SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 grld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo lin ekspedlcl]al|v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St.^2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 264. V Ljubljani, v soboto 17. novembra 1894. Letnilc XXII. Vabilo na shod slov. katoliškega društva za radovljiški okraj, ki se vrši y nedeljo dne 18. novembra 1.1. v Klinarjevi gostilni v Kropi ob 3. uri popoldne. Razpravljale se bodo obrtne, delavske in kmetijske stvari, važne za obrtnike, kmete in delavce, kateri so tem potom vljudno povabljeni na shod. Odbor slov. katol. društva za radovljiški okraj. Na podlagi § 19. tiskovnega zakona zahtevam, da priobčite sledeči popravek : a) Ni res, da bi bil jaz predsednik „Slovenije" ob času zborove seje dne 17. junija kakor trdi »Slovenec" v št. 205. b) Ni res, da bi se bil jaz odzval na besede nekega vseučiliščnika, ki je pobijal tudi z verskega stališča dvoboj s porogljivim vprašanjem: Alije sploh Bog? Jaz sploh nisem vskliknil dotičnih bese d i j v t e j zvezi pri nobeni seji in slabo spričevalo bi bilo za gospoda phil. Poljanca, predsednika pri omenjenej seji, ako bi me ne bil takoj zavrnil po takem vskliku od moje strani. Da pa tega ni storil, ker mu v to nisem dal jaz nobenega povoda, o tem svedoči vsakemu overovljeni zapisnik dotične seje. — Na Dunaju, 18. oktobra t. 1. — phil. Jos. Ž i 1 i h. V preudarek. So ljudje, ki brez duševnega napora z občudovanja vredno vsprejemljivostjo polnijo svoje možgane z modrostjo, katero zajemajo iz »svojega" časopisa, ter nimajo niti volje, niti sposobnosti premišljati o vzrokih in namenih političnih dogodkov. Pri nas ima »Narod" lepo število takih „mož", ki jim lahko na-tveze, kar se mu ravno zljubi; namsže jih, da komaj vedo, kako jim je ime. Razgovarjaj se ž njimi o čemer-koli, vedno ti trobijo v odgovor »Narodove" člankp, stare ter pogrete puhlice in psovke. Dokazuj, zavračaj, kolikor ti drago, vrte se ti vedno v krogu trdoglavih zofistov. Mnogim se niti ne čudim, ker vidijo razmere iz daleka ter ne morejo presojati temnih vzrokov in skritih namenov, ki rode dejanja. A čuditi se moramo možem, ki so v ožji dotiki z merodajnimi tukajšnjimi krogi, da ne pridejo resnici do dna. Kakor zadnji »Mir" kaže, imajo gospodje v Celovcu res dobro voljo a oči polne peska. Naravno je sicer, da se potapljajoč človek lovi tudi za bilko, toda več previdnosti bi imeli vendar od njih pričakovati. Zakaj so gospodje okoli »Naroda" ravno sedaj sprožili misel, naj se snide shod zaupnih mož? Bližajo se volitve v deželni zbor, prihodnjo spomlad bode volivna borba. In dva sta, ki se posebno trudita, da se izvrši imenovani shod. S sladkimi besedami in krilatimi frazami vabita in nagovarjata »zaupne može" radikalne stranke, naj za božjo voljo pridejo k shodu, četudi le na kozarec vina, sicer narede »fiasco". Eden teh dveh je znani državni poslanec, kateri bi rad igral važno vlogo na Dunaju. A ker je željan popularnosti in slave, s svojimi ožjimi somi- šljeniki izstopil iz Hohenwartovega kluba — kajti v opoziciji ima vsak poslanec bolj proste roke in bolj svobodnejši jezik, — ostal je nekako v ozadju; vlada in zbornica se ne zmenita mnogo za peščico »malkontentov", in ko bi najzgovorneje zagovarjali zahteve svojih volilcev. Zato in edino le zato računa, da bode shod »zaupnih mož" naravnost ukazal slovenskim poslancem v Hohenwartovem klubu, da izstopijo in se združijo z bivšimi svojimi tovariši, sicer jih izobčijo. Ta gospod je pred kratkim z lepo in grdo obdelaval štajerska slov. državna poslanca, naj se ne kujata, češ, če prideta, morda ju odtrgamo od Hohenwarta in koalicije. Drugi boter tega shoda jo sicer osebno tudi spoštovanja vreden mož, toda še danes ni proglašen »očetom" slovenskega naroda. — A to čast in slavo more doseči edino le kot deželni poslanec, četudi mu sicer delovanje v deželnem zboru posebno ne ugaja. Drugo leto so nove volitve v deželni zbor in ta mož nima zagotovila v žepu, da bode zopet izvoljen, kajti mnogim postaja zoperua njegova zofi-stika. V javnosti noče biti radikalec, še manj klerikalec, njegov evangelij je : Vsega prepira na Kranjskem so krivi klerikalci, v prvi vrsti sotrudniki »Slovenčevi", katere naj bi ljubljanski vladika razposlal v zadnje kote na deželi. — Vera ni na dnevnem redu, narodnost jedina je v nevar nosti. Ljubljanski radikalci neso zlobni ljudje, le vi klerikalci delate zgago in zmešnjavo itd. Tako ta mož govori vedno, povsod in vsakomur, kdor ga hoče poslušati. In takemu možu, ki je trdil, iu še vedno trdi, da »vera ni na dnevnem redu in v nevarnosti", takemu možu naj kdo veruje, da resno »povdarja versko prepričanje in odločno zahteva krščansko vzgojo". Vse to »versko LISTE Pismo narodnega naprcdnjaka klerikalni gardi. VVochin ich sehau — ist al les grau Verschvvunden ist des Himmels Blau ; Kein Sonnenstrahl, nooh Lenzeshauch, Trostlos ist's rings, ieh bin es aueh. Farizejsko-hinavske klerikalne duše! Srce se mi krči — čeravno ga skoraj nič nimam — vselej, kadar čujem, da kličete žveplo in ogenj z nebes, ko je vendar hvalo Bogu obojega na z e m 1 j i dovolj po štacunah in trafikah. Vprašam Vas, gospoda pri »Slovencu" — da govorim z dopisnikom iz Zagorja — kedo Vam je dal to pravico nas grditi pred svetom ? Nikar vendar ne pihajte, kar Vas ne peče, marveč pometajte pred svojim pragom, saj imate vendar dovolj smetij! Človek bi že res kmalu utegnil vprašati Vas: čemu metlje kupujete! Ako pa hočete tudi dlake v jajcu iskati, kupite si dobre naočnike (akromatične), ker take malenkosti se iščejo le z oboroženim očesom ! Nikar ne zlorabite cerkev in prižnic, saj veste koliko to »košta". čeravno mi oboje le bolj po zunanjem po- >) Naj se nikdo izmej čitateljev ne izpodtiče nad vsebino tega »pisma", ki je zloženo iz papeikov nabranih iz , Slovenskega Naroda" po končanih notranjskih volitvah. znamo. Verujte nam, da bote pri takem početju še bolj prazne cerkve imeli. Nam verno-narodnim katoliškim (ne goriško-katoliškim) naprednjakom bi to vendar hudo delo. To veste, da razsodno ljudstvo se ne da več za nos voditi. Vaša »katoliška organizacija" — to vidite — ne napreduje, čeprav delujete z mladimi močmi »pekla", ki že tedne pred volitvijo sistematično bezajo ljudstvo, dočim m i takrat — seveda — spimo. Kolikokrat ste že brali v »Narodu", da je Kristus iz tempelna gospodovega kramarje z bičem podil ter rekel: »Moja hiša je hiša miru (! ?) itd. Vi pa hočete v božji hiši z zakramentom sv. pokore žugati in kramariti? Namesto ljubezni do bližnjega oznanujete sovraštvo in jezo. Nikar ne slikajte več ljudstvu belcebuba na steno, ker vedite, da s tem izpodkopujete lastni ugled in vzgajate brezverce! Mi naj raje v miru živimo, kar pokažemo pri vsakih volitvah in si ne damo Vaših političnih načel usiljevati ter se ž njimi sprijazniti. Vselej namreč, kadar se približajo volitve, izlete iz župnih dvorcev — zlasti notranjskih — tiče (!) in priplujejo nad vsako vas, ustavijo se nad vsako hišo brez razločka, — ne tiče miru, beli golobi, noseč oljkovo vejico, — marveč črne h a r -pije, troseč razpor po vasi mej sosedi, po hišah mej zakonskimi, ne meneč se, kako dalječ bodo segale posledice njih delovanje v družinskem življenju, samo da zaraorejo statistično dokazati general- stabu v Ljubljaui (mi naprednjaki ga imaino v »Mišjem dolu"), kak vspeh je imelo njih delovanje v zadnjem letu, kako se je pomnožilo število njih privržencev. Kdo bi tukaj pregledal celo volilno bojišče I Bilo bi preveč, smili se mi mili, dobri narod, kojemu se usiljujejo taki učitelji, taki vodniki !s) In kaj še le misijoni !3) Ko bi ti trajali le kako uro ali dve, človek bi že nič ne rekel, toda če se po celih deset dn i j trese (!) sv. razpelo na prižnici in slika pekel, — oh to je — naravnost rečeno : preh'd'I! In to žuganje z dušno smrtjo ! Ali nam res hočete vzeti še vero na neumrjočnost duše v Vaši zlobnosti Vi, hinavski farizeji ? Kaj porečeta na to orjaka, ki podpirata zavod z napisom »Virtuti et Musis" kjer se vzgaja jezuitski zmaj in od koder prihajajo mej svet take črne harpije v podobi mladih »izpeljančkov" ? ! In tega ne počenja le golobradata »kapelanska zalega", marveč tudi župniki in celo taki imajo v udih »vergift" ter so vpisani v »društvo pavcorum", kakor n. pr. oni v Planini. 0 ti hinavska družba, koje hinavstvo brez Di-jogonove svetilnice vsakdo lahko opazi! Toda zapomni si, da udarci tvojega delovanja podajajo Ie po d e b e 1 i tvoji g r e š n i p o 11 i I O vi ljubljanski klerikalci, ki pljujete v slovensko skledo ter a) Cisto po Darvinovi teoriji, iz črne harpije se izleže učitelj — vodnik — duhovnik; od todi tudi: duhovska zalega etc. *) Blagi Slomšek, obrni se v grobu in spoznaj svoje pregreho, ker si jih tako priporočal! prepričanje" v resolucijah so prazne puhlice in fraze v ustih takih mož, ki trdijo v jednomer, da vera ni na dnevnem redu. Kdor je še pri pravi pameti, da rabimo besede »Mirove", ne bode se več usedel na limanice. Ta shod sedaj nima drazega namena, kakor na eni strani pritisniti na poslance v koaliciji, na drugi pa „zlimati" stranki za prihodnje volitve. Ali nimamo dovolj resolucij na papirju? Dne 2. oktobra 1890 so se v Ljubljani sešli vsi slovenski državni in deželni poslanci, katerim so se pridružili tudi hrvatski zastopniki iz Istre. Sostavili so obširen akcijski program, skovali celo kopo resolucij. Ali so tiste resolucije v štirih letih že zastarele, ali ne obsojajo vsega narodnega programa? Na dan ž njimi, uživo-tvarjajte jih, delujte brez predsodkov v smislu glavnih in bistvenih točk, tako gladite pot k jedinosti. Ali ste že pozabili na spravo, katero so bili kranjski deželni poslanci pred kratkimi leti sklenili na podlagi verskih in narodnih načel. In koliko časa je trajal tisti s'aboznani „kompromis" ? Nekaj tednov in zopet so se začeli v „Narodu" ostudni napadi na narodno-konservativno stranko. In zakaj? Ker vodje radikalne strauke hočejo biti nezmotljivi ter zahtevajo, da jim skloni tilnik, kar leze in grede na Slovenskem. Zato smo odklonili s svoje strani vsako udeležbo pri nameravanem shodu. Ako pa „zaupni možje" ukrenejo, kar se strinja z našimi načeli, nas bode veselilo, toda upanja nemarno nobenega. A Državne investicije na Ogerskem in Hrvatskem. Iz Zagreba, 13. novembra. Odkar je Ogerska samostalna, potrošila je za svoje investicije ogromne svote denarja. Bilo je potrebno v tem pogledu ogerskim državnikom napeti vse sile, da se nadomesti vse ono, v čemur je zaostala Ogerska za ostalimi naprednimi zemljami. Ogerske državnike pri vsem tem ni strašil letni pri-mankljej, ki se je vrstil dolgo vrsto let zaporedoma, dokler se ni vsled ogromnega povišanja davkov pred petimi leti vzpostavilo zaželeno ravnotežje v državnih linaucah. Vsakoletni primankljej je seveda zlo deloval tudi na politični razvitek naroda mažarskega ter so se ravno vsled tega vrstile pogostoma ministerske krize. Niti mogočni Tisa niti premeteni Szapary se nista mogla vzdržati radi slabih državnih financ, in še le sedanjemu ministerskemu predsedniku dr. We-ckerlu se je posrečilo, da se je vzdržal dlje časa na krmilu vlade, ker je ob enem zvit finančni minister. Kadarkoli ima v parlamentu premagati kakšne težave, vselej obesi povoljno stanje državnih financ na veliki zvon. Tako je ugladil z zloglasno valuto pot do poznatih verskih predlog, a zdaj, ko bo treba začeti izdelovati osnovo v upravnem preustrojstvu na Ogerskem, predložil je minister dr. Weckerle celo kopico državnih investicij, ki se imajo pokriti s preostanki po državnih blagajnah. Le ti preostanki iznašajo od leta 1889 do leta 1893 celih 132.95 milijonov. Še- ste na narodnem polji brezdomoviaci, ki Vam je želodec zadnje merilo. Že naprej se da misliti, kako bo to Vaše početje obsojalo in ožigosalo javno mnenje pri naših potomcih, ki bodo o tem čitali vozeč se po neizmernih zračnih prostorih od planeta na planet v toliko zaželjeni zlati dobi „4000" 1 Se bi nadaljeval, — toda tema se mi dela od samih teh črnih harpij 1 . . . „Mehr Licht!" . . . Horatius redivivus. (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potnika.) (Dalje). Iz teh razmotrivanj predrami Iloracija prijazen pozdrav: „Zdrav mi prijatelj !" Pozdravil ga je čeden gospod, srednje velikosti, že nekoliko plešaste glave in osivelih las. „Jaz vaš prijatelj? — Od kedaj-li? — Kdo pa ste, gospod, da me nazivljete prijatelj ?" začudi se Horacij. „Profesor sem grščine in latinščine v bližnjem mestu." „Kaj je to profesor? Kak rokodel je to?" „Profesor je stalen učitelj na sredijih šolah." „No, da govorimo človeški, profesor je, kdor uči druge." veda je večidel le svote že potrošen z dovoljenjem sabora za različne investicije. Vendar pa minister-predsednik kaj rad spominja te prihranjene milijone, češ, kako so ogerske finance v najnovejšem času napredovale. Tukaj hočemo navesti glavne izdatke omenjene svote za državne investicije, pa se bomo tudi prepričali, kako mačuhinsko se ravna v tem pogledu s Hrvatsko. Kot doplačilo za zajedniške državne stroške se je izdalo 8.835 milijonov; za dela pri železnih vratih se je do zdaj potrošilo 7 065 milijonov, a za železnico Budapešt-Marcheg in Miškolc-Filek izdala dva milijona ; za vrejenje valute se je odredilo 45 milijonov. Vse te izdatke je odobril ogerski sabor. Vrh tega pa se je izdalo brez dosedanje dozvole 14.2 milijonov. Razun teh tukaj naštetih izdatkov pa predloži še ministerski predsednik dr. Weckerle v osnovi postave za investicije v prihodnjem letu iz blagajniških pologov za državne železnice 71/* milijonov ; od teh je namenjenih 350.000 goldinarjev za železniško strojnico v Zagrebu; za urejevanje rek, med katerimi se pa ne nahaja naša Sava, 2 '/» milijona goldinarjev, a za dogotovljenje železnične proge Marmaroš-Siget do deželne meje celih 13 milijonov goldinarjev. Kakor se vidi se je od cele ogromne svote, namreč od 132 95 milijonov goldinarjev potrošilo na Hrvatsko samih borih 350.000 goldinarjev za strojnico v Zagrebu. Nehote se mora vsakdo vprašati, kako je to mogoče, da se hrvatski interesi tako zanemarjajo od ogerske države, saj vendar dohajajo iz Hrvatske tako znatne svote davka v državne blagajne. Gotovo pa je, če tudi nimamo pravih podatkov za to, da so presežki, ki se zbirajo v državni blagajni, večidel le od onih upravnih področij, ki so zajedniška. Hrvatska plača za zajedniške posle od svojih dohodkov 8 po-stotkov. Po tem ključu moralo bi se za investicije na Hrvatskem potrošiti od vkupne svote 132.95 milijonov okoli 10 milijonov goldinarjev. Ko bi od te svote odbili še eno tretino na račun presežkov, ki prihajajo morda od avtonomnih ogerskih poslov, ostalo bi za Hrvatske še vedno 7 milijonov goldinarjev. Brž ko ne pa bi morala ta svota biti veča, kajti Hrvatska doprinaša za zajedniške posle mnogo večo svoto, nego je proračunana po ogerskem vladnem ključu, ki ni za naše odnašaje niti pravičen niti točen in jasen. Bazun omenjenih investicij pa misli tudi še minister Lukač na svoje ter je predložil, naj se na račun omenjenih presežkov upotrebi najmanje 12,800.000 goldinarjev za železnice v Erdelju. Tedaj povsodi se investira, samo na Hrvatskem ne. Nobenemu ni znano, bodo li železnice na Erdeljskem kakšne koristi v gospodarskem pogledu, nam pa je dobro poznato, da je cela hrvatska gornja krajina brez vsa-cih občil oddaljena od ostalega sveta, in da pričakuje železnice kot ozebel solnca, in vendar ni ogerski minister niti iskrice kakšne nade pobudil v deputaciji, ki ga je prosila za to železnico. To so zares krivični odnošaji, a Hrvatska se jih bode rešila še le tedaj, ko bode dobila financije zopet v svoje roke. Kakšne pravičnosti od straoi ogerske v tej zadevi ni pričakovati. »Tudi, ako hočete vzeti tako." „0 še nekaj. — Katere so pa srednje šole?" „Srednje šole zovejo se veliki in mali gimnaziji, velike in male rejalke, rejalni gimnaziji in--" „--in tako dalje. Nehajte naštevati, ker ne razumem besedice o tem, kar mi govorite", pretrga Horacij profesorju besedo, videč, da se ne iz-kopljeta drugače iz definicij. „Ali, ker sem vam povedal jaz, kdo sem, začnite tudi vi seznaniti me s svojo osebo", pripomni uljudno profesor. „Kaj vam bode koristilo, ako vam povem ? Več kot po imenu me niste in me ne bodete poznali nikdar. Latinec sicer pravi: „Nomen est omen"; a ta izrek nastal je prej radi rime, nego radi resnice. Po mojem mnenju je ime prazen glas ali obleka, koja pristoja vsakomu enako. Ime je tekočina, ki se vlije lahko v vsako posodo, ne da bi jo očistila ali omazala." n Zvedel bi vendar-le rad vaše ime, ker vidite se mi zanimivi in nenavadni'* „No, da ustrežem radovednosti vaši, povem vam; ali obljubite, da bodete verovali moji prvi besedi ter molčali dalje o tem " „Obetam vam pri svoji časti!" „Jaz sem Quintus Horatius Flaccus, rimski pesnik." „Vi — ste — (^uintus — Ho—ratius? — Kaj Politični pregled. V Ljubljani, 17. novembra. Koalicija. »Sildsteirische Post" je bila izjavila, da bi Slovenci v istrskem vprašanju bili več dosegli, ko bi bili tisti slovenski poslanci, ki niso v koaliciji, vstopili v Hohenvvartov klub. Vlada bi potem imela brez Coroninijevega kluba večino in bi se zatorej nanj ne bilo treba ozirati. Mi ne bodemo preiskavah, bi Ii res Slovenci potem bili več dosegli, kajti mi v koalicijo tudi nimamo kdo ve kakšnega zaupanja. Na modrovanje ..Narodovo" v tem oziru pa vendar moramo nekaj omeniti. „Slov Narod" dokazuje, da južno-štajarskega lista razlog je zaradi tega ničev, ker vlada ima brez Coroninijevega kluba 230 glasov, torej zadostno večino. Mi pa pravimo, da ta večina koalicijski vladi zadoščati ne more in jej je neobhodno potreben Goroninijev klub, ako gospod Ferjančič iu tovariši ne vstopijo v koalicijo. Zuano je, da je glavna naloga koaliciji izvesti volilno reformo. Zato je pa potrebna dvetretjinska večina, ako ae posežejo nazaj po Taaffejevem načrtu. Dvetretjinska večina, katere je potreba vladi, pa ne znaša le 230, temveč 236 glasov. Vidi se, da je južnoštajerski list popolnoma pravilno računal. Da je „Sudsteirische Post" mislila na to večino, je moral takoj spoznati vsak, kdor količkaj pozna politični položaj. Kakor hitro koalicicija nima več 236 članov, pa zgubi ves pomen, ker je očividno, da ne more izvršiti svoje glavne naloge, namreč tiste naloge, zaradi katere se je osnovala. Za sedanjo vlado je ta naloga vprašanje obstanka in lahko je umijivo, da je vse storila, da si ohrani Coroninijev klub. Volilna reforma. Posvetovanje zastopnikov koalicijskih klubov in vlade o volilni reformi še niso končaua. Kakor se kaže, so se sedaj odločili, da bodo v novi kuriji volili polegj industrijskih delavcev tudi tisti, ki se odlikujejo s kako večjo omiko ali pa plačujejo kak davek, ki pa ue zadošča, da bi sedaj imeli volilno pravico. Število novih mandatov bi se potem moralo določiti na okrog 40, dočim jih je Biimreither za delavce hotel 20. Ce se sporazumijo stranke, bode vlada priganjala, da v kratkem parlament reši volilno reformo, in se bodo potem v treh mesecih razpisale volitve poslancev za novo kurijo. Sedanji parlament se pa ne bode razpustil, dokler mu ne poteče volilna doba. Sicer je pa pač še dvomljivo, če vlada dobi dvotretjinsko večino, ker se nekaj Poljakov, levičarjev in konservativcev odtegne glasovanju. Težave, ki se sedaj kažejo pri posvetovanjih mej zastopniki klubov in vlado, se bodo kazale tudi v zbornici. Vojska mej Japonom in Kitajem. Kitajci so se že obrnili drugi pot do evropskih vele-vlastij, da bi posredovale. Dobili so pa povsod odgovor, da uaj se sami z Japonom začno pogajati za mir. Evropske vlasti drugače nečejo posredovati, da jih oboji za posredovanje naprosijo. Japonci pa do sedaj na to ne mislijo. Maršal Jamagata je te dni izdal povelje, o katerem pravi, da bodo mar sklepali še le v Pekingu. Hvali vojake, njih hrab- čujem?--Minolo je poldrugo tisočletje, odkar je ostavil Horacij ta svet." ,, Verujte, kar sem dejal, več vam ni treba. O resničnosti mojih besedij prepričate se lahko o drugi priliki." „Bodi, ostanem pri obljubi. — Toda poldne je že. Vi uiste še kosili danes, gotovo ne. Bi li ne hoteli iti z manoj na stanovanje?" „Prav rad, ako je vaša gostoljubnost tolika, da bi me rada videla sitega. Znano je gotovo tudi vam, častiti gospod, kako prijetno je — inani ventre diem durare." Nato odideta Horacij in profesor. Kmalu prideta v prostorno, lepo okrašeno sobo. Vstopivši spomnil se je nehote Horacij dobe, ko je zahajal še kot priljubljen gost na Mecenatov dvor. V gospodu profesorju zrl je svojega drugega Mecenata. Toda, kdo ve, ga bodeta-li tudi s tem tako srebala, kakor sta ga s prvim ? Za tem vprašanjem stal je v Horacijevih možganih dolg, dolg pomišljaj. Njemu bilo je vino, kar Lenavu pipa. Kakor so porajali Lenav-u diinovi kolobarčki pesniške misli, porajalo jih je Horaciju vino. — Horacij ni pel, ako ui pil. Kmalu bila je miza pripravljena, in profesor odkaže visokemu gostu častno mesto na mehkem divanu. Horacij se zlekne kakor je dolg in kratek po divauu. Velevala mu je namreč tako stara rimska rost, potrpežljivost in ljubezen do domovine, in jih opomtajs k stanovitnosti, kajti bode še velika težava, predno dosežejo svoj namen. V tem povelju pa maršal tudi naglaša važnost, da so Japonci svoje vojaštvo na evropski način osnovali, kajti temu se imajo zahvaliti za svoje vspehe. Madagaskar. V Parizu niso posebno navdušeni za vojsko na Madagaskaru. Mnogi priporočajo, da bi se pogajanja z madagaskarsko vlado nadaljevala. Francozi se še predobro spominjajo težav v Tonkingu, da bi se mogli posebno veseliti tacih ekspe-dicij. Poleg tega se pa vojska na Madagaskaru ne more začeti pred marcem, ker je sedaj ondu veliko deževje. V deževnem času pa v teh krajih ni mogoče nobeno premikanje vojske. Madagasi bodo pa po zimi imeli čas, da se za boj dobro pripravijo, kar bode tem ložje, ker jih skrivaj podpirajo Angleži. Javno Angleži pač govore o prijateljstvu s Francijo in da priznavajo francoske pravice, tajno pa vedno rujejo. Angleži bi v kolonijalni politiki radi izpodrinili vse druge države. Za Angleže delajo na Madagaskaru angleški misijonarji, kateri dobivajo od angleške vlade veliko podpore. Socijalne stvari. Država in socijalno vprašanje. Zadnji govornik prve slavnostne «eje prvega nižeavstrijskega katoliškega shoda, princ Alojzij Liechtenstein, je razvil gospodarski načrt krščanske stranke, t kolikor se tiče državnega sodelovanja pri rešitvi socijalnega vprašanja. Popolnoma in duhovito je rešil nalogo, ki si jo je .stavil, napovedujoč vsebino govora. Pred 20 leti. ko so liberalci gospodarili državam, se je sploh mislilo, da naj se država ne vtika v gospodarska vprašanja, razven če je ob času kakega štrajka z orožjem treba napraviti mir ali pa če je ob kakem borznem polomu treba imenitnej-šim zapravljivcem pomagati. Ta misel je sedaj premagana ; vsi vemo, da je socijalno vprašanje tesno zvezano z državnim bistvom in namenom in vemo, da ni resnično, če s« simo cerkvi prisvaja dolžuost, sodelovati v socijalnem vprašanju. Cerkev deluje vedno, kar more s svojimi nebrojnimi ustanovami krščanske ljubezni, s svojim vplivom na človeško vest in konečno z okrožnico Leona XIII. o delavskem vprašanju. V ti okrožnici je jasno izraženo, da mora sodelovati tudi država. Seveda govori le o krščanski državi.' Liberalna država ne more nikdar izvršiti socijalne preosnove, ker je liberalizmu duša — premakljivi kapital. Ta volk pa tudi v zadnjih dihljejih ne postane — vegetarijanec. Socijalno življenje v naših časih je podobno žaloigri, koder junaki dela in časti propadajo, intri-gantje pa zmagujejo, ker jim zlato pokriva grehe. Država se ne sme usesti blizu durij, da bi je gledala le od daleč, kakor kak skromen policijski komisar, ki ima dolžnost, le kakega nemirneža odvesti v zapor. Sicer država ne more in ne sme vsega storit'. Mnogo morajo storiti: družina, cerkev, za- navada. A kako ostrmi revež, ko se mu jame profesor prav od srca smejati ter ga opominjati in nagovarjati, da bi vendar opustil stare navade in se oklenil novih. Stalo je profesorja mnogo besedij, predno je slekel svojemu gostu železno srajco, — staro navado. Prihajale so na mizo razne jedi in z jedmi razne zadrege Horaciju, ker ni vedel, kako bi začel jesti, da bi bilo prav. Profesor moral je vsako novo jed jesti nekaj časa sam, da se je učil gost od njega. Horacij bil je — čast, komur gre čast — jako vesten učenec. Vselej, predno je kaj zajel, nabodel ali nesel v usta, pogledal je profesorja iu njega posnemal v vsem do pičice. — Samo ob sebi je umljivo, da je prišlo do marsikaterega smešnega prizora. Primerilo se je, da je trebil profesor zobe, takoj pričel jih je še Horacij. Nesreča je hotela tudi, da je profesor kihnil. Horacij ga je hotel zvesto posnemati, a ne da bi se bil obrnil v stran, kakor zahteva dostojnost. Kihnil je v posodo, napolnjeno z drobno zmletim poprom. Razpršil je poper v črn oblak in buhnil z glavo ob steklenico črnega vina, da se je vse razlilo po mizi. Nekaj neizbrisljivih spominkov dobila je od tega tudi nedolžna toga. — A hlinjeno kihanje ni imelo le teh posledic. Drobni poprov prah zašel je obema v nos, in jela sta ki-hati in smrkati, da so se jima kar iskre kresale pred očmi. (Da]je 8]idi.) druge, občine, okraji, dežele. Zasebna last, zasebna podjetnost mora ostati. Država ne more biti nekako gospodarsko božanstvo; ne more milijonov delavcev nadzirati z milijoni uradnikov; država ni uiti vsega-mogočna, niti vsezavedna, niti vsegapričujuča. Soci-jalistične trditve so sanjarske. Njihov načrt se lahko opisuje, ker je papir potrpežljiv, a uresničil se ue bo nikdar, ker nasprotuje človekovi natori. Zasebna last mora ostati, dasi bo država nekatera velika podjetja, n. pr. železnice, deloma tudi rudnike, lahko i v prihodnje sama upravljala. Krščanska država ima tri dolžnosti: 1. delavskemu ljudstvu ohraniti last, ki jo že ima; 2. tistim, ki nimajo ničesar, mora zboljšati plače in jim preskrbeti kako stalno posest; 3. silo kapitalu mora uničiti. 1. Delavsko ljudstvo: kmetje, rokodelci in trgovci se morajo ohraniti. Država ima zato dolžnost, kar je dozdaj storila v njihovo obrambo, je bilo prepozno. Zavarovala je tiste, ki so že pogoreli. Srednji stanovi morajo ostati, morajo se osvoboditi. Zadruge moraj.i dobiti po ceni posojilu; kmečka posestva se morajo razdolžiti. Grdo je, če država pusti, da ji propada stan, ki ji dajo vojake in — žito zu komis. Ali se bodo morda nauiestu kmečkih sinov bankirski potomci bojevali in prelivali svojo kri za za državo, ki jim daje redove, če se jim je na njene troške posrečila kaka kupčija. 2. Krščanska država mora skrbeti za tovarniške delavce iu za rudokope. Gudi se jim sedaj telesno in dušno neznosno. Zastonj hrepene po kakem zboljšanju, po kakem napredovanju. Socijalna demokracija narašča. S silo je pa ne bodo premagali. Država mora pred vsem produkcijo braniti nespametni konkurenci s carino, s tem, da nadzira kartele itd. Delavcem se mora zboljšati plača. Zboljšana plača pa so mora obrniti v to, da dobi delavec kaj svoje lastnine. Zasebna last je pravična le tedaj, če je množici ljudstva mogoče dospeti do nje. Vsak delavec z lastno hišo in malim zemljiščem bo postal vojak reda in orožnik krščanske družbe. 3. Krščanska država mora zdrobiti silo premakljivega kapitala. Najpreje mora pa država sebe osvoboditi hudega bremena, ki jo skoraj bolj tlači, nego ljudstvo. Kredit se mora vravnati tako, da bo denar koristil ljudstvu, da ue bo podoba vladarjeva na denarju samo prazen simbol. Denarni mošnjič se mora sekularizovati. Ali smemo pričakovati, da kmalu dosežemo to, kar smo ravnokar razvijali. Liberalna stranka je zopet prišla v veljavo. Vlada in državni zbor sta zelo v njenih rokah. Toda vendar so liberalizmu dnevi šteti, če ima prav v svoji jesenski dobi precej lepo vreme. S čim se pečajo naši liberalci ? V obrambo nemštva se ustavljajo slovenski gimnaziji v Celju. Nočejo v Piranu dvojezičnih napisov. Take so njihove ideje. Ne čutijo, da že šumi jesenski vihar, ki bo vse to odpihal. — Krščanski socijalisti se bojujejo proti liberalizmu; odkritosrčno hočejo biti jedini z vsemi katoličani; konservativcem ne marajo škodovati nikjer. Saj imajo skupni cilj: podreti liberalizem in skupni načrt. Prihodnjost bo učila, je li bo imelo več vspehov diplomatično postopanje ali agitacija. Vpliv kakih 30 mandatov, ki bi si jih priborili krščanski socijalisti proti liberalcem, bi zadostoval, da se prične socijalna preosnova. Zdi se mi, da možje, ki hodijo cd kraja in žrtvujoč čas in trud, poučujejo volilce, pred Bogom izvršujejo svojo dolž nost. Za hvalo ali grajo jim pa ne sme biti mar. t Valentin Sežun, nadžupnik v Dobrepoljah. Sin, objokaj mrliča in začni se jokati, kakor bi se ti bilo nekaj prav hudega prigodilo. Po navadi pokrij njegovo truplo, in ne puščaj v nemar njegovega pokopa. Sirahove Buk. 38, 16. Slovesnost tožnega spomina se je vršila 14. novembra dopoludne v cvetoči dolenjski strani, v prijazni dobrepoljski dolini. Jokali so z lin dobrepolj-skih cerkva zvonovi tako žalostno, tako milo, tako sočutno. Jokalo je dobro dobrepoljsko ljudstvo obilne solze žalostnice, solze sočutnice. Jokalo je jesensko nebo samo: v črn plašč se je zavilo in jokalo goste solze — deževne. Ginljiva je bila slovesnost, gin-ljiva do solz žalostnic, slovesnost žalostnega spomina. Prst je grmela na božji njivi in je zvenela lopata.. Oj, ti čas bliskoviti, lahkokriloviti, kako naglo letiš nad zemljo in Zemljani! Oj, ti čas spremenljivi, raznokrili, kako drugačno letiš nad zemljo in Zemljani danes in jutri, in spreminjaš lice zemlji in Zemljanom danes in jutri drugače. Sedaj priplavaš z jasnosvetlimi perutimi, v praznični opravi — in v jasnosvetlo praznično opravo oblačiš zemljo in Zemljane. Sedaj pridtš z razpetimi črnimi krili — in v črno žalno obleko opraviš zemljo in Zemljane. Po letu si bil priletel n*d Hašo dolino in naše dolinice z jasnosvetlimi krili — in v jasnosvetlo obleko se je oblekla dolina in ujeni prebivalci. Peli so zvonovi z lin dobrepoljskih cerkva tako zvonke, tako veselo, tako naudušeno. Smejalo se je nebo, krasno poletno nedelisko nebo, tako lepo in sijajno in čisto. Na smeh se je držalo dobrepoljsko ljudstvo, staro in mlado, v prazničnih oblekah, na praznično ozaljša-nih prostorih. Oj, ti čas spremenljivi, poletu si nam bil prinesel slovesnost lepega, prelepega spomina, slovesnost ginljivo, ginljivo do solzic radostnic. Možnarji so grmeli z gričev iu je zvenelo in donelo le veselo petje: Sveto birmo so prišli delit po letu malega srpana prevzviženi vladika v Dohrepolie. To je bila lepa, prelepa slovesnost. Veselo je bilo takrat pri »fari" na Vidmu, da so pravili stari ljudje, da še uikoli ue tako. Veseli so bili vsi župljani; veseli pa so bili vzlasti sivolasi častitljivi župuik dobrepoljski, prečastiti g. Valentin Sežun. Se zadnji večer, ko so mogli še govoriti, so pravili s solzami v očeh, kako je bilo ob birmi lepo in kakšno hvaležnost so vzlasti oni dolžni prevzvišenemu knezoškofu, ki so bili ž njim tako prijazni. Oj, ti čas raznokrili, kako naglo letiš nad zemljo in Zemljani in spreminjaš lice zemlji in Zemljanom I . . . Grenka smrt na duri kljuka, Ostro koso ima s seboj, Ino vpraša: Kje si Luka V Hitro vstani in pojdi z menoj! Kolikokrat se je pela ta stara narodna pesem v dobrepoljskem župnišču I Peli so jo tako radi gospod župnik. Ce si prišel, ljubi znanec, k staremu samotarečemu in veliko trpečemu gospodu župniku — in storil si krščansko delo usmiljenja, če si prišel— kako so še bili gospod veseli, kaj ne da? Pa kaj bi ne bili veseli v samoti živega človeka, prijatelja I Revež so bili zadnja leta skoro popolnoma slepi. Zraven jih je noga tako hudo bolela, da so nekaj let sem komaj, komaj hodili maševat. Letos pa zaradi čimdalje večjih bolečin še tega jim toli ljubega svetega opravila niso mogli opravljati. Samo spovedovati so še mogli v sobi svoji. In spovedovali so prav veliko do konca. V sobi, v zapuščenosti so morali tičati noč in dan. Bili so največji bolnik-trpin v celi fari, so dejali ljudje. Smiliti so se morali vsakemu, kdor jih je videl v tem žalostnem tragičnem stanju. Ce jih je torej kdo obiskal v tihem župnišču, bili so ga prisrčno veseli. Ni bilo ni konca ni kraja povpraševanj o tej in oni stvari. Razvneli so se v pogovoru, in — velik prijatelj petja — so radi zapeli, vzlasti katero iz starih narodnih pesni. Najbolj jim je bila všeč „Od Lukove smrti". Ce si bil, dragi znanec, katerikrat pri n|ih, kaj ne, so ti zapeli to pesem. In ti, ljubi obiskovalec, zroč sivolasega, betežnega 84letnega starčka s slepimi očmi in z bolnimi nogami, kako pojejo od grenke smrti, ki je prišla po Lukata, kaj ue: nisi se mogel otresti tožne misli: kmalu, kmalu bo tudi pri Vas potrkala grenka smrt z ostro koso, kajti: „Kdo je človek, ki živi in ne vidi smrti?" (B. Ps. 88 49.) . . . In potrkala je. 11. novembra popoludne ob četrt na štiri so zvonovi bliskoma raznesli po fari dobrepoljski, listi pa po tujih krajih, da so umrli preč. g. nadžupnik Valentin Sežun, zlatomašnik, duhovni svetovalec, slovenski zgodovinski pisatelj, najstarejši aktivni duhovnik na Kranjskem. »Kratki so človekovi dnevi, število njegovih mesecev je pri Tebi; postavil si mu meje, ki se ne morejo prestopiti. Odstopi malo od njega, da se počije, dokler ne pride njegov zaželeni dan, kakor najemnikov." (Job. 14. 5, 6.) (Kosec sledi.) Koledar za 47. teden leta 1894. Nedelja 18. novem.: 27. pobink. evang. Prilika o goršičnem zrnu Mat. 13 ; Posveč. baz. sv. Petra in Pavla. Ponedeljek 19. nov. ; Elizabeta, kraljica. Torek 20. uov. : Feliks Val , spoz. Sreda 21. nov.: Darovanje Dev. M. Četrtek 22. nov.: Cecilija d. m. Petek 23. nov.: Klemen p. m. Sobota 24. nov.: Janez od Križa, sp., Hrisogon. Lunin s p r e m i n : Zadnji krajec 20. nov. ob 3. uri 6 m. zjutraj. Solnce izide 20. nov, ob 7. uri 13 m.; zaide ob 4. uri 19 m. Dnevne novice. V Ljubljani, 17. novembra. (V proslavo godu Nje Veličanstva presv. cesarice Elizabete) ima tukajšnji veteranski kor v nedeljo, 18. t. m. ob 8. uri zjutraj v St. Jakobski cerkvi slovesno sv. mašo. — Popoludne ob 6. uri ima pa imenovani kor v gostilni pri »Virantu" slavnostno zabavo. Vstopnina k njej je za veterane in njih rodbine prosta, nečlani plačajo vstopnine po 15 kr. za osobo. (Goriški mestni zbor proti slovenskim šolam.) Dne 15. nov. pečal se je goriški mestni zbor v večerni seji z odlokom ministerskim , po katerem je mesto dolžno osnovati slovensko šolo v Gorici. Mestni svet je v svojem pravicoljubji seveda sklenil pritožiti se proti temu odloku na upravno sodišče. S tem se bo stvar zopet zavlekla za nekaj mesecev. Nadejamo se vendar, da konečno zmaga pravična stvar. Pri tej seji je bilo veliko Slovencev na galeriji mej poslušalci, ki so ministerski odlok pozdravili z glasnimi živio-klici ter svojo nevoljo izražali nad jednostran-skim postopanjem mestnega sveta. Župan goriški je bil v svojem rahlem narodnem čutilu tako vznemirjen vsled slovenskih vsklikov, ki so se slišali v goriški mestni zbornici, da je ukazal dogodek oveko-večiti v zapisniku s pristavkom, da bo vže vedel braniti čast mestnega zastopa. — Tako ima mestni zastop goriški zopet jedno blamažo več. (Shod zaupnih mož v Ljubljani) — piše vrli »Primorski list" v Gorici — ne bo občen, ampak samo shod liberalcev. Kdor je to misel sprožil, je imel morebiti dober namen, ali začel je jako nesrečno. Odkritosrčno povemo, da nismo pričakovali, da bo vabilo podpisal tudi — dr. J. Tavčar. S tem imenom v vabilu se je izključilo od posvetovanja čč. duhovščino, koji dr. Iv. Tavčar ne more biti zaupni mož, odkar je tako grdo opisal nje stan in poštenje v „Zvonu". (Heilserum.) Na infekcijskem oddelku deželne bolnišnice na Poljanah smo imeli zopet priliko, se prepričati o dobrem vspehu Behringovega »Heilserum" zoper davico. 10. novembra zbolel je desetletni fant Matija Hreščak na davici. Drugi dan spravili so ga na omenjeni oddelek, kjer se mu je še isti popoludan injicirala št. 2 Behringovega »Heilserum (1000 antitoksinovih jednot). Pred injekcijo bila je temperatura 38-9 stopinj C. Po injekciji ob osmih zvečer 38 5 stopinj C. Bolnik se je po tej hudo potil, in sicer do dveh po polunoči. Ob tem času je padla temperatura na normalno visočino 37'5 stopinj C. Splošno stanje bolnika prav dobro. Bolnik požira lahko in javlja se pri njem tudi apetit. Bolečine v grlu so ponehale. Prejšnji dan zelo otekle bezgalke pod čeljustmi in na vratu so izginile. 12. novembra bilo je že grlo popolnoma čisto in bolnik se je že zdravega čutil. 15. novembra zapustil je popolnoma ozdravljen bolnišnico. Kakor se kaže, bode vendar nekaj na tem novem načinu zdravljenja. Tudi po drugih krajih so baje resultati zdravljenja s tem zdravilom jako ugodna. —ih— (Otroški vrtec.) Č. g. uršulinke v Skof ji Loki so v torek otvorile otroški vrtec; do sedaj obiskuje vrtec že 44 deklic. (Nevarno obolel) je gospod Jožef L u k a n e c, bivajoč v pokoju pri sv. Ivanu v Matenji vasi, in se priporoča v molitev prijateljem in znancem. (Prošnja.) Iz metliške okolice. Mnogo se pri nas na kmetih govori o tem, kar se je v ponedeljek večer godilo v „Mucevi gostilni". Zlasti se razširja vest, da so Metličanje pljuvali za mladim gospodom, ki se je drznil vstati zoper g. Šukljeja. Ker si mi neotesani kmetje ne moremo misliti, da bi bilo kaj takega mogoče, bi bilo prav, da se ta stvar pojasni, in se tako zavežejo grdi jeziki. Znabiti bi hotel to storiti g. Prosenik? Kmet. (»Delavec",) organ »ljubljanske delavske stranke" izhaja in tiska se — odkar so se mu v ljubljanskih tiskarnah »vrata pokazala", — v srbski tiskarni v Zagrebu, Prankopanska ulica 3. — Format, program in — napadi na slov. kat. delavsko stranko, so ostali isti, le v obliki se nekoliko razločuje od prejšnjega in pa — v podivjanosti, s katero dela za »interese slov. delavskega ljudstva" — v Ljubljani so ga ukrotili z brco in tiskovno pravdo, ki ga čaka, v Zagrebu ga krote pa s — konfiskacijami. Časnikarski izmeček — druzega ni vreden! (Stavbeno gibanje v Ljubljani.) Izmej letos pričetih novih stavb v Ljubljani so do sedaj vse že pod streho, in sicer »Narodni Dom*, poslopja nove deželne bolnice s cerkvijo, poslopji Jar. Hanuša in J. Koprive poleg brambovske vojaSnice, hiša F. Su-pančiča, jedna vila poleg Tržaške ceste in jedna hiša ob cesti na Rožnik. Prihodnje leto se bode delo pri teh stavbah do cela dovršilo. Čez zimo podiralo se bode Lnkmanovo poslopje in pripravljal stavbeni prostor za novo poštno in brzojavno poslopje, na spomlad pa se prične s to in več dru-zimi stavbami: vladnim poslopjem, onima V. Treota v drevoredu in par druzimi. A vse to je še vedno malo, glede na pomanjkanju stanovanj v Ljubljani. (Poskušan rop.) Dne 11. t. m. zvečer po šesti uri je neki tujec na cesti proti Godoviču nagovoril poštnega hlapca poštarja g. Muleja iz Logatca ter zahteval, naj ustavi konja, da jima d& kruha. To čudno vedenje se je hlapcu zdelo sumljivo, zato reče tujcu, da ima dva potnika v vozu, dasi je bil sam, udari po konjih ter hoče uiti. V tem hipu tujec ustreli proti hlapcu, a ga ne zadene Voznik odhiti proti Godoviču ter mej potjo naznani dogodek. Dva orožnika sta šla takoj za lupežem. Star je do 30 let ter govori slovenščino z italijansko izgovarjavo. (Zdravniške nagrade na Ruskem.) Na Ruskem se še najboljše godi — slovečim zdravnikom. Oni še pojma nimajo o neprijetnostih našega zdravnika, ki mora za 50 kr. (tudi na dolg) begati v zametih in dežju celo uro hoda k bolniku. Slavni petrograjski zdravnik Botkin, ki je pred leti v petrograjskem hišniku odkril sibirsko — kugo, katera se je naposled prelevila v kanibalsko — opico, prejel je od Bernad-skega za tritedensko obiskovanje 30.000 rubljev, in za dva izleta v Kijev od Brodskega in Rafaloviča po 15.000 rubljev. Charcot. pozvan v Petrograd, je prejel od necega bogataša 25.000 rubljev, Billroth od grofa Ledochovskega v Varšavi dvakrat po 20.000 rubljev. Petrograjski zdravnik se je peljal navlašč za bolnim Rothschildom v Frankobrod in posrečilo se mu je, bankirju za dva dni izmuzniti 40.000 frankov. Dr. Zaleski ima letne plače 30.000 rubljev. In navajajoč te ogromne zdravniške hono-rare, vriva se pač vsakemu nehote vprašanje, koliko je neki veljala pokojnega carja Aleksandra III. bolezen? Prvikrat, ko je dr. Saharjin obiskal bolnega carja, prejel je 3000 rubljev, to je honorar, kakor-šnega bi bil plačal slovečemu zdravniku vsak milijonar. Po carjevi smrti prejeli so njega zdravniki: Leyden, Saharjin, Hirsch in Veljaminov skupni honorar — 600.000 rubljev; od te svote dobila sta profesorja Leyden in Saharjin, ki sla bila tri tedne neprestano pri bolnem carju, 400.000 rubljev. Vrhu tega dobili so vsi zdravniki od carja Nikolaja II. dragocena častna darila v spomin. Posebni vlaki za dobe carjeve bolezni v«ljali so jeden mil -jon rubljev, poštni in brzojavni troški skoro bajno svoto dva milijona rubljev. Ako se vštevajo še ogromni izdatki za rusko dvorno družino in kar spada k nji, za dobe bolezni v treh mesecih, se smelo računi lahko, da je carjeva trimesečna bolezen pogoltnila — deset milijonov rubljev! (Semnji po-Slovenskem od 18—24. novembra.) Na Kranjskem: 19. v Ljubljani (8 dnij), na Raki; 20. v Gorenji Planini; 21. v Hotedržici (za živino in blago); 22. v Mojstrani, pri Št. Lovrencu na Temenici. Na Štajerskem: 19. v Podsredi; 21. v Podčetrtku, pri sv. Barbari, v Halozah, v Slov. Bistrici za živino, v St. Jurju ob Tabru za živino in blago. — Na Koroškem: 18. v Star. Dvoru, 24. v Oberdravbergu. — Na Primorskem: 18. v Kuvedi, 22. v Šmarju. Društva. (Pevski zbor »Glasbene Matice") pričenja svoje pevske vaje za drugi letošnji koncert v ponedeljek, dne 19. novembra, in sicer za ženski zbor od 6—7. ure, za moški zbor od 8—9. ure zvečer. Razun o ponedelikih v označenem času so še redne vaje za ženski zbor ob četrtkih od 6—7. ure zvečer, za moški zbor ob sredah od 8—9. ure zvečer. (Vabilo.) Šentjakobsko-Trnovska ženska po družnica sv. Cirila in M«toda vabi na svoj letui občni zbor. kateri bode jutri v nedeljo ob 6. uri zvečer v »Llojdovi" restavraciji, sv. Petra cesta 9 z naslednjim vsporedom : Pozdrav, poročilo tajnice, poročilo blagajnice, volitev odbora, prosta zabava v tamboranju in petju. (C e c i 1 j a n s k o društvo za goriško nad škofijo.) Vabilo k društvenemu shodu, katerega priredi cecilij nsko društvo za goriško nad-Škofijo o priliki praznika društvene patrone svete Cecilije dne 22. t. m. v prostorih osrednjega se- menišča v Gorici. Vspored: I. Ob pol deseti ari predpoludne slovesna sv. maša v seineniški kapeli II. Po sv. maši društveni shod v osrednjem semenišču : 1. Pozdrav predsednikov. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Morebitni predlogi. 4. Slovenski in italijanski govor. K shodu so uljudno vabljeni vsi p. n. prijatelji pravega cerkvenega petja. Odbor. (Slov. delavsko pevsko društvo „S 1 a v e c" otvori kakor prejšnja leta, tudi letos svojo pevsko šolo, in sicer s pričetkom decembra t. I. Kedor ima veselje in sposobnost do petja, blagovoli naj se zsdasiti do konca novembra t. I. ob nedeljah od 2.-3. ure popoludne v društveni sobi sv. Jakoba trg št. 11, I. nadstropje n» levo. Telegrami. Povodenj. Genua, 17. novembra. Ker se je oblak utrgal je bil tunel mej Voltrijem in Aren-zanom pod vodo, promet na progi Genua-Ventiveglia je torej popolnoma ustavljen. Promet s tramvajem mej Genuo in Voltrijem je tudi deloma ustavljen. Genua, 17. novembra. Na sa*4a cimbi-anskem kolodvoru so preplavljeni magacini in kleti. Voda stoji meter visoko. Promet se je moral zaradi tega ustaviti. Genua, 17. novembra. Škode, katere so napravili nalivi, se bodo hitro popravile in niso tako velike, kaker se je sprva mislilo. Potres. Rim, 17. novembra. Včeraj je bil hud potres v Catanzaru, Messini in Eeggiu (Ka-labriji). Messina, 17. novembra. Včerajšnji potres je trajal 12 sekund. Gorenji del svetilnega stolpa se je podrl, več hiš je razpo-kalo, prizidki pri nekaterih cerkvah so doli pali. Ljudje so v velikem strahu. Potres se je čutil v vsej pokrajini in v Kalabriji. Dunaj, 17. novembra. Včeraj je v gospodski zbornici spominjal se predsednik smrti nadvojvode Viljema in carja Aleksandra III. Potem je razpravljala zbornica o zakonu o trgovini na obroke in § 6. in 7. zopet izročila odseku, da jih še pretrese. Inomost, 16. novembra. Včeraj zaradi soudeležb pri umoru žensk zaprti zidar Jožef Mayer iz Ambrasa se je priznal kot provzro-čitelj teh umorov. Budimpešta, 17. novembra. Zbornica je vsprejela državni proračun v občni debati. Pariz, 17. novembra. Predsednik republike je vsprejel načelstvo napredne frakcije v zbornici, ki je prišla izreči, da obsoja napade na Kazimira Periera. Predsednik se je zahvalil odposlancem in zagotavljal, da je bil vedno republičan in tudi vedno ostane. On misli, da Francija ne nazaduje, pa tudi ne zaostaja, temveč vedno napreduje. Mogoče bode premagati vse težave in izpolniti dolžnost demokratske vlade proti delavcem. Najvišji uradnik republike ne sme biti stran-kar in tudi nikdar ne bode. Pariz, 17. novembra. V odseku za preiskavo kreditov, ki se zahtevajo za Madagaskar, je ministerski predsednik izjavil, da se bode Francija omejila na izvajanje pro-tektorata na Madagaskaru. Bruselj, 17. novembra. Vlada je predlagala zbornici več načrtov zakonov, mej drugim tudi načrt o jednaki razdelitvi vojaških bremen. Vlada je dalje se izjavila, da bode predlagala, naj se osnuje delavski urad v razvoj in zboljšanje delavskega nadzorstva, da bode mej drugim tudi nabiral, sestavljal in objavljal informacije o delavskih razmerah in o razmerah mej kapitalom in delom. Vlada bode pospeševala kmetijstvo in gospodarsko organizacijo dežele. Zbornica je sklenila, da st? izpustita dva socijalistična poslanca, ki sta zaradi dogodkov ob štrajkih zaprta na pet let. Tovarna za svileno blago G. Henneberg (e. in kr. dvorni založnik) v Curlhn (Ziirioh) razpošilja naravnost zasebnikom, črno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr. do gld. U'65 meter, — gladko, progasto, karirsno, vzorčasto, damasti itd. (kacib 240 različnih baž in 2000 različnih barv, desinov itd.) voznine in oarine prosto. Vzorci obratno. — Pisma veljajo 10 kr. in poštna karta 5 kr. v Švico. 9 (1 19—17) TTinrll »o: 15. novembra Leopold liar. postreščekov gin, 4 dni, Trubarjeve ulice 2, božjast. lb. novembra. Filip Tratnik, višji davSni nadzornik o pokoju, 69 let, Streliške ulice 14, neoplasma. Tujci. 14. novembra. Pri Si triu: Platzer, Niiel, Mandl, Polatzek in Sturn z Dunaja. — Wehr, Kiinig, MaraBpin, Miiller iz Trata. — Veit iz Brna. — Kahn iz Maribora. — Papil iz Londona. — Schiitz iz Kočevja. — Raunaher iz Beljaka. - - Scarpa z Reke. — Mraz iz Brežic. — Gruden z Jeličnega Vrha. — Mohorič, Jelačič iz Opatije. — pl. Wagner Freynsheiin iz Celovca. — Vartolj iz Vel. Gaber. Kurner iz Rateč. Pri bavarskem dvoru: Krištof iz Mirne Peči. — Presker iz Škofje Loke. Pri Jaiaetn kolodvoru: Krištof iz Ljubljane. — Tlioiu»s iz Opatije. ___ Vrem«usko nporoMio Il Stanje Veter Vreme S " 9 3 J5"* S -g ®o e = 5 opazovanja srakomera t mm toplomera po Celziju 16 7. u. zjut. i. a. pop. 9. u. zveč. 738 5 739-4 741 5 7 6 13 8 10-4 si. svzh. brezv. megla del. oblač. megla 3-40 dež Srednja temperatura 10-6 za 7-0° nad normalom. Zahvala. 596 1 Podpisana zahvaljujeva v svojem in v imenu župljanov dobrepoljske župnije vse, ki so s svojim trudom in svojo udeležbo pripomogli, da se je pokop pokojnega gospoda nadžupnika Valentina Sežuna kljub neugodnemu vremenu vendar tako veličastno zvršil. Zahvaljujeva pa zlasti prečast. gospoda dekana r.bniškega, ki je govoril ganljiv nagrobni govor in pokopal preblagega pokojnika, kakor tudi prečast. g dekana žužemberškega in sosedne gg. župnike in ka-pelane, ki so zapeli žalostinko v zadnji pozdrav nepozabnemu ranjkouiu. Dobrepolje, dne 16. novembra 1894. Julij Čuk, administrator. France Traven, kapelan. t 600 1 9 zlatih, 13 ■rebrnih kolajn 9 častnih ln priznal-nlh diplom 136 20-14 Kwizdov IX 126 (8-8) korneuburški živinoredilni prašek za konje, grovedo in oviad. Škatlja 70 kr., pol škatlje 35 kr. Z najugodnejšim uspehom rabi »o iu 40 let v vseh večjih hlevih proti pomanjkanja slasti, slabemu prebavljenju, v zboljšanje okusnega ln Izdatnejšega mleka. Pazi naj se na varstveno 7.nuinko in zahteva le X w lz d o v Korneuburški živinorod. prašek. Glavna zaioga: Frano lir. Kwizda c. in kr. avatro-ogerski in kralj, rumunski dvorni založnik Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaji. Pristen dobivn sc v vseh lekarnah in druguerijah avstro-ogerske dežele. Visoko u. kr. naučno ministerstvo je pričetkom tekočega šolskega leta na tukajšnji c. kr. strokovni šoli za umetno vezenje in šivanje čipek otvorilo poseben praktiški oddelek, v katerem se bodo bivše učenke zavoda popolnjevale v izdelovanju porabnih predmetov. Zato se bodo v tem oddelku sprejemala naročila na cerkvena in posvetna dela, a le v toliki meri, da se doseže označeni namen. 575 3—2 Vprašanja in naročila naj sc pošiljajo sedanji voditeljici novega oddelka, strokovni učiteljici Ivani Foderl (Zvez-darske ulice št. 1) ali pa podpisanemu ravnateljstvu. C. kr. ravnateljstvo obrtnih strokovnih šol v Ljubljani, dnč 4. novembra 1894. Globoko užaljenim srcem javljamo vsem sorodnikom iu znancem tužno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo naso ljubljeno soprogo, oziroma mater, mačeho, gospo FRANJO INGLIC roj. ZADNIK po dolgi mučni bolezni, večkrat prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, v 55. letu njene dobe,'danes i ob polu 2. uri popolunoči v boljši življenje poklicati. Pogreb bode v ponedeljek, dne 19. novembra t. 1. ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti, j Svete maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Barbare in pri sv. Križu. | Nepozabljiva pokojnica se priporoč.t v blag spo-I min in molitev. I Za tiho sožalovanje se prosi. | V Idriji, dne 17. novembra 1894. I Jakob Inglič, e. kr. šolski vodja, soprog. Ludo-I vik. učenec, sin, Viktor, c. kr. mornarski strojni mat, Rafaela, učiteljica, Matija vajenec, pasterki. Otvorjenje g-ostilne. Usojam si uljuduo naznaniti, da sem otvoril svojo gostilno na Poljanskem nasipu št. 48, v hiši g. Matevža Zdešarja. Potrudil se bodem, da bodem kakor doslej ccnj. goste postregel s pristno pijačo in najukusnejšimi jedili po najnižji ceni. 01) enem zahvalim sc za doslej izkazano mi naklonjenost ia častno obiskovanje ter se tudi nadalje prav uljudno priporočam. Velespoštovanjem Janez Hren, restavraler (2—1) 598 v Ljubljani, na Poljanskem nasipu 48. Kašelj odpravite z upom bo slovečih Kaiser-jevih ^ 23-1 prsnih bonbonov kateri najbolje učinkujejo proti kašlju, hrlpavosti, pre-hlajenju in zaslizenju in so najcenejši. V zavitkih po 20 kr. dobivajo se v lekarni Viljema Mayerja . pri zlatem jelenu ' v Ljubljani, Marijin trg. Zahvala in priporočilo. Podpisana sva bila zavarovala svojo tovarno v Gotovljah pri Žavcu zoper požar pri banki „Slaviji" v Pragi. Ker je en del tovarne pogorel in nama je banka „Slavija" škodo tako hitro in pošteno izplačala, da sva s tPin popolnoma zadovoljna, se ji zato srčno zahvaliva in jo vsakemu priporočava. 599 (1) Edvard Veselv, s. r. Dr. Josip Srne c, s. r. s) Čsl du <»] d 1 1 s) I | Mnogolč^nv^prelžltnšeno tešlliib domače sredstvo.| | 137 Kwi/,dov fluid proti protinu 2o-u| |™Oarepčuiočza vribanje podolgotrajnem tekanju. | Kwiz(lov fluid | Cena I steklenici I gl. | Kwi%dov fluid | G. se dobi v 2 proti protinu Cena I steklenici lici I gl. | proti protinu | vseh lekarnah j |i27 Kwi/>dov fluid proti protinu. s—7| | Glavno zalogo ima Okrožna lekarna v Korneuburgu. | Prijateljem lova, lovcem, voznikom in ime-jiteljeni konj priporočati je, da ohranijo obuvalo suho, konjsko opravo in usnje pri vozovih lično in čedno, uporaba J. Bendika v Št. Valentinu patentovane nepremočne masti za usnje in likalne tinkture za usnje, maže za konje in kopita. Vporabljajo vse te predmete pri 485 2 —8 181 5 3 najvišjem dvoru, pri c. in kr. vojaščini in največjih obratnih prometih. Dobiva se po vseh avstr. deželah. V Ljubljani pri Ivarolu Weberu. v Celju pri Tamiuu in Stiegerju, v Mariboru pri Holazeku in Martincu Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veličastva. Bogato oskrbljena po c. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov zajamčena XVII. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. 3135 dobitkov v vkupnem znesku 170.000 gld. in sicer: I glavni dobitek s 60.000 gld. z dvema preddobitkoma in dvema podobitkoma A 500 gld., I glavni dobitek s 30.000 gld., z I preddobitkom in I podobitkom po 250 gld., 2 dobitka po 10.000 gld., 10 dobitkov po 1000 gld., 15 dobitkov po 500 gld., 100 dobitkov po 100 gld.. naposled serijski dobitki v skupnem znesku 30.000 gld. — Žrebanje se bo vršilo nepreklicno dni 20. decembra 1894. — Srečka stane 2 gld. avstr. velj. Podrobnejša določila ima igralni načrt, ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državne loterije Dunaj. I,, Riemergasse 7, II. Stock. im Jiikoberhofe. kakor tudi po mnogih prodajalnicah. — Srečke se pošiljajo poštnine proste. Na Dunaju, v septembra 1894. 528 6—5 C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov, 188 6-3 oddelek državne loterije. Želodčne kapljice koje p n. občinstvo navadno zahteva pod imenom Marijinceljske kapljice. Te kapljice so zel6 pro-spešne (provzročujejo slast do jela. razstvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenostl, preobloženem želo dol z Jedili in pijačami itd. Steklenioa z rabilnlm nav6dom velja 20 kr., tuoat 2 gld., 3 tuoate samo 4 gld. 80 kr. Priporoča jih v 479 io zraven rotovža v Ljubljani. Pošiljajo so vsak dan po posti proti povzetju. Objava. Krize v Novem Torku in Londonu i niso prizanesle evropski celini in je velika tovarna |za srebrno blago prisiljena, vso svojo zalogo brez Bvsake odškodnine delavske moči. Pooblaščen sem iz-* vršiti to nalogo in pošljem slednjemu nastopne stvari proti odškodnini gld. 6*60 in sicer : 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško ostrico; 6 komadov amer. patent-srebrnih vlilo iz jednega komada; 6 kotu. amer. patent-srebrn. jedilnih žilo 12 „ „ „ „ kavinih „ 1 komad amer. patent-srebrna zajemal-nioa za juho; 1 komad amer. patent - srebrna zajemal-nlca za mleko; 2 kom. amer. patent-srebr. kupio za jajoa 6 kom. angl. Vlktoria čašio za podklado, 2 komada efektnih namiznih svečnikov; 1 komad oedilnik za čaj ; 1 komad najfinejša sipalnloa za sladkor 44 komadov vkupe samo gl. 6*60. Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gl. 40— ter je je moči sedaj dobiti po tej minimalni cen/ gl. 6'60. Aineričansko patent-srebro je ven in ven bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da le-ta inzerat ne temelji na »kakšni slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago povšeč, povrniti brez zadržka znesek, in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno gainituro, ki je posebno prikladna kot l>rekrasno šenitno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v glavni agenturi zjedinjenih ameriških tovarn patent-srebra A. Ilirscliherga na Dunaji. II , Rembrandtstr. 19.— Telefon št. 7114. Pošilja se v provinoijo proti povzetju ali če se pošlje svota naprej. Čistilni prašek zraven 10 krajcarjev. ' Pristen le z zraven natisneno varstveno znamko (zdrava kovina). Izleček iz pohvalnih pisem. Texing, Gor. Avstrijsko, 21. svečana 1892. Slučajno sem videl pri Njega svetlosti grofu \Vurm-brandu Vaše garniture ter se prepričal o nje lepoti in cenosti. ložef Forst. župnik. 580 5—2 Ouisca, dne 20. decembra 1893. Vaše blagorodje! .... upam, da bodem ravno tako zadovoljen z novona-ročeno garnituro, kakor sem bil lani. Z velespoštovanjem Henrik Kodum, poštnini vodiš. Ouisca (na Primorskem.! Izborilo svojo zalogo raznovrstnih voz s; 'fi kritili in u e k r i t i h lično in trpežno izdelanih priporoča (.ivč.i4. duhovščini in .-1 >•!>-iii-tvu nrHki Fr. Šiške dediči Marije Terezije cesta št 6 v Ljubljani. S0~ Naročila izvršujejo se točno po nizki ceni.'VB 53-1 Surovo maslo oziroma surovo maslo za čaj, maslo, fina smetana za kavo, sir in skute, sveže mleko se dobivajo vsak dan sveže y prodajalnici v semeniškem poslopju nasproti sadnemu trgu Mojim velecenienim kupovaliem izrekam za dosedanje zaupanje tvojo zalivalo ter se priporočam osobito duhovniškim gospodinjam z zagotovilom, da si btdein vedno prizadevala v vsakpiu oziru popolnoma zadostiti. — Z velespoštovanjem 584 8-2 Jera Lipovšek. ■C ih .52 JA o O T. . d 1—4 1- •<•» S ■.a m s s® » -C'O S 05 03 ti «3= - O) rt fž a -s e ■i: 5 O r" t. "E> I— cu k. X3 N Za otroške bolezni, za lcakere jo tako pogostem potrebno kisline ima- joeih sredstev, posebno opozirjaio zdravniki na Q LAV NO S K LADI ŠT E ki jo posebno pripravna zaradi svojega milega vpliva in jo toraj zapisujejo pri želodčni kislini, škrofeljnih, krvicah, otoku šlez itd, in ravno tako pri kataru sapnika in oslovem kašlju. (Dvornega svetnika Liischnerja monogra-IV. fija o Giesshiibl-Pucbsteniu.) 51 41 Henrik Mattoni, Karlove vari in na Dunaju. EQUITABLE Zjedinjenih držav zavarovalno društvo za življenje v Novem Yorku. Ustanovljeno leta 1859. Konaesijonovano v Avstriji dne 11. oktobra 18S2. Na Dunaju, Stock-iin-Eiscnplatz, v svoji palači. „Eqiiitableii ie na vsem svetu prvi in največji zavod za zavarovanje na življenje, Računski sklep leta. 18t>3: I. Dohodki . gld. 105,056.513 87 Izdatki . ., 63 388.747 01 Prebitek..... II. Premoženje . .gld. 422 640.99223 Obveze . „ 34I.724.II6 42 gld. 41,667.766-86 Zaklad dobičkov ... gld. Novih zavarovanj sklenjenih 80 916.875 81 513,200.567 — leta 1893 Zavarovanega kapitala koncem leta 1893 . . . . „ 2 331,331.442 — Avstrijskim zavarovancem posebna garancija je velika društvena palača „Stook-im-Eisen" na Dunaju, katera je vredna gld. 2,300.000' . Vspehi dvajsetletnih 1. 1804. plačilnih tontin*) (polic z dvajsetletnim nabiranjem dobička) društva ,,Eqni table". A. Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela I. Polica oproščena premij in plačilna 7.a slučaj smrt gld. 1100-— „ 1180-— „ 1290-„ 1450 -., 1701— B. Zavarovanje za slučaj smrti z dvajsetletnimi premijami. Tabela II. Starost Vsota plačanih Vrednost police premij v gotovini 30 gld. 454— gld. 516 — 35 .. 527 60 ., 62t- — 40 .. 626 - ., 763 — 45 ., 759-40 ., 951 — 50 ,. 943 60 1227-— 30 gld. 607-20 gid. 832— gld. 1780 — 35 ., 681-60 „ 950— , 1800 — 40 ., 776-60 „ 1097 — „ 1860— 45 ., 900-60 „ 1290— „ 1970 — 50 ., 1037 60 ., 67' — „ 2180'— C. Zloženo dvajsetletno zavarovanje za slučaj smrti in za učakanje. Tabella X. 30 gld. 970-60 gld 1583— gld. 3390— 35 „ 995-80 „ 1615 — „ 3060— 40 „ 1035-60 ., 1671— „ 2830— 45 „ 1100-80 ., 1769— „ 2700— 50 „ 1209— „ 1954*— „ 2720'- Kakor kažejo zgoraj navedene številke, povrnejo se po tako zvanem tontinskem sistemu zavarovancu poleg tega, da je bil skozi 20 let brezpl&dno zavarovan, po tabeli I. vse vplačane premije z nekoliko obrestij, po tabeli II. s povprečno 4°/0, in po tabeli X. s povprečno 6°/0 jednostavnimi obrestmi. Police premij oproščene pa reprezentujejo dvojno do trojno vsoto vplačanih premij. Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, in 466 2 glavni zastopnik za Kranjsko: ALFRED LEDENIK yr T^jiiT>1 jani, Mestni ti-g- 35. *) Tontina imenuje se nabiranje in razdelitev dividend ali dobička po nekem posebnem sistemu, ki ga je izumil in prvi uvedel v Franciji Italijan Lorenzo Tonti 1. 1653. China Serravallo z železom neobhodno potreben oslabelim in prebolelim Vzbuja slast do jedi, krepi živce, čisti kri. Srebrna svetinja: XI. zdravniški kongres v Rimu 1894, Zlata svetinja : Mejnarodna razstava v Benetkah 1894 Zlata svetinja: Mejnarodna razstava v Kieln 1894, Zlata svetinja: Mejnarodna razstava v Amsterdamu. Jako ga priporočajo zdravniške avtoritete, kakor dvorni svetnik profesor dr. baron Krafft-Ebing profesor dr. vitez Mosetig-Moorhof, profesor dr. S c h a u t a prof. dr. M o n t i, profesor dr. N e u s s e r, pri-marij dr. vitez N i c o I i c h itd. To odlično zdravilno, okrepčevalno sredstvo zaradi dobrega okusa jako radi uživajo otroci in ženske. Prodaja se v steklenicah po pol litra in po litru v lekarnah. Lekarna Serravallo v Trstu. «• Razpošiljalnica zdravil na debelo. Ustanovljena 1848. Grlavno zalogo v Ljubljani ima: Lekarna Ficcoli na Dunajski cesti, nadalje tudi Mayr in Grečelj. I l 375 26-20 Obrtniki in trgovci, člani konservativnega obrtnega društva v Ljubljani,*) priporočeni osobito cenj. naročnikom z dežele: *) Oni obrtniki, člani konaerv. obrtnega društva, kateri žele mej to naznanilo uvrščeni biti, zglase naj se pri upravništvn „Slovenca". Belec Anton klepar v Šent-Vidu pri Ljubljani. Blaznik L. v Ljubljani. Stari Trg štv. 12. Zaloga najraznovrstnejšega MT galanterijskega blaga. Bonear France pleska r v Ljubljani, Rimska cesta. Boueon Andrej stolar v Ljubljani, Dunajska cesta štv. 7. priporoča največjo svojo zalogo najraznovrstnejših stolov natančno in trajno iz najboljše tvarine izdelanih. Breskvar France preje L. Šverljuga knjigovez, v Ljubljani, Stolno župnišča. Čamernik Ignacij ka mnosek v Ljubljani, Poljske ulice št. 49. Hinterlechner Karol čevljar v Ljubljani, Francovo nabrežje 23. Jager Janez mesar v Ljubljani, v mestni kolibi p. mes. mostu. Kovač France čevljar v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Kozak Josip IHCSill' v Ljubljani, Semeniško poslopje. KregarIvan pa«nr in srebrn r v Ljubljani, Poljanska cesta štv. 8. opozarja preč. duhovščino in cerkv. predstojuištva na izvrstno urejeno delalnico, v kateri izdeljujc vsakovrstno cerkveno posodo in orodje iz najzanesljivejše kovine, zlata in srebra najnižji ceni. Schmelzer Bertr. stolar v Ljubljani, ob St. iakobskem mostu. Šega Jakob jermenar v Ljubljani, Poljanska cesta. SerikIvan krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Škrabee M. klepar v Ljubljani, Kongresni trg Černe Jožef i ii-i ii- v Ljubljani, Sv Petra cesta 2. Cermelj Jernej trgovina z južnim sadjem i zeleujndj« v Ljubljani, Semeniško poslopje. Dolenec Oroslav srečar v Ljubljani, Gledališke ulice priporoča pristne oebelno - voščene sveče voščene zvitke in mčd. Zaloga pristnega brinja in brinjevca. Vse po najnižji ceni. Matkovič Dragotin t »i*I ■<■<•<•■ v Ljubljani, Pred škofijo. Mate Avgust čevljarski mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2. Šturm Franc krojač v Ljubljani, na Bregu štev. 14. Tome France pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice Mihelič M. irftur i ii. Z'tlo(/uiin.j, II., Pasettistrassc 29-31. Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje. Ilustrovani ceniki zastonj in franko. Iščem i>i-elfitpova,lee in poštene zastopnike. Dne 17. novembra. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. Skupni državni dolg v srebru.....99 , Avstrijska zlata renta 4 %......124 „ Avstrijska kronska renta 200 kron . 100 „ Ogerska zlata renta 4%.......123 „ Ogerska kronska renta 4 200 kron . . 97 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1047 „ Kreditne delnice, 160 gld............392 , London vista ...........121 „ Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 61 „ 20 mark............12 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........46 „ C. kr. cekini......................5 „ — kr. 95 „ 70 „ 25 „ 40 „ 80 „ n 80 „ 75 „ 12'/, „ 22 „ 93'/,, 2-> „ 91 „ ii » a j @ k a borz au Nakup ln prodaja "¥J0» ? vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. S Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borzi. Dne 16. novembra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke I. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°i> kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% . ., , dolenjskih železnic 4% Menjarnična delniška družba „]fl K It € IT II Wollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. 150 gld. — 163 — 199 75 97 75 143 75 131 75 107 n 50 67 n 50 98 70 221 50 167 25 129 60 98 50 kr. 66 Kreditne srečke, 100 gld........190 gld. — kr, 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 141 „ 50 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 , - „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ 50 „ Salmove srečke, 40 gld.......69 , - , St. Gen6is srečke, 40 gld.......72 „ — „ Waldsteinove srečke, 20 gld......50 „ — „ Ljubljanske srečke..................25 „ — „ Akcije angio-avstrijske banke. 200 gld. . 179 „ 50 „ Akcije Ferdinandove sev. železn., lOOOgl.st.v. 3475 „ — „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 518 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. ... 108 „ 25 „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 72 „ — „ Montanska družba avstr. plan.....103 „ 80 „ Trboveljska premoparska družba, 70 gld. . 170 „ — „ Papirnih rubljev 100 ................136 „ 20 „ afcg-PoJasnlla v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni svoti za dosego kolikor je mogoče visocega »brestovanja pri popolni varnosti naloženih tZ ' arn i o. "VBU