steu. 257 V Oubliont, o pOTtedellek, 9. lumcmbra 1936 leto 1. V krvi in ognju sprejema Madrid svoje nove gospodarje Pariz, 9. novembra, o. Zavzetje Madrida po četah generala Franca je zdaj že uradno potrjeno dejstvo. Kljub temu, da se boji po madridskih ulicah nadaljujejo z vso silovitostjo in da nacionalistični vojaki vsepovsod naletavajo na barikade in na betonske utrjene jarke, so vendar danes ponoči osvojili vse pomembnejše točke v prestolnici. O kaki smotreni obrambi zdaj ni več govora, gre samo za akcije posameznikov, to je, za gverilsko vojskovanje. Bombardiranje nacionalističnega topništva je vzelo branilcem Madrida pogum, tako da je večina miličniških oddelkov pobegnila. Celi oddelki so ponoči prekoračili na veliko krajih reko Manzanares, ki teče skozi mesto v velikem loku. Čete generala Franca se bojujejo v mestu na ta način, da po vseh ulicah prodirajo manjSi oddelki pehote, katere podpiralo tanki in oklopni avtomobili. Pred pehoto pa vozijo motorizirani metalci ognja, ki predstavljajo najstrašnejše orožje v boju iz bližine. Prvi oddelki nacionalistov so prodrli v mesto včeraj ob 16. uri. Kakor poroča tetuanski radio, jih je prebivalstvo v posameznih okrožjih sprejelo z velikimi manifestacijami. Več sto civilnih gardistov in miličnikov, ki so bili prisiljeni, da se bojujejo za rdečo vlado, je takoj, ko so nacionalisti prodrli v osrčje mesta, stopilo na njihovo stran. Po nekod so celo sami napadli komuniste in anarhiste. General Franco je na madridsko prebivalstvo dal sinoči po radiu poziv, naj bo mirno in naj ostane v svojih stanovanjih. Ni se mu treba bati ničesar, ker nacionalistični vojaki niso roparji in morilci. Poskrbljeno je vse, da bo v prestolnici zavladalo normalno življenje takoj, ko bo Madrid v celoti zavzet. fPeta armada' nastopa Madrid, 9. novembra, o. Španska prestolnica je ves čas nacionalističnega prodiranja živela v upanju in strahu na tako avano »peto armado«> Ta peta armada je nezadovoljno madridsko prebivalstvo, nezadovoljni oddelki civilne garde in vsi tisti, ki so le s težavo prenašali strahoviti teror rdečih. Madridska vlada se je ves čas bala, da ne bi v primeru nacionalističnega obleganja izbruhnil upor med madridskim prebivalstvom samim. Tudi general Franco je na to peto armado, kakor jo imenujejo, računal po poročilih, ki jih je njegovo poveljstvo dobivalo iz Madrida. Kakor kaže, ti računi niso bili napačni. Včeraj popoldne se je že madridsko prebivalstvo začelo samo, brez zunanje pobude bojevati z zadnjimi ostanki rdečih oddelkov. V velikih predelih Madrida je bil obračun z rdečimi že končan, ko so vanje prodrli Francovi oddelki. Prebivalstvo je bodisi uplenilo, bodisi privleklo iz skrivališč orožje in začelo neizprosen boj z marksisti. Prebivalstvo Madrida, ki se je zavedlo, da bo kmalu osvobojeno marksistov, je popoldne navalilo na zgradbo, v kateri ima svoje prostore marksistično glasilo El Mundo Obreoo. Demonstranti so razdejali vse stroje in naprave. Marksistična vlada je še zadnji trenutek skušala zaplesti nacionalno vlado v Burgosu v mednarodne težave in je zato poslala nekaj letal, označenih z nacionalističnimi kokardami nad Madrid, da bi bombardirala zgradbe inozemskih zastopstev in poslaništev. General Franco pa je bil pravočasno obveščen o tej zli nameri in je službeno obvestil zastopnike prizadetih tujih držav o morebitnem bombardiranju njihovih poslaništev v Madridu. Nacionalistična letala so tudi včeraj spustila na Madrid velike množine letakov, na katerih so bila obvestila za prebivalstvo. Na letakih so bili označeni tudi kraji, kjer bo prebivalstvo kolikor toliko na varnem. Zadnja madridska vlada Madrid, 9. nov. Ker je vlada v soboto zjutraj zapustila Madrid, je bil sestavljen narodni odbor za obrambo mesta proti nacionalistom. Za predsednika in vladnega delegata je bil dolčen general Miajo, za tajnika neki elan socialistične stranko. Resor za vojsko je bil dodeljen dvema zastopnikoma komunistične stranke, resor za javni red in mir dvema zastopnikoma zdruzene socialistične mladine, r'esor za industrije dvema članoma nacionalne zveze dela, resor za aprovizacijo dvema ■članoma obče delavske zveze, resor za promet dvema članoma republikanske levice, resor za finance'dvema članoma republikanske zveze, poročevalska služba dvema članoma svobodomiselne mladinske organizacije, in posli za izpraznitev pa dvema članoma sindikalistične stranke. Njehova imena, doslej še niso bila objavljena. General Miajo, prpdsednik odbora za "»hrambo Madrida, je izdal včeraj dnevni ukaz, v katerem Pravi med drugim, da je prejel naročilo: »Brani Madrid za vsako ceno!«. General Miajo je pozival svojo bojevnike, naj se bore brezpogojno za vsako ped Madrida. Od civilnega prebivalstva je zahteval dejansko sodelovanje. Srca madriskih prebi-vilcev morajo biti sedaj z enakim utripom, ker bo le tako mogoče izvojevati zmago. Najstrozje bodo kaznovani oni, ki bi se pokazali slabotne v izvajanju svoje dolžnosti, kakor one, ki bi z zločini, roparskimi napadi, neresničnimi vestmi v korist sovražnika skušali moliti javni red. Obramba Madrida je v rokah herojskih miličnikov in mesto je zr.to na varnem. Red v notranjosti je zajamčen po silah, ki so bile zato organizirane, in spričo discipline prebivalstva. Lojalno sodelovanje vseh Madridčanov bo po vsem gotovo omogočilo zmago. Potek boja na Madrid Avila. 9. novembra o. Končni boj za Madrid se je pričel v pelek. V bitki za letališče Getale je rdeča milica dobila odločilen udarec Ta bitka je bila v četrtek. Do tedaj je vlada ves čas poskušala, da bi nacionaliste s protinapadi ustavila. Napadi so veljali desnemu krilu generala Varelle, ki je bilo osamljeno. Izhodišče rdečega odpora ie bil Aranjuez, od koder so odhajali tanki in oklopni avtorno'bili. Madridska vlada je te svoje poskuse označila kot velikanske uspehe, toda vsi so se izjalovili zaradi pomanjkanja strategičnih sposobnosti in vojaške izvežbanosti. To so bili naskoki tankov, katerim ni sledil prodor pehote. Tanke so vodili navadni šoferji, namesto tehničnih izvedencev in večina teh voz obtičalo pri prvem defektu na cesti. General Franco je kljub temu, da je bilo ogroženo njegovo desno krilo, nadaljeval s pohodom na Madrid. Imel je isto taktiko, kakor pri Toledu. Šibek, ozek oddelek izvaja glavni sunek na cilj. Ko bo to doseženo začne ostala armada čisMi na levo in na desno ozemlje, ker ie s tem prerezana cestna in železniška zveza med Madridom in morjem. Edina cesta, ki je še ostala odprta, je proti Valenciji. Usoda predsednika republike Barcelona, 9. novembra, o. Predsednik španske republike Azana je že tri tedne v Barceloni in je dejansko ujetnik barcelonskih anarhistov. Kakor je znano, vodi Katalonija svojo vojaško in obrambno politiko, katere cilj je oklicati samostojno Katalonijo in s tem uresničiti stoletni cilj Kataloncev. Azana so v Barceloni sprejeli, ker jim za enkrat kaže, da se še bojujejo skupno z ostanki španskih rdečih moči. Toda usoda zadnjega socialističnega predsednika španske republike je tista, kakor je bila v Rusiji usoda Kerenskega. Azani 60 pred nekaj dnevi dali stražo, ki ga spremlja na vsak korak. Sedanji sovjetski konzul v Barceloni Antonov Avso-jenkov je v ruski revoluciji imel nalog, da aretira Kerenskega. Toda Kerenski je prej pobegnil. Da se mu tako ne zgodi tudi pri Azani, mu je dal stražo. Vlada, ki je pobegnila iz Madrida v Valenci jo in se pripravlja na beg iz Valencije v Barcelono, je Azani docela neznana, ker so zadnji teden imenovali nove anarhistične ministre. Kako se bo stari socialistični baron Azana znašel v njimi, je veliko vprašanje. Francija, Anglija in priznanje Francove vlade Pariz, 9. nov. Franooski listi 6« danes bavijo skoraj izključno z dogodki v Španiji in z nacionalistično ofenzivo v Madridu. V svojih komentarjih poudarjajo, da postaja vprašanje priznanja vlade nacionalne junte po francoski vladi zmerom bolj aktualno. »Petit Parisien« je mnenja, da francoska vlada pač ne bo mogla priznati novega režima, dokler bo v Španiji obstojala in vladala vlada, ki je bila prej mednarodno priznana. Lahko pa je tudi mogoče, da se bo v vzhodnem delu Španije ustanovila posebna republika, več ali manj sovjetskega značaja. Francija se bo morala z vso odločnostjo braniti pred izkušnjavo, da bi priznala tudi to republiko. Prepustimo Špancem, pravi list, da eami razčistijo svoje notranje zadeve. »Echo de Pariš« je mnenja, da bo vlada Velike Britanije v kratkem priznala vlado nacional- ne junte. Vprašanje je, ali bo tedaj Francija poleg Rusije ostala edina sila, ki ne bi hotela priznati izvršenega dejstva. Sicer še ni gotovo, ali bosta Italija in Nemčija priznali že te dni vlado generala Franca, ker ni oportuno, da bi se prenagljili, in nastopili kot prvi dve sili, ki priznata vlado v Burgosu. Ker bi tedaj le še bolj prepričali svet, da je Francov režim zaščiten po teh dveh državah z avtotirativnim režimom. »Figaro« pa se vprašuje med drugim, ali bodo v Londonu in Parizu počakali na rezultate novih rednih volitev v Španiji, preden bi poslali v Madridu svoja nova diplomatska zastopnika. Če bi se odločili za to, bodo morali čakati pač še zelo dolgo. Če bi Francija hotela strogo ravnati po tem načelu, bi bila pač prisiljena prekiniti svoje diplomatske odnošaje z Rusijo, Italijo, Nemčijo in še z nekaterimi drugimi državami, ker bi se potemtakem vršile »redne« volitve. Občfnske volitve v drinski banovini JR1 sijajno zmagala v Bosni Belgrad, 9. nov. m. Kakor znano so bile včeraj občinske volitve v drinski banovini. Volitve so potekale povsod v redu in miru razen v nekaterih krajih, kjer je prišlo do manjših incidentov med volivci. V tej banovini so se ob 37 okrajnih mest vršile občinske volitve v 30-ih, ker so v ostalih mestih volitve po zakonih o mestnih občinah. Od teh 30 mest, v katerih so bile občinske volitve, jih je JRZ dobila ‘23, vsa opozicija pa samo 7. To predstavlja 77% na JRZ. V kmetskih občinah volivni izid še ni docela znan in definitiven, toda po že dospelih podatkih se more z gotovostjo trditi, da bo JRZ dobila nad 70% vseh občin. Rezultati volitev po okrajih: Bijelina: JRZ 9 občin, vsa združena opozicija 1 občino. Bajin Bašta: JRZ 14 občin. Opozicija nič. (0). Bogatič: JRZ 19, združena opozicija 4, Drago-ljub Jovanovič 1, Voja Djordjevič 1, in nevtralci 1 občino. Kladanj: JRZ vse štiri občine. Mionica: JRZ 14 občin, združena opozicija 3. Kamenica: JRZ vseh 10 občin. V eni občini so se volitve preložile ter se bodo v smislu zakona vršile prihodnjo nedeljo. Dragočelo: JRZ 10 občin, opozicija 4, Voja-Djordjevič 1. Arilje: JRZ vseh 10 občin. Ljubička: JRZ 5 občin, združena opozicija 7, nevtralci 1, v ena občini so bile volitve prekinjene in se bodo vršile ponovno v nedeljo. Kosjcrič: JRZ vseh 9 občin. Vladimirci: JRZ 10 občin, združena opozicija 3, iz dveh občin še ni popolnih poročil. Užicc: JRZ 10 občin, združena opozicija 1. Požega: JRZ 14 občin, združena opozicija 8 občin. Sarajevo: JRZ 2 občini, združena opozicija 4 občine, nevtralci 2. Višegrad: JRZ 7 občin, nevtralci 1. Visoko: JRZ 4 občine, združena opozicija 2 občini. V 1 občini se bodo vršile volitve naknadno, iz ene pa še ni točnih poročil. Valjevo: JRZ 10 občin, združena opozicija 1, nevtralci 2 občini. Po dosedanjih poročilih, ki so prispela v Belgrad ob 1.45 zjutraj je volivni rezultat občinskih volitev tale: Od 224 občin je JRZ dobila 166 občin, neopredeljeni 19, združena opozicija 18, bivši zem-ljoradniki 11, bivša HSS 8, Voja Gjorgjevič 1, in Dragoljub Jovanovič 1. Vesti 9. novembra Boljševiški poslanik v Madridu, Mojzes Marcel Rosenberg, je z vsem osebjem poslaništva včeraj pobegnil iz Madrida v Valencijo in s fein zanikal vse socialistične vesli o junaški obrambi Madrida. Za lokamsko konferenco sc močno zavzema Anglija, ki je poslala vsem petim državam, članicam lokarnske zveze, pismene predloge glede rešitve nekih vprašanj, brez katerih konferenca ne more uspeli. Italijanski zunanji minister je prišel na Dunaj, da se udeleži sc slan k n držav rimskega sporazuma. Spremlja ga veliko šlevilo italijanskih diplomatov in časnikarjev, kar priča o važnosli tega sestanka. Mednarodni odbor bivših bojevnikov bodo ustanovili po sklepu mednarodne konference bojevnikov v Rimu, katere se udeležujejo zastopniki trinajstih držav. Potniško letalo je padlo na progi Konigsberg -Moskva. Ubilo se je 9 ljudi, med njimi 2 Japonca. Za sporazum z Nemčijo se je izrekla na svojem včerajšnjem kongresu francoska demokratska zveza, ki je obsodila tudi notranjo, zunanjo in denarno politiko sedanje socialistične vlade. »Radijski duhovnik«, kakor imenujejo pridigarja Coughlina v Združenih državah, je razpustil svojo »stranko za socialno pravico«, zaradi Rooseveltove zmage. Coughlin je ogorčeno nasprotoval dosedaj Rooseveltovi politiki. Nezaposlenost v ČSR se manjša, kakor kaže statistika za september in oktober. V celoti ni v ČSR niti pol milijona brezposelnih ljudi. Vihar je zajel jahto bolgarskega kralja Borisa na Crncm morju včeraj, tako da so jo moraJi priti reševati torpedni rušilci. Kralj Boris je sam vodil svojo jahto. Francosko-jugoslovanska narodna akcija je včeraj blagoslovila novo zastavo, katero ji je podarila uprava bor s k ega rudnika, ki ge izkoriščajo Francozi. Poljski zunanji minister Beck je včeraj dospel iz Bruslja v Pariz ter se takoj odpeljal naprej v London, kjer bo imel važne politične razgovore. Vojaški rok bo podaljšala Avstrija od enega leta na 18 mesecev, kakor je izjavil kancler dr. Schtischnigg na Tirolskem. Vojaška obveznost bo trajala od 22. do 36. leta. Velika poplava je zaradi deževja nastopila na Grškem, kjer so narasle vse reke. Voda je prizadela veliko škode zlasti v Atenah. Ukaz za pobijanje draginje življenjskih potrebščin je izdala poljska vlada, ker so judovski špekulanti kopičili velike zaloge živil m navijali cene. Letalski rekorder Franco, brat generala Franca, je prišel v Salamanco in se jjostavil na razpolago nacionalistični vojski. Pristojbine za televizijsko telefonijo je znižala nemška poštna uprava v lokalnem prometu ria dve marki, v čemer je že povzet prispevek za jxiklic. 300.000 brezposelnih ima še Nemčija, kakor pravi uradna statistika. V primeri z 18 milj. zaposlenih, to res ni velika številka. Stavka pristaniških delavcev v Ameriki zavzema vse širše oblike. Zaradi tega je prizadeta predvsem Aljaska, ki je navezana na dovoz živeža po morju. Stavkujoči so hoteli tudi preprečiti odhod zunanjega ministra Hulla na vneameriško konferenco v Buenos Aires. Osem visokih šol za učitelje bo uredilo nemško prosvetno ministrstvo. V teh šolah bodo skupno živeli profesorji in učenci, obvezen bo med drugim tudi pouk ljudske glasbe in diletantskega igranja. Izjava dr. Stojadinoviča za angleško časopisje Angleži o dr. Stojadinoviču London, 9. nov. AA. Pod velikim naslovom »Človek akcije v kraljevini Jugoslaviji« je veliki nedeljski londonski lisi »SundaY Dispatch« objavil čez celo uvodno stran zelo zanimiv razgovor s predsednikom jugoslov. vlade dr. Stojadinovi-čem. V tej izjavi, ki ima v besedilu tudi sliko ministrskega predsednika, je predsednik vlade izjavil med drugim tudi tole: »Mi imamo z Anglijo mnogo skupnih interesov posebno v Sredozemskem morju. Zmeraj bomo gojili_ napram angleškemu narodu najtoplejše prijateljstvo. Na Evropo gleda Jugoslavija na eni strani s čisto praktičnega stališča. Splošni evropski sporazum bi bil idealen, toda ta ideal je težko hitro doseči. Na poti so zmeraj praktične težave. Zato Jugoslavija meni, da je praktično delo najboljša metoda za bližanje Evrope. Z Nemčijo ima Jugoslavija odlične gospodarske odnošaje, naši politični odnošaji z njo pa so popolnoma normalni. Za časa sankcij smo izgubili večji del svoje trgovine z Italijo. Storjeno je bilo vse, da se nam delno vrne italijansko tržišče, toda med tem časom predstavlja Nemčija prvorazredni trg za noše kmeiijske proizvode. Z Rusijo nimamo gospodarskih stikov, politično pa nas ne zanimajo vprašanja, kakor so na primer vprašanja nemško-poljsko-ruskih odnosov. Ti problemi so izven sfere naših praktičnih političnih interesov. Mi doslej nismo priznali so- vjetske Rusije, ker se nam ne zdi potrebno, da bi na hitro roko menjali svoje stališče. Na zadnjih sestankih Ma;lc antante v Bratislavi smo obravnavali razne načrte za zboljšanje gospodrskega sodelovanja med državami Podonavja, Če;loslovaško, Romunijo, Avstrijo, Madžarsko, Jugoslavijo in tudi Nemčijo in Italijo. Mi menimo, da je s poslovnega stališča koristno proučevati take načrte. Zato smo jim posvetili naj-večjo pozornost na konferenci gospodarskih strokovnjakov Male antante.v Bukarešti. Diplomatski urednik lista je pripisal tej izjavi zelo obširen in ugoden komentar, ki se v glavnem glasi: Za predsednika jugoslovanske vlade se lahko reče, da ni to samo najmočnejši, ampak tudi naj-praktičnejši mož v Jugoslaviji. To njegovo stališče je danes spravilo Jugoslavijo tako daleč, da ona denes vodi glavno in vodilno vlogo v srednji in jugovzhodni Evropi. Dr. Slojadinovič ie prišel v politiko po blesteči kari j eri kot finančnik in gospodarstvenik. Za to karijero se je dr. Stojadi-noviič delno pripravljal v Angliji. Zanimivo je za dr. Stojadinoviča, da je on tedaj, ko so angleški politiki vodili teoretične debate v Ženevi, ostal lepo doma, da razreši važen problem — kmečke dolgove. Dasi je bil odsoten iz Ženeve, je bil vendarle izbran za podpredsednika skupščine Zveze narodov. Dr. Slojadinovič uspešno rešuje V-v f. 1(1 ’ k Y 4 V, . ;->v - ’ ►•'v*- • V i Usoda romunskega denarja Bukarešta, 9. novembra. Finančni minister Cancicov je včeraj izjavil novinarjem, da sklep romunske vlade glede revalorizacije zlate podlage narodne banke ni v nikaki posredni ali neposredni zvezi z razvrednotenjem. Minister je poudaril, da gre za čist otehnične ukrepe, ki ne morejo škoditi niti narodnemu gospodarstvu niti proračunskemu ravnovesju. Minister je dejal, da je bila na osnovi sklepov vlade snoči podpisan nov sporazum med vlado in narodno banko. Prihodnji teden bo državna blagajna vrnila narodni banki vsa začasna posojila, ki znašajo 2 milijardi lejev. tako vprašanja notranje politike, kakor tudi vprašanja zunanje politike in to na način, ki je zelo podoben metodam mož, ki urejujejo velika finančna in gospodarska podjetja. Zdi se, da bo dr. Milan Slojadinovič kmalu obiskal Anglijo, datum obiska pa še ni določen. Toda vsekakor se dr. Stojadmovič lahko zaveda, da bo v Londonu naletel na najlepši sprejem, ker dr. Slojadinovič ni tujec v tej deželi, kjer je prebil dolgo dobo svojega šolanja. Stojadinovičeva praktičnost, njegov razum in njegovo gospodar-sko razumevanje se bodo gotovo dopadli An-' gležem. Smrtna nesreča pri podiranju dreves Begunje na Gor., 8. nov. 1036. Šestnajstletna služkinja Breznik Lucija, je odšla s svojim gospodarjem Hebertom Janezom iz Stu-denčic pri Lescah v gozd, da bi po viharju podrta drevesa spravila iz gozda. Ko sta žagala s koreninami podrto bukev, približno 30 cm v premeru debelo, sla mislila, da se bo korenina, obtežena z zemljo, zvrnila po odžaganju debla v smer, od koder je drevo raslo, to je v jamo. Zgodilo se je pa nasprotno. Težka korenina se je skotalila po bregu navzdol na mlado Lucijo, katero je tiščala k zemlji in ji je zlomila hrbet. Gospodar je skušal dvigniti korenino iznad smrtno poškodovane služkinje, kar se mu pa žal ni posrečilo radi pretežke korenine. Klical je na pomoč, toda pomoč je prišla prepozno, — to je pol ure po nesreči. Med tem je mlada uboga Lucija v groznih bolečinah pod težkim bremenom izdihnila. Kmečka zveza v Celju t stanovlfeita Celje, 8. novembra. Ob zelo lepi udeležbi se je vršil danes dopoldne v Orlovskem domu ustanovni občni zbor Kmečke zveze v Celju. Zborovanju je predsedoval g. Strenčan, o nalogah, ciljih in potrebah stanovske organizacije za kmečki stan so pa govorili tajnik g. Marko Kranjc in minister g.^ Vesenjak iz Maribora ter celjski župan g. Mihelčič. Prvi govornik g. Marko Kranjc je v svojem temeljitem govoru razpravljal o svobodni stanovski organizaciji. ki je temelj narodnemu gospodarstvu in s primeri iz Belgije, Češkoslovaške, Švice, Nemčije, skandinavskih in drugih držav navedel nekaj ie- Poiar v lendavskih goricah Dolnja Lendava, 6. nov. V tihi mir meglenega večera v Lendavi je zopet po petih dnevih zažarelo nebo sredi Lendavskih goric. Okrog 10. ure zvečer sc jc nenadoma vnela zidanica posestnika Raja iz Gomilic dne 5. nov. Plat zvona in gasilska Iromba lendavskih gasilcev je zvabila ljudi iz hiš, da so hiteli gledat na cesto in dvorišča ognjeni sij. V začetku se je zdelo, da gori pteko državne meje. Toda nenadoma se je dvignil močan ognjeni plamen ter tako opozoril ljudi in gasilce, da gon v drugem vrhu Lendavskih goric. Ogenj jc der loval naglo in je zgorela streha, prav tako so začele goreti tudi lesene stene v notranjosti. Na pozorišču se je zbralo veliko ljudi ter so z vso vnemo prinašali vodo iz bližnje vodne jame. Gar srloi pa so pozorno pazili na sosednjtj Dugarovo zidanico, ki je prav tako krita s slamo. Okrog polnoči je bil oget>j skoraj popolnoma pogašen. Ostale so le stene, ki so zrle v mrak noči sredi lahkega tlenja razdrtih in razmetanih tramov. — Škoda je precejšnja. K sreči pa ni bilo v zidanici ničesar, kar bi bilo več vredno. Kotel, ki je bil v zidanici, so gasilci pravočasno rešili. Ogenj je nastal samo zaradi nepazljivosti. Nekaj oseb je bilo v zadnjem delu zidanice in so kurili prav močno pod kotlom za žganje. Prisoten jc bil tudi Raj, lastnik zidanice. Nenadoma je zažarela stena zaradi močnega kurjenja in ogenj je zajci s slamo krito streho ter je bila vsa zidanica naenkrat v ognju in plamenih. Sele, ko je bila že vsa zidanica v plamenu, so to opazili kuharji žganja. Zato bi oblast storila ljudem veliko uslugo, nko pre- i pove sploh vsako žganjekuho v nezadostno zavarovanih posJppj.ih. Skrb za predšolsko vzgofo mladine Celje, 8. novembra. V celjskem industrijskem predmestju Gaberju je mnogo' mladine, ki je prepuščena sama sebi. Zeto veliko je število otrok, ki še ne zahajajo v šolo, pa jim starši ne morejo posvečati toliko pozornosti, kakor bi bilo želeli. V Gaberju sta bila do sedaj dva otroška vrtca, ki sta imela svoje prostore v dveh hišah. Pod sedanjo mestno upravo se je končno rešilo tudi vprašanje otroškega vrtca za to mladino. Oba do sedaj ločena otroška vrtca sta se sedaj končno preselila v svoje nove prostore na Mariborski cesti. S tem sta se oba otroška vrtca v Gaberju združila. Vrtec sam se je pa razširil in ima sedaj 3 oddelke. Sedanji mestni upra- vi moramo priznati, da je storila s tem zelo hvaležno delo, ker je prijiravila predšolski mladini res lep dom. Občina tudi ni varčevala z denarjem, da je priredila prostore, da služijo svojemu namenu. Poleg vrtca je tudi lep vrt, kjer se bo mladina lahko igrala. V otroškem vrfcu v Gaberju je sedaj 93 otrok. Ptujske občinske zadeve V četrtek, 5. t. m,, se je vršila javna seja mestnega sveta pod vodstvom mestnega župana g. dr. Remca. Bansko upravo je zastopal sreski načelnik g. dr. Vidic. . Prva točka dnevnega reda je bila bilanca za proračunsko leto 1935/36. Iz tozadevnega izčrpnega poročila, ki ga je podal predsednik upravnega odseka g. Ferdo Fras, je posneti, da znašajo nepremičnine in invenkar koncem leta 4,975X00 Din, dne 31. marca 1935 pa 5,088.000 Din in se je stanje torej znižalo za 113.000 Din. Izposojila in upniki znašajo koncem prora-čunskega leta 3,249.000 Din, čisti dobiček v preteklem proračunskem letu je znašal 34.884 Din in se zviša zaradi tega čisto premoženje na 2,956.000 dinarjev. Jamstvo mestne občine za obveze mestne hranilnice je znašalo koncem proračunskega leta 1935/36 1,478.000 Din in se je znižalo za 50.000 Din. Od mestnih podjetij izkazujejo absolutni dobiček priprega in ekonomija, skupno 15.267 Din, ostala podjetja pa so bila pasivna za 70.000 Din, pri čemur pa je treba upoštevati, da so prispevala skupno 163.000 Din k splošnemu gospodarstvu. Elektrifikacija daje upanje, da se bo splošno stanje podjetij, ki se je že itak od 1. 1934 zbol)-šalo za okroglo 42.000 Din, še bolj popravilo, tako da bodo tudi ostala podjetja postala aktivna. Dohodki mestne občin«? so ostali na približno isti višini kot v 1. 19934, davščine so se za okoli 3000 Din znižale. Tudi izdatki so ostali približno na isti višini kot v 1. 1934; zvišala se je le po-stavka za socijalno skrbstvo za 17.000 Din zaradi zvišanega prispevka za brezposelne. — Mestni svet je bilanco brez debate soglasno odobril in sDrei el. Teleion Ptuj—Vurberg. Ministrstvo pošte, telegrafa in telefona je odobrilo zgradbo telefonske zveze Ptuj—Vurberg. Mestni svet ptujski je v svoji sep dne 5. t. m. sklenil, da prispeva k zgradbi te važne in nujno potrebne telefonske linije znesek 2300 Din. Celotni stroški za to napravo so preračunjeni na 18.300 dinarjev. pjh primerov, ki najbolj potrjujejo to pravilo. Kmečke zveze naj bodo icmelj Kmečkim zbornicam, katere vsi zahtevamo. Hočemo, da se uredi organizacija produkcije in prodaje kmečkih pridelkov. Minister g. Vesenjak in župan g. Mihelčič sta |>a razpravljala na drobno o potrebi stanovske kmečke organizacije, ki naj bo temelj Kmečkim zbornicam. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor: predsednik Kramar Vinko, Babno; podpredsednik Strenčan Jurij, Lava; tajnik Babšek Franc, mestni kaplan; njegov namestnik Dimeč Maks, Dobrova; blagajnik Kodela Ivan, Dobrova. Za vsako vas pa so bili izvoljeni zaupniki. Opozorilo kmečkim dolžnikom denarnih zavodov Po določbah Uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov z dne 26. septembra 1036, mora vsak kmečki dolžnik, ki se hoče jioslužiti ugodnosti iz te uredbe, zahtevati od občinske uprave, da mu izstavi na predpisanem novem obrazcu potrdilo o tem, da je kmet. To potrdilo mora predložiti svojemu upniku — denarnem« zavodu (hranilnici, posojilnici, banki in pod.) najpozneje v 1 mesecu, da bodo mogli denarni zavodi njihov dolg Obračunati po določbah uredbe in ga pravočasno prenesti na Privilegirano aigrarno banko. Opozarjamo na to prizadete dniž-nike, ker jim utegne ev. nastati škoda, ako se ne bodo pobrigati za potrdila. Pravilnik za izvršitev uredbe določa, da morajo kmečki dolžniki na poziv upniških dčnarnih zavodov, odposlani najpozneje do 20. novembra 1936, plačati takoj nejjosredno Agrarni banki prvi obrok (anuiteto). Poziv naj vsebuje tudi pri|X>mbo, da ima Agrarna banka |jravico zahtevati v slučaju nspla; čila takoj plačilo celotnega dolga po redni sodni |ioti. Prvi obrok znaša Din 10.60 od vsakih 100 Din dolga, kakor bo ugotovljen na podlagi členov 28, 29 in 30 uredbe. Ojiozarjamo tudi na to, da smo zahtevali od Agrarne banke potrebna pojasnila o raznih nejasnih določbah uredbe in pravilnika ter potrebna sredstva in tiskovine za razpošiljanje pozivov in obračunov. Zadružna zveza. Zveza jugoslovanskih hranilnic. Zveza slovenskih zadrug. Nadzirajte dovažanfe mleka Jesenice, 8. novembra. Daleč naokrog je znano, da so Jesenice industrijski kraj, kjer prebiva mnogo ljudi, ki rabijo tudi mnogo potrebščin za preživljanje. V prvi vrsti seveda mleko. Od vseh strani se dovaža na Jesenice mleko in ob vsakem času je na cesti srečati konjsko vprego, na vozu pa celo vrsto posod z mlekom. TTo mleko pa je dostikrat takšne kakovosti, da skoraj ne zasluži tega imena in gospodinje so že tako vajene na kvaliteto mleka, da brez skrbi Stopijo k sosedi na »kratek« jiomenek, med tein ko mleko brez skrbi pustijo pristavljeno na ognju. Nobene bojazni ni, da bi bela voda prekipela. Zato pa bi bilo priporočati mestni občini jeseniški, da bi zopet uvedla kontrolo mleka, kot se to vršilo prea leti. Gotovo takšna preiskava ne bo v škodo jeseniškemu delovnemu ljudstvu. Kolesarja sta se zaPetela Jesenice, dne 8. novembra. Danes dopoldne se je zopet pripetila nezgoda, katere povod je neprevidnost, ali bolje rečeno, drznost. Neki kolesar je peljal na svojem kolesu še drugega tovariša. Na ovinku pa mu je prišel nasproti drug kolesar in karambol je bil neizogiben. Vse vkup je treščilo po tleh in le srečnemu naključju je pripisati, da je le eden izmed treh moral iskati pomoči v bolnišnici. Banska odredba vendar jasno določa, da ie sicer dovoljeno na kolesu voziti še drugo osebo, vendar pa le otroke in to le tedaj, če je siguren in dober vozač. Pa se nihče ne ozira na to in vozijo se vsevprek pa dva na enem kolesu, zato pa potem nesreče, polomljeni udje, ako ne še kaj več. O^enj v Domžalah Domžale 9. novembra. Sinoči okrog 10 u"o jrav za prav nastal, doslej še ni znano. Verjetno pa je, da je nastal j)ožar pri samem sušenju lesa Red v naše poste Sv. Ana v Slov. gor., 6. novembra. «Slovenski dom» je že meseca septembra poročal, da so mnogi kraji Slov. goric brez telefonskih zvez, čeravno bi bile nujno potrebne v nekaterih obmejnih krajih. Ker teh zvez nimamo, pa bi bilo vsaj potrebno, da bi naše poštne posle hitro vršile in tako nekako nadomestile brzojavne zveze predvsem z rednim dostavljanjem pošte posameznikom. Sedaj morajo povečini sami hoditi na poštni urad po pošto, predvsem tisti, ki jo prejemajo dnevno. V Slovenskih goricah imamo mnogo takih primerov, da pismonoša izven vasi pošte sploh ne nosi in jo urad zadržuje cele tedne, čeravno so nujne stvari, ki bi jih hilo treba takoj dostaviti. Pismonoša raznaša jiošlo ponekod samo proti nagradi. Če pa posameznik dnevno pride po pošto, pa osebje godrnja. Ti nedostatki se morajo popraviti, ker povzročajo mnogokrat velike sitnosti in jezo. Filmi, ki lih velra videti . . . ali ne videti »Vesele žene Windsorske« (Kino Un: n). — Poskus, pa zelo ponesrečen. Nekaj šekspirskega je menda hotelo biti. Komedijo bi bilo ta film težko imenovati, če ne prezremo mnogo nemogočega in privlečnega. Trdo in okorno šaljiv mora biti celo l.eo Slezak, pa le ob svoji debelosti in poplavi piva. Vsa šala je brez odmeva. Dr. Lovro Sušnik - član gl. prosvetnega sveta Belgrad, 9. nov. m. S kraljevim ukazom sta postavljena ?.a člana glavnega prosvetnega sveta v prosvetnem ministrstvu Milenko jaooševie, načelnik oddelka za srednje šolstvo, ter dr. Lovro Sušnik, prof. H. realne gimnazije v Ljubljani. Ban dr. Natlačen v Belgradu Belgrad, 9. riov. m. Davi je prispel v spremstvu svojega kabinetnega šefa dr. Kovačiča ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, ki bo v zadevi dravske banovine posredoval pri posameznih ministrih. V Belgrad se je vrnil danes tudi minister brez portfetja dr Miha Krek. Predavanje o svetovnem misijonu Celje, 8. novembra. Danes, v ponedeljek, bo ob pol 9 zvečer v dvorani Ljudske posojilnice skioptično predavanje o svetovnem misijonu. Po vsej zemlji gre njih glas in do skrajnih mej svela njihove besede — namreč misijonarjev katoliške cerkve, ki širijo po (iospodovein naročilu božjo besedo med narodi. V ta široki svet katoliškiii misijonov nas bo po-peljal na prosvetnem večeru KPD misijonar Družbe Jezusove iz Ljubljane. Ob sijajnih skioptičnih slikah bomo spoznali življenje in vrvenje med ljudstvi vseli delov zemlje. Občudovali bomo požrtvovalnost misijonarjev in misijonark med kitajskimi banditi, v duševno razrvani družbi civilizirane Jajionske, v trdi tekmi z Islamom v Prednji Aziji in v osrčju Afrike, v mrazu severa in v vročini tropskih pokrajin, med kastami Indije in v pragozdin Brazilije. Pred nami se bo razgrnila celotna slika misijonskega prizadevanja katoliške cerkve v sedanji dobi. Svet si osvajajo po svojih agentih prevratne sile brezboštva. Ali ni nujno potrebno, da se mi katoliki z vso dušo zavzamemo za širjenje kraljestva Kristusovega? Pridite vsi na prosvetni večer v dvorano Ljudske posojilnice, danes, v ponedeljek ob pol 9 zvečer! Ptuj Mariborsko gledališče gostuje v Ptuju v petek, 13. t. m. V spomin €0 letnice največjega slovenskega dramatika Ivana Cankuja vprizore gostje njegovo znamenito farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Glavni režiser J. Kovič je to delo zrežiral in insceniral svojemu grotesknemu bistvu primerno stilizirano, s poudarkom grotesknosti. V delu so za|)OSleni Rasbergerjeva Jacin- ta, Starčeva, Zakrajškova, Savinova, Kraljeva. Na-krst — Peter, Gorinšek — Zlodej, P. Kovič, Ras-berger, Košič, J. Kovič, Verdonik, Blaž, Košuta, Štandeker. Belgrad, 9. nov. m: Ob navzočnosti in pod jDokroviteljslvom Nj. Vel. kraljice Marije je kneginja Olga včeraj popoldne v dvorani častniškega doma odprla veliko dobrodelno prodajo raznih predmetov, tki jo je organiziralo humano društvo »Srbska majka«. Prodajo je popoldne obiskat tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič v spremstvu trgovin sivega ministra dr. Vrbaniča. Pred velikim senatom v Mariboru: Smrt na razvalinah zakona Veliko zanimanje za razpravo Šoštanj Šoštanj, 8. novembra. i-Tva seja mestnega občinskega sveta. V sredo zvečer se je vršila prva seja občinskega sveta šo-štanjskega, izvoljenega 25. okt. Zupan dr. Mayer je v svojem otvoritvenem govoru prisrčno pozdravil odbor ter ga pozval k složnemu delu v korist Šoštanja ter ga prosil sodelovanja. Nalcge. ki jih ima odbof rešiti v svoji funkcijski dobi, niso lahke. Sanacija občinskega gospodarstva bo zahtevala resnega truda in dela. Naloge pa ob prizadevanju‘celega odbora ne bodo osifalene izvedljive. Po zaprisegi so bili izvoljeni naslednji odseki: finančni odsek: dr. Kliment Volbenk, Senica Ivan, mr. Vrabič Ferdo; stavbeni odsek: Lekše Jože. Klemenčič Jakob, Sohi Ivan, Toter Anton; vodovodni odsek: mr. Vrabič Ferdo. Senica Ivan, Lekše Jože, Sumer Ivan in Toter Anton; gozdni cd;ek: Kunst Ivan, Soln Ivan in Virbnik Franc; socialno-zdravstveni odsek: dr. Korun Ferdo, Kunst Ivan in Sumer Ivan; seiimki odsek: Arzenšek Anton, Hauke Hubert. Smigovc Janko, Virbnik Franc. Občni zbor SPD Ljubljana, 9. novembra. Za 15. november 1.1. ob 8.30 je sklicana v dvorani Delavr-ke zbornice redna glavna skupščina Slovenskega planinskega društva s sledečim dnevnim redom: ... Poročilo predsednika in nadzornika podružnice. Poročilo tajnika. RazreŠnica dosedaniemu odboru. Volitev glavnega odbora in rač. preglednikov. Določitev članarine, nristopnine, ustanovnine in prispevkov za glavni odbor. Proračun. Reševalna služba. Samosto;ni predlogi. Slučajnosti. Maribor, 9. nov. Letos dne 17. julija je odjeknil v stanovanju dvoriščnega jioslopja na Aleksandrovi 51. v Mariboru usoden strel, ki je končal človeško življenje. Zaradi tega strela se zagovarja danes pred senatom petorice 44 letni ključavničar drž. žel. I\an Ferlinc, katerega je državni pravdnik obtožil umora lastne svoje žene Elizabete. Za razpravo vlada v Mariboru izredno zanimanje ter je velika razpravna dvorana okrožnega sodišča, nabito polna občinstva. Leta 192] se je obtoženi Ivan Ferlinc, ki je leta 1920 dobil službo kot ključavničar v delavnicah drž. železnic v Mariboru, seznanil s svojo IKikojno ženo Elizabeto. Meseca septembra navedenega leta sta se poročila. Leta 1922. je žena ,«a-jnistila službo ter |irevzela mesto kontoristinje pri mlekarni Bernhard na Aleksandrovi cesti 51. Ves poznejši čas je bila pokojnica v službi pri omenjeni tvrdki. Lepo je zaslužila ter tako znatno pripomogla k oskrbi svoje družine. Morala pa je tudi temu primerno delati ter je bila včasih v pisarni od sedme ure zjutraj do 9. zvečer. Mož in zena sla se v prvih letih zakona dobro razumela. Leta 1922 se je rodil prvi otrok, leta 1923. še drugi. Pozneje nista imela več otrok. Dohodki obeh zakoncev so bili dovolj veliki, da sta se lahko pošteno preživljala. Zdi se pa. da je ravno obojestranska zaposlenost obeh zakoncev rodila nesporazume, ki so poleni usodno naraščali. Žena je morala izostajati ves dan ter včasih pozno v noč v pisarni, kar je pri možu skraja nehote vzbujalo nevoljo. Mož, ia nesoglasje med možen in ženo neprestano večalo. Poskus samomora življenje je postalo za oba zakonca neznosno. Mož je začel v jezi ženo tudi dejansko pretepali in večkrat sta drug drugemu pretila s samomorom. Mož se je poskušal dvakrat obesiti v sta-nAroi.;.. »Unlrpo! nrnvoČaSHO S0 slllžkini* r , i ain3i,:n*, /-(.no Hvalil na lic it v hlinim novanju, pa ga je obakrat P^vocasno “ »luzk n a ■ n,laki Urv,. Poleg žene je p odrezala ter mu rešila življenje, in a bteranovo leta mox;i 0hrH7 7 mokro brisačo 1935. pa je poskušala izvršili samomor zena. '^ 'Lt na ni daiala ve^' • * - vsega pa se vendar lahko zaključuje, da je bil glavni vzrok^ nesoglasju v zakonu polejp-^razumevanja moževa ljubosumnost, dasiravno-,. *a njo morda ni bilo stvarnih razlogov. Ločitev Dne 30. maja je prišlo med obema zakoncema do usodnega prepira; inož^je ženo pretepel ter jo vrgel iz stanovanja s pretnjo, naj ,se mu več 110 povrne. Zena je res odšla z obema otrokama ter se preselila k svoji prijateljici. Ker pa tudi službe več ni imela, ni mogla več vzdrževati otrok ter je šla na sodišče in zahtevala, da naj se možu naloži plačevanje preživnine |x> 200 dinarjev za vsakega otroka. Ko je mož živel ločen od svoje žene, je zapadal še v večji obup in pijanščino. Razprodal je pohištvo ter celo ženin živalni stroj, češče se je bavil tudi z mislijo, da mora z nasiljem napraviti konec takemu življenju ter si je najhrže zaradi tega kupil prve dni julija avtomatična, pištolo znamke »Frommerc. Zie slutnpe iene 0 nabavi te pištole je preko svojih otrok zvedela tudi žena. Vedela je že poprej, da ne moro pričakovati od moža ničesar dobrega, nakup pištole jia je njene zle slutnje še povečal. Izrazila se je večkrat, da bo konec njenega zakona še zelo krvav 111 da se močno boji, da jo bo mož ubil. Med tem pa so fHiskušali prijatelji obdolženca spraviti moža ih ženo ter se je tozadevno zlasti trudil Valentin Novak. Ko je bil dne 13. julija pri obdolžencu, je slučajuo prišla na stanovanje tudi pokojnica. Med zakoncema je spet nastalo prerekanje, v katerem je obdolženec potegnil pištolo ter jo nastavil ženi na glavo. Novak pa je oba |x>miril in ju tako daleč zopet spravil skupaj, da sta sklenila poravnavo in se določila ,da gresta skujjaj na sodišče ter preprečita ločitev. Res je priSlo poleni tudi pred sodnikom med obema do poravnave ter se je pokojnica odločila, da se povrne z otrokom k možu. Usodni strel Kljub Poravnavi pa pokojnica še nekaj dni ni prišla k nožu, kar je tega silovito fiotrlo. Šele 17. julija je jiokojnica končno prišla. V stanovanju .to je pričakoval mož in hišnica je slišala, kako sta se oba polem v kuhinji čisto mirno razgovarjala. ■o je trajalo kakih 10 minut, ko je nenadoma iz stanovanja odjeknil strel. Hišnica se je prestrašila v zli slutnji, da se je v Ferlinčevem stanovanju nekaj pripetilo. Vsa otrpla je čakala, kaj bo, ko je potrkala na vrata ter je vstopil Ferlinc s po-štolo v roki. Rekel je, da je ustrelil ženo in je mislil ustreliti še sebe, pa mu je orožje odpovedalo. Prosil je, naj pozovejo zdravnika in policijo, potem pa se je vrnil nazaj v stanovanje. Kmalu so bili stražniki na mestu. Videli so ženo ležati na tleh v kuhinji poleg štedilnika v ............... ' " slal obdolženec ter ji Ljubosumnost.. . Zagrizeno in trdovratno klubovanje obeh zakoncev pa je menda imelo še druge vzroke in ne samo ženino neredno prihajanje domov. Mož sicer v svojem zagovoru to odločno zanika in tudi ni nikomur pripovedoval, da bi se na ženo jezil zaradi kakšnega drugega vzroka Toda služkinja, ki je bila pri obeh zakoncih zaposlena, izpoveduje, da je imela žena znanje z nekim Maksom, ki je bil svoj čas tudi uslužben v Bernhardovi mlekarni. Služkinja ne ve, če je znanje presegalo dopustne meje, obtoženec pa, ki bi morda o tem kaj več vedel ne pove ničesar ter pravi, da je žena že mrlva in noče blatiti njenega dobrega imena. Iz Zena pa ni dajala več nobenih znakov življenja. Na kuhinjski kredenci je bila poštola, v cevi pa je tičala neizstreljena patrona. Policijski stražniki so vprašali moža, kako je prišlo do tega strašnega dogodka. Izjavil je, da je pač ustrelil svojo ženo. da pa je hotel ustreliti tudi sebe, vendar mu je pa pištola odpovedala. Obtoženca so prepeljali v policijske zapore ter ga neto na policiji zaslišali. Tudi tu je izpovedal, da je ustrelil ženo z namenom, da ustreli potem še sebe, ker ni imelo takšno življenje ne za njega ne za ženo nobenega smisla. Policija ga je oddala sodišču, kjer ga ie preiskovalni sodnik trikrat zaslišal. Tu pa je vsakokrat [>odal drugačno izpoved. Razprava ob času poročila še traja . Kulturni koBedar Ivan Apostel 8. novembra 1784 je umrl v Celju leksiograf-redovnik Ivan Anion Apostel. Rojen 6. junija 1711 v Mariboru, je postal kapucin ter pridigar in lektor po raznih samostanih. „ * Ker so se v tisti dobi nahajali rokopisi slovenskih slovarjev po raznih samostanih v Sloveniji, se je tudi Ivan Apostel zainteresiral in začel zbirati gradivo za svoj nemško-slovenski slovar. — L. 1760 je napisal: Dictionorium germanico—slo-venieum, Slovar je prišel v roke Cofu, ki ga je tudi ekscerptiral, vendar pa se mu je že pred 1 1871 izgubila sled. Cvek Leopold 9. novembra 1814 se je v Idriji rodil skladatelj in učitelj Leopold Cvek. Najprej je hodil v šolo v Idrijo, potem dovršil 6 mesečni tečaj v Ljubljani in služboval kot učiteljski kandidat in organist po raznih krajih. L. 1838- je napravil kon-zistorijalni učiteljski izpit. Potem je zopet uči-teljeval po različnih krajih Slovenije in leta 1874 prišel v Ljubljano, kjer je tudi stopil v pokoj in 2. septembra 18% umrl. Leopold Cvek je komponiral mnogo pesmi, ki so delno izšle v tisku, delno pa so ostale v rokopisu. Komponiral je — kar je za tisto dobo in njegov poklic razumljivo — predvsem cerkvene pesmi. — V svojih napevih je še dosti izrazit, vendar pa se v glavnem naslanja na slovensko narodno pesem. Czipott Jurij 9. novembra 1794 je umrl v Hodošu prekmurski nabožni pisatelj Czipott Jurij. Napisal je slovenski molitvenik za Prekmurce, kjer se v uvodu pritožuje, da je toliko v slovenskem jeziku pisanih knjig, da krščanski verniki ne morejo zadostiti svojim dušnim potrebam. Ljubljana danes Koledar Danes, ponedeljek, 9. novembra: Teodor. Jutri, torek, 10. novembra: Andrej. • Nočno službo imajo lekarne: mr Leu stek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič. DRAMA: zaprto. OPERA: zaprlo. f KINO MATICA: Poslednji akord. KINO UNION: Vesele žene windsorske. KINO SLOGA: Garcia. 60 letnica zavoda sv. Jožefa Ljubljana, 9. novembra. Zavod sv. Jožefa na Vidovdanski cesti je včeraj dopoldne proslavil 60-letnioo svojega plemenitega dela. 60 let usmiljene redovnice že lajšajo trpljenje in gorje neštetim ljudem, starim in hirajočim, te-lcsno^ onemoglim in duševno boln m. Jubilej je bil združen z redko slovesnostjo: škof dr. Gregorij Rožman je birmal 27 mladih duševno defektnih otrok — varovancev zavoda. Ob osmih dopoldne so škofa sprejeli pri vhodu v zavod poleg predstavnice zavoda tudi častni gostje — zdravniki in lazaristi. Takoj po sprejemu se je podal dr. Rožman v zavodovo kapelo, kjer je ob asistenci duhovščine opravil zahvalno službo božjo. Tu je imel tudi krasen cerkveni govor, v katerem je povdaril namen zahvalne nedelje, obenem pa izre- kel tudi globoko tolažilne besede trpečim revežem, ki so v posebno krasje Cerkvi. Nato je sledila birma 27 varovancev, deloma v kapelici, deloma v govorilnici, kjer so birmanci ležali v posteljah. Po birmi je škof g. dr. Rožman obiskal vse sobe v zavodu ter se z vsakim izmed bolnikov ljubeznivo razgovarjal ter jim poklanjal spominske podobice. Sledil je prigrizek, ki ga je zavod pripravil birmancem in katerega so se udeležili tudi botri in došli sorodniki. Škof g. dr. Rožman je obiskal svoje birmance tudi pri tej malici ter se z njimi pogovarjal. Lepa slovesnost, za katero si je zavod izbral zahvalno nedeljo, je'bila popoldne z blagoslovom, ki ga je opravila domača duhovščina, zaključena. Slovesnosti pri sv. Petru kjer so ustoličili župnika Ljubljana, 9. novembra 5H mmi mmm Vesele žene mindsorske MAGDA S0HNE1DEK, LEO SLEZAK, IDA Wt)BT •asjnd <;rr g| Sentpeterska župnija je imela v soboto zvečer i in včeraj dopoldne svečanosti, ki so po naših župnijah od nekdaj zelo prisrčne: ustaličili so novega župnika g- Alojzija Košmerlja. V župnijo so novega župnika v soboto zvečer pospremile ogromne množice ljudstva. V narodne neše oblečeni fantje na konjih so otvorili sprevod, ki je krenil izpred Škofije v soboto zvečer. Gost špalir na obeh straneh ulic pa je bil vse do šent-peterčke cerkve. Na vsej poti so župnika g. Košmerlja ljudje prisrčno pozdravljali. Ustoličenje je bilo včeraj dopoldne. Za to priliko so farani cerkev krasno pripravili: bila je vsa v vencih in cvetju, pred cerkvijo pa je bil dolg špa- lir mlajev s papeškimi zastavami. K sprejemu se je zbralo nad 200 narodnih noš in skoraj vsa župnija. Na pragu cerkve sta novega župnika [»zdravila cerkvena ključarja višji inšpektor g. Albin Zajec in g. Ivo Žan. Ta dva sta izročila župniku umetno izdelane ključe, simbol sv. Petra. Ob tej priliki je imel g. insp. Zajec na župnika lep nagovor, nakar se je župnik podal v cerkev, kjer je sledila slovesna služba božja. Gospoda župnika je ustoličil aihidijakon, stolni kanonik in župnik g. dr. Tomaž Klinar, ki je imel pri tej priliki krasen cerkveni nagovor. Po slovesnem cerkvenem opravilu so se ljudje zopet postaviti v gost špalir od cerkve do župnišča. Tudi tokrat je bil novi šentpeterski župnik g. Košmerlj deležen prisrčnega pozdravljanja. Izdajanje in potrfevanre železniških legitimacij SLOGA GARCIA WALLACE BEERY - JOHN B0LES Siu M ATICA Poslednji akord LIL DAGOVER - WILLY B1RGEL MARIJA pl. TABNADY 0\edjbicuo€. oS 1 €>., 19.” ui 21 ™ juJii Mesfno tajništvo JRZ za Ljubljano, Slomškova ulica 19, sporoča vsem somišljenikom in pristašem )RZ, da so jim v društveni pisarni na razpolago pristopnice in pravila. Uradne ure so od' 9. do 13. in od 16. do 19. ure vsak delavnik. V teh urah daje poslovodeči tajnik vsa potrebna pojasnila in navodila. Ne pozabite, prosimo, da nastopi v petek 13. t. m. v veliki Filharmonični dvorani godalni kvartet iz Dresdena, ki je eno najboljših komornih združeni cele Fvrope in tki ie že ponovno igral v Ljubljani z največjim uspehom. Predprodaja vstopnic za ta koncert je v knjigarni Glasbene Matice. Začetek je izjemoma ob pol 8 zv. V. poljudno znanstveno predavanje Pndoslov-nega društva. Dir. L. Kuščer »O užitnih in strupenih gobah«. G. dr. L. Kuščer bo predaval »O užitnih in strupenih gobah«. Predavanje ne bo znanstveno, ampak praktično, namenjeno vsem ljubiteljem prirode in predvsem našim gospodinjam. Izvajanje bo pojasnjevalo 60 slik v prirodnih barvah, preparati in objekti, ki bodo razstavljeni v dvorani pol ure pred predavanjem Občinstvo se naproša, da pride v ta namen že nekoliko prej v pretaval-nico. Predavanje se vrši v torek 10. t. m. ob 20.15 uri v dvorani Delavske zbornice. Vstopnina 6, 4. 2 Din. »Slovensko stenografsko društvo« priredi letošnjo zimo 6- do /-mesečne večerne tečaje z dveurnim poukom na teden za: 1. slovensko stenografijo (začetniki); 2. slovensiko stenografijo (nadaljevalci); 3. slovensko stenografijo (parlamentarno pismo). Ta kurz bo vodil stenograf-praktik, bivši parlamentarni stenograf g. prosv. jusp. |. Dolenc. 4. nemško stenografijo. Pouk se bo vršil na Trgovski akademiji in bo stat na mesec 30 Din za osebo. Pričetek pouka bo po 10. nov. za vsak leča'), ako se priglasi najmanj 10, največ 20 reflektantov Službena mesta v podrociu banske uprave so vsa zasedena. Kljub temu se dan za dnevom množi število prosilcev, ki osebno in pismeno prosijo za namestitev, Banska upiava sporoča, da bo vsako prosto službeno mesto uradno razpisala in tako dala možnost vsem, ki imajo sposobnost im predpogoje, potegovati se za^ tako službeno mesto. Dosedai pa najprosilcj počakajo s Prošnjami in naj po svojih močeh skusaio dobiti namestitev drugod. lasno je namreč, da vsemu velikemu številu tistih, ki čaikaio na službo m zaposlitev, banska uprava v doglednem casu s službami ne bo mogla ustreči. V |orek, dne 10. novembra odpade sprejemni dan pri g. banu dr. M. Natlačenu. Na to opozarjamo zlasti tiste, ki nameravajo v tem tednu priti z dežele v Ljubljano samo zaradi tega. Naročajte in širite ffSIovenskg dom!" O^neralna direkcija državnih železnic obvešča s svojim aktom Gl), br. 115.093-36 z dne 28. oktobra t. 1.: »Ker iz tehničnih zadržkov ne ho mogoče s 1. januarjem 1937. leta uvesti legitimacije nove oblike za osebe iz 61. 8 in 15 splošnega pravilnika o režijski vožnji in prevozu od 4. VIL 1936, bodo ostale dosedanje legitimacije za režijske vožnje, če njihova veljavnost po prvem stavku §-a prejšnjega pravilnika še ni potekla v veljavi tudi po 1. januarju 1937. leta, do zamenjave, toda naj-dalje do 31. XII. 1937. leta. Te legitimacije bodo veljale za režijsko vožnjo v letu 1937 le, če bo njih veljavnost za leto 1937 podaljšana. Podaljšanje veljavnosti se ima vršiti na način, ki je predpisan v čl. 13 splošnega pravilnika o reži jeki vožnji in prevozu od 4. VII. 1936. leta. Onim osebam pa, katerim se veljavnost legitimacij ne more več podaljšati, ker so popolnoma izkoriščene, se morajo legitimacije zamenjati in se jim izdajo nove ligitimacije po postopku, ki je predviden v čl. 9 splošnega pravilnika o režijski vožnji in prevozu od 4. VII 1936. 'eta. Osebam, ki imajo omejeno število potovanj (upokojenci, rodbinski člani aktivnih in upokojenih uslužbencev ter osebe iz čl. 15 splošnega pravilnika o režijski vožnji in prevozu od 4. Vil. 1936.) se bodo izdajali za prihodnje leto kuponi za kontroliranje števila potovanj na način, kakor je bilo to predpisano za to leto (Službene novine kr. Jugoslavije br. 168 od 24. VIL 1936. leta).« S svojim odlokom Gl), br. 107.849-36 pa pojasnjuje generalna direkcija drž. železnic glede voznih ugodnosti za dnevničarje in ostalo pom. osebje iz st. 5 čl. 8 občega pravilnika o povlačeni vožnji: 1. Da so prošnje za vozne ugodnosti poni. osobja takse proste. 2. l)a inorpjo imeti državni in samoupravni uslužbenci, kateri nimajo pravice na železniško legitimacijo če izkoriščajo vozno ugodnost na podlagi upiitnic. posebno legitimacije s fotografijo, izdane od oblastva, kjer so zaposleni. Za vlaganje prošenj za uputnice za vožnjo po polovični vozni ceni po čl. 8, stavek 5 splošnega pravilnika v povlaščeni vožnji in prevozu, je izdan poseben formular, obrazec P-24 po ceni din 1 za komad. Ti obrazci se prodajajo pri potniških blagajnah vseh železniških postaj in je predlaganje prošenj na tem obrazcu obvezno. Direkcija železnic Ljubljana opozarja, da so za podaljševanje veljavnosti legitimacij, kakor tudi za naročevanje novih legitimacij ter kuponov k sivini legitimacijam, pristojna-za podrejene državne urade le državna odnosna banovinska oblastva in pro«i, da se vsi državni uradi te zakonske določbe točno drže s tem, da vlagajo spiske z denarjem le pristojnemu oblastvu, ki jim likvidira pripadajoče ne pa direktno železniški direkciji. Železniške markice r>o din 2 se morejo kupiti pri vsalpečaU rubrike za podaljšanje veljavnosti za leto 1937, lako da bo z uradnim žigom prežigosana. Overovljenje za leto 1937 brez železniške markice za din 2 ni veljavno. Kupone k sivim legitimacijam je nalepiti na list. ki je predviden v legitimaciji za potovanja' v letu 1937. Hajduk : Ljubljana 1:0 (0:0) Tekma se je pri mirnem, izmenoma oblačnem in solnčnem vremenu, na terenu, ki je bil nekoliko mehak ter obrobljen z dvatisočglavo množico, pričela točno ob pol treh. Analiza elementov v današnji igri: Skoraj nas je sram, da ta odstavek začenjamo s sodnikom — in sicer — Mlinaričem, pred čigar ime, kakor vidite, nismo postavili malega g. Take škandalozne prikazni naši športni tereni vidijo najbrž le vsakih sto let enkrat, sicer bi bilo nerazumljivo, zakaj naših igrišč dozdaj še ni čez in čez prerasla meter visoka, gosta trava. Kdo v zvezi nam je vrinil tega proslulega človeka, ki je s svojim škodoželjnim sojenjem še vselej razburil do skrajne ogorčenosti tudi najbolj objektivne ljudi? Kdo v zvezi forsira Hajduka, ki je dobil proti Jugoslaviji Višnjica, pri nas pa Mlinariča? Najbrž je šel danes Mlinarič še za nadstropje višje kot Višnjič, kajti dovoljeval si je stvari, ki bi jih od sakrosanktne osebe sodnika niti v sanjah ne pričakovali. Čas je, da spregovorimo dovolj ostro, jasno in točno o tej kočljivi zadevi, kajti podvigov njegovega stila ne bomo v Ljubljani več gledali s prekrižanimi rokami. Njegovo sojenje je preplavljala zvita, premetena prekanjenost, katero je proti koncu skušal nerodno zakrinkati z izmišljenostmi, za posledice prav nič nevarnimi kazenskimi streli proti Hajduku. V sredi igre se mu pa ni zdelo niti to vredno truda. Molče je spregiedaval izrazite faule Hajdukovih igralcev, piskal pa domačiir) vsak rempel. Dosledno je dajal faule, kadar si je domači napad začel graditi količkaj nevarnejšo akcijo. Proti Hajduku je piskal le v sredi polja in še takrat samo, kadar ga je po pravici ogorčeno občinstvo k temu nagnalo. Če se mu je Hajdukov igralec (to je bilo le v začetku igre) uprl ob slučajnem ali tudi izmišljenem (Mlinarič je tudi s takimi sredstvi, toda žal popolnoma prozorno, poskušal vzbujati videz objektivnosti in izglajenosti svoje grobe prekrške) faulu, ga je samo pogledal in Hajdukovec je brez pritožbe povesil glavo ter se pokoril njegovi odločitvi. Krono pa je svojemu delu posadil na glavo s tem, da ni priznal dveh izrazitih enajstmetrovk za domače. Tako škandaloznega sodnika Ljubljana dozdaj še ni videla ne pri prvorazrednih, da celo niti pri drugorazrednih tekmah, tako zlonamernega pa sploh še menda divji klubi ne. Merodajni faktorji naj poskrbe — zadnji čas je, da se Mlinarič odstrani za vselej od sojenja ligaških tekem, ker si je dozdaj pridobil že kar prislovično slab sloves. Ljubljana pa zahteva, da Mlinarič v bodoče ne sodi več niti enemu slovenskemu klubu. Bolj častno je, da predaš tekmo par forfait, kot pa da si brez tožbe na svojem terenu od svojevoljnega sodnika pustiš metati pesek v oči. Današnja bitka je po nesreči izgubljena. V začetku si je centerhaif Pupo izvil nogo, lako da je Hajdukov trio skoro nemoteno lahko kombiniral po sredi. Ob koncu prvega polčasa je bil blesiran Makovec, tako da je poslej Ljubljana igrala z desetimi ljudmi proti dvanajstim. V obrambi se je rahlo poznalo, da ni bilo Stankota Bertonclja. Za nameček je zbolel Grintal, od katerega smo si za to tekmo — po treningih sodeč — obetali najboljšega — efektnosti pred golom. Razen vsega je bil edini odločni mož — po Makovčevem odhodu — Janežič na krilu, za robustne halfe in posebno oba beka prešibki Slapar, ki je izrazito, lahko in prožno krilo, pa na zvezi. Smola pa je vzela še svoj posebni monopol na obe Ježevi nogi; v polju mu je dovolila, da je izvedel nekaj prav duhovitih potez, v šestnajstercu pa'mu dosledno v čvrstih pozicijah spustila putiko v usodepolni okončini. Ocena moštev. Hajduk je s svojo igro pokazal, da je daleč od svojega nekdanjega prednika, in da ne zna prav ničesar več kot Ljubljana. Razumljivo je, da je ves teani', ko je zapazil sodnikovo škodoželjnost, obšla za nameček še slaba volja. Vendar bi kljub vsem faktorjem Ljubljana brez dvoma odnesla obe piki, če ne bi izgubila Makovca. Tako pa, — že po naravi krhki fonvard — ni mogel ničesar opraviti. V naletih se je čuval kakor dragocene porcelanske figurice. V vsej tekmi ni bilo odločnejšega starta pred golom in — nota bene — niti enega čistega, odločnega strela. Edini gol, ki ga je zabil v 16. min. drugega polčasa krulc, je rezultat slučajnega poskusa, ne pa plod kakšne kombinacijske akcije. Njegov for si je tekom vse igre izdelal to edino čvrsto šanso, pa še to na začetku šestnajsterca. V šestnajstercu so Hajdukove umetnije nehale. Ce bi ne bilo packanja in Jugove smole, bi še te šanse ne bilo (tedaj 0:0). Obramba je dobra, zlasti Matošič, napad ni veliko vreden (radovedni smo, kaj bi ta forvvard počel, če bi naletel na Pupota v fit kondiciji!). Komična linija ,so halfi, razen Purišiča, pa še tega le v prvem polčasu. Marušič je odbren-kal svoje, Radovnikovič je od zadnjega nastopa temeljito padel. Half-linija je izrazito slaba, for le malo boljši. Edino, kar drži Hajduka, je obramba. Dog ne daj, da bi klub prišel v srednjeevropski pokal in moral zatrobiti naporno partijo tam daleč kje gori ob sinji Donavi I Hajduk in BSK sta kot noč in dan, o tem ni nikakega dvoma. Preko lega dejstva gre morda lahko samo slepi lokalni patriot, objektiven opazovalec pa ga ne more prezreti. Ljubljana je imela najboljše moči v zaledju. Obramba je bila prav dobra; razen, seveda, Jugovega kikserja ji ni kaj zameriti. Pupota je ovirala blesura, toda kljub temu je domača halflinija znatno presegala Hajdukovo. Napad je pa Ahilova peta že vse zadnje tekme. Remija ali pa 0:0 obrambi in halfliniji ni mogoče ob vsaki priliki držati. Kaj je z našim forom? Podoba je, da bo treba dovoliti Ježu in Pepčku počitnice do pomladi, do tačas pa morda Pupota na centerfora, zraven Janežiča, Makovca ter Vinkota Žitnika in Slaparja na krilih. Jug naj bi se premaknil na centeriialfa, da se malo zmiga (saj je tu že igral!) ali pa na stranskega — in Kukanja v sredo! Po- Od tu in tam V Bitolju so včeraj na slovesen način odkrili spomenik konznlu carske Rusije, Aleksandru Rostovskemu, ki je bil I. 1904 ustreljen v Bitolju. Zagrebški gradbeni podjetniki so odpovedali kolektivno pogodbo, ki so io pred meseci sklenili z gradbenim delavstvom. Delavstvo pa je nastopilo s tem v zvezi za povišanje svojih mezd ter tako tudi ono zahteva novo kolektivno pogodbo. Izvolili so iz svoje srede delegate, ki se bodo razgovarjali s predstavniki delodajalcev, Včeraj ponoči je Zagrebški tramvaj povozil do smrti tramv. sprevodnika Jurija Prebega. Po zaključku službe so se tramvajski uslužbenci s posebnim tramvajem vozili do remi/e. Ko so prišli do določenega mesta, so z grozo opazili, du so nekje povozili človeka. Najbolj verjeino je, da ie Prebeg skušaj skočiti na drveči tramvaj in nesrečno padel pod kolesa. Iz neznanega vzroka je penila električna žica z veliko napetostjo, ki spaja Karlovec z Zagrebom pri Sv. Nedelji. Neka kmetica je prav ta čas s svojim vozom vozila po cesti, ko je živo padla «va konja. Konj je bil takoj mrtev, kmetico pa ie omamilo, da je obležala nezavestna na ceslii. V Osijeku je bilo včeraj zborovanje bivše samostojne demokratske stranke, ki je na njem govoril kot glavni govornik dr. Srdian Budisav-Ijevič. Večji del svojega govora je Budisavljevič posvetil sporazumevanju združene opozicijo in poudaril, da je do popolnega sporazuma še zelo daleč, ker srbski del opozicije ne kaže prevelike vneme iti odločnosti, da bi se lotil res temeljitega reševanja hrvatskega vprašanja. Belgrajski del združene opozicije pa je podpisal neke vrste spomenico, v kateri ugotavlja, da se je med šefi srbiianskih opozicionalcev dosegla enotnost in složnost stališč do hrvatskega vprašanja. To bi po njihovem mnenju pomenilo velik korak naprej, za složen nastop vseh opozicijskih skupin in prepričljiv dokaz iskrenosti srbskega dela združene opozicije za sodelovanje s Hrvati. V Belgradu feko sedaj dnevi, v katerih gospodarji mečejo svoje stanovalce in stanovanjske najemnike na cesto, fina takih nesrečnic ie bila tudi neka žena s 5 otroci. Gospodar jo je vrgel na cesto. Ljudem sc je nudil žalosten prizor: delavci so nosili na cesto pohištvo, ob njem pa so posedali in jokali otroci s svojo materjo, ki je žena brezposelnega delavca. Tri dni je morala uboga družina spati na dvorišču. To je mater taiko potrlo, da jc zanetila ogenj in požgala še tisto bore pohištva, kar ga je imela. V Suševu, Dobrošincu in v še nekaj vaseh blizu Strumice se pripravljajo za izkopavanje in pridobivanje zlate rude. Raziskavainja so se začela pred dobrim letom in so imela uspeh. Podjetje, ki bo kopalo tod svoje bogastvo, jc seveda inozemsko — angleško. V neposredni bližini pa so odkrili tudi ležišča svinca io bakra, za kar pa pričakujejo, da se bo ustanovila domača družba z jugoslovanskim in češkim kapitalom. Pred kratkim so v Srbiji ujeli v bližini Po-žarevca znanega hajduka Marinka Radiča. Kmalu za njim so oblasti dobile v roke. tudi velik del njegove zločinske tolpe. Preiskava je dognala že veliko število zločinov, ki jih ima ta tolpa na vesti. Med njimi so nekateri prav strašni. V Suvom Dolu so zavohali, da tam prebiva bogataš Mita Negovanoviič. Neke noči so se hajduki splazili v njegovo hišo in bogataša prijela. Privezali so ga za omaro, zraven niega pa ostale bogotaše-svojce. Bogataš pa' kljub temu ni hotel izdati kraja, kjer ima skrit svoj denar. Zato so ga začeli mučili na nečloveški način. Tolkli so ga s puškinimi kopiti. Toda bogataš jc bil trdovraten. Hajduki so pod njegovimi nogami zdkurili ogenj. Ogenj sc je kmalu oprijel Mite po vsem telesu, da jc revež umiral v najhujših mukah. Kljub temu ni dal od sebe nobenega glasu in ni povedal, kje skriva denar. Brez glasu je Mita umrl. Haj-duki pa so začeli brskati po hiši in odnesli 10.000 dinarjev. Že tri dni stavkajo v Splitu pekovski pomočniki. Zahtevajo povišanje svojih mezd in pravično porazdelitev nočnega dela. V mnogočem gre njihova borba tudi za tem, da se izboljšajo higi-jenske razmere v delavnicah, ki so v Splitu precej zanemarjene. Tatu perutnine so kar z vilami pobili v Malem Bajmoku blizu Subotice. Stipo je bil po vsej bližnji in daljnji okolici znan kot tat kokoši in podobnih živali. Včeraj pa se je splazil v hleve posestnika Gjuke Horvackega. Gospodar pa ga je opazil,in s svojima dvema sinovoma začel tatu preganjati. Eden od sinov je mimogrede pograbil za lesene vile in z njimi oplazil tatu, čim ga je dosegel. Udarec pa je bil tako močan in poguben, da se je tat zrušil in po nekaj trenutkih izdihnil. Pet Zagrebčanov in tri Zagrebčanke so se za nedeljsko veselje vozili naokrog z avtomobilom. Na poti od Čakovca do Preloga pa se jim je pripetila nesreča. Avto se je prevrnil in pokopal pod seboj vse potnike. Na srečo pa je bilo kaj malo poškodb, pač pa več strahu in še več kričanja. tem pa konec večnega prestavljanja! Halflinija bo sicer rahlo šibkejša, for pa brez dvoma efektnej-ši! Prej ne bo reda, dokler se to kočljivo vprašanje ne reši! V današnji igri levji delež na neuspehu nosi napad. Halfi so sicer prvi polčas, razen Kukanje, tudi malo plavali, pozneje pa so s svojini delom paralizirali ne samo Hajdukov napad, ampak porinili tudi Purišiča in ofenzivnega Radonikoviča popolnoma v defenzivo. V splošnem je bila igra Ljubljane danes, zlasti drugi polčas, boljša od Hajdukove, če izvzamemo prvih dvajset minut običajnega, po južnjaškem temperamentu diktiranega uvodnega starta. In to. kar si velja zapomniti, z desetimi igralci proti dvanajstim. Le for, for, for na petercu v čisti situaciji, nad teboj jokajo užaloSčeni kibic.i kakor svoje dni stari Jeremija nad Jeruzalemom! * Tablica je po včerajšnjih dveh tekmah taka: Slavi ja (S) 6 4 2 0 16:7 10 Bask 6 3 2 2 12:9 8 Gradjanski 5 3 1 1 13:4 7 BSK 6 2 1 2 13:6 7 Hajduk 6 3 0 3 8:6 6 Ljubljana 6 2 2 2 5:5 6 Jugoslavija 5 2 0 3 9:8 4 Hašk 5 1 2 2 5:11 4 Slavija (O) 6 o 0 4 6:15 1 Concordia 5 0 0 5 1:17 0 Tisoč in ena zanimivost Zadušnica za muhami Muhe, komarji rn druge žuželke pomenijo veliko nadlogo za Tokio, zaradi vlažnega podnebja in splošne navade meiati odpadke na cesto. Mestni svet je napovedal mrčesu neizprosno vojno. Policija je naložila meščanom dolžnost pobijati muhe in zračunala, da je bilo uničeno letos poleti vsaj sto milijonov muh. Toda Buddha je prepovedal moriti živa bitja, če jih ne potrebuje človek za hrano. Zarada tega so opravili v enem od svetišč svečano zadušnaco za uničenimi komarji in muhami ter prosili, da bi jim naklonila nebesa ponovno ugodno vtelešenje. Zakleta ladia Angleški parnik »Večni mornar« ISea Rambler), ki je natovorit v Dukaru afriške lešnike za Madeiro, je postat žrtev skrivnostne nesreče. Istega dne, ko je bil zapustil pristanišče, sta nenadoma med delom obležala dva poprej popolnoma zdrava mornarja. Izdihnila sta v teku petih minut. Prihodnji dan je doletela ista skrivnostna smrt še enega in dva dneva pozneje še tri mornarje. Moštvo je postalo obupano in je kapitan le mukoma obvaroval red na krovu. Ljudje so umirati kakor muhe. Parnik, ki je zapustit Dakar s 24 mornarji, je dospel dva tedna pozneje v Madeiro z 12. Polovica moštva je umrla med potjo. Zdravniki na Madeiri niso mogli ogledati poprej v morje vrženih mrličev, a po pregl. preostalega moštva so izjavili, da ni mogoče sklepati o nobeni nalezljivi bolezni. Saj je bila smrt v vseh primerih izredno nagla. PregJed živil in pitne vode je ugotovil, da je bilo vse v redu. Kot edino možno pojasnilo preostaja domneva o strupenih žuželkah, ki so pičile mornarje. Zdaj je zasidran parnik v Dunkerqueu na Francoskem. Pristaniške oblasti, ki so čule o nesreči, po skrbnem pregledu so dovolile moštvu izkrcanje, ker niso našle na krovu nobenega bolnika. Sovražna mravljišča - V velikem londonskem zoološkem vrtu je namenjen mravljam otočič sredi jezera. Tu so nastanjene mravlje iz vseh delov sveta. V teku več desetletij se niso brigale za sosede in so živele v popolni slogi. A letos so nepričakovano zasledili strokovnjaki na otoku veliko razburjenje. Dolge vrste vojakov so neprestano potovale po otoku m imele veliko opravka. Opazovanje je ugotovilo, da sta pričeli obe polovici otoka ogorčeno medsebojno vojno. Mravlje 60 premostile vse potoke, zgradile ceste preko travnikov in utrdile mravljišča. Spopadi so tako ogorčeni, da je jx>lno polje po bitki odtrganih glav vojščakov. Oba glavna sovražna rodova nista bogve kako redka, toda zraven trpijo tudi dragocene družine iz tropskih dežel. V3led tega je moralo ravnateljstvo poseči v vojne dogodke in naselilo sovražnike v različnih oddaljenih kotih vrta. Pasji naočniki Dočim so človeški naočniki zelo star izum, se je pobrigala optika šele v zadnjem času tudi za živali. Zdaj vemo, da vidi konj drugače kakor pes ali mačka, ne da bi govorili o žuželkah. V Sydneju, v Avstraliji, kjer imajo veliko bolnišnico za živali, izdelujejo zdaj očala za daljnovidne in kratkovidne pse. Njih leče so popolnoma drugačne kakor pri ljudeh. Večletni poizkusi so obrodili dober uspeh. Psi se navadijo očal. Od kraja se tako veselijo izboljšanega vida. da skačejo in norijo ter naposled skoro vedno potolčejo očala. A tem previdnejši so prihodnjič. Naposled se le navadijo kretenj, ki ne ogrožajo naočnike. Zdaj izdeluje neki londonski strokovnjak tudi očala za plemenite dirkalne konje, pri katerih je kratkovidnost znan in usoden pojav. Recite si, da ne boste zaspali, ker hočele preprečiti izgubo .Čim bolj se boste potrudili bdeti, tem prej vas bo premagal trden spanec. Zaspali boste tako hitro, kakor nikoli v življenju.« Listi ne omenjajo, ali se je res poslužil bogati knez tega nasveta. Utrujen krokodil V londonskem zoološkem vrtu trajno strada nad 100 let star aligator George. Leži nepremično v vodi in odklanja vsako hrano. Strokovnjaki so izjavili, da je postal prestar in izgubil veselje do življenja. V sličnih primerih ne more preprečiti neizogibno smrt niti umetno hranjenje živali. Avtomobil pred sodnikom Sodnik v Jacksonvilleu v Floridi je izumil novo kazen za šoferja in lastnika nekega avtomobila, ki je bil prekoračil dopustno brzino na obljudeni cesti. Oba sta morala ždeti eno uro v razbitem avtomobilu, ki je postal žrtev prometne nesreče, »da bi si predočila posledice prehitre vožnje« Obtoženca sta plačala po 10 dol. globe in zapustila razvaline avtomobila, ne da bi povedala o svojih vtisih poročevalcem, ki so ju oblegali... Angleži kljubujejo motorni nevarnosti na bolj starokopiten način. V Birminghamu, kjer so ponovno napadali razbojniki v avtomobilih blagajnike z denarjem za delavce, je obnovil sodnik starinsko telesno kazen »za oborožene s peklenskimi pripomočki vlomilce«. Trije napadalci so dobili razen ječe po 15 udarcev z »mačko«, deve-terokončnim bičem z zapletenimi v jermene svinčenimi kroglami. Nekoliko dni pozneje sta dobila dva druga avtorazbojnika po 12 udarcev. Zaman Blaga;nikova pomota V četrtek dne 1. oktobra so ostali vsi uradniki grofije White Plain (država New York) brez plače. Dnevna blagajna, ki bi morala izkazovati do 600 tisoč dolarjev gotovine, je bila prazna. Med uradniki je zavladalo razburjenje. Širile so se govorice o gangsterjih in zaprtih blagajnikih. A naposled se je izkazalo, da je vse zakrivila slučajna pomota. Tajnik, ki je pozabil odtrgati listič v koledarju, je smatral sredo za torek. V domnevi, da ne bo jutri potreboval nobene gotovine, je zaorl oklopno blagajno za 48 ur. Ker ni mogel na i noben način poseči v delovanje ure, ki regulira ključavnico, se je odprla blagajna šele v soboto. Uradniki so morali čakati na plačo do 3. oktobra. Radio posta;a brci antene Nova mogočna oddajna radio postaja v Bond Brucku blizu New Yorka nima nobene do sedaj obvezne antene v obliki bakrenih žic med visokimi stebru Nadomešča jo 1995 m visok jeklen steber trikotne oblike z enotnim 7 in pol metrskim prerezom. Ta jambor oddaja radio valove. Strokovnjaki so ugotovili, da izginejo na ta način dosedanje stalne motnje, t. zv. fading, (radiovalovi postajajo vedno bolj nerazločni, a pozneje zopet polagoma dobivajo normalno jakost). Jambor je poslikan z rdečimi in oranžnimi proganb ter^ je viden več km daleč. Ponoči žari v elektriki in ima na vrhu svetilnik za letala. Maščevalna soprega Floyd Nanne, lastnik velike trgovine v Chi-cagu, je tako rad gledal zločinske filme, da je nepričakovano sklenil postati gangster. Zaprl se je v kleti svoje hiše in pričel kopati 3 km dolg rov do banke ob jezeru. Delal je vsako noč in po treh mesecih napornega dela se približal cilju. Mislil se je polastiti milijonov. A mala družinska 'j-;....................................................................................... ’ Sredstva zoper nespečnost Londonski listi so prinesli oglas nekega maharadže iz Indije. Obljuboval je nagrado v znesku naših 800 tisoč din za zanesljivo sredstvo zoper nespečnost. Obiskal je vse vodilne mednarodne strokovnjake, a vsi skupaj mu niso mogli pomagati. Vsled tega je izgubil veselje do življenja. — Seveda je sprožil ta oglas neštevilo nasvetov. Listi objavljajo med drugim naslednje vsekakor izvirno sredstvo. »Kupite dve sveči. Ena mora biti dvakrat večja od druge in pogoreti v dveh urah, druga pa v eni uri. Postavite obe sveče v kovinsko posodo. Vtaknite pod prvo bankovec za 5 in pod drugo za en funt ster-lingov. Ko greste spat, prižgite obe sveči. Mislite na bankovca, ki bosta sežgana, če pogorita sveči. Takole bo največje letalo na svetu, ki ga grade v Franciji. Letalo bo imeto 4 motorje z 800 KS in bo prostora v njem za 32 potnikov. so prosili, da bi jim nadomestili bičanje s tremi dodatnimi leti ječe. Kazen je zalegla. Od tedaj ni bil zabeležen v Birminghamu noben primer avtomobilskega napada ob plačilnih dnevih. Konjska mamila Pariški državni zavod za pobijanje mamil slednja stalno preizkuša na živalih, da bi ugotovil vpliv strupov na živčen je in našel protistrupe. Raziskovalci največ pričakujejo od ameriške rastline »loka«, ki raste v Texasu. Učinkuje na konje kakor mešanica opija z morfijem. Domačinom je davno znano, da pobegnejo »loka« vajene črede včasih večdeset kilometrov daleč, ker so potrebne dokaj redke rastline. Konji, ki pogrešajo »loko«, so utrujeni, medli in komaj dvigajo noge. A čim ga dobijo, postanejo živahni in veseli .Toda utrujenost nastopa vedno bolj pogosto, in potrebuje žival vedno več listja strupene rastline. Pastirji navadno ustrelijo konja, če opazijo, da išče »loko«. Saj vedo, da bo sicer v mukah poginil nekoliko mesecev pozneje. Kratkomalo se godi mamil vajenim konjem prav tako kakor človeškim žrtvam kakoina ali morfija. neprijetnost mu je zmešala štreno. Njegova žena je napravila v teku onih 3 mesecev več tisoč km avtomobilskih izletov. Trgovec je očital ženi zapravljivost. Žena mu je odgovorila, da vendar ne more z njim ždeti v kleti. Beseda je dala besedo in je prišlo do pretepa. Sosedje so rešili žensko, a v jezi je izdala moža policiji. Rov je bil brezhibno izdelan. Če ne bi bilo prišlo do zakonskega prepira, bi nedvomno izvršil trgovec svoj načrt. Gioconda na poti Ta mesec je poteklo 25 let od dneva najbolj drzne tatvine, ki jo pozna novejša zgodovina. Dne 21. avgusta 1911 je javil sluga v Louvreu ravnatelju, da je ponoči skrivnostno izginila svetovno znana Leonardo da Vincijeva slika Mone Lize Gioconde. Ravnatelj je od kraja mislil, da je sluga zblaznel in hotel poklicati zdravnika. A ko je prihitel v dvorano in zagledal praznino namesto skrivnostnega smehljaja Mone Lize, je mislil, da ga bo zadela kap...'V Parizu je zavladalo nepopisno razburjenje. Javnost je enoglasno zahtevala ostavko in kazen za nesrečnega ravnatelja, ki je Slika, ki je dobila na fotografski razstavi v Wa-shingtonu od 372 slik prvo nagrado, in sicer 1500 dolarjev. bil odgovoren za izgubo velike umetnine. Policijski ravnatelj Lepine je osebno vodil preiskavo in zaslišal vse obiskovalce, sluge ter slikarja v Louvreu. A vse je bilo zaman. Preostala je samo domneva, da je bil tat umobolen. Saj nikjer na svetu ne bi mogel prodati ali samo pokazati sliko. Louvre jo je pogrešal dve leti. Šele leta 1913 je nepričakovano ponudil neki razcapan potepuh »staro sliko« trgovcu Perugii v Firenzi. Ta je navidezno pristal na kupčijo, a prišel v umazano predmestno gostilno v spremstvu muzejskega ravnatelja in detektiva. Slika, ki jo je privlekel potepuh iz zaboja s cunjami, je bila Mona Lizal Ostala je še pol leta v Firenzi in se potem v posebnem vagonu vrnila v Pariz. Tat je bil navaden delavec v Louvreu. Ni vedel, da bo razburil ves svet, ker mu ni bila znana prava vrednost slike. Dolga kača Pariški trgovec Keatter, ki veliko potuje v inozemstvo, ima 2 m 60 cm dolg potni list. Ko ga je pred kratkim kazal na londonskem policijskem ravnateljstvu, so prihiteli uradniki iz drugih sob, da bi videli ta čudež. Glavno vsebino dolge kače tvorijo 11 ameriških in 96 angleških vizumov. Zdaj je knjižica izčrpana in mora lastnik prilepiti po en listič za vsako novo potno dovoljenje. Do konca t. 1. bo najbrž zrasel potni list tudi do 3 m. Radio Programi Radio LJublJah^' “ Podroben program ljubljanske in vseh Evropskih postaj dobite v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki slane mesečno samo 10 Din. Ponedeljek, 9. novembra: 12.00 Pesmi severnih Slovanov (plošče) — 12.4.1 Vreme, poročila — 13.00 čas, spored, obvestila — 13.1.1 Valček za valčkom (plošče) 14.00 Vreme, borza — 18.00 Zdraviliška ura: O vremenu im podnebju (g. dr. Anton Brecelj) 18.20 Iz Dvorakovih del (plošče) — 18.40 K. J. Erben — ob 12.1 letnici njegovepra rojstva (k. urednik dr. Tine Debeljak)- 19.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Vpliv ž.ene na narodno življenje v Dalmaciji za časa beneške uprave (dr. Jelka Perič) — 19.50 Zanimivosti — 20.00 Koncert suite (Radijski. orkester 21.15 Koncert komornega tria. Sodelujejo gg. Herbert Svetel (klavir), Janko Orcgore (klaruet), Janko Šušteršič (viola) — 22.00 Cas, vreme, poročilu, spored. Drugi programi Ponedeljek, 9. novembra: Brlgrad: 20.00 Oporni — Zagreb: 20.00 Orkestralni koncert — 31.30 Zlx*r — 22.20 Plesna fflasba — Budimpešta. 20.10 Filharmonični orkester — 22.20 Citronska glasba —23.00 Pk>t»če — Praga: 19.25 Opereta — 20.55 Orkestralni koncert 22.10 Plofife 23.00 Orgle — Bratislava: 20.55 Cerkveni koncert — Varšava: 20.00 Komorni koncert — 21.30 Ploščo —t*00 Zbor in orkester — 23-00 Plesne ploščo — Vse nemške iKteitajc imajo ob 20.00 enotne ivrogramo aeromun-stor: 20.05 Kvintet pihni — 21.00 Moderna operetna glasba. Holly wood, filmskiI raj in pekel »Halo, Jack. Imam na razpolago za vas ruskega kneza ... Pravile, da potrebujete normun-skega kmeta?... Ne tega nimam pri roki, imam pa nemškega profesorja, ki bi- tisto vlogo izborno igral, sem prepričan. Pravite, da bodo težave z naglasom? Poskusite, saj Evropa vendar ni velika.« Burke obesi slušalo. Sam ne vem, ali je to trg za sužnje ali izsiljevanje. V resnici je to prav za prav oboje eno. Brez managerja, mešetarja bi večina ljudi v Hollywoodu pomrla od lakote. Igralec, ki bi se poskusil preriniti čisto sam, bi imel proti sebi železno zvezo stopetnajstih filmskih mešetarjev iz Ten percent Towna. »To je utrudljiva obrt,« pravi Burke. »Mi ves dan tečemo.« »Ali telefoniramo.« ............. »A to je še utrudljivejše. Saj si niti misliti ne morete, koliko reči moramo mi vedeti in koliko stvari naredili, da izpodbijamo konkurenco. Sto-petnajst nas je in vsakdo izmed nas iina vsaj pol ducata Katarin Velikih in Napoleonov. Vsa naša umetnost je v tem, da skušamo prepričati Para-mounta ali Metro Goldwyna, da sta sosedov Napoleon ali Katarina Velika samo uboga mazača. V tem poslu je tako kakor v vsaki trgovini.« »Že, toda naše blago je človeško živinče.« »Popolnoma točno,« potrdi Burke. »In če menite, da bi se vsi ti sužnji, kakor jih imenujete, mogli kdaj preriniti sami, sami sebe slepiti. To so pravi nebogljeni otroci. Brez nas bi v Hollywoodu ne mogel živeti niti štiriindvajset ur in vsa kinematografska industrija bi se razblinila v nič. Neka glasovita igralka mi je davi telefonirala, kako mislim da bo z delom čez deset mesecev, ker bi ona tedaj rada imela otroka. In seveda, jaz ji moram tudi glede tega dati odgovora.« Telefon zvoni kar naprej in Burke govori med vsakim pogovorom: »Manažer mora jmeti tudi pogum za to, da zna izgubljati svoj denar. Na primer: Selztticku so ponudili pe