v kleti izjemno prijaznega vinarja, s katerim se je bilo lepo družiti. Ob vrnitvi domov je sledil še obisk Pakraca, Lipika in njegove "ajvarijade" ter Vrbovca. Prelepih sedem dni in spomini, ki bodo še dolgo živeli v vsakem udeležencu. Velike zahvale gredo Sil­viji v Đakovu, Dari v Vukovarju, Katarini, Siniši in Borivoju v Novem Sadu ter Tomu v Požegi za pomo~ pri organizaciji in izvedbi tako zahtevnega izleta. Vsekakor se zahvaljujemo tudi številnim drugim, zelo ljubeznivim doma~inom v hotelih, resta­vracijah, NP Kopa~ki rit, kleteh in drugod. Kraji, ki jih obiš~emo, so veliko lepši, ~e so doma~ini tako gostoljubni. y Darko Mohar Na za~etku poti na Hahli}e. Foto: Zoran Popovski EU KORAK 25.–26. maj, Vrba; 15.–16. junij, Trst; 7.–8. september, Reka Mreža Alpe Jadran (MAJ) Spodbujanje mladih k sodelovanju in aktivni dejavnosti v slovenskih društvih v sosednjih državah Slovenije pripo­more k ohranjanju narodnostne identitete v obmejnem prosto­ru in tudi k razvoju skupnega gospodarskega prostora. Potreba po sodelovanju in mreženju mladih, študentov, podjetnikov in drugih zainteresiranih je bila izhodiš~e za organizacijo izobra­ževalnih delavnic, t. i. Mreže Alpe Jadran (MAJ), namenjenih obravnavi aktualnih tem, kot so podjetništvo in zagonska pod­jetja ter skladi Evropske unije in drugi. Cilj projekta je, da ude­leženci bolje spoznajo skupno regijo in skupni gospodarski prostor, pridobijo dodatne poslovne kompetence in navežejo stike ter skupaj pripravijo štiri regionalne projekte za prijavo na razpise za evropska sredstva iz programa ~ezmejnega sodelo­vanja Interreg. Prva v ciklu dvodnevnih delavnic je bila organizirana v Avstriji (Vrba, 25.–26. maj) z naslovom Globalizacija in regionalizacija ter Zgodovinski in ekonomski razvoj regije, junija pa se nadalje­vala v Italiji (Bazovica pri Trstu, 15.–16. junij) in obravnavala vlogo znanja in ~loveškega kapitala ter upravljanje in pomen znanja med (mladimi) Slovenci. Dogodka sta združila 30 mladih iz Slovenije in sosednjih držav, pester program pa jim je ponudil priložnost, da so se seznanili z omenjenimi temami in spoznali zna~il­nosti okolja, kjer je potekalo izobra­ževanje, ter omo­go~il neformalna ve~erna dru­ženja. Tretje sre~anje je bilo na Hrva­škem (Reka, 7.–8. september), na temo Mladi in podjetništvo. Na dnevnem redu je bilo med drugim tudi spoznavanje regi­onalnega razvoja, pogovori s podjetniki slovenskega rodu in obisk podjetniškega inkubatorja. Po ~etrti delavnici na Ma­džarskem (Monošter, 5.–6. oktober) bo v Ljubljani 26. oktobra še sklepno sre~anje. Za kandidate posameznih gospodarskih organizacij je bila udeležba brezpla~na. Sre~anj so se med drugimi udeležili tudi mladi rojakinji dr. Martina Cvetkovi}, ki je predstavila svoje zagonsko podjetje, usta­novljeno na podlagi njene ve~krat nagra­jene inovativne tehnologije za pre~iš­- ~evanje teko~in, in arhitektka Ana Brusi}, ki je na za~etku svoje poslovne poti, ter Antun Ersti} z Reke, Rok Andlar (Plešce), Vedran Jašarevi} (Prezid) in Nikola Zec (Zagreb). Sre~anje na Reki je potekalo v prostorih Slovenskega doma KPD Bazovica. Delav­nica s tematsko vsebino podjetništva in mladih je združila dvajset udeležencev iz Avstrije, Italije, Madžarske, Srbije, Slove­nije in Hrvaške. Prvi dan so se seznanili z zgodovinskim razvojem regije – predava­nje je pripravila predsednica Zveze slo­venskih društev na Hrvaškem in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane dr. Barbara Riman –, prisluhnili uspešnim zgodbam zamej­skih podjetnikov ter obiskali Trsat in pod­jetniški inkubator STEP RI v tamkajšnjem univerzitetnem kampusu. Sobota je bila namenjena oblikovanju poslovne ideje, mag. Matej Rus z Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij Ekonom­sko-poslovne fakultete Univerze v Mari­boru pa jim je predstavil uspešno podjet- niš­ko zgodbo. Pobudniki in organizatorji dogodkov so Slovenska gospodarska zveza (SGZ) iz Celovca, Slovensko deželno gospodarsko zdru­ženje (SDGZ) iz Trsta, Razvojna agen­cija Slovenska krajina (RASK) iz Monoštra in društvo EU korak z Reke, ob podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slo­vence v zamejstvu in po svetu (USZS). y Natali Iskra, Marjana Mirkovi} Na Reki o podjetništvu. Foto: www.facebook.com/slovenianembassy.zagreb S prvega sre~anja in sprehoda ob Vrbskem jezeru. Foto: Martina Cvetkovi} 18 Sre~a Ob predstavitvi knjige Lepi spomini se sploh nisem po~utila, da živim v tujini. Zelo lepe trenutke sem doživela, sre~a me je celo prevzela. Za sre~o ni treba biti bogat, sre~o moraš v sebi prepoznat’. Moja sre~a je v pesmi, to so videli vsi, ki so na mojo predstavitev prišli. Sre~na in ponosna sem ves ~as bila, spoštovanja in prijateljstva se opisat’ ne da. Veliko meni pomembnih ljudi je prišlo na predstavitev in zelo lepo je bilo. Cela prireditev je popolnoma uspela, v enem trenutku je vsa dvorana pela. Obljube, da bom še dolgo pisala, se bom seveda tudi držala. y Marija Šenk, 22. septembra 2018 Veverica Veverica je po orehu skakala, verjetno si je ve~erjo iskala. Stresla je dosti orehov na tla, spravlja za zimo, ko bo prišla. Lep rep ima, pa se je ~isto prevzela, majhna je, vendar zelo vesela. Po vejah ska~e kakor ptice, ~eprav ji manjkajo perutnice. Na skrivaj jo s strani gledam, zato ker se zavedam, da zame pravijo, da sem veverica, ~eprav bi raje bila ptica. Ptici bi bila podobna zato, ker ves dan prepevam glasno. Pravijo, da sem hitra kot veverica, No, jaz sem vseeno samo sanjalica. y Marija Šenk, iz zbirke Lepi spomini Domišljijska galerija Pišem spet, iz mene sili ven pesem, ki gore~e iš~e zven. Svin~nik šilim, lomi se konica … Je na svetu za umetnika pravica? Pravijo, bohemsko raje dihaš, se skozi dušo bralcem s pesmijo nasmihaš in jim razkrivaš svoj svet domišljije, jih z branjem vabiš v lastne galerije. Tam ni sekund, ki merile bi ~as, in gube se ne režejo v obraz, tam ni~ ni za okras in vse ima svoj smisel, izraz umetnika nikdar ni kisel. Je vse uravnoteženo, prostrano, ti polni dušo, pelje te v neznano. Ko zakorakaš tja, preljubi ti poet, se boš prešerne volje vra~al spet. y Eva Ciglar, september 2018 Eva Ciglar in Marija Šenk. Foto: Eva Ciglar 19 6. junij, Svet za narodne manjšine RH Svet za narodne manjšine (SNM) je v sodelovanju z Uradom vlade RH za ~lovekove pravice in pravice narodnih manjšin v Opatiji organiziral seminar na temo Mediji in narodne manj­šine v RH – varstvo manjšin in vloga medijev v demokratizaciji družbe v RH. Razprava je tudi tokrat opozorila na odlo~ilen pomen, ki ga ima za uresni~evanje manjšinskih pravic njihov dostop do medijskega prostora kot klju~nega dejavnika, ki obli­kuje javno mnenje in pogled na politi~no, družbeno in kulturno identiteto manjšin. V ospredju je bilo poro~ilo o zastopanosti narodnih manjšin v programu Hrvaške radiotelevizije (HRT) v letu 2017. HRT še vedno ne izpolnjuje obveznosti in v progra­mu ne zagotavlja ustrezne zastopanosti. Opozorili so tudi na naraš~ajo~ sovražni govor v medijih in novinarsko neprofesio­nalnost z izražanjem stališ~, ki so v nasprotju s temeljnimi evropskimi vrednotami, kot sta spoštovanje in razumevanje drugih in druga~nih. Spomnili so, da je dolžnost javnih medijev zavzemati se za ~lovekove pravic in svoboš~ine ter spoštovanje razli~nosti in da je manjšinska vprašanja treba vklju~iti v vse programe HRT. 19. junij: predsednik SNM RH dr. Aleksandar Tolnauer je v Strasbourgu sodeloval na konferenci o varstvu narodnih manj­šin in manjšinskih jezikov v Evropi. Sre~anje je potekalo v okvi­ru šestmese~nega predsedovanja RH mi­- nistrskemu odboru Sveta Evrope in bilo posve~eno dvajsetletnici veljave Okvirne konvencije o varstvu narodnih manjšin in Evropske listine o regionalnih in manj-šinskih jezikih kot najpomembnejših mednarodno pravnih instrumentov za to podro~je v Evropi. 28. september: SNM je razpravljal o že omenjenem poro~ilu HRT in zastopanost manjšin v programu ocenil za katastro­falno nizko, tako po obsegu kot tudi za­radi pomanjkanja oddaj. Podatki za radio denimo kažejo skupno 125 ur in 20 mi­nut vsebin, namenjenih obveš~anju, na televiziji pa je to število ve~ kot pol manj­še, 60 ur in 24 minut oz. komaj 0,69 % vseh programov in torej ne dosega niti odstotka. Nasprotno pa HRT pogosto da­je besedo osebam, ki razpihujejo sovra­štvo in protimanjšinsko razpoloženje ter širijo laži, so se med drugim še obregnili na seji. y Marjana Mirkovi} 12. julij, Vila Angiolina, Opatija: Na krilatih kolesih do opatijske riviere Na ogled zanimiv del preteklosti. Foto: Marjana Mirkovi} Do 6. junija prihodnje leto bo na ogled zanimiva razstava, posve~ena 145. obletnici zgraditve železniške proge Du­naj–Opatija–Reka in Budimpešta–Reka ter 110. obletnici opa­tijskega tramvaja. Zadnji odsek proge Dunaj–Reka v dolžini 55 km od Šentpetra na Krasu (današnje Pivke) do Reke, s postajo v Matuljih (Opatija), je bil kon~an leta 1873 in se s progo za Trst spajal v današnji Pivki. Proga je bila slovesno odprta 25. junija, malo pozneje, 23. oktobra pa je promet stekel tudi po progi, ki je Reko povezala s Karlovcem oz. Zagrebom in Budimpešto. Tako je tu­di Opatija dobila povezavo s temi mesti ter Dunajem, Trstom, Ljubljano in drugi­mi kraji ob progi. Za Reko je to pomenilo nove možnosti za razmah gospodarstva in luke, za Opatijo pa razvoj turizma. Pro­met po 5 km dolgi poti od postaje Opatija - Matulji do Opatije je sprva pote­kal s ko~ijami, leta 1908 ga je nadomestil elektri~ni tramvaj. 12 km dolga proga pa se je spuš~ala vse do Lovrana, celotna vožnja je trajala eno uro in imela skupno trideset vmesnih postaj. Prtljago so pre­važali v posebnih, poleti odprtih vago­nih. Leta 1933 so uvedli avtobusni pro­- met in del tramvajskih vagonov prodali v Ljubljano, kjer je tramvaj vozil od leta 1901 do konca leta 1958, ko ga je na za­dnjo vožnjo pospremila ve~tiso~glava množica. y Povzeto po katalogu razstave, www.delo.si, prevod Marjana Mirkovi} 26. julij–4. avgust: EASA, Reka Evropska konferenca študentov arhitekture (European Ar­chitecture Students Assembly, EASA) je letos potekala na Reki, v okviru Poletja v prestolnici, kot del programske usmeri­tve Sladko in slano projekta Reka, evropska prestolnica kulture (EPK) 2020. Ve~ kot šesto mladih z vsega sveta je raziskovalo predvsem, kako oživiti zapuš~ene objekte industrijske dediš­~ine. Bivanje so si uredili v hali nekdanjega skladiš~a Exportdr­va v središ~u mesta, ki je postala tudi prizoriš~e delavnic, tematskih sre~anj in predavanj, organizirali so interno pošto, radio in televizijo ter poskrbeli tudi za vse svoje odpadke. Konference EASA potekajo od leta 1981 in omogo~ajo spoznavanje razli~nih na­~inov izobraževanja ter si prizadevajo bogatiti okolje, ki jih gosti. Dejavnost je neprofitna, gre za prostovoljno delo in neprofesionalno organiziranje po na~elu študenti študentom. Sporazumevali so se v angleš~ini, pridobivali nove izkušnje tudi v praksi, spoznavali druge jezike in kulture ter nasploh dosegali napredek na osebnostni in strokovni ravni, sta pove­dali študentki ljubljanske fakultete za arhitekturo in ~lanici društva EASA iz Slovenije, predsednica Klara Prošek in oseba za stike z javnostjo Maruša Mali. Konferenco so zaklju~ili s sklepno razstavo, najve~ pogledov je pritegnil most iz vrvi, razpet ~ez Mrtvi kanal, Reki pa so ostale tudi stojnice, na katerih je ponudba oživela na poznejšem festi­valu Porto etno. y Marjana Mirkovi} Mladi delovni od jutra do ve~era, v ozadju ladja Galeb. Foto: Marjana Mirkovi} 11.–18. avgust, Pal~ava šiša, Plešce: Dediš~ina ob starih poteh v dolini zgornje Kolpe in ^abranke Etnološka zbirka rodbine ^op v vasi Plešce je v sodelovanju s Slovenskim etnološkim društvom že dvanajsti~ orga­nizirala mednarodno poletno raziskoval­no delavnico. Tema je bila Dediš~ina ob starih tovorniških poteh v dolini zgornje Kolpe in ^abranke ter je poleg študentov pritegnila tudi doma~ine. Zapis nam je poslal vodja Pal~ave šiše Marko Smole: "Obiskali smo naselja nad pred stoletji pomembno fužino – ^abrom, upokojeni u~itelj Zvonko Gašparac nam je sprego­voril o poznejšem meš~anskem življenju, z jezikoslovkama smo ugotavljali, da malo prebivalcev še obvlada stari ~abar­ski govor, ogledali smo si muzej v dvor­cu, cerkev in pokopališ~e ter etnografsko zbirko Mn~kinih na Travi. Med drugim smo v Podplanini iskali lokacije starih rudokopov, toplarjev in sušilnic za sadje ter ostanke lesene arhitekture, ki žal po~asi zgineva v zaraš~anju. Sem danes prihajajo le vikendaši, dolino pa meji ograja z bode~o žico. Za veliki šmaren smo obiskali slavje na Žalostnem vrhu nad Prezidom, na drugi strani doline v Tropetih smo ugotavljali, kakšen je bil gradbeni razvoj v za­dnjih tristo letih, v Dragi pri Trstju pa, kako Tropetarji žanjejo, mlatijo in vejajo oves. Pripravili smo javne prireditve, prisluh­nili predavanju Marka Smoleta in poslušali stare zgodbe s poti proti izviru Kolpe, pekli pecivo in predstavili pretresljivo knjigo o otroštvu v taboriš~u Slavka Malnarja ter kantavtorja Davorja Grguri}a in Rasima Karali}a iz Delnic, ki je predstavil filma o Romih in polharju. Na pripovedni ve~er ob koncu smo privabili ve~ kot 60 obiskovalcev od Ljubljane do Delnic in Reke, teden pa znova zaklju~ili s pohodom na Sveto goro, plesom, dnevom odprtih vrat kulturne dediš~ine in sklepno prireditvijo, tokrat na Hrvaškem in v sodelovanju s SKD Gorski kotar." y Povzeto po zapisu Marka Smoleta za poro~ilo SED Pri peki peciva pomagali tudi najmlajši. Foto: Ika Fazarinc Vesna Teršeli~. Foto: Gabor Danyi 29.–31. avgust, Zagreb, Vukovar, Pulj, Reka: Kraji žrtev // Kraji storilcev, tabor Mednarodni poletni tabor, namenjen soo~anju s preteklostjo, organizirata Evropski center za izobraževanje mladih iz Weimarja in hrvaška Documenta, center za soo~anje s preteklostjo, v sodelovanju z drugimi partnerskimi organizacijami. Na letošnjega z naslovom Kraji žrtev // Kra­ji storilcev se je odzvalo 65 mladih iz 12 držav in si med obiski Zagreba, Vukovarja, Pulja in Reke ogledalo Jasenovac, Lipo in Goli otok. Kot nam je med krajšim bivanjem na Reki povedala vodja Documente, rojakinja Vesna Teršeli~, eno prvih imen mirovništva na Hrvaškem, so po obisku Go­lega otoka mladi ostali zgroženi nad zapuš~enim prizoriš~em brez osnovnih informacij o usodi politi~nih zapornikov. Razpravo o Golem otoku v okviru tematike tolma~enja socialisti~nega ob­dobja v kulturi spominjanja postsocialisti~nih držav je pred poslopjem nekdanje uprave zapora vodila dr. Monika Kareniuskaite z Inštituta za raziskovanje genocida in odpora iz Vilne v Litvi. Vesna Teršeli~ je ob tem posebej opozorila na nujno ~imprejšnjo pripravo konservatorske podlage za trajno zaš~ito Golega otoka in Grgurja, Uta Gerlant, ravnateljica Memoriala Lindenstraße iz Potsdama, pa je poudarila, da je Goli otok relevanten tudi za druge evropske države, saj je vpraša­nje represije in nasilja univerzalno. y Povzeto po zapisu Vesne Teršeli~ 21 PZOS: Da je lahko malo bogatih, mora biti veliko revežev, je rekel že Iztok Mlakar POGLED Z ONKRAJ SNE@NIKA Za~elo je šolsko leto. Sodelavke so se pri jutranji kavi pogovarjale o zavarova­nju svojih otrok. Ne vem, kako je zdaj s tem in na ta del~ek vsakega novega šolskega leta sem že pozabila. Takrat ko so moji bili še šoloobvezni, so prve dni septembra do­mov prihajali s šopkom zavarovalniških ponudb. Izbrali smo najcenejšo, takole za vsak primer, da si ne bi kdaj ~esar koli o~itali, pla~ali in nato na to hitro pozabili. In nikoli ni~ uveljavljali. In nekako takole so raz­pravljale tudi sodelav­ke, jaz, "pametna", pa sem jim hitro postregla z receptom, ali ne bi raje pri kaki banki ali zava­rovalnici odprle rentne­ga ra~una oziroma var- ~eva­nja za otroka, ki obi­~ajno obsega tudi nez­god­no zavarovanje. "Si zmešana?!" mi je odvr­nila najodlo~nejša, "da mi to potem štejejo pri dohodnini. Ni govora!" In sem se spet spomnila. Kako so ob re­formi, ki naj bi bila socialno pravi~nejša od prejšnje, v moje dohodke všteli z re­dno pla~o privar~evan denar na banki, 80 evrov (bruto) na mesec, ki mi jih je prejšnji delodajalec izpla~eval kot nado­mestilo za stroške, zato ker sem morala delati doma, in tudi 160 evrov, ki mi jih je država izpla~ala, ko je odrezala kos zemljiš~a za cesto. Država res ni na ni~ pozabila! ^eprav smo bili enostarševska družina z enim študentom v Ljubljani, s srednješolcem in z osnovnošolcem, vsi pa z eno povpre~no slovensko pla~o, smo izgubili otroški dodatek in noben od šo­larjev ni bil upravi~en do državne štipen­dije, ker smo presegali cenzus. Ne vem ve~, kako smo vse to zvozili, vem le, da mi je tedaj šlo zelo na jok, da bi streljala, ~e bi imela s ~im, in da sem takrat svojo socialno državo dokon~no "vzljubila". Danes ni ni~ druga~e, kve~jemu še slabše. Takrat sem imela približno slovensko pla~o. Le koliko ljudi, enostarševskih družin danes živi z minimalno pla~o, 638 evrov neto oziroma natanko 842,79 bru­to. Kaj si mislijo te družine, ~e gledajo Odmeve (nekakšen Dnev­nik ob 22. uri), na njem pa akrapovi~e in boskarole ter njihovo gostiteljico voditeljico Rosvito Pesek, ki jamrajo, kako zelo je pri nas delo obdav~eno in kako je ta visoka obdav~itev kriva za to, da so delavcem lahko izpla~ajo le 638 evrov na mesec. Ker – ob znižanju obdav~itve dela bi kapitalisti delavcem ~ez no~ izpla~ali na primer 1000 na mesec, ~e ne ve~. In bi jim kljub temu ostalo za jahte in vile in ... Slovensko vlado je to poletje prevzel Marjan Šarec in je napove­dal znižanje obdav~itve dela, ki bi ga nadomestil z zvišanjem davkov na osebno premoženje. Napovedal je zvišanje obdav~itve na primer dividend, na hišo v gorah, hišo na morju, hišo v Lju­bljani za neobdav~eno oddajanje prek airnb, hišo... Naši ak­ra­povi~i in boskaroli so takoj pozabili na domnevno preve~ ob­- dav~eno delo kot razlog za 638 evrov minimalne pla~e. Rosvita je seveda takoj po napovedi pravi~nejše porazdelitve bremen v studio povabila pripadnika novodobne slovenske elite. Napove­dal je, da bodo njeni ~lani pred to strašno državo s svojimi pod­jetji vred zbežali v tujino, ki si od dobi~kov, dividend in pre­moženja ne jemlje, kar bi si hotela vzeti mati Slovenija. In veste, kaj nam je povedal? Da je spet zelo v skrbeh za nas, za našo minimalno pla~o. Kajti ~e se bodo oni, najbolj razviti, napredni, uspešni ... odselili, bodo najbolj nastradali prav delavci. Ostali bodo brez dela in jela! Brez minimalne pla~e. In potem je prišel petek in v poštni nabiralnik Mladina. Pregleda­li so obdav~itve po državah Evropske unije. Smo ena izmed dr­žav z najnižjimi davki na osebno premoženje, tako reko~ dav~na oaza za takšno premoženje. ^e si v Sloveniji lastnik stotih stano­vanj, si obravnavan enako, kot ~e si lastnik garsonjere. Povedali so, ~esar Rosvita ni, namre~, da je slovenska uspešna podjetja, na primer tista, ki jih v studio rada povabi Rosvita, izdatno sub­vencionirala država. Država pa subvencionira z denarjem, ki ga pobere z davki od nas. Me zanima, v katero tujino, ki jih bo sub­vencionirala z davkopla~evalskimi milijoni, bodo zbežali ti ob­dav~eni reveži s hišami in plovili vseh vrst. ^e imate otroke, u~ence, srednješolce, študente ali vnuke, jim povejte, da država od državljanov pobira davke zato, da s tem denarjem gradi ceste, železnice, šole, vrtce, bolnišnice ... za nas, državljane. ^e se doma~ini in turisti desetletja vozimo po cestah ali železnicah iz ~asa Franca Jožefa, ~e se dušimo v od­padkih, ~e sedimo v ~akalnici razsutega zdravstvenega doma, ~e nas odirajo brez izdanega ra~una, to pomeni, da živimo v neurejeni državi, ki ne zna pobrati davkov in denarja porabiti za ve~jo kakovost življenja njenih državljanov. ^e pa vas streže neprijazen natakar ali prodajalec, to pomeni, da ves mesec, pe­tek in svetek, dela za 628 evrov. In morebitna primerjava s Hr­-vaško je seveda zgolj naklju~na, mar ne? Recimo, ~e imaš motorni ~oln na morju, državi pla~aš 200, 300 evrov. En maj­hen davek. En luksuzen, zelo sprejemljiv, socialen. Socialen, da te boli. Zakaj le bi država obdav~ila lastnika motornega ~ol­na, saj je veliko revežev, ki z davki vsak dan polnijo državno blagajno. y Dragica Jakseti~, dragicajaksetic@gmail.com Dragica Jakseti~ 22 22 SRE^ANJA Andrea Šlosar: Ko otroci za~nejo spraševati, vem, da sem na dobri poti Andrea Šlosar je z delovanjem v slovenski skupnosti pove­zana predvsem kot u~iteljica. Živi v naselju Mu~i}i blizu meje s Slovenijo in prihaja iz družine, v kateri se prepletajo narodnostne vezi, slovenske ima po o~etu, doma iz bližnje vasi Novokra~ine na drugi strani meje. Po maturi na Prvi reški hrva­ški gimnaziji je sledil študij arheologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kajti po tem, ko je v petem razredu prvi~ videla fotografijo Tutankamonovega sarkofaga, drugih želja ni imela. Sprva je želela ostati v Ljubljani, v katero se rada vra~a in pravi, da je ta zanjo, "tako kot za župana Jankovi}a, najlepše mesto na svetu". Z o~etom je doma govorila v nare~ju, ki pa ga v Ljubljani niso prepoznali in je bilo na za­~etku kar nekaj težav, u~enje knjižne slo­venš~ine pa velik izziv, a ga je kmalu uspe­šno premagala. Prva zaposlitev je bila v antikvariatu v Ljubljani. "V stiku z radove­dnimi tujci sem morala pridobiti tudi precej znanja o kulturi, to me je dalje peljalo v turi­zem in kot vodnico v arheološke delavnice z otroki in Park Škocjanske jame, z njim pove­zano sodelovanje s šolami in lepimi spomini in – zdaj sem tu, obkrožena z najmlajšimi," pove s širokim nasmehom po prvi uri z novo skupino v KPD Bazovica. Pou~evati je za~ela pred štirimi leti, ko je od u~iteljice Vide Sr­do~ na dveh šolah, reški OŠ Pe}ine in OŠ dr. Andrije Mohorovi~i}a v Matuljih, prevzela pouk slovenš~ine po modelu C kot izbir­nem predmetu. Na Reki se je ta pouk najprej za~el v šol. l. 2009/10 na OŠ Pe}ine in se uspešno nadaljuje vsa leta, obisku­je ga 42 u~encev od 1. do 6. razreda, približno tretjina vseh u~encev šole in kot pravi, imajo tam idealne razmere, posebno u~ilnico in knjižnico, po zaslugi pobudnice, nekdanje ravnate­ljice Irene Margan, in zaradi velike podpore sedanje, Jasne Vukoni}-Žuni~. Poudarja pomen vodstva in dodaja, da je bila na pobudo ravnateljice v matuljski šoli Astrid Massari, kjer imajo letos 15 u~encev, v šol. l. 2015/16 slovenš~ina uvrš~ena tudi na urnik njihove podružni~ne sole (PŠ) v Juši}ih, v šol. l. 2016/17 pa je prevzela pouk tudi na OŠ Vazmoslav Gržalja v Buzetu. V Juši}ih je bil odziv nad pri~akovanji, v tem letu ima 19 u~encev, v Buze­tu pa 13. Hvaležna je Vidi Srdo~ za veliko pomo~ v prvih dneh u~iteljevanja, prav tako slovenskima manjšinskima svetoma Me­sta Reka in Ob~ine Matulji, ki vsa leta finan~no podpirata ta po­uk. Dobro sodeluje tudi s kolegico Sandro Grudeni}, ki pou~uje na OŠ Kozala, in s slovenskimi društvi, v katerih njeni u~enci ob~asno nastopajo. Kot pravi, si pri pouku prizadeva za širino, da bi u~enci poleg književnosti in glasbe spoznali tudi zgodovino, zemljepis, kuli­nariko … vse to je del kulture. Pripravlja jih tudi za nastope in jih povezuje z vrstniki v Sloveniji. Seveda tudi njena izobrazba vpli­va na to, da za predstavitve rada izbere podro~je arheologije: "Po­tem pa se potrudim še, da nova spoznanja povežemo z gradivom drugih predmetov, in tako so ure zanimivejše in razumevanje lažje, otroci pa zadovoljni. Zato sem pripravila projekt Arheologija brez meja in kmalu, 18. in 19. oktobra, imamo v na~rtu obisk OŠ Kidri~evo, s katero OŠ Pe}ine sicer že dolgo sodeluje, v drugem pol­letju pa bomo gostitelji mi. Iskali bomo predvsem povezave, ki jih je na podro~ju arheologije veliko. V Sloveniji bodo u~enci tako spozna­li vojaške postojanke in mitreje, Mitrova svetiš~a na Ptuju, mi na Reki pa jim bomo pred­stavili castrum v središ~u mesta. V~asih se niti ne zavedamo, s ~im vsem se lahko pohvalimo. Znanec Anglež meni, da je dragocena arheolo­ška dediš~ina majhne Slovenije premalo znana in da je treba ljudi ozavestiti, kako pomembna sta denimo kolo z Ljubljanskega barja, ki je naj­starejše na svetu, ali izjemna najdba, kot je naj­starejši glasbeni instrument na svetu, piš~al iz jame Divje babe, ki sega šestdeset tiso~ let v zgodovino! Tudi zato smo na urnik maja letos uvrstili ogled Narodnega muzeja v Ljubljani in otroci so bili navdušeni! In ko pokažejo zanima­nje in postanejo radovedni, vem, da sem zadela v polno in trud ni bil zaman!" Posebej koristni za u~ence so obiski v Sloveniji in nastopi: s PŠ Juši}i imajo oktobra v na~rtu tematsko delavnico v knjižnici Ma­kse Samsa v Ilirski Bistrici ter ogled mesta in ~ebelarskega muze­ja, sledil bo nastop v Buzetu na Dnevih slovenske kulture v Istri in 26. oktobra na sre~anju rojakov v Matuljih, ki ga organizira tamkajšnji slovenski manjšinski svet. V pustnem ~asu pa si želi v PŠ Juši}i povezati doma~e zvon~arje in škoromate iz OŠ Jelša­ne, s katero sodelujejo že tri leta. Poleg pou~evanja v šolah pa je te dni pred njo nov izziv – dopol­nilni pouk slovenskega jezika in kulture (DPS) v KPD Bazovica za skupino predšolskih otrok, medtem ko bo osnovnošolce vodila Vida Srdo~. Andrea Šlosar bo tako za u~enje jezika skušala nav­dušiti vrti~karje. To naj bi zapolnilo vrzel, ki je nastala po prene­hanju Igralnih uric, ki jih je v reškem vrtcu Bulevard leto in pol zelo zavzeto in uspešno vodila vzgojiteljica Laureta Španjol. An­drea Šlosar pravi, da ima otroke rada in se zelo veseli nove sku­pinice in dela v društvu, s katerim jo sicer že ve~ let veže dobro sodelovanje. Za konec še vprašanje, ~esa si želi. "Da bi okrepili stike z ustanovami v Sloveniji, ostali zanimivi in ohranili seda­njo raven pouka, ker ni to samoumevno, vsako leto je vse ve~ var~evanja in težje zagotoviti delovne razmere, od u~benikov do vsega drugega. Upam tudi, da nas bo Slovenija tudi v prihodnje podpirala, vsaj toliko kot doslej!" y Marjana Mirkovi} Andrea Šlosar. Foto: Marjana Mirkovi} 23 FOTO KOTI^EK Foto: Mirjana Brumnjak Foto: \ilio Arbula Foto: Mirjana Brumnjak Foto: Mirjana Brumnjak Foto: Mirjana Brumnjak Foto: Mirjana Brumnjak Foto: Milena Arbula Foto: Darko Mohar